Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankiraria pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. J. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Brni dtv* drage fHtmušič »Dolgost življenja našega je kratka«, pravi pesnik in tudi 50 let ni tako dolga doba, da bi bila vedno vredna posebne omembe. So pa slučaji, da človek doživi in napravi v tej razmeroma kratki dobi toliko, da postane tudi kratka, a dela in ustvarjanja polna doba kar zgodovinska. In na takšno, neumornega dela in uspešnega ustvarjanja polno dobo se te dni s ponosom lahko ozira naš ban g. dr. Drago Marušič. Vse vrline, ki odlikujejo tega izrednega moža, mu je dala njegova domača kmetska hiša in njegov trdni, kremeniti kmetski rod. Vso lepoto, a tudi vse trpljenje kmetskega življenja, ki ga je deček okušal v domači hiši, je zarezalo globoke brazde v njegovi mladi duši in prva mladostna spoznanja so oblikovala kasneje ves njegov značaj: Kolikor bolj je dozoreval, toliko jasneje jc spoznaval v kmetskem življu jedro naroda in hrbtenico vsake države. To spoznanje je še danes glavno gibalo vsega njegovega delovanja, ki hoče z neumornim delom ustvariti kulturno napreden, moralen, gospodarsko močan in zadovoljen kmetski stan. Prav tako zgodaj pa je spoznal, da noben napredek ni mogoč brez politična in gospodarske svobode naroda. Zato ga najdemo že kot mladega dijaka vedno v prvih vrstah odločnih borcev za svobodo naroda. To njegovo prepričanje ga je vodilo tudi v odločilni borbi za svobodo narodov — v svetovni vojni — daleč od domovine v vrsto onih, ki so bili pripravljeni za svoje ideale žrtvovati tudi svojo kri. Brez oklevanja je vstopil v vrsto dobrovoljcev, ki so se borili proti avstrijskemu nasilju. Preko daljne Rusije ga je pripeljala usoda v Srbijo, kjer je okusil v srbskih vojnih vrstah vse trpljenje mučeniške poti preko albanske Golgote. Ni pa bila vojna končana, ko ga je čakalo novo, mogoče še napornejše delo v tedanjem »Jugoslovanskem odboru«. Krvavo orožje je zamenjal z orožjem duha in s svojo zgovorno, prepričevalno besedo in s svojo bistro daleko-vidnostjo je pomagal polagati temelje našemu narodnemu osvobojenju in zedinjenju. Po svojem povratku v osvobojeno domovino se je z vso vnemo posvetil javnemu delu doma. Tedanje razmere za tako delo niso bile posebno vabljive, a dr. Marušič se s svojo bogato živ-ljensko izkušnjo ni ustrašil nobenega napora. Kot dober Slovenec je vse svoje moči zastavil v blagor naše skupne domovine Jugoslavije, v kateri je spoznal edino jamstvo za neoviran razvoj vseh naših narodnih sil, torej tudi za razvoj in napredek slovenskega kmetskega Kot javni delavec pa nikdar ni iskal peicZesefleinzIt sebe ali svojih osebnih koristi, ampak je vedno odločno stal na braniku za poštenje in moralo v javnem življenju in značilno zanj je njegovo dosledno delovanje za pravice »malega človeka«, ki je našel v njem vedno iskrenega zagovornika. Tudi na sedanjem svojem odličnem položaju, kamor ga je postavila modrost pokojnega viteškega kralja-zedinitelja, naš ban nikdar ni zatajil svojega kmetskega rodu. Kakor v vsaki pošteni kmetski hiši, tako so tudi njegova vrata odprta vsem slojem ljudstva brez izjeme in na tisoče jih je, ki so našli v njem svojega pravičnega, človeškega zaščitnika in podpornika v svojih vsakdanjih stiskah. Za vsakega, kdor se je obrnil nanj, najde dobro in prijazno besedo, in če more, tudi izdatno gmotno pomoč. Ozko-srčne pristranosti njegov plemeniti značaj ne pozna, visoko pa dviga prapor pravičnosti in vsaka krivica mu je tuja; torej na celi črti pravi naš kmetski človek, naš kmetski ban. Predaleč bi zašli, če bi hoteli naštevati podrobno, kaj je storil za svojo ožjo domovino i razmeroma kratki dobi svojega bano-% anja. Časi, odkar vodi on usodo naše ožje domovine, so bili, in so še, te« žavni in hudi in ravno taka doba zahteva cele može! Tak mož je bil dr. Marušič. S skrajno omejenimi sredstvi, kakor jih je narekovala splošna gospo^ darska stiska, je znal s previdnostjo in z globokim razumevanjem narodnih potreb ustvariti dela, s katerimi bo trajno zvezano njegovo ime. In če smo v teh težkih časih sploh še mogli ustvarjati nekaj trajnega, je to nedvomno zasluga našega bana. To čuti in spoznava danes tudi ogromna večina prebivalstva, ki zaupno gleda nanj kakor na svojega očeta, ki ne vlada samo s šibo, če je treba, ampak še bolj z ljubeznijo in s skrbjo za vse! Zato mu danes, ob njegovi 50 letnici, hvaležno in iskreno kliče ves narod, zlasti pa kmetski: Naj nam ga ohrani Bog še dolgo, dolgo, domovini v čast in kmetskemu narodu v ponos! Ban dr. Drago Marušič je bil rojen 10. decembra 1. 1884 v Opatjem selu na Krasu. Ko je dovršil ljudsko šolo doma, so ga poslali v Gorico na gimnazijo, od tam pa je prišel kot visokošelec v Prago, kjer se je njegova narodna odločnost še posebno utrdila, kajti ravno v Pragi so vodili tedaj najostrejši boj proti nemškemu nasilju. >; , Že v Pragi se je dr. Marušič posebno udejstvoval v dijaških društvih, posebno pa v društvu »Jugoslavija«, ki so ga ustanovili skupno slovenski, srbski in bolgarski dijaki. Ne rečemo preveč, če trdimo, da je bil že tukaj položen temej njegovega jugoslovanskega prepričanja. Po svojih končanih študijah se je posvtetil odvetništvu. Vrnil se . je v Gorico, kjer je kol odvetniški pripravnik v pisarni sedanjega ljubljanskega župana dr. Puca začel takoj razvijati živahno delavnost pri vseh narodnih društvih. Njegovo delovanje pa je nenadoma pretrgala svetovna vojna, ki ga je zanesla na bojne poljane v Galicijo. Kmalu pa so Goričani dobili poročilo, da se nahaja dr. Marušič v ruskem vojnem ujetništvu. V Rusiji se je med slovenskimi častniki ž« takrat pojavil močan pokret za vstop v zavezniške armade. Dr. Marušič je bil med prvimi, ki so se odločili za vstop v srbsko armado kot dobrovoljci. L. 1915. je prišel v Solun in od tam k srbski armadi, a to baš v onem kritičnem času, ko se je morala srbska armada umakniti pred silo nasprotnika preko Albanije na Krf. V dobi reorganizacije srbskih čet pa je čakalo dr. Marušiča novo defc. Poslali so ga naj- Leto XVI, ' PoSfnlna olafana v gotovini Ljubljana, dne 5. decembra 1934. prej t Švico, od tam pa je prišel v Pariz in v London, kjer so kmalu spoznali njegove izredne sposobnosti. Zato ga je »Jugoslovanski odbor« poslal t Ameriko, da dela tudi med našimi izseljenci propagando za jugoslovansko stvar. Za to poslanstvo je bil dr. Marušič zlasti zaradi svojega obsežnega jezikovnega znanja kakor ustvarjen. Po svojem povratku v Evropo je deloval kot generalni tajnik pri reparacijski komisiji v Parizu. Kljub visokemu in uglednemu položaju, ki ga je takrat zavzemal, pa le ni mogel dolgo vzdržati t tujini. Srce ga je vleklo domov in I. 1923. se je odpovedal svojemu mestu in odšel V Ljubljano. To je bila doba, ko se je pričel širiti pri nas odločen kmetski pokret za združitev kmet«v r enotni kmetski organizaciji. Kot pravi kmetski sin se je dr. Marušič takoj pridružil temu pokreta in se kot član načelstva bivše »Samostojne kmetske stranke« odlično udejstvoval v vseh njenih političnih in gospodarskih organi-zjaeijah. Dne 4, decembra 1. 1930. je bil pozvan za bana Dravske banovine in 10. decembra istega leta je prevzel svoje novo mesto. V svojem nagovoru na podrejeno mu nradništvo je takrat jedrnato povedal, kaj hoče: »...Železna disciplina in brezkompromisna objektivnost se pri dobri in pošteni opravi razumeta sama po sebi. Državni uradnik, kateremu pri njegovem poslovanju ne služi kot podlaga izključno le poštenje, zakon in državni ter splošni interes, in ki se da zavesti od interesov posameznikov ali skupin, zlorablja svojo moč in zaupanje, ki mu je poverjeno. ... Vedno moramo imeti pred očmi in gojiti vse panoge narodnega gospodarstva, toda zavedati se moramo, da sta glavna stebra naše domovine kmet in delavec. Zato moramo posebno brigo posvetiti našemu kmetu in delavcu, kot glavnim produktivnim silam narodnega gospodarstva ... Moj cilj je ustvariti iz Dravske banovine pokrajino, ki bo vzor vsem drugim, ponos naše države in pravi biser v svetli jugoslovanski kroni... Ljubezen do domovine pa zahteva tudi brat-, sko ljubezen, strpnost in medsebojno spoštovanje. Nad vsem tem pa mora biti nesebično in pošteno delo, katero mora temeljiti na etičnih načelih, kajti edino ta morejo donesti trajen uspeh.« Teh svojih vodilnih idej naš ban ni nikdar zatajil in ravno zato si je po pravici pridobil najbolj častni naslov, kar ga more dati narod, naslov »kmetskega bana«. To bo tudi ostal! Hi i tOV EfTOdc Sloga jači — nesloga tlačil Vsakdanja življenska praksa nam kaže, da je v takih razmerah, v kakršnih živimo dandanes, vsako cepljenje delovnih sil skrajno škodljivo zlasti v gospodarstvu. Moč je samo v organizirani skupnosti in v združevanju. Kjer tega ni, ne more biti gospodarskega napredka. To pravilo upoštevajo vsi vodilni gospodarji: velebanke se družijo v še večje organizacije, druži se industrija ali pa celo po več industrij v velike gospodarske edinice (karteli, trusti). Edino kmetje — vsaj pri nas — še nočejo ali pa ne morejo razumeti važnosti združevanja. Pri nas imamo jako staro kmetsko-strokov-no ustanovo »Kmetijsko družbo«, ki je matica vseh kmetskih strokovnih društev in nstanov in je kot taka tudi največ storila za slovenskega kmeta. Naše »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« in »Čebelarsko društvo« sta pač le mladiki, ki sta pognali iz svoje stare korenine »Kmetijske družbe«. A tudi druge kmetijske nstanove so vse razcepljene, čeprav so v glavnem in v svojem jedru vse kmetske. Le poglejmo naše kmetske kreditne zadruge: mi imamo »Zadružno zvezo«, imamo »Zvezo slovenskih zadrng« itd. Tudi živinorejskih in selekcijskih zadrng imamo dovolj. Vprašanje pa je: Ali je to cepljenje potrebno? Ali ne trdijo vse zadruge, da jim je edini cilj koristiti kmetu? Če pa je temn tako, zakaj svoje sile s cepljenjem samo zmanjšujemo in uničujemo, namesto da bi se združili ▼ enotno kmetsko organizacijo? Razcepljeni pa smo največ po krivdi naše stare politične miselnosti. Z besedami »smo« pač ali »so« pač govorili, da ustanavljajo zadruge »za kmete«, dejanja pa kažejo, da »so« jih ustanavljali za — politično gospodo! To je žali-bog bridka resnica, njenih žalostnih posledic pa danes ne čnti politična gospoda, ampak samo kmet! Ko je bilo med Ijndmi še dosti denarja, je že še nekako šlo, toda dandanes posameznik že komaj zmaguje stroške (članarino itd.) za eno drnštvo, prav težko pa za 10 drnštev in za 10 njihovih glasil! Zato pa smatram kot kmet, da je dandanes bolj kot kedaj potrebno, da vse svoje sile združimo kot kmetje. Kmetska društva, kmetske nstanove in kmetske zadruge naj postanejo zopet enotna organizacijska celota, kjer naj odločujejo kmetje sami, ne pa politična gospoda! »Kmetijska družba« itd. izdajajo res svoja glasila, kjer nas strokovno poučujejo, toda važnejše kot strokovni pouk se mi zdi danes vnovčevanje kmetijskih pridelkov, s čimer se pa peča samo »Kmetijska družba«. Skrajni čas je tudi, da se združijo vse revizijske zadružne zveze v enoto, kjer ne bedo odločali kakšni posebni »politični« vidiki, ampak bo odločala samo gola in čista kmetska korist. In naše »kmetsko« časopisje? Kaj naj rečemo o tem? To je kar žalostno poglavje. Pri nas ga menda ni lista, ki bi ne hotel biti »'-metski«, če ne drugače, pa vsaj za časa volitev Toda samo zato, ker objavi ta ali oni list včasih kakšen kmetijsko-strokovni članek (o gnojenju itd.), še nikakor ni »kmetski«, in praksa kaže, da je pri večini naših slovenskih listov »skrb za kmeta« samo krinka, ki naj pomaga uveljavljati politične interese razne politične gospode, ki pa nimajo s »skrbjo za kmeta« nič, ampak že prav nič opraviti! Edini slovenski list, ki je vedno neustrašeno zagovarjal samo kmetske pravice in ki ni odvisen od nobenih bank, je »Kmetski list«, kjer tudi vsak kmet lahko svobodno pove, kaj ga boli, brez ozira na to, ali je to »politični gospodi« všeč ali pa ne! Združimo torej svoje sile vsepovsod, predvsem pa berimo, naročajmo in širimo naš »Kmetski list«! Križnar Tomaž. Kmefie in obvtniki V soboto 1. decembra se je pričel v Ljubljani »Obrtniški teden«. To je prireditev našega domačega obrtništva, ki ima namen, pokazati našemu domačemu, pa tudi tujemu svetu, kaj znajo in kaj premorejo slovenski obrtniki s svojim delom in da prav nič ne zaostajajo naši domači obrtniki za tujimi. Na otvoritvenem zborovanju je govoril tudi ban dr. Drago Marušič, ki je naglašal zlasti tesno gospodarsko povezanost med kmeti in obrtniki; ta dva stanova sta najtrdnejša temelja vsega našega gospodarstva. Kdor pozna zgodovino našega gospodarstva, ta vč, da se je obrt razvila iz kmetijstva in da je obrt pravzaprav »kmetska hčerka«. Prvi poljedelci so obdelovali zemljo na zelo priprost način z orodjem, ki so si ga sami napravljali: prvi poljedelci so bili tudi prvi obrtniki; sicer 6e nerodni, ampak vendar. Polagoma pa se je v kmetskih družinah le pojavil tu in tam domač sin, ki se je pričel baviti samo z izdelovanjem in popravljanjem doma potrebnega orodja — delo se je začelo deliti v čisto kmetsko in ▼ čisto obrtno delo. Tako sta se iz enega etanu, iz kmetskega, razvila dva sorodna stanova, ki sta pa ostala še do danes tesno navezana drug na drugega: kmet in obrtnik. Nadaljnji gospodarski razvoj pa je imel za posledico zopet novo delitev dela. Kmetje so se začeli deliti po vrsti svoje zemlje v živinorejce in v pridelovalce žita, obrtniki pa po predmetih, ki so jih izdelovali: v kolarje, kovače, mizarje, zidarje itd. Ko pa je blagostanje na-rastlo, niso ljudje bili zadovoljni samo s potrebnimi rečmi, ampak so si zaželeli tudi lepih izdelkov, in tako je iz »navadne« obrti nastala umetnostna obrt, ki izdeluje nam potrebne izdelke tudi v lepi in prikupni obliki. Nekaj čisto naravnega je torej, da se v naših kmetskih rodovinah še danes izvršuje stara navada, da se otroci, ki ne morejo ostati na domačiji kot gospodarji, posvete rokodelstvu, in si s svojim delom ustvarjajo nove domove, od katerih se podeduje obrt od očeta na sina kakor kmetija. Moderna tehnika s svojo industrijo pa je začela te trdne temelje našega narodnega organizma prav močno majati in je marsikatero obrtno panogo res že skoraj uničila. Ni pa mogoče obrti uničiti popolnoma, kajti tudi najboljši stroj ne more napraviti tega, kar zrno-reta dober razum in spretna Človeška roka. Treba je le stroj postaviti v službo obrti, in obrt bo zopet zmagovita. Za nas pa ima krepka domača obrt še svoj poseben pomen. Med nami se namreč vedno bolj širi spoznanje, da nam vsa »politična« in »jezikovna« svoboda nič ne pomaga, dokler smo gospodarsko odvisni od tujega kapitala! Zato pa moramo zastaviti vse svoje sile v to, da ^e osvobodimo v svoji narodni državi tudi gospodarsko, a to bo mogoče le tedaj, če bosta vse naše življenske potrebe krila: domač kmet in domač obrtnik! svdhcd.€> ppeppiV can/a Pretekli teden je prišlo v Pragi do hudih pouličnih spopadov med Čehi in Nemci zaradi neke zadeve na nemškem vseučilišču v Pragi. Ti spopadi pa so dali 66 najuglednejšim češkim pisateljem povod, da so podpisali in objavili poseben proglas, kjer pravijo med drugim: »Mi podpisani češki pisatelji obsojamo dogodke, ki so se odigravali na praških ulicah in obsojamo nasilje proti ljudem, ki so druge narodnosti, vere ali drugega političnega prepričanja. Mi pozivamo vso javnost na odpor proti napadom organiziranih fašistov na svobodo duha; posebno pa obsojamo napade na kulturne ustanove.« Važno o&czcvilc 1 Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo sledeče opozorilo na podrejene oblasti: »Ob tragični smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja posamezne občine in društva sklepajo o postavljanju spomenika velikemu pokojniku. Umetniški spomeniki, dostojni velikega kralja, mnogo stanejo ter jih ni mogoče postaviti s skromnimi sredstvi posameznih kor-poracij in občin, ampak je to mogoče storiti le s skupnimi sredstvi nacije. Dokler se to vprašanje, dati splošno priznanj® in hvaležnost kralju Zedinitelju, ne uredi v smislu splošne akcije za zbiranje potrebnih sredstev, da se z njimi postavi spomenik nacije, poskrbite, da se s posameznimi sklepi o postavljanju spomenika počaka!« %>ahteve našega zadružništva V Zagrebu je te dni zborovala »Glavna zadružna zveza«, v kateri so včlanjene skoro vse zadruge v naši državi. Po obširni razpravi o vseh gospodarskih, zlasti še zadružnih vprašanjih, so sprejeli zbo-rovalci sledečo resolucijo: 1. Uredba o zaščiti kmeta od 3. avgusta letos stvarnojni prinesla popolne in končne rešitve vprašanja razdolžitve kmeta. Razdolžitev kmeta mora upoštevati interese dolžnika in upnika in se da izvesti samo na tejle podlagi: Dolgoročno odplačevanje vsaj na 25 let, minimalna amortizacijska vsota ne sme biti višja kot 5''/o in zadružnim ustanovam ter upnikom se morajo dati potrebna nova sredstva. Naše zadružništvo je v zadnjih 6 letih znatno napredovalo. Značilno je, da je bil dvig največji pri produktivnih zadrugah, posebno kmetijskih. Med tem pa se ni moglo v isti meri razviti denarno poslovanje, poslovanje pri predelavi in vnovčevanju proizvodov, ker naše zadružništvo nima dovolj sredstev. Zato bi bilo potrebno, da državne in privilegirane denarne ustanove, v prvi vrsti Narodna banka in Privil. agrarna banka, usmerijo svojo kreditno politiko v večje kreditiranje zadružništva. Poleg tega je treba v proračunih kmetijskega ministrstva, trgovine in industrije ter socialne politike v vseh banovin-skih proračunih zagotoviti vsako leto odgovarjajoče zneske za podpore zadrugam in zvezam za produktivne svrhe. Potrebno je, da država in banovine vsako leto v svojih proračunih zago-tove zadružništvu tudi podpore za zadružne revizije in tečaje. Končno je potrebno, da se pravilnik o porabi fonda za pomoč zadružništvu in znižanje obrestne mere izpremeni tako, da se ta fond, dotiran z dividendo državnih delnic Priv. agrarne banke, nameni podpori vsega našega zadružništva, kar doslej ni bilo. Izenačenje zakonodaje v naši državi doslej še ni izvedeno na zadružnem področju. Zato je potrebno, da se čimprej izda enoten zadružni zakon, ki pa mora biti tak, da omogoči svoboden razvoj našega zadružništva na vseh poljih zadružne delavnosti. Gospodarske zadruge niso trgovska podjetja, ki delajo za dobiček, ampak ustanove, ki služijo medsebojni podpori gospodarsko in socialno šibkejših družabnih slojev. Ker služijo ne sebičnim, temveč ciljem splošnega interesa, morajo zato vse zadruge uživati ugodnosti, davčne, taksne in poštne. Zaradi tega je potrebno, da se ukine člen 11 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, ker ta določa izgubo oprostitve državnega davka, katero so uživale doslej zadruge. Če se ne da ukiniti ta zakonski predpis, ga je treba vsaj iz-premeniti, da prodaja luksuznih predmetov, za katere se plača luksuzni davek, ne privede izgub osvoboditve družbenega davka, kar je važno za proizvodne in prodajne zadruge. Poleg tega je potrebno, da kmetijsko ministrstvo izda spisek luksuznih predmetov z ozirom na zadruge. To je treba napraviti še pred koncem tekočega leta. Nadalje naj se izpremeni zakon o skupnem davku na poslovni promet, tako da ga ne plačujejo gospodarske zadruge, kot ga ne plačujejo sami kmetje. Gospodarskih zadrug ne gre primerjati s trgovskimi in obrtnimi obrati, kot to dela obrtni zakon ali kakor to izvira iz tolmačenj, ki jih omogoča ta zakon zaradi svoje nejasnosti. Potrebno je izpremeniti obrtni zakon v tem smislu, da se njegovi predpisi z ozirom na gospodarske zadruge dovedejo v sklad z naravo samih zadrug, če se že zadruge ne morejo izločiti iz obrtnega zakona. V novi zadružni zakon pa je vnesti vse odredbe, ki naj veljajo samo za zadruge. Izpremenjeni obrtni zakon ne bi smel zadrug smatrati za trgovske obrate, ki se bavijo s prodajanjem in kupovanjem. Poleg tega se kreditne zadruge, posebno pa kmetijske kredit- ne zadruge, ne smejo smatrati za bančne obrte v smislu obrtnega zakona, pa se od njih ne bi smela zahtevati niti kavcija, ker bi bilo pod temi pogoji nemogoče snovanje novih kreditnih zadrug, posebno kmetijskokreditnih, ker bi kavcija večinoma znašala več kot sama glavnica zadruge. Za pospeševanje kmetijstva in zadružništva je treba, da se omogoči neovirano delo kmetijskih fakultet in veterinarske fakultete z njihovo končno izgraditvijo kot tudi s sredstvi za učiteljsko, preiskovalno in propagandno delo. Skupščina konstatira z zadovoljstvom, da je • • i ,'. V" v M iMUMMinui, ministrski svet koncnoveljavno sklenil, da se mora izvršiti sanacija Osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu in da je ban SaV« 'J ske banovine v smislu poverjenega mu mandata po vladi predložil ministrskemu svetu konkreten predlog za izvedbo sanacije te zveze tako, da se izgube pokrijejo s prispevki zadrug banovine in z odpisi državnih terjatev, zveza pa Priv. agr. banki in Narodni banki plača dolg z agrarnimi obveznicami v nominali, katere bo prejela od države za odvzeto zemljo v svrho agrarne reforme. Glavna skupščina prosi vlado, da se omenjeni predlog bana Savske banovine čimprej reši v komiteju ministrov, ker stanje zveze in v njej včlanjenih zadrug ne trpi odlašanja. Iudi francoski kmetje se giblj&io Kakor v vseh evropskih državah tako se tudi v Franciji kmetom ne godi dobro in njihove težave so na las podobne stiskam, ki tlačijo tudi naše kmete.. Francoski kmetje se pritožujejo predvsem zaradi nizkih cen žita, posebno pšenice. Vlada je sicer določila najnižjo ceno, izpod katere se ne sme žito prodajati, toda za to je določila 108 frankov kot najnižjo ceno za cent pšenice, kmetje pa jo morajo prodajati po 60—70 frankov, če hočejo dobiti kakšen denar za obleko ali za davke. Znano je dalje, da se bori francoska vlada z velikimi težavami, da doseže ravnotežje v državnem proračunu. Zato gleda na vse strani, kje bi se dalo dobiti še kaj novih dohodkov; na znižanje davkov pa sploh ni misliti; najmanj seveda na znižanje davkov, ki jih plačujejo kmetje. Vse te težave so dale pred nekaj leti ustanovljeni agrarni (kmetski) stranki v Franciji povod, da je sklicala pretekli teden veliko zborovanje kiaetskih zastopnikov v Pariz, ki se ga je udeležilo nad 10.000 delegatov. Zborovali so v največji pariški dvorani. Zborovanje je poteklo zelo hrupno, kar ni čudno, če pomislimo, da kmetje na eni strani prav dobro čutijo, kaj vse zahteva vlada od njih, na drugi strani pa vidijo, kako silne milijone so požrli razni »po-kvprjeni elementi«, ki so vprizorili celo vrsto umazanih afer ... Kot dobri državljani in kot nekdanji vojaki, ki so leta in leta branili Francijo s svojo krvjo, so se hoteli zborovalci tudi zbrati pred spomenikom »neznanega vojaka«. Ta obisk pa je po- licija zabranila in vsled tega je prišlo med starimi kmeti-borci in med policijo do hudih pouličnih bojev. Pokret francoskih kmetov je prav zanimiv tudi za nas. Na Francoskem vodijo namreč vse politično življenje razne stranke — >••- > " Tam imamo skrajne desničarje — kapitaliste imamo razne skupine »republikancev« in celo vrsto »socialnih« in »socialističnih« skupin.1 Vsaka od teh strank obeta osrečiti narod s svojim »programom«, a ne drži se svojih načel nobena stranka dosledno, kajti edini cilj vsake stranke je le to, da pride na ta ali na ta način do oblasti in do moči. $ 1. ti Strašna železniška nesreča v Bosni. Na industrijski železnici nekega velikega lfesnega podjetja pri Banjaluki je zavozil pretekli teden cel vlak v globok prepad; sprevodnika Kukoviča so potegnili izpod ruševin že mrtvega, njegov tovariš Ožegovič pa je bil smrtno nevarno ranjen. 22 ur živ pokopan je bil v bližini Koprivnice delavec Ivan Zgornik. Kopali so 24 metrov globok vodnjak. Na Zgornika pa je nenadoma padla težka deska, za desko pa se je vsul nanj močan plaz zemlje. Predno so delavca rešili iz njegovega mučnega položaja, je trajalo 22 ur. V Dravinji je utonil pretekli teden pri Majšperku 331etni tovarniški delavec Rudolf Wiegele. Pri padcu v vodo si je poškodoval glavo in se ni mogel več rešiti. Ljubljana v številkah. Po podatkih mestnega statističnega urada so v Ljubljani sezidali od 1. 1919. pa do konca lanskega leta 722 pritličnih hiš v vrednosti 71 in pol milijona dinarjev, 540 enonadstropnih hiš (175 milijonov), 25 dvonadstropnih hiš (30 milijonov), 41 trinadstropnih (102 milijona), 8 štirinadstropnih (30 in pol milijona) in 11 pet- in večnadstropnih v vrednosti 47 milijonov dinarjev. Torej je veljalo 1781 novih hiš, ki imajo 3422 stanovanj, okroglo pol miljarde dinarjev, tako da je veljalo vsako stanovanje povprečno 100.000. Din. Požar na Kočevskem. V Svetlem potoku pri Kočevju sta pogorela pretekli teden 2 skednja, kjer je bilo shranjenega za 35.000 Din faznega blaga, največ sena. Gasilci niso mogli rešiti ničesar, ker se je ogenj prehitro širil. Z vlaka je skočil blizu Trbovelj brezposeU ni delavec Slavko Zupančič. Na svojem povratku z Zidanega mosta je postajo Trbovlje »zaspal«, zato pa je skočil pri prvi čuvajnici z vlaka, a pri skoku se je nevarno pobil. Nevarnega pustolovca je prijela te dni ljubljanska policija. Je to neki Armando P., ki je pobegnil iz Trsta v Ljubljano, ker so ga doma zasledovali zaradi raznih sleparij. V lahkoverni Ljubljani pa je prav kmalu našel nekaj novili žrtev. Potres. V noči od četrtka na petek preteklega tedna so čutili ljudje okoli treh zjutraj precej močan potresni sunek. Potresa pa nisb čutili; samo v Ljubljani in v Sloveniji, ampak tudi V' Zagrebu in Beogradu. Čutili so ga pa tudi v VeS mestih v Italiji. Škode ni napravil potres juo-bene. Ustreljen na meji. Pretekli torek je naš obmejni stražnik moral v silobranu streljati na nekega cigana, ki je prekoračil našo mejo pri vasi Mrtvarjevci. Stražnik je klical »stoj«, k ker se cigan ni ustavil, ampak se celo z nožem spravil nad stražnika, je ta moral rabiti orožje. Mahe> Is&mze&vivamc iralels© ? (Odgovor g. Franju Pavlici.) »Kmetski list« št. 48 z dne 28. novembra t. 1. je prinesel nekatere opazke k mojemu članku: »Kako konzerviramo mleko?« Ker pa so trditve g. Franja Pavlice, mlekarskega referenta kr. banske uprave, že osnovno docela zgrešene in zavajajo našega kmetovalca na napačno pot, si usojaim g. Fr. Pavlici tudi odgovoriti. Predvsem bi hotel g. banovinskega referenta opozoriti, da nima pravice si jemati monopol na slovensko mlekarstvo in z visokega položaja dajati napačne smernice in izrekati neupravičene žalitve za ljudi, ki hočejo le dobro našemu kmetijstvu. Predno preidem na strogo strokovno razlago, bi priporočal g. referentu, da prečita tozadevno literaturo, ki objektivno zavrača vse njegove iznešene trditve (Prof. Rippl: Vorlesungen iiber theoretisehe Mykro-biologie; Loehnis: Vorlesungen iiber landwirt-schaftliche Mykrobiologie; Fuhrmann: Vorlesungen iiber technische Mykrobiologie; Dr. W. Kirchner: Handbuch der Milchwirtschaft; Dr. W. Fleischmann: Lehrbuch der Milchvvirtschaft; Klein: Erfolgreiche Milchwirtschaft; Peter: Milchwirtschaftliche Beiriebslehre; Krafft-Fal-ke: Tierzuchtlehre itd.). V slučaju pa, da g. banovinski referent vsega tega, t. j. vsaj glavne literature ni čital, odnosno ni imel časa citati, mu jo lahko priskrbim za poglobitev njegovega mikrobiološkega in mlekarskega znanja. Pred vsem moramo konstatirati, da nisem zamenjal mleka s sadjem, temveč prav dobro razlikujem mleko od sadja in si nisem nikdar do- mišljeval, da bi nadkrilil Pasteurja; zdi se mi pa, da živi g. referent v tej domišljiji in hoče postaviti slovensko mlekarstvo na svojo, popolnoma novo in nikjer znano osnovo. Teoretsko in praktično je namreč dognano, da konzerviramo mleko s pomočjo fizikalnih in kemijskih sredstev (salicil, soda, formalin, vodikov superoksid in natrijev benzoat). V praksi uporabljamo »odo in to radi tega, ker uničuje kislino v nakislem mleku; mleko postane na ta način sveže in se ne more zasiriti. Ker pa se nahajata v mleku Bacillus suptilis in mesentericus, se lahko zgodi, da se bacili (omenjeni) po preteku nekoliko ur razmnožujejo in mleko se končno vendar za-siri. Vodikov peroksid razkraja (raztvfi; ja^t raztaplja) mleko in osvobodi kisik, ki uiiiGuje mikrobe in istočasno vpliva na beljakovine*, ki-sik izločuje kazein, ki se vsede na dno kot gošča. Natrijev benzoat je dobro sredstvo, ki se v organizmu razkraja v hipurno kislino -*Sin t» ni škodljiva. > Kar se pa tiče pasterizacije (fizikalno sredstvo), bi g. referenta opozoril, da splošno in povsod razlikujemo dvojno pasterizacijo in sicer visoko in nizko. Visoka pasterizacija j® ogrevanje mleka na 70°—85° C, in to samo % do 1 minuto. Pri visoki pasterizaciji so uničene ; vse vegetativne forme mikrobov, skoraj vsi en-zimi in vitamini in pojavljajo se kemijske, spremembe na sladkorju, kazeinu in masti. Takega mleka ne smemo uporabljati za otroke, ker nima vitaminov in enziimov. Na Danskem, kjer so nekaj časa izvajali visoko pasterizacijo, se je širila radi pomanjkanja vitaminov tuberkuloza med otroki; v nekaterih državah so visoko pa-steri^cijo radi tega prepovedali. p© mleko kemijski nespremenjeno, ohranjeni so vsi vitamini in euzimi, razen vitamina C. Da bi pa se naknadno nadoknadila izguba vitamina C, dodajo (n. pr. v Ameriki) mleku nekaj sadnega soka (oranža, citrona itd.). Lado Jerše. Gospodarska konierenca v Šmarju. Sreski odbor JNS za srez Šmarje sklicuje za soboto 8. decembra t. 1. ob pol 9. uri zjutraj v prostore g. Habjana v Teharju gospodarsko konferenco, na kateri se bo zlasti razpravljalo vprašanje davčne prakse in vnovčevanja kmetskih pridelkov. Davkoplačevalci, ki smatrajo, da so pretirano ali celo krivično obdačeni, naj pridejo na konferenco, kjer bo g. sreski narodni poslanec prevzemal potrebne podatke. Konferenca je namenjena zlasti občinam rogaškega in šmarskega sodnega okraja. — Po konferenci bo seja širšega sreskega odbora JNS. Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu bo dne 10. decembra t. 1. od 8. do 12. ter od 14. do 17. enodnevni kletarski tečaj s teoretičnimi predavanji in praktičnimi demonstracijami. Vinogradniki in gostilničarji vabljeni. Ivanjkovci. Tukajšnja vinarska zadruga priredi svoj 10. vinski sejem dne 3. januarja 1935. Ta prireditev je tako pri producentih, kakor pri interesentih izredno priljubljena in se je vzdržala skozi 10 let. OT .UM"' • : • ■ ■ : • ..... tiU B LIANA G REGORČIČEVASI23 r 'Domača trgovina pri Gešnihu Ljubljana • Lingarjeva ulica kupite poceni in dobro vse vaše zimske potrebščine in sicer: Perilni flanel porhat od Din 6-50 naprej Perilni porhat za obleke „ »» 10*— „ Perilni žamet za obleke „ n 20'- „ Pliš, žamet za jopce in plašče „ «t »O*—■ „ Blago za kostime in ' obleke, 120 cm široko „ it 25*— „ Flanelaste rjuhe „ t» 3®*— » Ogrlnjalke, plete, šerpe, svilnate, volnene ln žametaste rute. Velika zaloga za moike obleke, suknje in pelerine I Poštenost podjetja je znana 1 Naša telesna vzgoja Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je izdalo zanimivo statistiko vseh organizacij in ustanov, ki spadajo v njegovo področje. Iz te statistike posnemamo: 1. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije ima 25 žup z 927 društvi in 1292 četami. Članov šteje: telovadcev 28.263, naraščaja 18.273, dečkov 45.790, telovadkinj 6036, ženskega naraščaja 9105, deklic 39.225, netelovadcev šteje 112.627. 2. Gasilska zveza Jugoslavije: 9 zajednic, 105 žup, 2220 gasilskih čet. Izvršujočih članov 66.227, podpornih članov 56.479, skupaj 122.706. Gasilskih domov je 699, skupno premoženje znaša 109,500.000 Din. 3. Strelska zveza kraljevine Jugoslavije: 49 okrožij s 1614 strelskimi družinami. Rednih članov 57.745, izrednih 1632, ustanovnih članov 58, dobrotnikov 10, skupaj 59.445 članov. Statistika izkazuje 165 strelišč, 24 strelskih domov, 403 nastavljence. 4. Zveza športnih zvez kraljevine Jugoslavije: 13 samostojnih zvez, 38 podzvez, 965 klubov. Aktivnih športnikov: 37.558 moških, 4047 ženskih, podpornih članov: 70.198 moških, 2232 ženskih, skupaj 114.035 članov. Statistika izkazuje 529 igrišč, 95 domov, 365 zdravnikov in 186 trenerjev. 5. Zveza skavtov kraljevine Jugoslavije: 10 žup z 88 stegi in 4 klubi. Članov je 5557 moških, 1937 ženskih, skupaj 7494. Statistika izkazuje 4 skavtske domove in 30 zdravnikov. 6. Zveza planinskih društev Jugoslavije: 11 društev s 115 podružnicami. Članov: 20.203 moških, 5050 ženskih, skupaj 25.253. Statistika izkazuje 112 planinskih domov. Rekapitulacija: Stanje leta 1934. Delovnih članov: 279.616 moških, 65.400 ženskih; podpornih članov: 224.549 moških, 18.687 ženskih, skupaj 588.252 članov. Delovnih edinic 7121, vežba-lišč 2080 s površino približno 7,144.000 ms, 1115 društvenih domov, 1420 društvenih zdravnikov, 8496 predtelovadcev oz. trenerjev. * Veliki in majhni ljudje Otroci se uče v šoli, da ima zemlja obliko krogle. Če si mislimo to kroglo podobno jabolku, ki ga postavimo na »muho«, potem dobimo dve točki na nasprotnih si straneh: spodaj »muha«, zgoraj pa »pecelj«. Kar pa je »muha« pri jabolku, to je južni tečaj pri zemlji, kar pa je pecelj, to je pri zemlji severni tečaj. In če si mislimo skozi oba tečaja zarinjen dolg drog, je ta »drog« zemeljska os, okoli katere se zemlja zasuče vsakih 24 ur enkrat. Če pa si mislimo okoli jabolka ali zemlje ravno na sredini med obema tečajema zarisan krog, ki je enako oddaljen od obeh tečajev, dobimo »ravnik« ali »ekvator«. Znano je dalje tudi to, da je na obeh tečajih, na severnem in na južnem, večen led in sneg in mraz, na ravniku pa je večno poletje in vročina. A. S. ItohcvniašhaL c sv al a (Nadaljevanje.) IV. poglavje. Čez dolgih osem let se bova vidla spet! Koderkoli je hodil potrti Eržen, povsod je izpraševal po izginuli hčeri in Janezu, a živ krst mu ni vedel povedati nič jasnega. »Božji-volek« sploh ni imel miru pred njim. Mož ga je. nadlegoval zdaj z obljubami, zdaj z grožnjami, oboje pa je ostalo brez uspeha. Celo nasprotno je s takim ravnanjem dosegel Eržen. Berač se mu je še rogal, češ: »Saj veš, da je Janez rokovnjač. Kar k njemu stopi, ti bo že povedal, kako in kaj!« Potrtemu kmetu ni kazalo nič drugega nego molčati. Uvidel je, da je ves trud zaman, nikakor pa se ni mogel iznebiti očitka, da je samo njegova lastna trmasta prevzetnost pahnila v nesrečo hčerko, mladeniča in končno še njega samega. Začel je kar vidno siveti in ljudje so si šepetali, da so ga že marsikdaj zalotili objokanega. Prav tiste dni so prihrumeli v deželo Fran-cozje. Avstrijci so bili povsod tepeni in so morali skleniti zanje vsekakor sramoten mir. Umakniti so se morali iz marsikatere pokrajine, pa tudi iz naše domovine. Ljudstvo je bilo Francozov veselo. Pri novih gospodarjih se mu je v vsakem oziru godilo dokaj boljše in jih je bilo zato le prav malo, ki bi žalovali za Avstrijci. Na vasovanjih so fantje uganili marsikako veselo in okroglo. Posebno se je njih zbadljivi posmeh obračal proti nekdanji posvetni in duhovski gosposki. Erženov hlapec Jernej je pravil: »Oh, kadar naš fajmošter po litanijah morajo moliti za cesarja Napoleona, se jim vselej zatakne, tako jim je hudo. Prav res sem jih že videl, ko so imeli solzne oči. Seve, kako neki ne bi bili žalostni! Ko smo jim pod Avstrijci hodili delat tlako, so nam vsako opoldne izkazali veliko dobroto, ker so nam poslali trhlenega fižola za kosilo. No, pa ti pride tale francoski cesar, odpravi tlako in tako onemogoči blagemu duhovnemu gospodu izvrševanje takih dobrih del! Kdo bi potlej ne bil žalosten, ali ne?!« Med drugimi novostmi za časa francoske oblasti je prišlo k nam tudi sklepanje civilnih porok. To je bilo zlasti mladini na moč po volji. Jernej je tudi o tem vedel povedati, češ: »Fantje, to je pa nekaj za nas!« Pravil je, kako bo zdaj imenitno. Kdor si izbere žensko, miu ne foo treba dosti sitnariti okoli. Kar k »rihtarju« (županu) jo bo odpeljal, pa ju ta poveže in bosta koj »dedec in baba«. In zlasti za ženine je to važno. Rihtar da namreč pri poroki takle opomin: »In nomine patre, vzem' jo na kvatre, če boljšo dobiš, pa to zapustiš —« Šment, bodo zdaj mlade drugače ponižne in ubogljive kakor so bile nekoč! Ej, jim je pa že Napoleon pristrigel jezičke! Stara Drnulja je večkrat karala Jerneja, ko je tako čeljustal, a fant se ni dal ugnati, češ: »Kaj se boste hudovali, mamica! Saj veste, da je zdaj mladi svet bolj učen kakor stari! Ali ne veste več, kako ste molili za zmago Avstrijcev in da bi ne bilo Francozov k nam, pa vam vse skupaj ni nič pomagalo! Bolj ko ste molili, bolj so morali Avstrijci bežati. Sicer pa je tako tudi čisto prav. Saj nam ni nič hudega pri njih, le gospoda jih malo orno gleda, ker bodo čisto odpravili tlako.« Drnulja ni vedela na to kaj odvrniti. Na tihem je biila tudi ona — kakor večina ljudstva — s Francozi in njih novotarijami zadovoljna in je godrnjala bolj zaradi lepšega nego iz resnične nejevolje. Tisti, ki so se Francozov res bali in so imeli tudi največ pike nanje, so bili edino rokovnjači. Prej so namreč ti svojevrstni oblastniki vzlic vsem oblastem imeli veliko moč. Sprehajali so se malone čisto brez bojazni že kar očitno po vaseh in marsikje so se ljudje vprav tresli pred njimi, Francozi pa so jim ad'aj napovedali neizprosen boj. Kjer so koga ulovili, je moral brez odloga z njimi. Mlado so utaknili v vojake, staro so pozaprli, a kdor je imel kaj hujšega na vesti, se je moral ločiti s tega sveta. Spričo tega se je končno tudi Eržen začel bati za Janeza. Naj ga je prej še tako mr-zil, je bil zdaj prepričan, da sta z Lenko že zdavnaj mož in žena. Kaj bo tedaj, ako ga Francozi ujamejo? In kaj bo z Lenko? Bog nebeški! Njegova hči, kri njegove krvi — pa rokovnjaška baba! Bil je ves iz sebe in je venomer premišljeval, kako bi preprečil novo gorje in še hujšo sramoto... Razlika v toploti, ki vlada na tečajih oziroma na ravniku, pa vpliva tudi na rast ljudi. Med Patagovci, ki žive blizu južnega ledenega tečaja, in med Pigmejci, ki žive v srednji Afriki, znaša povprečna razlika v visokosti okoli pol metra. Na severni zemeljski pol-obli so najbolj visoki Skandinavci (Švedi in Norvežani), ki so povprečno visoki po 1-75 metra. Nekoliko nižja je povprečna visokost Angležev 1-73 metra. Nemci so že znatno manjši, ker dosežejo povprečno le po 168 centimetrov, Avstrijci pa le 167. Sicilijanci 60 že majhni s svojimi 158 centimetri, najmanjši pa so Bušmani v Afriki, ki so povprečno le po 140 centimetrov visoki. Na rast pa vplivata tudi podnebje in hrana in zato najdemo tudi na severu majhne ljudi, v južnih krajih pa tudi visoke. * Leteči časopis Ruski časnikar Mihajlo Kolcov, ki je obenem tudi izvrsten letalec, se je nekega dne domislil, da bi bilo treba časopisju dati novo nalogo, da namreč ne razširja poročil in ne dela propagande samo s pomočjo tiskarskega stroja, ampak s pomočjo letala. Za takšno podjetje pa je bilo treba denarja. On pa ni obupal, ampak je razložil svoj načrt uredniku največjega ruskega lista »Pravda«, ki ima sicer »samo« 2 milijona naročnikov, a bere ga vsak dan 12—15 milijonov oseb! »Pravda« je takoj objavila poziv za nabiranje prostovoljnih prispevkov za »leteči časopis« in kmalu so nabrali 8 milijonov rubljev. S tem denarjem so zgradili ogromno letalo »Maksim Gorki« — to je ime slovečega ruskega pisatelja —, potem letalo »Pravda« in še 27 manjših letal. Ta letala so se doslej dvignila že nad 6000krat v zrak in so preletela nad 600.000 kilometrov daljave. Iz letal pa mečejo na zemljo letake, govore ljudem po radiu, vzbujajo delavce in kmete k novemu delu. Samo agitacijskih brošur so doslej razmetali po vsej deželi že nad pol milijona kilogramov 1 Na letalu »Maksim Gorki« pa imajo urejeno moderno tiskarno, kjer letake kar sproti tiskajo, imajo svoj brzojavni in telefonski urad, celo uredništvo in dovolj sob za počitek. Telefon je v zvezi z lastno radiopostajo, ki širi iz 1000 metrov višine govore na 2 kvadratna kilometra široko ploskev. Vso to ogromno mašinerijo pa vodi en sam pilot! * Naše pomorsko ribištvo Naše pomorske ribiče dele na tri skupine: na one, ki žive samo od ribolova, potem na ribiče, ki imajo tudi nekaj zemljišča, in na športne ribiče. Ribiči so razdeljeni na krajevna področja ali na »kapetanije«. Na področju kapetanije na Su-šaku je bilo včlanjenih 540 poklicnih ribičev, v Šibeniku 790, v Splitu 830, v Dubrovniku 366, v Kotoru pa 94. Ribičev, ki se bavijo tudi že z drugimi posli, pa so našteli: na Sušaku 991, v Šibeniku 6190, v Splitu 4438, v Dubrovniku 2030, v Kotoru pa 420. Športnih ribičev pa živi na Sušaku 396, v Šibeniku 650, v Splitu 870, v Dubrovniku 806 in v Kotoru 82. Vsi ribiči so imeli 6131 ribiških ladij, 151 motornih čolnov in 3 parnike. * Naša hrana pozimi Naše telo mora imeti, če je zdravo, 37 stopinj (Celzija) toplote. V poletni vročini naše telo to množino toplote lahko razvija, pozimi pa moramo dajati telesu več ln primerne hrane, da telo to toploto lahko proizvaja. Dokazano je, da porabi naše . telo v mrazu okoli 33 odstotkov več masti kakor v vročini. Ta množina masti v. telesu »zgori«t če se pre- j mikamo (delamo), ali pa če več in globlje dihamo. Zato pa moramo gledati na to, da v mrazu dovajamo telesu predvsem dovolj masti, kajti mast je najboljši proizvajalec toplote. En gram masti nam daje skoro 10 kalorij, en gram sladkorja pa le 4. V mrazu moramo torej uživati dobro zabeljene ali mastne jedi. Masti pa ne uživamo same, ampak skupno z jedili, ki mast dobro »nosijo«. Mi ne jemo čistega in samega surovega masla, ampak ga na-mažemo na kruh, ali pa na krompir. Z oljem si zabelimo solato, s slanino pa nabadamo (»špi-kamo«) meso. Smetano dodevamo raznim omakam. Tudi zelje in ohrovt in druge zelenjave »prenesejo« mnogo masti. Potrebo masti za našo zimsko hrano nam odkriva že sama narava s tem, da mast pozimi mnogo laže prenašamo kakor poleti. * Koliko velja nahod? V Angliji je nahod kar neka domača bolezen, ki nikomur ne prizanese. Zaradi hudega nahoda pa ljudje ne morejo na delo in tudi za sredstva proti nahodu izdajo mnogo denarja. Zdravniki so izračunih, da napravi nahod Angliji na leto do 50 milijonov angleških funtov škode. Pravega sredstva zoper nahod nimajo, pač pa poučujejo ljudi, kako naj se ga poskušajo obvarovati. Sedaj širijo posebne letake, kjer svetujejo zdravniki sledeče: Živi, kolikor le moreš, na prostem! Vsak dan pojdi na sprehod. Nosi obleko, da je mraz ne more prodreti, ampak ne tako debelo, da zrak ne bi mogel skozi. Nosi obutev, ki je voda ne prodre! Uživaj mnogo sadja in zelenjave. * Kaj naredi trdna volja? Med ameriškimi športniki je v najnovejšem času močno zaslovelo ime tekača Glenna Cun-ninghama, ki je letos 16. junaja pretekel v San Franciscu 1 angleško miljo v rekordnem času 4 minut in 6 sekund. V svojih mladih letih pa si Glenn gotovo ni mislil, da bo iz njega kdaj postal tekač svetovnega imena. Kot šolarček si je s svojim bratom zaslužil nekaj krajcarjev s tem, da sta hodila oba na vse zgodaj kurit kotle v neko fabriko. Da si svoje delo olajšata, sta se pa navadila na trske kaniti po nekaj kapljic bencina. Spočetka je šlo vse gladko. Nekega dne pa se je bencin v steklenici vnel in Glenn je dobil težke opekline po vsem telesu, zlasti pa na nogah, tako da so zdravniki rekli, da bodo prsti na njegovi levi nogi večno hromi in neobčutljivi. Glenn pa ni obupal. Tedne in mesece je svojo levo nogo tri z roko, pomagati pa so mu morali tudi bratje in starši pri tem poslu. Počasi je vendarle shodil. Nato pa je porabil vsako minuto za pešhojo. Nikdar 6e ni hotel voziti, ampak je hodil vedno peš in noga je bila vedno boljša. Polagoma je začel tudi tekati, in šlo je. Danes pa spada Glenn med prve tekače svetal II Mnogo ljudi ne ve, da se smejo v Newyorku brez vsakih na.-daljnjih uradnih korakov v drugič (civilno) poročiti žene, katerih možje so obsojeni na dosmrtno ječo; ' , ' da so vpeljali v Moskvi električne avtobuse, ki ne tečejo po tiru, ampak dobivajo elektriko od daljnovodov; 1 da trpi ena šestina angleškega delavstva na revmatizmu; ; 21 oh da imajo gasilci v Londonu »dežnike« iz negorljivega azbesta. ■ TO 6DCtU >