Največji tloventki dnevnik v Združenih državah Veli* za vse leto . . . $6.00 Et pol lata.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS The largest the United lAs£:s!ovehskih_delaveev v Ameriki« Da3j fas Iwucid every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELXTOH: CHelsea 3—3878 Entered as Second CIam Blatter September 21, 1003. at the Post Offict at New York« N. Y.t ondflr Act of Congrasi of March 3, 1870 TZLZ70H: OHslMa SS7» HO. 214. — STEV. 214. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 12, 1932. — PONDELJEE, 12. SEPTEMBRA 1932 VOLUME T XXX. — LRVXK GOVERNERJI ZAHTEVAJO POMOČ ZA FARMERJE MESECA NOVEMBRA SE BO VP ŠIL V CLEVELANDU, OHIO. VELIK FARMERSK1 KONGRES Governerji devetih držav so predložili predsedniku Hoover ju celo vrsto dalekosežnih zahtev. — Nad živili v farmskih državah naj bo uvedena stroga kontrola. — Zahteva farmerjev, naj države prepovedo razoosljanje farmskih produktov, dokler ne bodo dosežene višje cene, je bila zavrnjena. Vet erani odgovarjajo zvezni vladi SIOUX CITY, Iowa, I 1. septembra. — Danes so se sestali tukaj governerji devetih velikih farmskih držav, ter so se začeli posvetovati, kako bi bilo mogoče pomagati farmerjem, da bi dobili za svoje pridelke višje cene. Ze po prvem posvetovanju so prišli do zaključ- j ka, da je najbolje, ako farmerji toliko časa zadr-, ; ujejo svoje pridelke, da se jim bo cena zvišala. Nadalje so odobrili predlog, naj bo uvedena nad' farmskimi pridelki stroga kontrola, dočim niso ho-1 teli ugoditi zahtevi farmerjev, naj posamezne dr-' žsve uradno prepovedo razpošiljanje produktov, dokler ne bo zanje določena primerna cena. Zavrnitev te zahteve bo farmerje podžgala k na-dalj ni vztrajnosti ter se je bati resnih nemirov med nezadovoljnim podeželskim prebivalstvom. Nadomestujoči predsednik štrajkarjev v državi Nebraski je rekel: Po dvajsetem septembru bo pi-ketiralo ceste dosti večje število farmerjev kot jih je dosedaj. Naše gibanje se bo širilo kakor ogenj od k raja do kraja in od države do države Srednjega zapada. Za takojšnjo pomoč farmerjem je predlagala konferenca governerjev predsedniku in kongresu revizijo plač, povečanje vredont in finančno pomoč potom moratorija na vse dolgove, ki jih dolgujejo farmerji vladi. Konference se udeležujejo governerji sledečih držav: — South Efekote, Minnesote, Iowe, North Dakote, Nebraške, Ohia, Oklahome, Wyominga in Wisconsina. Sklenjeno je bilo, naj državne oblasti pomagajo v s^čajih, ko upniki nočejo podaljšati morgičev, ki jih imajo na farmah ter v slučajih, da farmer ne more plačati obresti in davkov. Predsedniku in kongresu so bili stavljeni sledeči predlogi: Tarifni sistem je treba v toliko revidirati, da bodo ameriški farmerji zaščiteni in da bodo kos tuje-zemski konkurenci. Vrednote je treba na zdrav način zvišati, da bo prav dolžnikom in upnikom in da se bo tudi cena produktom povečala. Farmerjem je treba nuditi posojila proti manjšim obrestim. Potom posebne zakonodaje naj se uvede kontrolo nad preobilico produktov. Predsednik naj naroči načelnikom poljedelskega departmenta in načelnikom vseh denarnih zavodov, ki so pod zvezno kontrolo, naj za toliko časa podaljšajo morgiče na farme, dokler kongres ne zavzame svojega stališča v tej zadevi. Moratorij naj bo v veljavi najmanj leto dni. CLEVELAND, Ohio, 1 I. septembra. — Tukaj se bo vršil od 29. novembra do 5. decembra far-merski kongres, na katerega so pozvani zastopniki 600 farmerskih društev ter veliko število kongres-nikov in senatorjev. , Tajnik kongresa je rekel: — MAJNERJI SO SPREJELI ZNIŽANJE Majnerji v državi India-ni so sprejeli 25 odstotno znižanje. — Podpisali so triletno pogodbo. Terre Haute, Ind., 11. septembra. — Konvencija Knifed Mine "Workers je glasovala za triletno pogotlbo s 2-i-odstot 11*111 znižanjem plače kakor so predlagali operatorji v Indiani. Takoj je bila podpisana tozadevna pogodba med zastopniki majnerske unije in zastopniki Indiana Coal Operators Association. S to pogodbo je končana stavka, ki je trajala od 31. marca. Po tej pogodbi ko znižane maj-narske plače na na dan. Po prejšnji .pogodbi, ki je prenehala 31. marca, so imeli 10 dnevne plače. KOMPROMIS i HRVATSKI NA PODONAVSKI SEPARATISTI KONFERENCI Prednostne pravice naj se zenačijo. — Avstrijski zastopnik predlaga, da se določi stalna cena šilingu. Stresa, Italija, 11. .septembra. Xa zadnji gospodarski konferenci podonavskih držav je glavni ravnatelj avstrijske narodne banke. dr. Viktor lirauneis razložil avstrijski finančni položaj. Dr. Hrauneis jt» zagovarjal avstrijski notranji položaj. Rekel 7>a je da jf* polagoma mogoče odpraviti vse omejitve, ako bo domača in zunanja kvotacija šilinga izenačena. .Rekel je. da je to mogoče doseči s tem. da se dvigne šiling tudi izven države na prvotno ceno s tem. da se zviša pokritje v zakladnici. ali pa. da v inozemstvu V ARGENTINI Zastopniki majnerjev in opera-1 kvotirajo višje avstrijski šiling, t or je v no izjavili, da bo v*e takoj | Po tir. Iiraune.sovem mnenju je pripravljeno, da se z delom takoj prične. Odkar je potekla zadnja po- potrebno. da se Avstriji olajša plačevanje zunanjega dolga in sicer bi bilo mogoče to doseči, da godba, je bilo v Indiani mnogo zi Avstriji bilo dovoljeno za ne-majnerskili bojev. Nekatero ope-ikaj časa odložiti odplačevanje ratorji so odprli svoje rove na ko-j dolga hi bi plačevala v tem času operativni podlagi, drugi pa z ne-! samo obresti. linijskimi delavhi. j (Gospodarski odbor je slišal 1'nijski majnerji. ki so želeli. | poročilo o stanju zalog žita v po- da bi se stavka nadaljevala, so skozi poletje oblegali ll do 1102. Tedaj je imela Hrvatska na .Jadranu 150 bojnih ladij in vojsko 100 tisoč vojakov. (hI katerih je bilo 50.000 konjenikov. V onih dneh Hrvatsko pod svojim kraljem ni nikogar prosila, česar je želela. Štiristo let prej. kot je kdo vedel za Ameriko, se je Hrvatska združila z Avstrijo, za obrambo gije. Xa knveneiji pust I j vo početje, ko je dala vete- KITAJSKA JE POSVARILA JAPONSKO Priznanje Mančoukuo bo pomenilo neprijazno dejanje. — Tokio zavzame trdno stališče.—Priznanja ne more preklicati. Tokio, Japonska, 11. septembra. Kitajski poslanik f'jang Tso-pin v Tokio je prosil japonskega zu- rane izgnati s plinskimi bombami: nanjega ministra grofa Yasuva iz Washington«. | l'čida. da Japonska še enkrat prr- Veterani so se v Waidiingtonu , niksli. ako je primerno, da prizna povsem mirno obnašal ii. Ako Mančoukuo. je državo bil kilo aretiran, je dala v največ j pin je tudi posvaril japonsk Cjang Tso-vla- slnčaj.h za aretacijo povod poli-j do, da bo Kitajska smatrala pri-eija. znanje nove države za neprijazno Portland, Ore., 11. septembra. ( dejanje. Jutri se prične tukaj štirinajsta/ Grof 1'čida je odgovoril, da je letna konvencija Ameriške Le- priznanje že odločena zadeva nje- Pariz, Francija, 11. septembra. Depresija je v Franciji zelo pritisnila na 'znanstvenike, ki ho že prekoračili srednjo starost in sedaj ne morejo najti primerne službe. Mnogi med njimi se vsled tega usinrle. nekateri pa so že umrli vsled lakote. Med temi je bil Andre T»ail Ion, star 51 let. Rojen je bil v lielgiji in je prišel leta 101!) v Pariz, kjer je pisal novele in članke za razne časopise. Toda vedno manj njegovih del so sprejeli založniki. Proti koncu je trpel veliko pomanjkanje. Taka usoda je doletela tudi An-driana Le Corbeau. ki je pisal fi-lozofične knjige. T '»-en jarki so zelo | cenili njegova dela. toda javnost se za nje ni zmenila. Lotila se ga je neozdravljiva bolezen in pomanjkanje mu je pospešilo konec. Pierre Seehiari je bil glasbenik in je prekoračil -~>0. leto. Deset let je bil prvi vijolinist v Lamou-reanx orkestru, pozneje je sam vodil kvartet. Vsled depresije ni mogel dovolj zaslužiti, da bi se preživel, zato je prevzel službo v filmskem gledališču. Ko je izgubil tudi to službo, je skočil z okna proti Turkom, ki so ogrožali Kv-ropo in to je bil začetek konca hr-CTlUVlDir vatske neodvisnoti. Leta 1527 so MAtKAKJEi Turki vpadi i v Evrpo in tedaj so London, Anglija, 10. septembra. J jjp Hrvatska in Ogrska združili z Sovjetske čete .so streljale na 1 Avstrijo za skupno obrambo, Vcr-stavkujoče delavec v Ivanovo saii|sk„ pogodba je te dežele izro- nati petdeset tisoč vseh delov dežele. bo navzočih veteranov iz Voznesensk. ker so se uprli in o-ropali vladne trjiovine /a živila trgovine za Poročevalec London Dailv Ex- čila Srbiji in hrvatski voditelji zatrjujejo, da kralj Aleksander kruto vlada Hrvatom, press pravi, da so prišla ta poro-j v Zagrebu je bilo vi led te«a že čila navzlic strogi cenzuri Ivano- n,noj,„ nemirov, mnogo hrvat-vo Voznesensk se nahaja 160 milj s]< j, upornih časnikarjev je bilo severovzhodno od Moskve. 1 obešenih, mnogo odličnih Hrva- Ako je to poročilo resnično, je tov j,, se sedaj v ječah. Danes ži-zelo značilno, kajti, mesto je bi-1 v; ,H| -pet (]u milijonov Hrva- lo kot vzor sovjetske industrije j tov iZVen svoje rajstne dežele, za- in delavskih stanovanj. MAŠČEVAT SE HOČE S PRAŠIČI St. Paid, Mo., S. septembra. —! Farmer Charles P». Off je prišel l pred governerja s pritožbo, da mu mo v Združenih državah jih je Had pol milijona. Ti izseljenci so ustanovili društva, ki imajo namen podpirati svoje brate, ki j ostali v domovini in se bore za samostojnost. i V Argentini je do 80.000 Ilrva- , . . . -» , tov. ki so največ naseljeni v dr- srne delajo mnogo škode na po- . n .„ . . J i za v i Buenos Aires. \ Argentini lju. VR0CI BOJI V BRAZILIJI Uporniki trdijo, da je go-verner pobegnil. — Vlada pravi, da so bili u-porniki poraženi. Sao Panlo, Brazilija, 11. sept.j 1'porniki v Sao Panlo naznanjajo. da se je pričela uspešna vstaja v državi Para v severni Braziliji. Vstajo vodi poročnik Sainealr gove vlade, kakor je že bilo naznanjeno v. japonskem parlamentu; rekel pa je, da izven mandžur-skega vprašanja lioee Japonska obdržati prijateljske odnosa je s Kitajsko. Pogodba med Japonsko in Mančoukuo je bila predložena cesarju v odobrenje in cesar jo je izročil najvišjemu vladnemu svetu v podpis. Oeneral Xobuvosi Mnto. ki je japonski poslanik in* obenem vrhovni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji, je brzojavil svoji vladi. da je vlada Mančoukuo pri-ipravljena, da sprejme japonsko i priznanje. j Predno je Čjamg obiskal zuna-njega grofa UČido; t+e je oglasil pri vojnem ministru generalu Sa- Paes T,eme. I porniki v Pari so . _ .. , ,. . 1 .. ,r . da Oraki ter ga je prosd, da bi prisildi zveznega zastopnika 31a-» _ , -. Ti ..-»_- . . , Japonska podvzela korak««, ki bi galaheirs Barata. da je odstoinl — Ako to ne bo ustavljeno, boni svoje prašiče izpustil okoli kapitola. Govemer je izročil zadevo lovskemu dpeartmentu v rešitev. i za vi rsuenos | je enajst društev, neodvisnost Hrvatske, in dva časopisa. | Hrvatski voditelji v svoji pros-j nji zatrjujejo, da nimajo nobene skupnosti s Srbi: da ko Hrvatje j katoliki. Srbi pa pravoslavni; da J Hrvatje rabijo latmico. Srbi pa star cirilico; da je hrvatska kultura mci. Henri Taillade. ki je bil nad 70 let, je bil skladatelj, in zapadna. srbska pa vzhodna, učitelj na klavir. Učencev je bilo i svojega stanovanja, si je pri tem'vedno manj. Ko je za zadnji de zlomil vrat in je umrl v bolniš- nar kupil kruli, se je ustrelil. — Napočil je čas, ko dobi farmer en cent za Gibanje me^l Hrvati za samostojnost se je pričelo leta 1A28, ko je bil hrvatski poslance Štefan Kadič ustreljen v jugoslovanski i skupščini, Hrvatje pravijo, da je kvart mleka dočim ga trgovci prodajajp od 9 do^He«. tU Urt I o centov. K.do more zameriti rarmerjem, ce bodo tom primanjkuje potrebnega denarja, medtem ko Srbijo ^politično in financijelno podpira Francija. Zato se obračajo na ./-»igo na- iu pobegni! iz države. Eio de Janeiro, Brazilija, 11. septembra. — Vlada je dobila poki delujejo za Točilo, da ko se pričele vstaje v treh brazilskih državah. Medtem pa naznanja vlada, da je izvoje-vala odločilno zmago nad uporniki v Sao Panlo. Neko poročilo pravi, da so vladne čete zadušile vsfajo v državi Para in so razorožile uporno garnizijo. ITpornLki so zavzeli kaznilnico in nato napadli policijsko postajo. Nepotrjena poročila pravijo, da so se nekateri oddelki vladnih čet pridružili upornikom v državah Pernambu-co in Santa Catharina. na lastno pest napovedali boj depresiji? Na kongresu bodo govorili: governer Bill Murray iz Oklahome, senator Brockhart, senator G.l!0'10^^duje za njepri tu- WKT i i-> ii . .... . | Jih državah, da prisodi Hrvatski . INorris, governer La r ollette m governer White.J samostojnost. ANGLIJA KOČE ODKUPITI JETNIKOV. Dairen, Mandžurija, 11. septembra. — Angleški konzul je odklonil $60.000 odkupnine, katero so zahtevali kitajski roparji za dva angleška podanika Mrs. Kenneth Pavvley in Charles Cochran, ki so jih pretekli teden odvedli roparji 1 blizu Mukdena. -Japonska podvzela vodili do prijateljskih odnošajev med obema državama. Oeneral Oraki je rekel, da j« priznanje Maneookuo nepreklicno sklenjeno in da so prijateljski od-nošaji odvisni od dobrega spora-razuma med Japonsko, Mančoukuo in Kitajsko. Tsitsihar, Mandžurija, 11. .septembra. — Več elahov komisije Lige narodov, ki je preiskovala položaj na Daljnem Iztoku je prišlo v mesto z aeroplanom iz llarbina ter bodo zopet odpotovali z aeroplanom ▼ Mančul, od ko~ der bodo odpotovali "v Moskvo. Washington, D. C., 11. septembra. — V četrtek /večer je 1400 oboroženih Kitajcev napadlo postajo Tashihchiao ob južno-man-džurski .železnici; Jtakor poroča ameriški konzul T Mukdenu Myrl S. Myers na drŠAvm department. Po dve ure. t raja jočem boju so bili Kitajci odbiti toda večerni brzovlak proti severu je imel iestj ur zamude, t __^ * DZ* MEW YORK, „ MONDAY, 8E**£MBE& 12, 1932 THE LAEOF8T 8LOVEHB DAILY to U. S. JL t- — Owned and Published by SLOTENIC PlUUSHINti COMPANY (A fVw|»or*fiot»> NAZAJ HA DEŽELO! Fr*«k Sakwr, President I.. Renetlik. Treas. Plact nf biifditrwt of thr> wrpnr»lU and *»1«lresse* nf above officers: tn W. iatn MffH. Rmli •< MaaliaUa«, Saw Vark CUj. N. Y. '{.LAS NARODA (Voire » .\cwmciit •e ne prioWajejo. Deuar n*j se blapovoli potUJatl |m> Money «»r«W. Pri *preu*emtrt kraja naročnikov, proximo. «la se nam tinti pcejftnje MtiIImV naznani. «la liltr**J*» najdetnn naslovnika. -tilAS NARODA", II« W. 18th Slreel. N>» York. N. Y. TrWulMiie: (UHara S—3S79 DRŽAVNE VOLITVE V DRŽAVI MAINE H-H- Gibanje "Back-to-the-farm" je precej oeito že od dalje ča*a. ali je precej spora o gospodarski vrednosti takega "ribanja. Xa eni strani imamo navdušene \ pristaše ki trdijo, da zemlja j;' vedno v stanu vzdrževati ljudi, kise m* bojijo pluga in srpa. Xa-aproti nesi-jurnosti mednega življenja industrrjalnegn delaven postavljajo rut nekake sigurnosti. davkov oh zapadlosti. Ob sedaujih etnah pridelkov treba precej re-servnega kapitala za uspešen začetek poljedelstva. Kar se toiče naselitve na prosti vladni zemlji. (homestead), treba zavedati se. da rasi proste poljedelske zemlje- ko minuli. Kar jy se na razpolago — in to je 180 milijonov akrov — j*1 v grla vnem, pri-Pri tem treba ra- ki ima poljedelec in primerja-!mwno ra , _ jo natrpana stanovanja v veleme- Cl,ni,t,■ da trebrt 0(% 20 do stu z življnejeni na deželi. Nadalje poudarjajo sedanje neobičajne priložnosti: it a tisoče farm na prodaj po v>-e j deželi ob najnižjih ceuali. pol milijona a krov zemlje v Združenih državah. neobdelane in od katere vsaj 300.000 akrov se rlaje takoj orati s plu-pom. Slišimo o takih projektih kot "kolonizaciji velikega Seve-rozapada". "poljedelskih kolonijah v Kloridi". "kokošjereji in vrtnarstvu blizu velemest", "prevzemanju izapuščenih farm na Vzhodu" itd. Neka jako razširje- akrov za vsako jrovedo. Cel a največja skupina, ki sc daje dobiti pod Homestead Law — namreč b40 akrov. je premajhna, da bi ena družina živela <>d živinoreje, a zraven t epa treba denarja za nsikup živine, zidanje hišiee itd. So priložnosti za naseljenee v reklama e ijsskib predelih za pada. ali taki naseljenci morajo imeti vsaj $2000 na razpolago in dveletno izknfrnjo. lavna težkoča pri vseh projektih poljedelskih kolonij na še na resvija je nedavno imela čla-1 i'' ofcolščina. da nek, kjer se' je omenilo, da razpo-1 *r*b* -litionih taborih obeh velikih političnih strank napeto pričakujejo izida. Izvoljeni bodo: governor. državni avehtor, trije kon-j^rvsniki ter člani zakonodaje iti oržavnega senata. Predsedniški elektorji, knjih število je bilo po zadnjem ljudskem šrtetju znižano od šestih na pet. bodo, kot ]ui ostalih 47 državah, izvoljeni šele meseea novembra. Splošno prevladuje mnenje, da so vdlitve v državi Maine nekak politični barometer za «ielo deželo. Tega se zavedajo ttidi voditelji obeh strank, in zato .se je vršila v Maine nadvse ostra volilna kampanja. Položaj v Maine se ute^np temeljito razlikovati od položaja po ostalih državah, in o političnem barometru sc bo dalo govoriti le v »lučaju, če I »o ta ali ona stranka dobila pretežno veeino glasov. Vse pričakuje z velikim zanimanjem, če so volile? v nekaterih predelih uprav katastrofalne. Kdo pa se danes vrača na farmo V glavnem imamo tri skupine. V prvo skupino spadajo oni, ki so izapxwtili farmo za časa pro-speriletr in se sedaj vračajo k njej kot k zatočišču. Večinoma so tu tukaj rojeni Amerikanei. V drugo spadajo oni. ki gredo na farmo, da si zasigurajo vsaj streho nad glavo in živež iu ki navadno jemljejo zemljo v najem pod ugodnimi pogoji.. V tretjo skupino spadajo pa oni. ki imajo vt»aj toliko denarja, da morejo nekaj plačati na račun kupnine. V teh dveh zadnjih skupinah prevladujejo tujerodei. Tako v neki seve-rozapadni county v državi Ohio ob sedanjih prilikah le oni naj gre na farmo, ki ima zadosti izkušnje in ki ima ne le denarja za prvo plačilo, marveč tudi za plačila prihodnjega leta. Tc» so dejstva, ki jih treba ltva-ževati. I*ristaši gibanja "Nazaj na deželo" predlagajo seveda ustanovitev takih pogojev, da bi sc lahko vsakdo rešil okovov indu-strijaltzma s povrnitvijo v bolj enostavno ali .srečnejše življenje na deželi. FIvTS. e. akočil pod bistriški jez mlad fant iz Žvirean. potem se je obesila mlada žena pri Sv. Ani iu sedaj jima je sledil še Štrukelj. Ne motimo se. če izrečemo trditev, da je sedanja brezsrčna družba sama krila, da se tako množe samomori. Wak ima svoje teiave in nadloge. roda za lajšanje teh ne najde pri ljudeh niti trohiee razumevanja. nasprotno, v pomanjkanju prave srčne naobrazbe ^e večina iz nadlog norčuje in z največjo naslado sLika. hudiča na «t»'iio. Potem seveda ni čudno, da r/apade mehka duša v dvome in stisk, iz katerih ne vidi drugega izhoda kakor samomo.r. Potegavščine na levi in »lesni, naslada nad nenr«*-čo. zahrbtnost. ovaduharstvo itd., žive danes bohotno življenje in jemljejo drugim ideale in veselje do življenja. » Smrt v vinjenost L Dne 21. avgusta je šel posestnik Uaiser Ijovrene iz .lelovca. občina Sv. IJolfenk v Halozah, okoli 13. ure z doma k posetniku Koš-pretu Francu pri Sv. Bolfenku. ki ga je povabil k «ebi v klet. Med potjo pa se je ustavil v kleti posestnika Planine« .Janeza, kjer se je zadržal kake tri ure in se tudi precej opijanil. Nato je nadaljeval svojo pot v Kešpertu. Ko je stopil k temu v klet. so bili že navzoči gospodar, njegov sin 1'rane in neki Galun Simon iz Budine pri Ptuju. V kleti so se zadržali do kake 20. nato pa ^o se odpravili domov. Groaen umor zaradi kraje vina * pri Metliki. 23. avgusta zjutraj okoli 2. se je dogodil v Kepici pri Krmačini velik zločin. Ker tam prav pogo-stoma kradejo vino iz kleti, hodi ponoči straža od kleti do kleti. Tudi to noč »ta strašila dva fanta. Kar naenkrat sta opazila, da nekdo ropoče- v kleti posestnika N«-.rečnež je Mato Vrbin. oženje in oče petih otrok, siromašen posestnik iz vasi Obreža v občini Vivodina. Orožništvo vodi vestno preiskavo. Tragedija primorskega mladeniča. Štrukelj Ivan. 25-letni.mladenič s Primorskega je pred dobrim Tudi Vi želite se enkrat videti ■ domovino! Za denar, katerega, potrošite v brezdelju, lahko uresničite Vazo ieljo in obiščete rojstni kraj. Vožnja od Xcw Yorka do-Ljubljane stane% 84.23 Za tja »n nazaj preko Havre _________________ $1$9.00 Od New Torka do Trsta ........................... $ 90.00 Za tja in nazaj ........................................ $150.Q0 Na brzoparnikih nekaj več. Tudi kdor se ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, a katerim lahko ostane v domovini eno leto. Moderni parnikiVam nudijo vso po#trečba ip neprijetnosti dosive 1« potniki, ki odpotujejo tares potrebnih navodil PIŠITE TAKOJ Ž A BREZPLAČNA NAVODILA NA: METROPOLITAN travel bureau 316 Wert XSth Ptree^ , . , , Hew,Xork. H, T. a .. Janeza Prusa. Mklila sta, da so letom našel v Tržiču svoje zavet-domači. Ko prideta do kleti. opa-| je, delal je ves čas v Kazborškovi žita luč v kleti. Zaklenila sta vra-1 tovarni za čevlje. Stanoval je v ta. da bi nepovabljeni gost ne liistriei pri Tržiču pri Globočni- nšel. Eden od obeh fantov ie odšel v Krmačino po pomoč. NaTo je prišlo več mož. žensk in otrok. Ko so prišli v klet, je tat skočil na stiskalnico ter zavpil: "Zdaj pa vem. da me hočete ubiti*'. Ilaz-besneli kmetje so ga pričeli pretepati. nakar so mu zvečali roke na hrbtu ter mu vrgli verigo o-koli vratu. Nato so jra po ce*ti vlekli proti županu Ivanu Oušti-nu v Drašičih. Ko ni mogel več hoditi, so mislili, da se je potuhnil so ga pričeli vleči za. verigo, ki so mu jo prej vrgli okoli vratu. Obenem so ga pa bili s palicami in drugim orodjem. Nihče ni gledal, kam je padlo. Ko ho pa videli, da je zpet začel omahovati ter omedlevati, sta ga dva kmeta zanesla pred hišo župana Guština. Ondi sta ga položila na «e je našlo, da izmed vsakih treh , farm po ena je bila v rok.h elo-\z Črnomlja. Komisija je ngotovila na podlagi obdukcije. da je bil umorjeni na prav divjaški način umorjen. Ker je Gaiser popil preeej vina in bil tako pijan, da ni mogel nikamor. je poprosil gospodarja, da sme nad kletjo na senu prenočiti. J Kešpert mlajši in Galun sta ga! res odpravila na podstrešje in ga j položila na seno. nato pa sta za j seboj zaprla podstrešna vrata in J odšla proti domu. Naslednjega dne zgodaj zjutraj se je odpravila Kešpert ova hči Antonija na božjo pot v letale. Ko je šla mimo kleti, je našla na zemlji Gaiserja ležečega na o-brazu in mrtvega. Gaiserja. ki je bil vdan pijači, so prepeljali v majšpersko mrtvašnico, kjer je poklicani zdravnik dr. Peče iz Ptujske ^jore ugotovil, da je Gaiserja pri padcu ali pa po padcu zadela srčna kap. Ker je padel komaj 80 cm globoko, se zaradi reč »boj karabinijerja in trojico padca samega ni poškodoval. Gai-mladih Slovencev, med njimi tu-j*er se je najbrže ponoči prebudil di Štruklja, ki je pobegnil preko i m bote! ^diti domov, pa ga je med meje. so obsodili na smrt, odnos- i tem tza del a kap. , . i no na desetletno ječo. Štrukelj je ; bil zaradi namišljene soudeležbe j Krava je ubila posestnika, obsojen v ječo. To ga je peklo, da j Ko jft te dni hčerka je bil vedno nekako potrt. j posestnika Hojnika. po domače Takoj po pribegu je profil o- \ ^uksa v Križni vasi. živino s pa-blastva za stalno bivanje. Prva j še domov, je oče opazil, da je eno njegova prošnja > bila odbita, pa kravo napelo. Hitro je poslal po A' Italiji bodo kmalu imeli brej* slišne kanom*. Dva italijanska oti-eirja sta jih iznašla. Za primerno bobnenje bo poskrbel Mit-solini s scojimi govori. * Prihodnje leto ho v Chicagu svetovna razstava. Na. razstavi bo manjkalo največje senzacije — Al Capoua. Ako si hoč,» vodstvo razstave za-jamčiti finančni uspeh, naj si gi izposodi za pol leta iz Athmte. * Hi vsi ne\vyorški župan Walker je odpotoval v Italijo. V pravo deželo je šel iskat pozabi jen ja. * lliuli »"'iir-i mi napočili za našr1 rojake v New Yorku in menda nidi drugod. Te dni sem zvedel za sledečo zgodbo: MoŽ in žena sta spala v spal-niei. »Naenkrat j»i »prebudi nejuiva-den šum. — Zdi se mi. — pravi ona — da je nekdo v kh'ti. Pojdi pop-lo-dai. On vstane ter se vrne po par minutah. — iN o. kaj je bilo' — ga vpraša. — iN is i =ie motila. re< je bil ropar v kleti. — Pa kaj si ,-toril.' Ali si ga pregnal * — Ah. kaj še. Notri sem »a zaklenil. — Zakaj pa ? — Zato. da bo '»d žeje poginil. kovih. ki so imeli mirnega iu nad vse poštenega mladeniča zelo radi. Iz svoje ožje domovine je moral pobegniti zaradi konflikta s karabinijerji. Izvršil se je nam- je ponovno prosil in čakal. '"Do-bri" ljudje pa so gra vedno plašili in dražili, češ. "tudi druga prošnja.bo odbita in naša oblastva te bodo izročila italijanskim, kjer te čaka desetletna ječa". Spočetka si iz tajcih govorie ni mnogo storil, na vse zadnje pa mu je le šlo k srcu in ni mogel vednega zbadanja več prenašat i . 23. avgusta zvečer je šel na Hi-strisko polje, kjer se je na jablani posetnika Stritiha obesi). 24. avgusta zjutraj ga je našel stari Jurij Jane in je po sinu takoj obvestil tržiške orožnike, ki so se z avtomobilom pripeljali na kraj nesreče. Pokojnikov rojak, šofer Karlo iz Tržiča, je prerenal vrv in snel truplo nesrečnega mladeniča, ki so g& pokopali v Tržiču. To je v kratkem že tretji samomor v tržiški okolici. Najprej je soseda. 00-letnega Franca Flor ^ančiča. ki je veljal, da se razume na živinozdravniški posel, s prošnjo, naj žival zahode v trebuh in ji reši življenje. Florjančič je prispel s »svojim inštrumentom in se, vajen tega dela. st rokovnjaško lotil posla Pri vbodu pa jc kraro najbrž močno zabolelo, kajti z vso močjo je poskočila in sunila z zadnjimi nogami Florjan-eiča s tako silo v želodec in trebuh. da je siromak na mestu obležal v hudih bolečinah Vendar pa se je Florjančič čez nekaj trenutkov zopet dvignil in jc šel še pam domov. Nesreči ni pripisoval posebne pozornosti, toda postal«^ mu je huje in v teku 36 ur je umrl v hudih bolečinah. DENABNA NAKAZTT.A IZVBSUJEMO ZANESLJIVO HI TOČNO KAKOR VAM ?QK£ŽE NA 8TOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 300 Din 900 Pin 400 , Din 500. Din 1000 $ 4 — $ 5.90 . $7 SO $ 9.50 flBiO $91-50 lir ' 106 Ur 300 Ur 300 . Ur 400 . Ur 500 . Ur 1050 V ITALIJO .$ 5 JO .41640 ,$22.— 427. Din 500«__ffll.50"Lir 1000 ------- to »mMMm Mtjtfc »MkM k«c xo*raJ MndMM. » šlnarjlh ali lirah tfov*liuJ«m« i« fcdj« IZTLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo % SjOO morate poslati_$ 5.70 »» » $10.00 " " ..._ $1040 " $15.00 " H - tlM9 •• ** $2040 " " ,, $2140 »» »» $40.00 " " H1J0 n •• OT »» , , $5140 Prejemnik dobi v starem kraju Izplačilo v dolarjih Mnjaa --'irr- tovrlujaiM pa CABLK UTTKIK ta frtat«|Wa» t*. METROPOLITAN TRAVEL I9HMIt 510 WW %m 5TRKKT Obup mladega dijaka. Žalosten dogodek je zadel družino odvetniškega uradnika Anž-lja na Frtici pri Litiji, ilalo pred 21. uro so začuli z dvorišča strel in našli 18-letnega «ina Vina negibnega. Iz r^ne nas ene i h mu je curljala-Icri. i je ie Krče- viti držal'safrfokre<^ Ves "trod domačih in zdravnika je bit zaman. Vino je bil dopoldne opravil na ljubljanski gimnaziji ponav-ljalni izpit \j snov,- zt 7. raszred^ Domači so našli poslovilno pismo, v katerem navaja, da je brezuspešno gojil ljubav do neke gospodične. Že pred dnevi je prosi! prijatelja-visokošolca. ki je lovec in poseduje orožni list. za orožje in strelivo. Ta mu je seveda prošnjo t. očetovskim nasvetom gladko odbil. Kako pa je prišel mladenič do orožja, se ni povsem pojasnjeno. — Ali poznaš mojo nev^to? — Seveda. Poznam njo in njeno črno .pretekio je napravil na vas ta prepir in pretep med mužem^in ženo. Pečlar je malo pomislil in odvrnil : — Tak vti>. da se ne bom nikdar oženil. — Pri nas je pa tako — je rekel možic — da mora biti vsak večer ob sedmih večerja na mizi. Točno ob sedmih. — Kaj pa. če se pa zamudiš pol ure in prideš kasneje domov? — so ira vprašali. — Ce. pridem ka-neje domov, pa grem bfez večerje spat. * Sinoči sem sama skuhala večerjo — je rekla mlada ženica. — Pa je rekel moj mož. naj dara jed najprej psu pokusiti. Ali ni to nesramnost ? — -Seveda je nesramnost — ji je odvrnila prijateljica. — Pa hinavec grdi vedno pripoveduje. kako ima rad svojega psa. * Zastopnica I.ukaneič nje 'vabi na veselico-v Chicago, Meseca oktobra ne bom prišel, pač pa prav zagotovo enkrat pozneje. Žal. da bodo članice razočarane, kot je bil pred leti razočaran tisti rojak iz Montane, ki je wem presenečen vzkliknil, ko me je v.prvič videl: — Hudič. pa. sem mislil, da si bolj Spasen ADVERTISE in "GLAS NARODA" T>rž. pravdnik pravi, da je bilo med veterani, ki so zahtevali v Washingtonu takojšnje izplačilo bon lisa. več takih * policijskimi rekordi. To je nemara res. Toda ko so jemali 1. 1917 mlade fante k vojakom, ni pri nobenem veljal izgovor, da je bil ze zaprt. D LAB H Aft O D A" ■ ___■_■beaoeagsi ni'i t irrr NEW YORK, MONDAY, SEPT EMBER 12, 1932 m LARQUT BLOWS DAILY iS U. 0. H K LEVVX: " * T - " * * POUČNA ZGODBA Uj pripovedovati. kako slabo i. a m podi. Potožili smo o .stenieaii, umazanem perilu in nesnagi v je-diiuiei. Vplive« mož nas je parno peslušal in rekel: — Ničesar slič-negu n'^m opazil. Pojasnili smo obiskovalcu, o.i >mo doživeli v zvezi z njegovim prihodom popolno nepričakovano spremembo, dočim je vladala poprej prava rev Vi na. — 7sV prav. — je reki vplivni m« ž. — počakajmo. kaj bo jutri. Jutri in pojutrišnjem .seveda je bilo vse zopet v redu. Zvečer. ko je počastil gost z oesebno udeležbo naši nogometno prireditev, nam j.- rekel: — Hrana j** tu izvrstna. na-.-itavljenei so nad vse post reži ji vi. < »sebno .-em se prepričal- Vaša •>■ \adba dokazuje zgolj to. tla vi radi p/, nepotrebnem delate nenrilike. To r»*s ni lepo. in seveda se ne boni ( ziral na neutemeljene pritožbe. Tako nas je visoki gost zavrnil ir. .se ponoči < n I p» ■ I j rt I. I>rugo jnim s.-veila »mo zopet doživeli žalos*.-ii'» popolno izprememho. Prti so ./-. c nil i in prikazale .-o ,\o zopet uni'.-Ftioe m »pokrite mize. Z'!|w»t .-umi iv.orali ttuliii slane kumare in krompir ^ konopnim oljem. Meso .-e j-(ako stavilo. da miio pri kosilu sko-ro jutnhovali drobnogled. Kuti:;-ihv in ostali m^otei so ptmtaii eeznosuo hudobni. Trpeli smo več dni to revšeiu », in naptwUcd me je razsvetilo. I/.- ,!iislil m'iu si zvijačo, ki .-••m jo t-i-1; t sporočil sotrpinom. — Ali ste opazili fantje. — sei i »rkel. — da *ino imeli veliko boljšo hrano, dokler je hi I pri nas na obisku zastopnik osrednje bolniške I laga jne — Seveda. — .1» zaklieali. -ii:ieli smo tkrat boljšo hrano. — No. torej. — sem nadaljeval, ali .-e spominjat«*, kako smo s'i i.a morje, da bi poskusili ujeti vsaj malo rib za prihljšek * Ali ste viti« Ii onrjfa starčka. ki s«' je solneil h«* botuo dobili pri zajtrku, obedn ti a pesku.' Zaupal sem nekoč temu . Ii veeerji niče.^ir od onega, kar j-* -tareku naš«* težave in rekel, tla vvli-l Glavač \ kuhinji, to to te*-j moramo po odhodu vplivnih go-ivomuo pomenila, da izginjajo vi' *ti-v redno stradati. Starček je re-»hrote nc/ttanokam- docim na- I: — Veste kajO hočete. prav \' državnem okrevaliacu *'Bt>di yilrav*' siiv> imeli jako slabo ku- iiinjo. \e vem. ali je bila tega kri-\a |iov.sod občutljiva kri/a in stanja. ali pa ni bilo vodstvo kos svo-.ij ttah ui. I)<-'.)stvo je. da sem že po H (dnevnem bivanju v zdravilišču p» >tal jako mrk. .Moral .sem za dve lukujiei skrajšati jermen okoli na->n. IVav tako se je godilo tudi « »mii drugim, okrevanja potrebnim jr<«itom holniAke blagajne. Ve« do-pohlan so obupno postopali pod kuhinjskimi okni. stegovali vraio-ve, pohlepno vohali pečenko in p'»-.-kušali zvedeti, kaj je danes na je-dilniku. Samo dva izmeti nas *ta "e počutila prav dobro. To .sta bita n«-ki kovinar, ki je igral na bu-lalajk« in moskovski knjigovodja, k' je pel romanee. Vitlno sta prejemala dvojne obroke pri koriti. Kuharice in poniivalke mo z njima bile posebno prijazne. A mi. vsi o-s,ali po v prečno nenadarjeni Ijir.fj sino jima *amo zavitlali in no.«;ii /..dtije denaree okoliškim kmetom-;• 11 katerih .-o kupovali za priboij-še mleko in rdeče jagode. IVnar-•a nam je kmalu zmanjkalo, in potem m) morah' prevzeti njegovo vlogo brisa.V, zobne krtačire ali i« lo prijazne besede, ki [ta .so manj pi iljubljena plačilna sredstva. Tako snio živ >t«rili, in neki«e ►eni že bil pripravil zadnje [da-v;l'u>' hla<*e. da ta i jih /aiiienjal ,U • l\a litra kmečke*;* mleka. A v m bo nanitdno planil Olavae. d<--Jovodja i/ kije\>ke rukfarne it« /a vpil: Joj. prijateljčki, [iravkar ».'H v kuhinji in videl tri gnjati p;: manj de*ct zaklanih kokoši, hariea Maša že viti sladoled, mizi stojijo velikanski vr«"i »nh"ka. ležijo jajea in raj no maski. Tovnriil. če ne )>om dobil za za p Vsaj mrvieo šttnke, ne morem jamčiti, ila ne liom |M»sral woriler! To pre,»»f»a moje m«m"-i! Vinkoma suio .s«' pomirili **• oklenili, tla je mtp*H*iJ odhh"ili»i :,etiotek. Sklenili s»no *led#ee. • lil Jill Vi l«u njeni nam samo odpadki. Pri-#l»li smo, tin h min v tem slučaju ► klieali protestno zborovanje in iU.sti»pili .složno vsi kot eden. Ogorčeni in bojeviti so v strujt-itih vrstah prikorakali k zajtrk-i i»i m* zavzeli. MLia je bila lepo pogrnjena. Poleg vsakega krožnika je h/al .sne/uolad prtieek. Krožniki ^e bili zvrhano polni vabljive rož-ratte gnjati. Vsakdo izmed nit- je dobil jajenilc in kozaree mleka.. Seveda *c je naša bojev »t ost t.i-Uoj razpršila v nič. Postali smo /i-tU:ne vtdje in po zajtrku ubrano /apeli: — llorei, korakajte v bit-l. i. — Pesetle : ''do-ol-go-o mto s'tadali v je«-i'\ so donele posebno vneto >u prepričevalno. \*nša nenavadna sreča je imela I .iVr/m propro^te vzroke. Z jufra-r.jiai brzovlakoni je dospela v o-krevnlišTe *"Wodi zdrav!" neka vplivna oseh«. Ko je šla z nami vre.c v kopafifcee. snu pričeli n- Icbko vam boni iHunVil TNikt^a uradnika. .laz sem v pok o jen ira-lee in .s«ni nekoč nastopal relo v »logi kralja. Zahtevam samo tri rublje nagrade, vi pa baste morali pripraviti moj nastop.... Tor\j, tantje. veste kaj: pomenkovali s-" l-omo tlanes pri kosilu, da obiskujejo vsa zdravilišča preoblečeni vi-- >ki uradniki. Prepričati se hfn""»-jo. kako *e godi zavarovancem bolniške blagajne na dopustu. Ali ste razumeli V„>i mi seveda skupaj odgovorili: — Smo! Velja! Sijajno' Priredili smo zbirko, vsi plačali po dvaject ktipejk in izročili denar staremu igralen. Ko sino opazili, i!a so postale kuharice in oskrbniki nemirni, ker miio toliko govo- i »I■ o nepričakovanih visokih obiskih. smo poslali gla«. Stari igralec je takoj prikorakal v našo jedilnico in zvito vprašal hišno* Prosim, gospodična, ali je tu zdravilišče bolniške blagajne.' Hišna: ki je pometala po zajtrku. je bila tako bedasta, da se n* zmenila za obisk in naravnost z.i-\ j>ila: -r- .\h takt»! — je z globokim bizoni zaklieal stari igralec. — Tako torej sprejemate oi-gane. ki nadzorujejo na povelje vodstva bolniške blagajne, kako vršite svoje dolžnosti. Kaj vidim! Tako torej strežete počitka potrebnim j h lavcem! Zdaj j«' razumela že hišna, katero osebo ima opravka. Vse o-sebje j-- bilo takoj )>okoneu. L»»ia-]• >o sem in tja. Kuharice so pri-\lekle sveže prte. Hišne so pričelo i rvič zračiti postelje. Vsi .smo bili seveda veseli, češ. tla zdaj se bomo najedli pei-enke in drugih tlobria r-i" i. A kmalu smo doživeli neiinil.i1.-M: razočaranje. Ta dan smo tlobili y:i obed juho brez ntesjj. lanski žol in korenčke. Tudi prihodnji dan nisni i videli mo.-a pri obedu ali večerji. Dokler nismo poklicali starčka- .stno bili redno dobivali mesti, čeprav v neznatni kojiči-i i in dokaj slabe Icakovtisti. A vendar nikoli ni>mo jedli .sinno pri-kuhe brez govedine. Oni. ki so i liieli srečo, so eelri včasih potegnili liirvieo ine.vi tudi iz juhe. A zd:..| nir-so |M>|tolnoma t/ginih» z t>b-/orja! Trpeli smo štiri dni in >«* pr>*-;uičali. da prihaja na mizo vedi.o eno in i>to: kisla smetana, kislo iti i« ko. špiuača. kLslica. .salata.... — Mar je to človeška hrana— Kdo se bo zdaj najedel Stanovalci so [»ostali zopet razbeljeni. .Morali smo .sklic-ati tajr« » zborovanje v gozdu in seveda /.: t-1 NEMI INDIJANCI V pragozdovih -lužnc Amerike; ni kratki glasovi, ki so bili vedno živijo razna plemena Indijancev,{IV bili nejevoljni -1-kateri ni?o pri tem vdudrana tla. Ti lutlijaut-i >o \ ^ezno hili |m» koleuili in i-«-[>etali / resnici pravi divjaki in se lioje \.-akega belokožca. Večkrat so se že napotile razne odprave znanstvenikov v temne pragozdov^ z namenom, da bi razkrile tajnosti življenja teh tako skritih plenico. Nekemu ameriškemu profesorju s zadnje čase posm'ilo- da j<* 'oi-\a! več mesecev med doslej pt»po*. j.tima neznanim plemenom Indijancev. ki živi v pragozdovih vzhodne Holivije. Ti pragozdovi mejijo na znanj (Tranchm-o. za kate-j«'ga se zdaj borita Uolivija in Paragvaj. Doslej st> (Miznali znanstveniki « teh '.skoro še (»opolnoma nepre-iskanih ^Kiki*ajinah zelo priprost :n reven indijanski rod. ki se je preživljal večinoma le od lova. Ta rod se imenuje Siriono. Zmnvilna je /lasti oprema teh Indijancev. Vsv* ::uajo po dva metra dolge loke, > ki.terimi streljajo :J in četrt metra no in naselbinami helokožcev še maloštevilno iudijan s^r: pli-ine. To pleme nazivajo drugi. indijanska plemena Kvurun- liogami. ženski' pa st> se bile po iio-lih. Vse njihovo4iznižanje je odvisno od znamenj gibanja. IV hočejo komu j m »kazat i- naj gre proč. t .ila j se obrnejo nekoliko v stran, dvignejo roko in zasikajo "*tui!-tuh". Samo najstarejši poglavar, katerega je spti/nal ta ameriški j rofesor j*' poznal eno liesCtlo ,>tt -tdnjega indijanskega plemena, iii sicer "ta-ta" »• <•!>-j Profesor ji* mnenja, da ta roti . propada in da težko življenje, ki s.r "i. deležni v pragozdu, jemlje tem •ndijaneem življenjske sile. Ve-tlno v manjših skupinah se potikajo po pragozdovih in verjetno j. . PRVA RAZISKOVALKA V ARKTIČNEM SVITU , Zgodtpiua je ohranila v sveiij Naloge- ki čakajo rkspedieij<» v knjigi spomin nekaterim ženskam,I bližnji prilunlm^ti na Dah'kem k; s<» inielf dovolj |*>gttnia prebi t i, veru. .h- Nina litMin- označila u. kt.le: Treba je geohotanično raziskati biologijo tlivjega severnega jelena in polartn- lL-ie»*. ki ži\ i •* '•ii krajih v velikih tropih. Ka»-iskoValee I stikov ji* sporot*il. ila j-naletel na otoku *' lioljševik" na < grom ne črede jelenov. Ilidrobio-loirt bodo morali raziskali morsk» favno, meteorologi pa Imdo mora!i natančno paziti na vrciue. kaj'i njih po.-taja bo uajsevernejaji na svttu in na njene vesti bo čak-d • es zaledni eivilizirani svet. zimo v arktičnih krajih. Vendar le ženske v začetku niso znan>tv. -nice, ki bi jih gnala neutešena s»rast ]»«• tnlkrivanjn tajn prirod -in drugih pojavov v polarne kraju. Ne. To >o samo zakoiLsk«* tlru-žice pogumnih mož. ki so spremljale svoji* tovadiše v arktično ziniti. L. l!MMi. najdemo ženo polarnega r^iziskovalea Peary ja skupnti z. lnrženi na tiroeiilaudu. L. l!H*J. ic l^otllegla v arktičnem mrazu Francozinja .Inlietta -Jena. žena razisko-valea Ružanova. Tudi žena ra/i skoval ea Prusilova je bila prvi bitj.-svojega spola, ki je stopila z moževo ekspedieijo na zemljo s\. Ane. Ta odprava je pozm-je p.i-mrla do zadnjega člana. Seh* Iriua l.etiuidovna Iviisinov.i -■^e more >matrati za prvo polari.o raziskovalko. <>dpe!jala se je z ekspedieijo na Novo zemljo in tam preživela zimo I. 1!»21. Pozneje je prebila tri zime meti prebi-» alei Male Karniakule. kjer je \ r-!ila meteorološko slnžho. I!ii>iiiova s,- tudi sedaj udeležuje raziskovalne odprave letloiomilca " Hušaru -in -ieer v svi»jstvu geofizika. Na Isti ladji ji* za zdravnieo .l"t;-sjjveta I "rvaneeva- tretja žena pri tej (»dpravi pa je Nina Petrovim Deme. ki bo ostala na Dalekem .-tveru kot pretlsttijniea oudoiO" raziskovalne postaje. Nina Deme je prebila že zimo !. P»:{0-:{1. na Nansenovi zemlji. —-hks|wdieija s«> j,» ttdaj zdela sve-ti; malenkost na r»*<'*. Sele ko <»• j * ttozualo. da j»* med i**laiii ekspet!';-e:j»* ženska, so >♦• ameriški nt»viner-j'r začeli zanimati zanjo in kmalu .p i njej pisalo vse svetovno časo-pisje. Takisto s<' bavijo i i—Ti - v-mNihi vo VOJAŠKE VAJE FAŠISTIČNE MLADINE • lan.K 1 iTP* si da bodo po daljši dobi popolnoma nira. udeležil j* ' Kušaltova" *. ista polarna ka- i/umrli. Njihova telesa so sie.*r :iiiM"'na. nr>ški merijo 10-l*Kl em. udar kažejo nekatera znamenj i telesni, še mnogo bolj pa na Led »lomilce Kušanov" >«• j»- ven povabili tutli starega igral-?a. »-asajo prav preprosto; tudi uiuin- , , 1 r * i , ■ ,. Ict-seMii propad. ( ini smo se zbrali, so zadoneli kli- i" nolienesra t! .brega urtMlja. Za- - , . - I i i Ko ie /aeelo deževno vreilie. pro- (-t liaili tega jih lov sam ne more pro- . ' . . . . ...' e n r i • • ■ I *eM»r ni mogel vet- vztlrzati v ue- — Menda hin-ejo. ila bi poginili ■ zi\Ijati. Kadi zbirajo razne gozdne; od '.akote! .-adeže. Kadar pijejo se razkoraki-' K rat komalo so možje navalili na io niul pot««" kom in nato tako i,-Marea .in mu pričeli staviti vedro pognejo svoj hrbet, da dosežejo i.ove zahteve: K--' i v t »d o v jn»točku-. .Meso vseli ži- — Poplašite jih. da bomo dobi- — «''- jib vjamejo. pojedo prav vrli zrezke! Svinjsko pečenko! Pi-'™di. Pečejo ga v žerjavici in m- ščauee! Jajčnik l gnjatjo! ; — Na k, — je nepričakovano "d-' vrnil starec. — iz te moke ne lv> ki liha. — Kako to* Zakaj snio vam pa odšteli tri rublje.' — Vi že veste, dr.tgi tovariši, to je vaša briga. A jaz nisem v stanju uživati rib in mesa. Me.sra hrana je petežka za moj želodec. Obolel sem že pred desetimi leti na črevesnem kataru. in od tedaj sem pristaš rastlinske hrane. Ne iKini popisoval, kako so vsi postal jezni. Povem samo to. da j«* bil sleparski starce kljub svoji bolezni izredno lahkonog. Drugače bi bii moral najbrž podleči ogorčenim pestem, ki so ga pričele obdelovati od vseh strani. odpravil na t»-žkr» pot. I'rof. Sa-mojlovir*. vi š.'-ak v polarnih vožnja'; m največji optimist ko govori o tem podvigu. Led v bližini Taj-l'tira in rta f'eljitskina po njegovi st dbi lft->.-» m* obeta nič dobre««-, zdravem in nevarnem pragtvzdu hi, Zato Imi «'kspedicija zgraili!a na r^i je zapustil Indijance. — Najbrž tVljnskinu opazovalno postajo, še zlepa ne bo rešena uganka t«'g;i kjer bo odprava lahko prezimova-l.eniega indijanskega plemena. la. rlflft 9.....* rs L" pasnsBBKnmivMmi frm j, ? »i:; mi^i'gi.'jbgraisa^ i 1 imajo velik uspeh «r * * r-* r -k . it ' « Prepričajte se! < J «4 k. * * • CENA DH KERNOVECA BERILA JE ZNIŽANA ; Anglcško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE KEA4U) Suit IUM NinMi ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA1 ti« Wert Ittta Str«at atf ktlar pa ne jKiberejo živalim do-brovja iz teles«. Želve pa |»ech iu->i.--tičnih oiidadiuskih oojnili or-^iinizarij. Mobiliziraiivi «o v m > r;.li zbrati na 1 > d<►!«• n;iT i vi-sih-\ • like vt jaški vaji*. \"oilil jili j.-pokrajinski tajnik fašistične »tran-k*- v Trstu Teruviiio. Mobiliziranih ,i • bilo .-kupno 1."»(M1 članov fašisli-*--i-ili t.m lat ii iL-kih vojaških oriranua-t ij. iMiN-asim >o bile izvršeiif ve, v vzdrževanju /ve/ med pt^a-hu/niini Fašističnimi vojaški m formacijami v Postojni. S»-nt»ž.»čali :;i Št. Petru, kjer j«* imel z;i i.nI-'.»tir za faisiično pr ipa^amlo \ eli-ke >lto predavanji r> ciljih in delu lašističiie stranke. Na t -li m iaškili manifestacijah je bila posvečena po>ebna poxornoivt taki /'»aniiii "brzini oddelkom", kakor k'>Ie.-arji. motoeikli^t i- lionjen: ki in iror.ski oddelki. V/.|M»reilno /. velikmi vojaškimi manevri v peuinili. .so .se \r- >i'• tu.li po vsej ilržsivi š«- [Mir^biii d'vizij>ki manevri, ki deloma / • ktiiičani. deloma «.<• nadaljn-j"- ITALIJANSKI OROŽNIKI DEZERTIRAJO Preti par tllievi >e je pripetil \ Zadru dogodek, ki je jioia/.no vplival na taniošJiji fiLšiMične kroge in vojaške oblasti. Italijanski ka-rabinijer Pierini Henrico, ki je bil v .-!u/.bi na obmejni postojanki Unbni tluli. je s .straže dezertiral in pobegnil z orožjem vred na t,,-tctsidven^kiii obmejnih oblasteh. — Utivetlen je bil b komandi jatlrau-^ki divi/.ijske oblasti v Mostarju. 1'akoj po pobe«rn omejenega karib.-niji rja- >e je >estala posebno komi-s'ja. v kateri >o bili k vest tir. p»-\eljnik garnizije. višji uradniki prefekture in še nekateri tlrniri vrjaki Zjihtopniki. Komisija je u-vedla strtigo preiskavo ter zaslišala vse t*»t*be. ki si> imele kakršnekoli stike s (»olieglim vojakom. SeJaj zatrjujejo, tla je vsa rodbina |<>-1 eglcga kjirabinijcrja v protifaši-.»»irnixi taboru razen očeta, ki ie /-iprt. I trsi t je in »testre »o liaje v j inozemstvu- kjer aktivno sodeluj-■ jo v borbi proti fašizmu. Vsak zastopnik izaa potrdilo a* svoto. katero ]e prejel. Zastopnika rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Olaa Naroda": . Za eno leto «0.; za pol leta $3.; za i tiri mesece $3.; za tet?* leta t}jO. New York City Je $7. celo leto. Naročnina za irroon i« trt. m VAŽNA ZGODOVINSKA ODKRITJA V FRANCUl Pred kratkim je fraueo.ska sta linoslovska družlia raziskovala d»-|-*o reke Rone in je odkrila, tla \ tem predelu Francije živelo »* hroiia^ti tlobi ljudstvo z zelo visoko kulturo. Pri tltisedanjih izkopani na h st. Znanstveniki so mnenja, da so temelji, ki so jih odkrili deii mi-Ma lleraklea. Roda-Pouisrf mi Tli« line. I/, najdb na razvalinah Teh mest skb-pajti starinifcdovei. da st» u"-ktianji prebivalci trgovali z Aii-Irsko in Italijo. Ponekod ^o zasledili tudi oatauke ohr>ežiiili kanalov in vodovodov. Franeot£a sta-l iiifrdovska družba hoče s podpori vlade izsušiti dHto reke Rone zato. da bi tem lažje nadaljevala ii-kopavanje na tako važnem ozem-lju. Hill H i K O D i' NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 12, 1932 9WM LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. VSAKDANJI KRUH ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. i i. Za peščenim lirihom se je haš dvijrnilo soliice. Vrhovi jrora se blišče v nI leč i svetlobi, skoro vsako vejo dreves je mogoče natančno videti proti jutranjemu nebu. te plava jata gosi; brez glasu počasi, k<>t bi bile zaspane, sledi ena drugi in za seboj vleče malo svetlejšo senco v temni vodi. Samec se dvigne ravno kot sveča, udarja po vodi s peruti, da letijo okrog biserne vode in cela jata dvigne glasen jutranji vriše. Na gnojišču Jerneja Kužnika se razrepenči petelin i ti zapoje kvoj glasni kikiriki. Ognjeno se svetlikajo grebeni nizkih streh. Ku/nikovka mlgrne okna in soba se razsvetli. Dan je tukaj. — V stani vendar. pravi kmet starejši hčeri in se nerodno dvigne izza m»/.e. ki je še kazala ostanke zajtrka : krušne drobtine, krompirjeve olupke iu prazno skledo. — Želim li vse dobro in kaj piši'. Bodi pridna! In da v službi dobro hraniš! D«-uar takoj pošlji domov, v Središču ga bom naložil v hranilnico. Naj ti nikar ne pride v glavo, da bi ga zapravila, ltečem ti: ako prideš domov iu nimaš nič. >e bova spogledala! — Horn že. oče, bom že. — zagotavlja hči. — Mina je že dobro dekle. — pravi mati iu gladi s koščenimi rokami, gube /. nedeljske hčerine obleke. - Kako lepo ^e nosi to I lago! Samo p«zi na njo. Mina. Jernej, ne boj -se. Mina se bo že obnesla v mestu. Delati zna; to stno jo naučili. Za vsako gospodo bo dobra. Ničesar >i ne odrekaj pri gosposki mizi. Hlej. da kani prideš; pošiljaj pridno domov in bodi zdrava! — liom že! — Mina -zajoka. Četudi je imela Ku/nikova Mina že dvaindvajset let in je hi-!«t velika in močna, da je mogla na hrbtu nest i vrečo krompirja, jc vendar jokala kot majhen otrok. Ko je v resnici prišla ločitev, ji .je bilo težko, da si kaj takega ni nikdar mislila. Z dolgim pogledom zre po .sobi. vidi. kako tiktaka na steni ura-kukavica in tam ob .ste-lii poleg peči stoji visoka postelja starišev. Napravi nekaj korakov proti majhnim vratom, ki so vodila v •'umnato. kjer je toliko let stanovala s svojimi tremi mlajšimi sestrami. Tam visi ogledalo, katerega je kupila na zatbijem *ejmu in pred katerim so se sestre vsako nedeljo rtivale. kajti vsaka se je hotela prva pogledati. Na oknu so stale gerauije in rožmarin v najlepšem cvetju. Z bolestnim vzklikom pade Mina zopet na Mol in si z rokami iakrije lase. — No. no — jo tolaži mati. — nikar ne bodi tako žalostna! — ginjena vzdihuje iti se z gonijo stranjo rok briše pod nosom. — Poniiftli, kaj boš zaslužila, gotov denar! Ali vas je šest otrok. — Kaj še vendar hočeš doma.' — govori oče. — Mak* in Cila sta že dovolj velika. Mali l»o o Veliki noči šla k sv. obhajilu — svoje delo bomo že saini opravili! So|/nil» oči j »ogleda Mina po vrsii svoje sestre in brate Da. oče je imel prav. vsi so že dovolj veliki. Maks je bil močan fant. star »»kuro osemnajst let in zraščeti kot jelka. rila, čokata in širo-koplečna. izgledala je kot žena pri svojih šestnajstih lelih. In tukaj je Mali. ki si j.- že zapenjala kite. Ilil j*. Henrik, ki je pa*el gosi, svinje in kravo in zopet Km«, ki je že tudi lonltla v šolo. Mina je razumela in prikimala. P.ilo je prav tako — ena je morala iz hiše' Za njive Jerneja Kužnika je bilo preveč nst. Hiša je bila premajhna in vsi niso mogli čftjteti v njej. Ak ne bi bila Peterček. in Ltza. ki sta bila mlajš« od nje Je v otroški dobi utonila v mlaki, bi morala že davno z doma. In. ali ni tudi sama že imela željo, da si prisluži kaj! Dekleta, ki so odšla v mesta, so pripovedovala zelo mikavne stvari. Včasih je katera priwla domov na obisk. Vsa vas je prišla skupaj. Ljudje »o xe potita vili k vratom ali pa m> gledali skoza majhne, obledele šipe. ia katerimi je sedela domača hči .s pelerino z bUerniiu nakitom. i velikim, belini slamnikom, v katerem je bilo zapičeno dolgo belo pero — iu veselilo jo je. da so m ponosni sta riši občudovali. kala[v:ogo turškega princa. Cel kup te-poiicija radi manjših goljufij. M« ž j legramov je poslal nlhaiiskim obse piše Witt e Oton in se je rodil v i la.stein. v katerih je naznanil, kdaj Dunsseldorfu. Ta mož se je nekoč in kako bo prišel v Tirnim. V-»a dovolil le j m) šalo in bi! pet dni al potrebna navodila za sprejem jc i-auski kralj v v.sej .svoji .slavi. sporočil z brzojavkami in ko je Te dni je prišel lep« oblečen go- določeni dan stopil .s 'parnika lep s,#od v predmestju Berlina v za v- mož. oblečen v krasno in tant.i-tiec za moške brezposelne delavec, lično uniformo, ni nihče dvom'1. l/javil je. ila \>i v zavetišču ra.l <•;• je prišel novi kralj. Najvišji prenočil zato. da hi .spoznal žv-j oblastniki so mu klanjali do t.il. .j« nje ubogih brezposelnih. Predstavil se je in povedal, da je kdaiiji kralj Albanije in tla je |.*ta| nekaj e;;.sa vladal v tej de ' /e!i. Iz listnice je privlekel .-v«»j.'' liokunn utc .s fotografijami in izrezke iz. albanskih časopisov, ki so popolnoma potrdili to. kar je un>/. povedal. V zavetišču je zopet »»»>-v« dal to svojo zgodlto. kar jc povzročilo inn igo smeha. Vodstvo z.a-veiišči! pa je zaradi varnosti obvestilo policijo o "visokem * ir'.st.i , zavetišču. Ko je hotel nekdanji kralj /ir> -iiij zjutraj /.a|»u.stiti zavetišč, »i.i prišla dva detektiva in odpeljata "kralja " na policijo. Kmalu s,- j. i; kazalo. <|;| jc mož. ki .sc izdaja /a kralja, ub m; sleparček. ki ga iš 1 aiicija. Možak je dokazal, da .s--preživlja s prodajo razglednic, na kat« rih je naslikan kot kralj Albanije. hkrati pa je povedal »*so zgodbo ki je odkrila- kako je pi,-s« I do albanske krone. Wittejev oče je bil artist v elr-kasu in zato mladi Oton ni hodil miii-.'ti'v šolo. Že zirodaj se je moral posvetiti poklicu cirkuškega umetnika. Bil je zelo spreten in se je Vedno hitro znašel v v>aki stiski. Ko je bit star let. je bil Že klo-tilcc h vov v cirkusu, kjer je i|..-bio zaslužil. Neki Indijce ga j«-naučil raznih spretnosti, tako j.o-/.lianje .»irnja in mečev. S cirkusom je |K*tovaI «»kr «r po s\ -;>i. vendar je romal cirkus za nj»nra Končno j«* ]>rišd seveda pr:«\i princ Ilalim Kddin v Tirani. Zv I • ni* je začudil, ko >«■ v prestol;ci ri nihče zmenil za njega. Y»> i -L'or«'en .se je sam zglasil pri oblasteh m se predstavil kot novi krni j. Princu so seveda v .s i uradni1:; smejali in ko .ji Wirte '\e.|.-l / t tel iii- ca. ira je jue T šale do skrajnosti. P« t dni je /i\.il slavo albanskega kralja. Tem pa je pohral na tibetu sila i-; t opita in i/irinil lire/ .sledu. — t *•! takrat ni nihče vedel za njega, d >-kh-r ga ni prijela pred nekaj ilue-\i policija, kjer je povedal svo.jo > rredbo. In. (H-počasi. Njega jc vleklo tja. kjer se je kaj "kuhalo" V '••tih lflll — lf»l:i pa se je kuhe'o marsikaj na Balkanu in marsikaj sc je tudi "skuhalo". Zato je ,Mj- • M.toval Wit te na Balkan. L. 1M1:: je iskala Alltanija kr .-l l.;a. Zakaj ne bi poskusil. — sj j* mislil Wit te. ko je zvedel za lo.l Napovedan je bil prihod novega j alban.sk ga kralja v Tirano. Alban-] s;: i p rotiti naj bi zasedel turški pr.ne Ilalim Kddim. Pa si je Oj) :i Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na- ročnino točno. Uprava "G. N.M POZDRAV Pred odhodom v domovino, prisrčno pozdravljava vse prijatelje in znance ter vsem rojakom, ki /."-le potovati v domovino, toplo priporočava Metropolitan Travel Bureau. Ta pisarna je nama vse točno preskrbela, zakar .se ji iskreno zahvaljujeva. Viktor iu Emilija Volk. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE NAJVEČJI MAGNET Največji magnet iia svetu je last elektrotehničnega laborator i!j a Ftaneoske akademije. Ta vtdikan tehta BJO ton in danski lizik Oersted. slučajni odkritelj elektroiua-gnetizuia. ki se mu zelo začudil-<"•«• bi ga mogel videti. Anglež Faraday je napravil prvi clektroniaiiiiet in tem je otvo-ril novo dobo v z«rod'>vi:ii tehnike. Telegraf in telefon in nešteto druge stvari bi bile brez elektroma-gneta nciiiojroče. Pri tem pa še veti no ne poznamo mnogo .skrivnosti, ki so z elek-tri>magnetizmoiu v zve'.i. Nekatere morejo pojasnili le poskusi z n-gronmimi elektroiiiag:ictskinii poji. Zato je prof. Appel. vodja ne-rav«fr.loviiega od>eka l-'rancoske a-kadeiuije pred Vojno, že tedaj pred iagal. da bi si akademija dala zgra-iiti takšen elektr •mairnet. Pierre Weiss. uaj«M II ičnejši strokovnjak za te >tvari v K ranči ji. je prevzel vodstvo komiteja, ki naj bi i/delal načrt princ Koland Bonaparte pa je dal potrebna denarna src«Lstva. 1 <-da razvrednotenje franka je za \eč let preprečilo izvedbo. Šele pled šestimi leti so \ Z\e/i s I st.Mirjevo proslavo z!»raii z javn • zbirko /adost denarjji- okro«r|,, mi- Ji.ion frankov. Za primerjavo naj pov m< . da ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije n« nrnf Dim papirju s pUtneiiiuii pregibi ....................................... 73« V JUGOSLAVIJO Preko Bremena Z NAJHITREJŠIMI parniki, KAR JIH PLUJE BREMEN EUROPA Poseben vlak ob pjrmku v Bremerhavenu Jamči najboli pripravno potovanje v Ljubljano. I ''»jasli • la il.i katerikoli :■ t :ili 57 (ROADWAY, NEW YORK NORTH GERMAN LLOYD največji dotedanji magneti teh-i komaj poldruga tono. Kovina-s»« jedro akad*'iiiijskega inairueta vsebuje pa 10."» ton železa. !> ton bakra in »i ton drugega materija-i;«. Žica okoli jedro je dolga ■"» •"» km in tehta skoraj !• t< n. Magnet ,i< že tri leta v službi znanosti in odprl marsikatero pot <1 • nov.h spoznanj. UN- SHIPPING t K NEWS ^ 13. »ectembn: Culuiutfua v CI.-rl.ourg In v Hromet 14. septembra: *J«- Ki a »».-•• \x lUvr« L'herb.iurg Havre M.oii^i.inii Ki lii.i.si-. . It t:' 15. septembra: >:>—m.^t. v • "harbours In v ,:r^in^n ChrrU.uij m v llititilturg 11.. ml.uri. 16. septembra: «»l>iu|.i. \ '"ti.rbourj Mini v llavre '7. septembra: RiH'ti.iml>r4ii v I.Mvre VolenU.i m v \>,u\ tt.K «ur M«r Aucu>lua v l.cntrtu 20- septembra: l.eviutlian v 1'iierLourg 1'ari.« v ll^vro ALJEHIN O SVETOV-NIH SAHISTIH 21. septembra A«|iiit;inia v 22. septembra: Stuttgart rt« l"i.rlH.ur* in v T*rrm«-n Ii^uts, hlan.l v " h. i l,.11 i K >ii v I i Jini.ui 4 23. septembra: Majf-ti. v *li"r»w,ur« WVslrniljinl v II Pred kratkim je šahov,-k i sve to\ ni mojster Alj«*hin takole oce-«> I najbolj znane šalu vske velemojstre. I »rtiiri najlntljši velenioj-ter je <'apablanca. če ne upoštevamo N- iiica dr. Laskerja. ki je že pred nekaj leti p •polnoma opustil 28- »*ptembra; . . .. . I'r»-.s llar-l.n rt 24. septembra: SAT I "i: \Ia V TI s T l^if.a>».|tc. v llivre lr.itt»-ilr. Ktiwe in Sultan Khan. St irejši velemojstri pa slede V -sledečem redil : Bubillstein-d:". dinar. Spielinaiin in tir. Tar-t;:k -\ver. imenovan! velemojstri soj p.- mu nj i Aljchina najboljši i-, gr.jli-i šaha :;a Mvtu. v M 11:. vr^ vr. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA 216 W. J 8th Street New York, N. Y. ii J7 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Pokrajnl ročni zemljevidi: Dravska Banovina ..........................3» Slovenske Gorice, dravska ptujsko polje ............................1.........39 Ljubljanske in maribookr uhlantl JM Pohorje. Kozjak .........................J* Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje —.........................9% Prekmurje in »rdumarje ............J3* Canada .............................................4* Združenih držav, veliki _____________41 Mali ........................................H Nova K v ropa -.....................................JM Zrnil jr% idi: j Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas. Krnturk> In Tmnrssrr. Oklahoma, Indiana, Montana. Mississippi. Washington. Wjomine. vsaki |«i ...............J5» Illinois. IVnns) Ivania. Minnesota. Mirlnpiii. Wisconsin. West Virginia. Ohio. New \ork — Virginia, Ohio. New York — vsaki i to ___________________________41 Naročilom je pruožiti denar, bodisi v gotovini. Money order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Č> pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. "GLAS NARODA" »C W la Street 150 OVAC SKOČILO V PREPAD ♦ n.lovita nesreča >e je /godila te i i ?:. na planinah \ okolici t'ranco-six. ir.i mota (irenoble. N'a.1 črc<|e >■ ac. ki .se je mirno pasla po planini. je prav tii/ko letelo letalo, ki >« / brnenjem motorja močno prest:; šil • oviia-v< «hiik;r. Preplaši-ni •»Vi II je letel kar je HIOlTel po p. • 1». .."-jo in ski h" i 1 v strahu preil n-'-/i.anim /asicilovalfein v me- tr« \ globok prepad. V>a čre.la o-vac. ki je štela 14!» "lav. je sledila iiviiii in ovca /a ovco jc skočila v *l»očino. Pa.stir.ji mi kričali na v>e i letele, vendar niso nu-irli listavi-: preplašenih živali. \;i <) mrtvili ovac. in kf- jih pastirji tiiso mo«li spra-j1 i i '. nepristopnei;a prepada, irni-j. j. ovčja trupla v trlobini. tak' •I;, .se širi smrad daleč na okoli. lir»-:jn-ri v llamUu . I l >u|. »V !l." v i "h»-rl«. v I l .t v r.- rl». lis ■irri« I*..lil.i v . Ilr-m-r, v Ali!w .i :ih«-f* I V.-, r.lirn i j 4. oktobra : « ti., mi.hi in 5. o- tefc. a ■ AI.LIII <"t;: ni; I Munh.it i;, i. 6. oktobra. I —t: \ l'.r. m. n a:i..-ii itiliin ^ il.iml 7 CktODra: • 'Ivin,.j, v i'li. S. o*tcfcra - I"., tis H.i vr.-K. \ v r:. n..a St.it. ».I uit v I 9. oktobra: • '••Itillll. v l!: »Tti.-ri "2. oktobra: Kur .j.i \ Ur.rn.-n vri.r.\.\i\ ^ Tr t 13. oktobra: li.-rin y lirrrnen V-lUitai.i.i v i *h«-rt«Mir ll.iJTlhlitK V Ila rut.uri; It. oktobra: Majesli. 15. oktotra I-i f:i> >-t i^ «" «i't»- «;r:. V ' j.. I - n i 20 oktotra: .1- K- v llMVTr. r.» r^nu;ir ■■ v ' 'h<-rl».'irK I'.ren^r. v Ur»-tii.-ti 1». ti t.s, ! ] in.l \ llumNtin; 21. oktobra: J|..iii.ii. \ C),,r\t>>tire -lyri \ f*li.-rlH.i,r^ 2*t. oktobra: S\TI-|;\| \ v Tr^l K'ir..|. . \ iCr.-tn-n V.-«-; «1 :':i v It>.|i|.«rit. •UIg ' *li.-rl^.uric Ilavr^ l:.>ul..^iit. ,ur M, Naročite se n* "C:iaa Naroda* - največji slovenski dnevnik w»**ih drisrak ▼ Zdro DRUŠTVA . KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE. 7ABA VE OGLAŠUJ TE "GLAS NARODA" nt cita tamo vtli članstvo, pač pa ni Slovenci t vali okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ur M*r HITII**!! or M. V JUGOSLAVIJO Preko Havrs Na Hitrem Ekspresnem Parnicn ILE DE FRANCE //. Srplfnihru (opoldne /. tH;t.„hrn — ithtnhra PARIS S. /ttrmbra — ,-»'. f>A7 ra LAFAYETTE ?/. Srp! ruth m — / T. Oktobra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potna nato vpr«. *ajt« n j4« pooblaičen« agent« cfreaeh J5na 19 STATE STREET. NEW YORK VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: LEO ZAKRAJSEK General Travel Sen ire 1359 Seeond Ave. New York. N.Y.