Razne stvari. Iz domačih krajev. Sadjerejci pozor! Kupovalci sadja so napravili tako imenovani »kartel« proti sadjereicem t. j. odreti hočejo kožo ubogemu kmetu v dobri letini, katero Se imajo od prejšnjih let. 0 tem bomo govorili v bodoči Stevilki obširneje! Zupnijski izpit sta napravila čč. gg. kapelana Karol Kumer in Franc Munda. Bankovci po 20 K pridejo v promet med 15. in 20. septembrom. Vprašanje do Ijubljanske c. kr. pošte. V nedeljo 26. t. m. vrgel sem več razglednic na glavnem trgu v Ljubljani v poštni nabiralnik, kjer so obležale ponedeljek celi dan. Torek 28. t. m. prišle so srečno v Maribor nekatere v jutro, nekatere popoludne, nekaj jih pa še ni. Ali se v Ljubljani na glavnem trgu ne pobira pisem vsaki dan o določenih urah? Da \e kriva zamude samo ljubljanska pošta, se pozna na pečatu. Mariborska »giftna krota« je prinesla v zadnji številki dopis iz Ljutomera, kjer imenuje celjske Sokole »Mordgesellen«. Dopisniku povemo na glas, da ni vreden še črevljev odvezati jednemu celjskemu Sokolu. — Celi dopis pa je pisan tako, da se očitno vidi, kaj namerava. A zapomni si protestantovskaduša: tvoja želja se neizpolni! Takih dopisunov privoščimo »mariborski giftni kroti> in ji kličemo: »Fej!« V kn.-šk. dijaško semenišče je bilo izmed 77 prošnjikov vsprejetih 20 in sicer: Baš Ivan iz Braslovč, Šlibar Franc iz Vranskega, Gorišek Franc iz Artič, Hrastnik Franc iz Šoštanja, Hrovat Anton iz Šmarja, Umek Miha iz Pižec, VolavSek Jožef iz Pišec, Leskovšek Ivan iz Olimja, Steinfelser Franc od Sv. Ane na Krembergu, Kranjc Ivan od Bolfenka, Klobasa Ivan od Sv. Jurija na Ščavnici, Šegula Rudolf od Sv. Lovrenca v Slov. goricah, Šoba Alojz iz Ptuja, Borko Jakob od Sv. Jurija na Ščavnici, Pogruic Maksimilijan od Sv. Križa pri Ljutomeru, Terstenjak Alojz iz Ormoža, ZagorSak Franc iz Polenšaka, Geratič Ivan od Sv. Benedikta, Lasbaher Anton iz Negove, Ivanuš Valentin od Sv. Marka pri Ptuju. Stariše na kmetih opozarjamo na oglas na zadnji strani, kjer se priporoča Karol Scheidbach, trgovec s Solskimi knjigami in sploh vsemi potrebščinami za Solarje in dijake. V Oberamergan na Bavarskem so šli gledat svetovno znane predstave iz Kristusovega življenja čč. gg. Marko Tomažič, župnik v Pilštanju, Ivan Evang. Vreže, Jakob Kavčič in Alojz Cižek. Pričakujemo, da nam bodo prezanimive predstave mično opisali v našem listu. Škofijska sinoda. Prihodnji teden se bode obhajala v Mariboru v torek, sredo in četrtek tretja lavantinska škofijska sinoda. Na škofijskih sinodah se dušni pastirji skupno s svojim škofom posvetujejo o raznih sredstvih za povzdigo krščansko-katoliskega življenja in prepričanja v domači škofiji. Razglednice se lahko pošiljaio z znamko za tri vinarje, ako je zadaj samo podpis pošiljateljev in nič drugih pismenih priobčil, in ako se spredaj prečrta napis »dopisnica« ter se mesto tega zapiše: »tiskovina«. Kraljevi morilec Bresci je bil včeraj pred milanskimi porotniki obsojen v dosmrtno samotno ječo. Z obsodbo je bil zadovoljen. — Verujemo! Ima vsaj redno hrano, kot delavec je pa ni imel vedno. Iz Slov. Bistrice. Dne 26. t. m. priredila je tamošnja »Čitalnica« na krasno okinčanem velikem dvorišču Novakove gostilne »Slomšekovo slavnost«. Zbralo se je več nad 800 čestilcev dičnega probuditelja. Veliki prostori so bili na večer že premajhni, ker ne samo domačini, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice so prihiteli domoljubi k slovenje-bistriški slavnosti; omenimo le veliko število celjanov, mariborskih in ormoških kolesarjev, ptujčanov, jareninčanov itd. Od 3. popoldne je celjska narodna godba pod vodstvom g. Koruna neumorno igrala večinoma slovanske komade. Slavnost otvori g. dr. Lemež kot predsednik, čitalniški pevci so pelikrasno, tamburaši udarjaliprecizno; samo škoda, da niso imeli bolj zaprtega prostora, ker glasovi tamburic so se preveč razgubili in se niso čuli ubrano. Slavnostni govor je bil nekoliko predolg. Igra: »Krojač Fips ali nevarni sosed« \e razmeram odra prav dobro uspela in žela obilo smeha in pohvale. Diletantke in diletantje so storili, kar so mogli, in vendar si ne morem kaj, da opozorim. Pri igrah bi moralo občinstvo mirovati, igralci pa glasneji biti. Ta napaka ni samo tu bila, ampak je večinoma povsod. Zaslužni vse pohvale so Fips (gsp. Lorber), Lizika (gospa Brinšek ova) in Polajka (gca. Gumzej); dobro so vršili svoie uloge Mihelič in Lojze. Rudečkarji so bili tudi nekateri navzoči, kako jim je bilo pri srcu, videti vse narodno - navdušene, ne vem. Bilo je več govorov, ki so razpravljali narodni razvoj zadnjih let in tako je prišla ura odhoda. Gsp. Gomilšek iz Jarenine je še nastopil, v jedrnatih in lepih besedah spodbujal k narodni zavednosti, in odšli smo, poslovivši se v naglici od ljubih nam prijateljev in prijateljic, katerim smo navdušeno klicali: »Na svidenje!« — Pohvaliti moram tudi jako točno postrežbo, okusno pripravljena jedila in dobro kapljico pri zmernih cenah. Slovenci tamošnjega okraja bi pač morali podpirati bolj kot do sedaj narodnega krčmarja gosp. Petra Novaka, ne pa zahajati k nemčurjem in jim polniti mošnje, katere odpirajo nam nasprotnemu gibanju; le »svoji k svojim* bodi geslo. — Na cesti smo bili parkrat izzivani z »Heil und Sieg« in s klicem: »Sajsosamo štirji!« a napadel resnici na ljubo nas nihče ni, ker na njih izzive so dobili tudi umesten odgovor, če jih srbf, naj le pridejo. Bai^abe so povsod, tudi Slov. Bistrica jih ima. Čul sem drugi dan, da ie organizirana druhal, kakor v Celju pri enakih prilikah, se drznila napadati odhajajoče Celjane, a tem bo že posvetila »Domovina« po zaslugi. Ona se ložje izrazi, »Slov. Gosp.« pride takoj v dotiko s § 302 kaz. zak. — Bistriški »Citalnici« pa čestitamo na vspehu in jo prosimo, naj v kratkem zopet kako veselico priredi; priSli bomo in pokazali nemškutarčkom, da imamo peroti, katere nam ne ukloni noben vihar. Živio! Na zdar! Slomšekova slavnost na Ljutoraeru dne 8. sept. obeta biti pravi narodni praznik za Mursko polje in Slovenske gorice. Od vseh krajev se javljajo društva in odposlanstva za veselico. Tudi slavni celjski Sokol bo prišel. Nadalje pridejo gasilna društva z Murskega polja in Slovenskih goric, strelska garda iz Veržeja, veterani iz Svetinj. Tri godbe bodo svirale. Dne 8. septembra torej v Ljutomer! Iz Bučečovec pri Ljutomeru se nam piše: V ponedeljek 27. avgusta spremili smo primicjanta č. g. Slaviča vsi svatje na vozovih v Ljutomer. Spredaj }e vihrala po stari naši navadi slovenska zastava. Ko pa je dotični voz z zastavo ostal sam nekaj časa pred kovačnico, prišel je skrivoma nek pobalin in je polil našo zastavo s črnilom. Malo prepozno smo izvedeli, da je bil to neki pisač iz pisarne notarja Turna. Sreča zanj, da se to ni prej zaznalo. Ali te stvari mi murski kmetje ne bomo tako pustili. Gsp. notar, ki živi z večine od naših grošev, naj naredi red v svoji pisarnici. Če pa bode on redil tako zalego, se bodemo tudi mi po tem ravnali. Več pa se bodemo menda pri sodniji »pogučali«. Iz Ljutomera se nam poroča: Tukajšnji Nemci m nemškutarji so zastavili vse moči, da bi preprečili Slomšekovo slavnost, katero bomo obhajali pri nas dne 8. sept. v velikanskem obsegu. Nemški graški časniki so začeli isto gonjo zoper veselico, kakor proti znanim celjskim slavnostim. Namen je očividen: izzivati hočejo nas Slovence in podžgati nemško Ijutomersko fakinažo. Kar se nas Slovencev tiče, ne bodo dosegli svojega namena; mi ostanemo mirni, ne bomo se dali izzvati. Naša naloga dne 8. sept. ne bo, napadati Nemcev in nemškutarjev, ampak proslaviti velikega Slomšeka. In če bi tudi hotela nahujskana fakinaža nastopati še tako izzivajoče, mi bomo ostali še vedno mirni, kajti za to vrsto ljudi imamo le ponosno preziranje kakor se olikanim ljudem spodobi. Iz Št. Petra pri Radgoni smo izvedeli: Od 15.—23. t. m. stno obhajali pri nas sv. misijon. Vodili so ga oo. jezuitje Doliak, Vehovar, Žužek. Ljudstvo se je udeleževalo sv. misijona z veliko vnemo. Nad 3000 ljudi je sprejelo sv. zakramente. — Nabira se pri nas za veliki zvon, ki bo tehtal 35 starih centov. Pameče. Kupci za jabolka se vabijo v našo s sadjem obilno blagoslovljeno mislinsko dolino. Trojčke je porodila delavčeva žena Neža Alijančič v Jesenicah ob Savi. Mati je na porodu umrla, otroci pa so čvrsti in zdravi! Pri Sv. Marjeti niže Ptuja ie umrla zadnji petek občepriljubljena in zelo spogtovana gospa Jera Murk. Kako je bila priljubljena, najbolje priča nje pogreb. Vsako oko se je solzilo, ker zapustila nas je zares prava mati ubozih. N. v m. p.! Velenje. Naznanjamo sl. občinstvu, da se vrši veselica in slavnost o priliki odkritia spominske plošče dr. J. Kranjcu v Škalah pri Velenju dne 2. septembra, ne pa prvega, kakor se je v zadnjem listu pomotoma naznanilo. Pri Sv. Juriju ob Sčavnici se Je dne 26. t. m. utopil 151etni lant Anton Stramič iz Biserjan. Gonil je konje v Ščavnico kopat, prišel ž njimi v vrtinec ter utonil. Konji so se rešili. Nezgoda. Vlč. g. knz. svetnik, Jernej Voh, se je pretečeno nedeljo vozil križ blagoslavljat. Konii se mu splašijo, voz se prevrže in preč. g. se znatno, a nenevarno poškoduje. Uinor in samomor. Na ŠmiklavSkem hribu pri Celju so nasli v nedeljo že trohneča trupla Franca Rakusch, brata celjskega podžupana, in uCiteljice Karoline Kopp. Zraven je ležal samokres. Sodi se, da ie vsled nesrečne liubezni Rakusch umoril najpoprej učiteljico in potem sebe. »Svoji k svojim!« kričč Kranjci ob vsaki priliki. Narodna železna tvrdka je v Celju, a ljublianska stavbarja K n e z in S upančič sta naročila vse v Celju pri — D. R a k u s c h u. — Ce bomo le pri veselicah navdušeni, ali pri vinu in pivu, — potem nas bo kmalu konec. Koliko je bilo nasprotovanj zadrugi »Merkur«, a sedaj ko ima vsega v zalogi, jo prezirajo slovenski stavbeniki Duhovniške spremembe. Za beneficijata v Ptuj pride č. gsp. Anton Podvinski, dozdaj kaplan v Slivnici. Prestavljeni so čč. gg. kapelani Frančišek Trop iz Vitanja v Slivnico; Jožef Panič od Sv. Marka pri Ptuju v Rajhenburg; Karol Kumer iz Tinja nazaj v Konjice. Nastavljeni so bili čč. gg. novomašniki: Kociper Anton pri Sv. Marku pri Ptuju; Adlasnik Franc na Muti; Planinc Franc na Tiniu pri Slov. Bistrici. Iz Rima došli č. gsp. Anton Jerovšek nastavljen je v mariborski ordinar. pisarni. Izpremembe v kapncinski pokrajini. Provincijal: P. Edvard Brvar, definitorji: p. Odilon Riialj, p. Donat Zupančič, p. Albert Mosselberger, p. Alfonz Marija Vakselj. P. Odilon Rifelj pride za gvardiiana v Krško, p. Linus Prah postane gvardijan v Gorici, p. Friderik Jeglič vikar v Gorici; p. Maks Zaplatal v Krško, p. Hieronim v Loko, p. Hugolin ostane v Gorici, Fr. Serafin v Loko, p. Oton od Sv. Križa v Celovec, p. Sigismund iz Krškega v Knittelfeld za gvardijana, p. Ubald v Celje, p. Gabrijel Bajec postane gvardijan v Muravi, p. Gottfried pride iz Loke v Sv. Križ. Iz drugih krajev. Hrvatski katoliški shod bode prihodnji teden od 3.—7. septembra zboroval v Zagrebu. Udeležba bode, kakor se že zdaj vidi ogromna. Shoda se bode med drugimi udeležilo 6 Skofov in sicer: dr. Strossmajer, nadškof dr. Stadler, škofa dr. Mavrovič in dr. Drohobecki, nadškof dr. Posilovič in ljubljanski knezoškof dr. Jeglič. V Temešvaru na Ogerskem je umrla dobrotljiva gospa Ana Pajtl v 82. letu svoje starosti. Svoje premoženje, ki znaša 60.000 kron, je zročila svoji dekli, ki ji je 38 let zvesto služila. Radovedni smo, koliko ženitbenih ponudb bo sedaj dobila ta zvesta in najbrže priletna a sedaj bogata služabnica. Glavo presekal je s sabljo preteklo soboto stotnik 7 pešpolka nekemu vojaku svoje kompanije. V silni vročini so se vračali vojaki z manevra proti Uncu, kjer šta nastanjena dva bataljona omenjenega polka. Dotični rezervist je pil na potu vodo in v trenotku, ko se ie nagnil proti kozarcu, ki mu ga je podala neka žena ob cesti, je bil nad njim stotnik, ter mu zadal rano najpoprej v prsi, potem pa še čez glavo, da se je siromak takoj ves krvav zgrudil na tla, ter v malo trenotkih izdihnil dušo. Rezervist je dobil poprei od svojega korporala dovoljenje, da sme piti. Zapustil je ženo in 3 otročiče. In kaj bo s stotnikom-morivcem? Prestavljen k drugemu polku — kakor po navadi. Za udovo in otroke se pa nobeden vrag ne bo zmenil. Ilrvati v Kitaju. Poveljnik avstrijskega -vojnega broda »Marije Terezije« poroča vojnemu ministerstvu, da je v Pekingu pri obrambi poslaništev ranjenih več avstrijskih mornarjev. Po imenu so znani ranjenci: Bačid Marin, Petrovac Gjuro, Štiglič Anton in poročnik Kolar; mrtvi so bili poveljnik »Zente« pl. Thoman in mornarja Badurina Marko in Dejan Josip. NemSki in mažarski listi seveda molčš, da so mornarji Hrvatje. Največji manevri, ki so se sploh kdaj vrSili v Evropi, bodo letošnji avstro-ogerski -cesarski manevri v Galiciji, katerih se udeleži 180.000 mož s 390 topovi. Kako visoka bo neki svota, s kateri se pokrijejo stroSki za te velikanske manevre?! Božja previdnost. Poročnik je pripovedoval to-le dogodbo: Bilo je 1. 1866., ko ;smo se Avstrijci borili s Prusi pri Kraljevem gradcu. Neki tovariš, narednik, je med bitko skočil s polkovo zastavo v reko Labo in jo sreCno ipreplaval. Ko je prišel na drugo stran, ozre se ter vidi, da se ranjen častnik bori z valovi. Bh je že blizu kraja, a moči so ga zapuščale Tu skoči narednik v reko nazaj, pomoli potapljajočemu se zastavin drug in je tako nesrečneža srečno potegnil na breg. A kako se začudi in razveseli, ko spozna, da je ta polkovnik, ki ga je reSil iz vode, njegov lastni oče. Šah perzijski pride dne 18. ali 19. septembra na Dunaj ter ostane tamkaj štiri dni kot gost našega cesarja. Dar carjev kraljici Dragi. Car Nikolaj je poslal srbski kraljici dragocen ovratni nakit z briljanti, smaragdi in drugim žlahtnim kamenjem. Društvene zadeve. Slomšekovo slavnost priredi »Bralno in pevsko društvo ,Maribor'« v nedeljo 16. septembra na vrtu »Narodnega doma« v Mariboru z mnogovrstnim vsporedom. Vabilo h koncertu in plesu, ki ju priredi Št. Lovrenški tamburaški zbor dne 2. kimovca 1900 v prostorih g. F. Skačeja. Začetek točno ob 7ih zvečer. Vstopnina za osebo 50 vin., za obitelj krona. Sv. Trojica VfSlov. gor. V nedeljo dne 2. sept. ob 8. uri zjutraj začne nova >Slovenska posojilnica« svoje delovanje in je ta dan prvi uradni dan. Vabimo torej vse slovenske kmete k obilnemu pristopu, da novo Hstanovljena posojilnica močna postane in tako potem kmetu pomagati zamore. Vstopnina znaša 2 kroni in delež 10 kron. Popoldne ob 3. uri ima kmetijska zadruga shod in razgovor zaradi mlekarnice, katera začne v ponedeljek delovati. Udeležite se v polnem številu, da se zapiše, koliko mleka zamorete donašati in se ob enem tudi posoda za donašanje mleka razdeli. Slomšekovo slavnost priredi »Kmet. bralno društvo v Krčevini pri Ptuju« dne 2. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne na vrtu gostilničarja gsp. Gregoreca na Grajeni. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. 3. Občni zbor. 4. Deklamacije in petje. 5. Prosta zabava. — Predragi! Da okolica ptujska lahko najlepše proslavi stoletnico velikega Skofa Slomšeka, pridite gotovo! Pripeljite seboj vse znance in prijatelje! K obilni udeležbi vabi najprijazneje odbor. Bralno društvo pri sv. Jurju ob Ščavnici priredi dne 9. sept. v gostilni gsp. M. Slana Slomšekovo slavnost z mnogobrojnim vsporedom. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Slomšekovo slavnost prhedi »Bralno društvo v Šmartnem pri Slov. Gradeu« v nedeljo 2. sept. 1.1. v prostorih Ijudske šolo. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. »Naše gore«, poje domači pevski zbor. 3. Slavnostni govor. 4. »Bleškemu jezeru.« 5. »Slovan na dan.« 6. >Naša zvezda«. 7. Zamujen vlak, šaloigra v petih dejanjih; igrajo domači fantje. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Sledi prosta zabava s petjem, godbo itd. v prostorih gostilne gosp. J. Dobnika. K obilni udeležbi vabi odbor. Kmetijska zadruga v žnpniji središki bo imela v nedeljo dne 2. sept. t. 1. po večernicah v prostorih g. Šuleka svoj I. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o dosedanjem stanju zadruge. 2. Kako se nareja prav okusen sadjevec ali jabolčnica. Predava g. Ivan Bellč. 3. Predlogi o zadružni prodaji gospodarskih pridelkov. 4. Sprejem izjav za pristop k zadrugi. 5. Slučajnosti. Za obilno udeležbo prosi odbor. Žiško bralno društvo priredi dne*9. septembra veselico s petjem, godbo, tombolo, govori, dvema igrama in plesom. Gostje so nam dobro došli! Artiče. Dne 8. septembra vrši se ob lepem vremenu pri cesarski lipi v Spodnji Pohanci župnije Artiče velika slavnost v spomin lOOletnice Slomšeka in 701etnice cesarjeve. Začetek popoludne ob 3. Spored mnogovrsten. Vstopnina 10 kr. Pri Sv. Benediktu v SIov. goricah priredi bralno druStvo Slomšekovo slavnost z jako mnogovrstnim vsporedom dne 9. sept. Udeležba obeta biti velika, saj je samo udov bralnega društva 163. Bralno društvo na Frankolovem ima 2. sept. po večernicah zborovanje s sledečim vsporedom: 1. govor g. Ivana Bele o porabi sadja; 2. sprejemanje udnine in slučajni predlogi. Bralno društvo v Šmartnu pri Slovengradcu vabi na Slomšekovo slavnost dne 2. septembra ob 3. popoludne z lepim in mnogovrstnim vsporedom. Domače in sosede zelo uljudno vabi odbor. Za kat. podporno društvo v Celju so darovali: »Sl. občina okolica Celje 400 K; sl. posojilnica v Slov. Bistrici 30 K; gosp. Apol. Jazbec, posestnik, in sl. občina Velika Pirešca po 20 K; sl. posojilnica na Slatini 1754 K; č. g. Vinko Kolar, provizor, 16 K; č. g. Anton Hajšek, č. kanonik in dekan, č. g. Jak. Krušic, župnik, neimenovan duhovnik in sl. posojilnica v Vojniku po 10 K; Štef. Koschel 2 K. Bog povrni! Zveza slovenskih posojilnic je izdala X. svoj letopis za 1. 1899. Sestavil ga je g. Fr. Jošt, tajnik Zveze. Bavi se letos izključno le z onimi posojilnicami, katere so član celjske Zveze.