jihaja vsak dan razen sobot. MdeU IS praznikov. N Issued daily e*cept Saturdays. Sunday» and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnllkl prostori: KI57 South Lawndale Avo. Office of Publication: M57 South Lawndale Avo. Telephone, Ročk vvell 4004 leto-VEAH XXXVL Cena lista Je $6.00 Eatarad a« aecond-claaa matter January IS. 1*33. at tha poat-olfloa at Chteago. UUook. uadar the Act ot Congraaa of March S. 187» . CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 4. FEBRUARJA (FEB. 4), 1944 Acceptanco for mailing «t special rate of postage provfaled for kt section 1103, Act of Oct. 3, 1017, authorized on Juno 4, 1115. Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 25 AMERIČANI OSVOJILI GLAVNI MARSALSKI OTOK Ameriški pomorščaki zagodli Roi, Kwaja-lein, Namur in šegt manjših otokov Maršal-ske grtlpe v centralnem delu Pacifika. Strategija ameriškega poveljgtva povzročila kon-fuzijo med Japonci.—Ruska armada pod poveljstvom generala Govorova prekoračila egtongko mejo ob ust ju reke Narve in zasedla čez 40 naselbin, med temi Dubrovko, železniško križišče.—Ameriške in francoske čete prebile nemško bojno črto pri Cassinu Pearl Harbor. 3. febr.—Ameriške čete, zavarovane s tanki in najsilnejšo letalsko in pomorsko silo, so danes osvojile zadnje letališče na Kwajaleinu, največjemu otoku, ki je srče Maršal-skega otočja. Japonska posadka na tem otoku je zdaj stisnjena na robu otoka in je zapisana uničenju. Druga japonska posadka na otoku Namur ju j a tudi na robu in izpostavljena silnemu bombardiranju z morja, iz zraka in s celine. Pearl Harbor, Havaji. 3. febr. —Ameriške čete in pomorščaki so zasedli otoke Roi, Kwajalein, Namur in šest manjših otokov v Maršalski grupi, poroča glavni stan admirala Chesterja W. Nimitza, poveljnika ameriške bojne mornarice v centralnem delu Pacifika. Odpor s strani japonske sile je bil neznaten. Otok Roi ja prvo ozemlje, katero je zagedla ameriška sila in je bilo pod japonsko kontrolo pred izbruhom vojne. Vojaki in pomorščaki so okupirali tri glavne strategične ptoHefje takoj po izkrcanju. Na teh so že topniške enote. S1 3 Ameriško poveljstvo je vodilo drugačno akcijo v napadih na Maršalske otoke kakor v napadih na Gilbertske otoke v novembru preteklega leta. Vojaki in pomorščaki so takoj po inVa-ziji ustanovili mostišča pod kritjem bombardiranja japonskih pozicij z morja in iz zraka. Amfibične operacije je vodil podadmiral Richmond K. Tur-ner. Njegova taktika je povzročila konfuzijo* med Japonci, kar pojasnjuje namatne izgube ameriške sile. Nobena ameriška bojna ladja ni bila potopljena )>" Japoncih. Okupacija otoka Roija je dala ameriški sili tudi kontrolo nad letališčem in vojaškimi bazami ki so jih Japonci zgradili v zadnjih 25 letih. Na Namuru, sosednem otoku, so ameriški pomorščaki pognali Ja{>once v • kiajni severni del otoka. ' Očitno je, da je napad prese netil sovražnika," pravi komuni k« iz glavnega stana admirala Nimitza. "Letališče na otoku K<»iju, ki so ga Japonci deloma t.»/dejali, bo kmalu popravljeno. •S tega bodo smerišks letala in bombniki uprizarjali napade na druge otoke Marialske grupe, ki •o še pod kontrolo sovrsžnlks.' Poročilo ne omenjs japonske i odpora ns morju in v zraku dasi je gotovo, da se sovrsžnlk ne bo umaknil iz utrjenih baz brez boja. Vss doaedsnjs poroti la o operscijah ameriške invazij ske sile so optimistična. • Zavezniška basa na Novi G vi ®*il» 3. febr —Glavni sUn gene-rals Douglaaa MacArthurja poroča, da jsponske čete beže ozemlji pri Reiasu na severo-w hod nem koncu Nove Gvineje l"ed zavezniško silo. Ameriške >n avstralske čete ae bllšajo Sei doru, japonski bszi. in drobe od P"ry sovražnika. Ameriški bombniki so bom k.rdirall japonske Isdje in per v i lanskem zalivu, aevero-"l>aodo bolj učinkovito rušili industrijske ln vojaške objekte v Franciji nego jih bombe, katere mečejo na Francijo angleški in ameriški letalci. , j, Vigerie je bil časniksr v Pari-zu in vodjs francoskega podtalnega gibanje, preden je pobegnil v Alžir, kjer je bil imenovan za člana De Gaullovega odbora. On Je pravkar dospel v London, toda namen njegove miaije ni zoam. Apel za oborožitev franciskih podtalnih grup je izrekel na sesUnku z ameriški mi in angleškimi časnikarji. "Ako bodo člani podtalnih grup in saboterji dobili orožje od zaveznikov, bodo lahko uničevali tovarne, elektrarne in skladišča streliva ter uprizarjali nspade na nemške vojaške posadke,M je dejal. 'To bo omogo-čilo večji odpor proti nacijski okupacijski sili in pohcUi.Oslove glade." nov dipimatic-nl uspeh sovjetske unije Odločitev v,soglasju z načeli Atlantskega čartetja EDEN PODA IZJAVO V PARLAMENTU Moslj**, 3. iebr -Očitno je, da je vrhovni sovjet (parlament) dosegel strateglčni uspeh v diplomaciji a sprejetjem predloga zunanjega komisarja Molotovs, ki daje šestnajstim republikam v okviru Sovjetske unije pravico ustanovitve laitnih komisari-jatov za zunanje zadeve in obrambo, direktnega občevanja s tujimi državami in formiranja laatnlh armad. Nov status sovjetskih republik bo dal Moskvi večjo svtoriteto v izvajanju smernic zunanja politike. . S podelitvijo avtonomije sovjetskim repu b imam, ki je v soglasju z načeli Atlantskega čar-terja, da tudi male državice dobe neodvisnost, je vrhovni so-vjet ustvsrll podlago široki re-prezentaciji. Možnost je, da bo Moskvs skušala postaviti separatna predatavnlltva v različnih državah. Taks predstavništva imajo dominijoni Velike Britanije. . ; Uradna časnlška agentura Tass poroča, ds je bil Alekssn-der E. Korneičuk ns svojo lastno prošnjo ramien dolžnost kot podkomlsar zunanjih zadev. On Je imel to pozicijo deset mesecev. Korneičuk j? Ukrajinec ln uživa velik sloves kot pisatelj. Poročilo ne omenja vzroka re-signacije. London. 3. febr.—Britski di-plomstični krogi so v konfuziji in ne morejo oceniti vsžnosti in nsmena odločitve vrhovnega ruskega sovjets glede, podelitve svtonomije sovjetskim republi-ksm. Listi pišejo, ds je preureditev ustrojs Sovjetske unije senzacionalna, logična ln pre-brissns potezo zunsnjegs komisarja Molotova. Archibald Clark Kerr, britski poslanik v Moskvi, bo poslal vse detajle, povezane z odločitvijo vrhovnega aovjeta, zunanjemu uradu. Pričakuje se, ds bo zunanji minister Anthony Eden podsl deklsrscijo v parlamentu, ko dobi informacije od poslanika. Waahlngton. D. C« 3. febr.— Državni tajnik Cordell Hull ni hotel komentirati odločitve ruskega vrhovnega sovjeta. Na vprašanja časnikarjev, sli je.za slično reorgsnizirsnje v Ameriki, da bi lahko vsaka izmed 48 držav poslala diplomate onstrsn mosJa, je odgovoril, da položaj še ni dozorel za to. Rekonstrukcija Smolenska v teku Pozorišče ljutih bitk med Rusi in Nemci Smolensk. Ruaija. 3. febr.— Smolensk, pozorišče dveh največjih bitk med Rusi in Nemci, se polagoma dviga iz razvalin in pepela. Sodi se, da zemlja pokriva najmanj 135,000 trupel vojakov, ki so padli v bitkah. Opustošenje Smolenska se lahko primerja onemu Stalingrada. Rekonstrukcija, ki se je pričala, ko je bilo mesto Iztrgano iz nemških rok, bo trajala več let. Zarjaveli železniški vagoni, svite tračnice, razbiti mostovi in porušena poslopjs ter tovarne pričajo o divjati bitk. Rdeče armade so v Smolunsku ustavile pohod Hitlerjeve vojne mašine in dobile dovolj čass zu uspešno obrambo Moskva lets 1941. Nemci so nsznsnill okupacijo Smolenska 17. julija, dočim je M9skva naznanila umik ruskih čet 3. svgusts. Prve nemške oklopne kolone so udrle v mesto 15. julija ln zasedle predele na zaj>adnl strani roke Dnjeper. Rusi so držsli predele na vzhodni strsnl reke do 3. avgusta. Drugs bitka zs posest Smolenska se je pričela po zdrobltvi nemške bojne črte v Ukrajini. Rusi so reokupirsli Smolensk 23. septembra preteklega leta. V mestu, ki je pred vojno imelo 185,000 prebivalcev, zdaj biva okrog 40,000 ljudi. U tristo izmed 8000 poslopij še stoji, vss drugs so v razvalinah. Vil le-leznl moatovl na reki Dnjeper ao bili razdejani v bitkah. Neka tere ao Rusi od reokupacije na HrtfMdlH s lesenimi. Sloviti spomenik msrAsls Ku tuzova, proslavljajoč njegovo akcijo proti Napoleonu 1. 1812, so Nemci odstrsnili. Oktfog tsga prostora so grobovi junskov, ki so psdli v sedsnji vojni. Prvo delo, ksteregs so se Rusi lotili, je bilo čiščenje. To je že dovršeno, dočim morajo druga še čakati. Vodovodni ln električni sistem je bil vzpostsvljen in sedsj je v teku grsdnjs stanovanj. ADF revidira stališče napram ruskim unijam Wsshington, D. C., 3. febr — Danlel J. Tobin,' predsednik med nerodne bratovščine voznikov in člsn ekaekutivnegs odbora Ameriške delavske federacije. je dejal, da bo ADF morda revidirala svoje stališče napram ruskim s t rokov ni m unijam Zveza farmarjev proti konskripciji Don ver, Colo.. 3. febr. — Jas G. Pa t ton, predsednik Zveze far marjev, je dejal, ds bo njegova organizacija vodila opozicijo proti zakonskem ' načrtu glede konskripcije delavcev za dela v vojnih industrljsh. Konakrtpcijo je prlporočsl pr< isednik Roose-velf v svoji poslanici kongresu Patton ja dejal, da konakripcija ni potrebna. Predsednik avtne unije proti Deweyju Domače vesti Oblaki ln poadravl Chicago. — Frank Pechnik, Pueblo, Colo., pozdravlja uredništvo Proavete iz San Francisca, Cal. MUwauške veatl. Milwaukee. — Pred dnevi je umrl Jos. Mavrin, star 02 let. Zapjušča ženo, sina.hčer, brata in sestro. — Poroke iz zadnjih dni: Leo F. Kramer in Rose M Frangeš, Vlctor Verdev in Ma-ry Anastasi, Edwar B. Magister in Florence Schumsn ter Franci! J. Zugel ln Rose Petrin. Ia Clevelanda Cleveland. — Dne 31. jan. je v bolnišnici umrl Louis Tomšič, stsr 64 let in rojen v Žvirči vAsi pri Hinjah na Dolenjskem. V Ameriki jc bil 40 let in tukuj zapušča brata. Istega dne je umrl Edward Prijatelj« star 27 let in rojem tukaj. Bil je član društva 173 SNPJ in zapušču starše, brata, dve sestri in strica, Nov grob v Det roi i u Detroit, Mich. — Dne 31. jan. je naglo umrl, zadet od kapi, Anton Zakrajšek, star 69 let in član društva 121 SNPJ. V Ameriki je bil 49 let in zapušča sina ln dve hčeri. Bil Je dolgo let naseljen v Johnstovvnu, Pa., odkoder se je preselil v Detroit, Is Mlnneeole Giibert, Minn. — Dne 21. jan. je tukaj umrl Mihael Zalokar iz Most pri Ksmniku. Zapušča ženo in tri hčera. Nagla emrt v Jolletu 4ollet.—Dne 24. jan. zjutraj Je Jos. Rftftič, stsr 54 let, hotsl oditi ns delo, toda zgrudil so je ln ob ležal mrtev. ZsdeU ga je srčns ksp. Rojen je bU v Dragošsh pri Dray«tušu v Boli Krajini In za putea dva sinova (oba prl voja-tih in eden teh leži ranjen nekje v Italiji), tri hčere in dva brata. Partizani zadajajo udarce Nemcem Ljute bitke na dalmatinski fronti London. 3. febr. — Enote Ju-goslovsnske osvobodilne srma-de, kstere poveljnik je msfšal Tito, so zsdsle težke udarce nemški alpinskl diviziji v Dalmaciji, se glssi' komunike. Partizani so okupirali mesto ffromi-no. f Komunike omenjs ljute bitke med partizani tn nemško silo na 30 milj dolgi dalmatinski ff"ti ti od Knina do Benkovaca, Vest iz Kaira, Kgipt, pravi, da Je nemško poveljstvo pozvalo ogrske čete. nsj se pridružijo ns cijski sili y Jugoslsvlji v opera cljoh prerti partizanom. Ta do stavlja, da so partizani v akciji v več sektorjih In da skušajo prepečiti pošiljanje nemških čet preko Jandranskega morja na italijansko fronto, kjer naj bi ae borile proti zavezniški, ki ogra ža Rim Usnjarski delavci dobe zvišanje Chicago. 3. febr — Robert M ki DetroU, Mick.. 3 febr — R J. Burna, pokrajinski direktor voj Thomaa. preds* i nI avtne unije nega delavskega Glasovi iz F naselbin Datum v oklepaju na primer (February 2». 1M4). poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam lost ne ustavi Glaa a farmo Cborrf Valloy. N. nekaj porp{-al s farme, sem na farmi, toda še leto nI miallo kot lani, da ne bi ovsa sejaL Lani ga pa nisem, ker je bilo tako mokro leto. Kdor ga je sejal, ga ni nič dobil. Tudi orati nismo mogli. Letos imam pa že vse igrano. Pomagat sta mi prišla dva farmarja, vsak s svojim traktorjem, jaz pa s konji in en dan smo vse obrnili, kar bom potreboval za letos. Sama sva z ženo in imava čez odpravim po Yrl«trgov^nah» Y.—Bom I mor sem namenjen. Vreme je Že 26 let precej bcilj toplo kot je bilo v so-nobeno | boto. Tako jo mahnem v trgovino, od katere sem imel naslov. Tam se predstavim in takoj mi uljudno dajo prodajalca, ki me predstavi že drugim. Tam se mudim preko treh ur. Malo se ie pogovorimo o trgovskih problemih in se poslovim Grem v drugo trgovino, kamor sem bil tudi namenjen. Velika razlika med trgovskimi podjetji, si mislim, ko vstopim. V 30 glav živine. Dela je veliko, tej trgovini namreč nisem opa midva pa sva že stara; jaz bom Ufi Tazstavljalnega prostora, nit imel kmalu 74 let na grbi, ona tiste uljudnosti kot v prešnjl tr pa 73 let. Dvajset krav molze- govini. Šele ko se jim predstava in zdaj, ko imajo teleta, jih vim, so se razgibali in me pelja- Slovanstvo in komunizem • Vprašanje rusko-poljske meje, o katerem danes ponovni? razpravlja br. Milan Medvešek, clevelandski sotrudnik Prosvete, ni prav nič težko z demokratičnega stališča^ kakor je bilo v našem listu že večkrst poudsrjeno. Vsakemu svoje! Ukrajinci naj se združijo z Ukrajinci, Belorusl z Belorusi in Poljaki s Poljaki, kakor odglasuje večina pri svobodnem glasovanju. Tega glasovanja ob rusko-poljski meji do danes še ni bilo! Enkrat bo moralo biti. Zakaj se ne zedinijo za glasovanje in počakajo? Fakt je, da vsak obmejni spor prizadene manjšino.' Kjer koli je prebivalstvo mešano, Je manjšina udarjena. Kaj storiti z manjšino? Totalitarski način je, da se manjšina ubije. Demokratično načelo Je proti temu. Dr. Bcneš predlaga preselitev manjšin h kompaktni celoti. Teoretično se to lepo sliši, v praksi pa je marsikje nelzpeljivo. Ostane torej demokratično načelo, da se manjšinam zajamčijo kulturne pravice. Medvešek ne omenja poročila iz Moskve, v katereip je Stalin obljubil Poljakom, da jim bo pomagal do naplačila za izgubljeno ozemlje na ruski strsni z nemškim teritorijem v Vzhodni Prusiji, Pomet aniji in Zapadni Sleziji. Stalin je baje rekel, da bi rad videl neodvisno in močno Poljsko. Ali ni to kontradikcija? Kako naj bo Poljska močna, če jo obrežejo na vzhodni strani, na zapadni pa zakrpajo z nemškim žlvljem? Alf ne diši to po imperializmu? Br. MedVešek pravi, da se on šteje za socialista, toda ne tiste viste, da bi bil pripravljen zvezati se z vsakim reakcionarjem v boju s komunisti. Kaj naj to pomeni? Kdo so ti socialisti, ki so ptipravljenl zvezati se z VSAKIM reakcionarjem? To bi bili edino nacionalni socialisti ali nacisti. Ameriški socialisti, katere vodi Norman Thomas, se danea imenujejo demokratični socialisti in so zelo k^ticni napram Stalinovemu režimu, odločno pk odklanjajo veake zveeo z reakclonarji; prav tako so socialni demokrati v New Torku zato kritični naprsm Stalinovi vladi in enako napram reakcionarjem vsake vrste. Drugih socialistov v Ameriki nI, razen če se oziroma na neke majhne in dogmatiČne sekte ln pa pristaše umorjenega Trockega, ki so zavgrll komunistično ime. Vsekakor br. Medvešek ne speda (Idejno) k prvim ln ne drugim. Kakšen socialist je on? Denimo na rešeto njegove argumente, morda kaj izluščimo. V današnjem članku na primer piše, da so se našli v objemu z u bežno poljsko vlado v sedanjem sporu z Ru sijo ameriški reakclonarji in napol fašisti, kakor tudi "konfuznl dogmatiki, kt menijo, da »o sovjeti izdali socializem." e Koga misli br. Medvešek z zadnjimi? Ali misli demokratične so|/|liste? Bilo bi logično. - Ali je to njegov argument? Ne! Čegav argument je to? Browderjev! Brovvder, vodja ameriških komunistov, vedno meče v en klobuk Hearsta, McCormicka, Diesa, Thomasa in socialne demokrate. Noben demokratični1 socialist ne deURega. Well, Brovvder ne taji, kaj Je—čemu se pa br. Medvešek skriva za socia lista, dasi ga ni sram, če se posluži Browderjevih argumentov? Pisec teh vrstic je enako kritičen napram poljski vladi, Jugoslovanski vladi, angleški vladi, ameriški vladi, vsaki vladi, kakor je napram Stalinovi vladi, kadar gleda nanje s socialističnega stališča in to stališče J* v vsakem slučaju kompletno demokratično. Kako pa gleda br. Medvešek, ki pravi, da je socialist? Ali gleda socialistično* Kompletno demokratično? Ne! On gleda dojela komuni- vse dobro, je treba paziti tudi ponoči. Naredil sem nov hlev za 20 glav živine, tako da je pozimi gorak. Pa tudi tekočo vodo sem napelj#l vanj in je v tem oziru zdaj bolje. li od oddelka do oddelka. Videl sem, da jim primanjkuje delovnih moči, kar sem vzel v poštev Ko tu skončam, je bila ura že skoro dve popoldne. Postajal sem že utrujen od hoje iz nadstropja 3daj pa naj/ posežem še malo | v nadstropje in od ogledovanja nazaj. Leta 1930 mi je hlev pogorel in mislil sem takoj drugega zgraditi. Pa me, je žena pri kaj naj kupim, da mi pošljejo v Clevelartd. Pri nas namreč že močno primanjkuje raznega bla čela nagovarjati, naj dam farmo! ga to sem opazil tudi v Chica-sinu. Prvič nisem fc) tem hotel gU) vendar so tam imeli upanje nič slišatL- Ko me zopet nago- da se bo v tem letu izboljšalo varja, pa pravim, da mu jo bom |au ne takoj, dal, toda meni mora izplačati I Grem nazaj v hotel, spotoma $500. Tako je bilo. Dal sem mu pa ogledujem trgovine, ki so še farmo, dvajset glav gpveje živi-1 precej založene z raznim bla ne, dva konja in mašinerijo. I gom. Trgovine z žganjem so Ona dobi "kot" pri njemu, jaz Chicagu na primer še močno za pa nisem mislil več z njo živeti. | j0žene, medtem ko tega ne vi- Sin se je takoj oženil. Prišla e mlada k hiši in je takoj udari-po mizi, češ, jaz sem tukaj i toss. Moji ženi tudi jesti ni pu-1 stila pri mizi. Kmalu me pa poprosi za nekaj denarja. Prvič nisem hotel nič slišati, drugič me pa pregovori. Dal sem ji, to-1 da sem se dobro zavaroval. Ta-mladu je (ženo?) proč zapodila, ako da je šla prazna od hiše, j ;az pa vendar imam tiste cente. Zdaj še nekako gre. Ignac Shulga). ioošla n pa vidi v sovjetski Rusiji vse praviln vse uprsvičeno in vse najboljše. . . Tukaj se pokaže njegovo slovanstvo v pravi luči. Val Slovan bi se morali t »kleni t i velike slovanske Rusije—ne zaradi tega, ker je idovenHkftjjMic pa zato, ker je komuniatičnal (Dokler je bila ftusija caristtAa. menda ni bila slovanska!) Vsi nje®| sosedje bodo MORALI kooperlratl z Rusijo—ne zaradi tega\ k*g je slovan »ka. temveč zato, ker je sovjetska! Vsi Slovani bi morili biti soli dat ni s Stalinovjm režimom, da se očuvajo Germanov—ne zato k« t je Stslinovs vlada slovenska, pač pa zato, ker je komunistična pti tem pa je pozabil, da so v vseh slovanskih dežela* tudi "žlah ciči," kapitalisti in drugačni izkoriščevalski reakcionarni, ki so si ctr Slovani, toda, če je br. Medvešek dosleden, Jih V> odkloni (slovanske brate), kakor odklanja i/.kortščevalake am§rtške kapi taliste. Ta kontradikcija se slabo prlstoja socialistu** Skrajno neeocialistično in nedemokratično Je tudi tO,'če br. Med vešek raptše, da bo Poljska ln drugi mali sosedje mbfali živeti v prijateljstvu^) * veliko Rusijo, ker drugače ae lahko zaodi, da lz gube m-odvisnost. "Saj lahko vsakdo razume, kaj ae zgodi i maj hntm človekom, če nrične brcati velikana. Ko j* velikanu zadosti Ka položi na kolena in ga nateška " To je docela šAptnlstičen totalitarski argument. Germanski nasilniki tudi pravijo, da mali nanidi nimajo pravice do obetu ia tn povodov, ko "jagi^je kali vodo volku,' je na milijone Kdo p« brco velikana, da bo našeškan? Alt )e kdo tako neumen? > y lir Mrdv« tek govori o intrigah Poljakov In drugih' malih soee-do v. Da. bile so intrige, ampak v ozadju so vedno stftli veliki in-tiiganti. Kaj pa ao medtem delali boljševiki? Ali niso val tiata leta intugitalt pri sosedih, v Nemčiji, Franciji in po ifseh deželah ra komunstično revolucijo in izzivali večne spore, stavke, izgrede m krvave *pot>adc? Hlabo.ec tuistots socialistu, kadar ignorira vso novejšo zgodovino na vaeh straneh in gleda le na eno atran. To Je na Vkej či 11 taktika ameriških in imtallh komunistov. Skiatka Milan Medvešek. ki je toliko dobrega obetal med nami, se )e popolnoma prepuetii komunistični ideologij in taktiki. Na /aUmi m on sam. Ho tudi drugi, ki sicer pravijo, da so socialisti, toda Hiuiin jih je lahko v«*»rl To dokazuje, koliko naziv cialtst" le* |M.itieni I. M. diš v Ohiu — vsaj v Clevelandu ne. Grem v eno teh trgovin in vprašam za neko žganje. Dobim ga steklenico in mesem domov ker v Ohiu imamo to na odmerke, in zadnje tri mesece splo nisem Imel časa, da bi'se pre-skrbel s to čudovito vodo.. Mislim si, zdaj se na Ohijčane požvižgam. Pri nas v Clevelandu moraš vzeti, kar imajo. Ali ni to čudno? Prej ko si lahko dobil to pijačo, je bila malokdaj v hiši, zdaj, ko je na odmerke, pa mora biti. . . 1 Potem hitro na kosilo in nato nazaj na Lawndal0' *ve. Ker sem bil že pozen, vzamem taksi in tako se zopet znajdem pred Po 23 letih v Chicagu — V Cleveland. — K b pridem od Vidrovih v hotel, sem imel še nekaj časa, da vzamem kopelj Ih napišem par pozdravnih kar-1 poslopjem SNPJ. Berger mi pra-tic. Medtem pa zazvoni telefon | vi, da je Kristan malo prej od- In hotelska operatorica me vpraša, kdaj naj me zjutraj pokličejo. Odgovorim, da ob Šestih, kajti moje trgovske posle sem želel opraviti dopoldne, ako le mogoče. Nato pa grem spat. Spal sem menda spanje pravičnega, kajti zjutraj ob določeni uri nisem slišal telefona. Potem v trdnem spanju zaslišim močno trkanje na vrata. Skočim šel v jednotin urad, ker imajo tam menda revizijo Sansa. Popi jem čašo piva, potem pa grem tudi jaz v urad SNPJ. Takoj se pozdraviva ž br. Godinom in pričneva pogovor o domačih zadevah, kako je doma, kako so Mermoljevi, 'kako so moje tri sestre itd. S Filipom sva namreč domačina. Končno se pogovoriva tudi o naročnikih Pro- pokoncl in prašam, kdo je. Pra- svete itd. Vprašam ga, če je res vi, da me po telefonu ne morejo zbuditi in ako želim vstati,.ker ura je že 6:15. Hitro ae zbrihtam iz svojega spanca, čez nekaj ča-| sa me pa zopet vpraša pred vrati, če sem vstal. Odprem vrata, | da se fant prepriča, se mu za- tako hudo s strani nekaterih ka-pricijsklh ljudi in če naročniki opuščajo list. Pravi, da to je vedno bilo in bo: nekateri opuste, drugi se narode — enako kot pri vseh drugih listih. Končno me vpraša, če si želim opazujem zaposlenoefUradnikov in uslužbencev, ki so ^topljeni v svoje delo. Ko vse to ogledujem, Godlna pa mi tolmači, sem >il vesel, ker sem vzel to priliko ln si ogledal vse to. Toliko skup-nega sem imel vsa ta leta s "Či-kago", ne pa prilike, da se seznanim z jednotinim glavnim stanom ln delom naših jednoterjev. IVrnivši se nazaj si ogledava še ilaš uredniški štab. Pozdraviva se z Molkom in ga vprašam, če je še živ. Po kratkem razgo-voau ml pravi, naj se zvečer pri njemu ustavim. Odgovorim, če bo čas dopuščal, da rad, ker od hajam šele jutri. Potem halo levo ln desno ln na stopnicah srečava brata Cainkarja. Vpraša me, če sem si vse ogledal. Godlna pravi, da mi je razkazal poslopje, nakar Cainkar pravi, da se moram seznaniti še z osebjem. Greva ponovno od kraja in predstavi me vsem uslužbencem in uslužbenkam. Pri vsakem par besed in ni vzelo dolgo. V resnici me je veselilo, ko sem se seznanil z vsemi. Prijaznost in uljudnost vseh se mi je dopad^a Pri vsem tem sem si pa misli to-le: Kadar se kateri od naših kritičnih dopisnikov spojka jn predbaclva tem marljivim, delavcem lahke pozicije, dk "kade cigare" na jednotin raČlih, jim s tem dela velikcr krivico, kajt' vsakdo je bil zatopljen V svoje delo. Uredniki so zatopljeni svoje, tajniki in uslužbenci zopet v svoje delo. Cainkar mi tolmači in razkazuje. Preteklo je že 23 let, sem rekel, odkar sem bil prvič lil zadnjič v tem našem poslopju. To je bilo namreč na izredni kon venciji leta 1921, od takrat pa se nisem mogel odtrgati od dela, da bi šel. Tudi sedaj sem se težko, toda nI ml žal. Tako sem si torej vse dobro ogledal in sr z vsemi seznamil. Ura je hitro potekla. Poslovim se še od Vidra, ki mi izroči pozdrave za moje sorodnike Mer-moljave in Zaječevo družino, s katerimi so menda prijatelji še iz Montane. Ravno tako vsem drugim želim "good-by" in s Cainkarjem greva v drugo nadstropje, kjer ml pokaže svojo sobo in dvorano za zborovanje izvršnega odseka. Nekaj kratker ga pogovora še ^ .uslu^ed^, v upravništvu in bil je čas, da tudi njim stisnem roko. Cainkar me vpraša, kam sedaj. Odgovorim da sem namen jem še v Delavski center, spotoma pa želim ribiška ti Še starega prijatelja Donalda Lotricha v bližnjem Jugoslovanskem hranUem in stavbinskem društvu. Zahvalim se vsem skupaj ln k Lotrichu. Ko vstopim, zapazim par de klet, ki so imele opravka s "kor stumerjl". Ena me vpraša, kaj želim. Videl bi rad uspešen ni bil Baloke r ' vičev koncert pod pokrovitelj- poldne. Charlija vprašam, koliko časa ima urad odprt in da ga ne želim zadrževati od dela. Nič zato, ^irad je navadno odprt do pete ure. Torej v 20 minutah s^ bova lahko še pogovorila, si mislim. Tako bom vse lepo opravil, jutri zjutraj pa domov z vlakom. Kra-tek pogovor, potem pa mi razkaže Center — Zaitzovo lsobo; klubov arhiv in knjižnico, nfralb zborovfclno "-aobo, Proletfciteevd knjigarno, nato pa v drugo nadstropje, kjer je prijazna dvorana za seje, male družabnosti ih zabave, majhen bar in kuhinja! Nato greva v spodnje prostore Družabnega kluba, kj£T rojaki včasih kakšnega stisnejo. Predstavi mi oskrbnika Luko Groserja. Posluživa se vsak enega, potem pa se poslovimo. Charles me vpraša, kam sedaj. Naj-prvo k Bergerju na večerjo, potem pa k Molku. Dobro, grem s teboj, sarpo malo počakaj, da pokličem ženo in ji povem, da ne pridem k večerji in pridem bolj pozno domov. Charles ml je storil uslugo, ker me je po večerji spremljal k Molku, kajti bila je tema in nepoznan človek bi težko našal sam. Od Bergerja sva hodila precej časa do apartment-ne hiše, kjrtr stanujejo Molkovi. • J. F. Dum. Podrušnida št. 39 SANSa Cleveland. O.—Minulo je komaj pičlih sedem mesecev, odkar se je na pobudo direktorija $lov. narodnega doma na St. Clair Ave. liatanovila podružnica Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANS). Priznati moramo, da smo bili z ustanovitvijo nenavadno počasni, ali če hočete—silno previdni. Povod za to je dal s^m Slovenski narodni kongres, ki je no-miniral in "izvolir v glavni in širši odbor nekatere ljudi (ne vse), o katerih se je že Ukrat vedelo, da niso iskreni in da jih dobrobit SANSa prav toliko briga kot lanski sneg. Poznejši razvoj je pokazal« da je temu res tako, kajti, ker SANSa nieo mogli prilegoditi svoji lastni politiki, so postali njegovi nasprotniki, ki skušajo z intrigami in nekakšno protivno politično organizacijo škodovati ugledu SANSa in njegovih voditeljev. Tode iz te moke ne bo kruha kajti SANS je danes Uko krepak in trdno zasidran, da ga noben vihar več ne podere—še manj pa sapica, ki pihlja is nasprotnega ta bor s. Ko ae je nedavno vršila čikaška konferenca SANSa. ao nekateri že brusili fi-čefaje. ker ao pričakovali, da bo —rompompom Pa so ae pošteno u rezali, ker konferenca je bi- stvom ZOJSA. Letna seja podružnice št. 39 SANSa se je vršila dne 28. jan. Na tej seji je tajnik John Sušnik poročal sledeče: Skupnih dohodkov je imela podružnica teku sedmih mesecev $4,741.52. Včlanjenih društev je 41 in posameznih članov 326. Poročilo je, t prej nadvse optimistično, kar znači, da naša naselbina še vedno nosi zastavo, kadar gre a dobro stvar. Na te> seji so se vršile tudi volitve za leto 1944. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik L. Kuslan, podpredsedniki: K. Stokel, F. Česen in Tončka Simčič, kor. tajnik J. St* nik, finančni tajnik M. Lučič, ib pisnikar M. Medvešek. Polef teli je bil izvoljen tudi nadzorni, publicijski ln priredbini odbor. Vsi odborniki so delavni in zi• služijo zaupanje. Predsednik Kuslan je odvetnik in po prepričanju katoličan. V svojem letnem poročilu se j« dotaknil tudi takozvane "sporne" točke v SANSu—partizanov, katerim je dal visoko priznanje. Njegov lep govor je bil v silne« protislovju z mnenjem gotovih nasprotnikov. Tudi korespondenčni tajnik John Sušnik j t katoličan in ve lik Slovan. On je bil rojen Ameriki, toda je živel več let * Jugoslaviji, zato so mu znane "krepkosti" srbske diktature. 1* SANS ee veliko žrtvuje vzlfc te mu, da vodi uspešno trgovin* Ostali odborniki so ps itak poznani kot društveni in kulturfli delavci. Podružnica št. 39 se tem potom iskreno zahvaljuje narodi za naklonjenost v prošlostii upa, da ji ostanete zvesti tudi t bodočnosti, dokler ne zsplspok zastava svobode m ena k oprt* nosti v tužni"Jugoslaviji s pomočjo zaveznikov—Amen ke, Ra-sije in Anglije! * Za publicijski odbor: Frenk Čoees. S poti Zadnje čase Je prepolno sov o rečeh, o katerih bi bilo lje, da bi se v teh časih poravnale. Namesto ds bi »tajf no delovali za pomoč Slovel in za skupnost slovenstvu P* * nekateri bijejo po prsih, kdo • kaj so in kaj bi radi bih itd V mojem zadnjem opisu t ** joga potovanja v okolici JMH towna. Minn, kamor s*™ zadnjo jeaen, ae nekje gi-»' ** da je prvak Pire dol ^ v reči S9. to je dal BuhoJ^ pe eem potem od Buha od ** do čaaa dobil maraikaj "H* (Dalje na A »treni) prTFK 4. FEBRUARJA PROSVETA Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje > 1 atreal.) kot dar, največ aem pa od njega kupil. To omenjam v vednost onim, ki se zanimajo. MatU a Pogorele. Skozi Prosveto sta me našli dve Sentruperčankl: J. Skrbeti is Jonnstowna, Pa., in Anna Aa-peck iz Salema, O. Sedaj ai dopisujemo. Zahvalili sta se mi za dopis z dne 17. rov. 1942(?). Nafte društvo je naročilo Adamičevo knjigo My Native Land. Najprvo sem jo jaz vzela, da jo prečitam. Nekaj časa sem jo brela, toda ne morem več, ker je preveč grozodejstev. Ne gre mi v glavo, kako morejo biti "civilizirani" ljudje take zverine. Na strani 95 nekaj piše tudi o St. Rupertu. Res žalostno, ako je resnica, kar je v tej knjigi. Johana Masko me je proaila, naj se v njenem imenu zahvalim članom društva 356 SNPJ, ker so ji odobrili prošnjo, kakor tudi glavnemu uradu jednote sa denarno pomoč. Zelo je bila vesela in se Iskreno zahvaljuje. Mary Denutie je dobila piamo is Londona od sinov. Oba sta Šla preko morja s istim parni-kom, oba v London. Sedaj ata sa sešla s posredovanjem Rdečega križa. Raaume se, da sta bila oba zelo veeela, To sta John in Joe Nemanich. Johnny piše, da mu je strašno dolgčaa in pogreša Ameriko. Aaaie Widmar. 350. Sfovnsfco Narodna Podporna Jodnofč MIT JI So. Lavrodale Ave. Chlcaoo 13 Illlnela poroča in komentira Milan Medvošok V Prosveti št. 15 sem napisal kratek članek o ruskopoljskem i sporu, ki se tiče zapadne Ukrajine in Bele Rusije. Poljska ubežna vlada je namreč zagnala silen krik, ki se ga sliši po vsem svetu, ko je rdeča armada prestopila nekdanjo staro poljsko mejo, to je v tisti del Ukrajine in Bele Rusije, katerega je Pil-sudski iztrgal sovjetom, ko so bili ti silno oslabljeni od civilne vojne. Poljskega napada in priključitve zapadne Ukrajine in Bele Rusije niso tedaj odobravali zavezniki, ker so bili Poljaki v teh krajih v veliki manjšini. Toda vse to bi bilo pozabljeno, ako ne bi zdaj poljska vlada klicala na pomoč ves svet, češ, da so tisti kraji njeni in da bodo sovjeti kršili Atlantski čarter, če priključijo zapadno Ukrajino in Belo Rusijo Sovjetski uniji. Ob istem času pa širi poljska ubežna vlada vsake vrste propagando proti sovjetom, ki se skoro nič ne razlikuje od Goebbel-sove propagande: Na primer oni Poljaki, ki stoje za poljskim režimom v Londonu, še zmirom širijo laži, da so sovjeti pomorili nad 10,000 poljskih vojakov, katere so faktično ubili naciji. Ako bi Rusija zagrozila, da si bo priključila kraje, ki so poljski, potem bi bili Poljaki upravičeni klicati svet na pomoč, tako pa niso in to toliko manj, ker bo ravno rdeča armada tista armada, ki bo osvobodila ostalo Poljsko izpod nemškega jarma. To, kar danes počenjajo nekateri Poljaki, v prvi vrsti poljski žlahčiči, škoduje skupnim zavezniškim naporom v boju proti Hitlerju. Razumljivo, reakcionarni svet, ki bi že od nekdaj rad utopil Rusijo v žlici vode, pridno pomaga poljski ubežni vladi pri njehih neupravičenih zahtevah. V tem sporu drže s Poljaki tudi vsi oni, ki smatrajo Sovjetsko unijo in njene voditelje za največje zlo na svetu, tako veliko zlo kot fašizem. In tako se najdejo v objemu Hearst, MfcCormick irf drufci kapitalistični'totljI S faŠfetfčril-mi tendencami, in pa konfu£nl dogmatiki, ki menijo, da s6 sovjeti izdali socializem. Za vse te ni važno, ali je stališče poljske vlade pravilno ali ne, glavno je, da je naperjeno proti sovjetom. V zgoraj omenjenem članku sem dejal, da so tisti časi, ko so joljski žlahčiči intrigirali proti Sovjetski uniji, najbrže za zmi-"om minili. Da bodo morale vse losedne države velike slovanske »sede kooperirati s Sovjetsko unijo. Brata urednika so te in neka-ere druge besede zbodle in narisal je dolg kritičen članek. On j rt di v taki kooperaciji diktatu-•o Rtislje nad njenimi sosedami. Ce on vidi v tem podložnost, e to njegova stvar. Jaz pa milim. da bo neizogibno za ruske losede kooperati z njo. Po prvi svetovni vojni je ves iv priliki fabricirali laži o Rusih n skupnp intrigiral z Nemčijo, 'lancijo, Anglijo in Ameriko v usko škodo. V Rigi, glavnem h« stu Latvije, je bila poaebna tovačnica za laži o Sovjetski "'Ji, ki je bila na delu noč in an V Jugoslaviji je bilo zato-»'««• belogardistov, kateri so »'<•11 i »osebno protekcijo kralja Hekttandra samo zato, ker so bl-1 ^vrsžniki sovjetske Rusije. t iriKki so se zbirali vsako vr-I' protiMovjetskl elementi. Edl-1 I uičija je bila v tem pogledu lj«-ma. Danes vse kaže, da bo Sovjet-unija navzlic ogromnim žr-f>oHtala najmočnejša drža-> v Kvropi, močnejša kot je bl-1 kdaj katera država v zgo-»v.ni. vropskih narodov, dočim t"1" Francija, Nemčija ln tUdI 1» l'ja manj močne kot po zad-I ' «v» tovnt vojni. In če bo tali- kakor vse kažo. da bo, po-W J«* "/umljivo, de bodo mo->• rutke sosede pretiehati f ■ ' 'tfami proti njej. bodo mora-ŽKeti i njo v prijateljskih od- GLAVNI ODBOR tevrtal *4w| rmcBNT CA1NKAN. gl. predaedaik-----------MIT Se, Lawnrekooceanskl zračni transport pristal na letališčih onkraj morja, iz njega ne bo stopil noben Lindbergh kot pilot, marveč aamo potniki. Taka koloaalna iznajdba, ki bi s pomočjo radia pilotirala srač-ne transporte od enega letališča do drugega, bo nekega dne velika aenzadja. Ampak bo hitro pozabljena, kajti pahnila jo bo v ozadje nova, še večja Isnajdba. Eksperimenti velikega Iznajdi-telje Thomasa Edisona na polju elektrike so veliko pomagali tudi Marconiju pri Iznajdbi brezžičnega brzojava. Edison Imu s svojimi Iznajdbami neprecenljive zaaluge za dobrobit človeštva. Oni, kl je narisal "blue print" za hiksurloznl velepernik Nor-mandie, Je dobil malo priznanja, kajti zaaenčiio ga Ja lmo tegu velikana, kl ga je nariaal na papir. Sploh je bilo ^eh ljudi več. To ao inženirji brodovja, brez katerega bi ljudje raznih kontinentov še danes živeli v velikih razdaljah drug od drugega* , Od iznajdb takih velikih mož ima danes človaMpo neizmerne koristi.. Dalje ptldejo v prfM. kot dobrotniki človeštva dobil piaateljl, učitelji, zdravniki, znanstveniki, Inženirji in isnaj-ditelji. Mi mali čmrljl, kl operiramo razne stroje moderne InduatrlJe In ki nam dajejo vsakdanji kruh, se polagoma tudi Izpopolnujomo za boljšo človeško družbo. Pred 150 loti ao bite Združene države še velikanake prerija, pragozdovi, puščava ln divjina Tukaj ao ležali pod skorjo zemlje nedotaknjeni ogromni naravni zakladi. V to divjo Novo zemljo ao se pričeli naseljevati iz Evrepe naseljenci rasnih na-1 rodnosti, najprvo is detel flppad-ne Evrope, potem pe še ls dru gth delov kontinenta in sveta { Med temi naaeljenei in njih po tomci so bili ljudje dsiekovid nege obzorja. Za ta ume Ja bila1 ta nova zemlja "bonanza*, veliko bogastvo. Energični pooame/ nik i ao to zemlje pričeli rastaku vati In izkoriščati: graditi 4eot* kanale, mosta, farme, induatrije, železnice in nihče jih ni prf tem oviral. Imeli ao proste roko Danes lahko vidimo, kaj je v 150 letih napravila znanoet in Oddajte jih naprej drugi jih bodo rabi f ZAMENJAJTE nerabno opravi m u vojne znamki VBI pridobe kadar zamenjate savrše* no opravo za vojne znamke,* Vojni delavoc ali kdo drugi, ki potrebuje na času hranilno električno opravo, bo lahko kupil te popravljene stroje od vašega trgovca. Vi dobite znamke—kar vam pomaga kupiti, ko bo zmaga naša, vašo bodočo kuhinjo, o kateri ate "sanjati." Stric Sam rabi denar ^^^ vaših vojnih znamk. Edino aovražnik bo Izgubil pri kupčiji vaši vojnih znamk. COMMOM WMA L T M IblSOM COMfAMf PROSVETA GUSARJI CLAUDE FARRERE vami prepiral. Dovolj je, da sem vam sporočil voljo Njegovega Veličanstva. Zato kon-Čajmo. Dovolite mi, da ie enkrat kličem vai razum in da vas rotim, ne podajajte se na to pot! Že se zbirajo temni oblaki. Kraljeva jeza prihaja nad vas! Strela ni tako nagla niti tako strašna. Zbogom,gospodje!" Nato se pokrije iq odide, Flibustejci pa ostanejo zakrknjeni in bolj ko kdaj odločeni, da ne opuste svojega namena. Vendar pa so bili nekoliko vznemirjeni zaradi groženj, ki so jih slišali. Čim pa je bil namestnik skozi vrata, zavpije Tomaž trikrat zapored, bolj iz občutka ko razuma: "2ivio kralj!" In takoj na to: "Naprej! Nad Vera Cruz!" Obče klicanje takoj pomiri vso družbo, ne da bi mogel kdo reči, zakaj in kako, in ie istega večera odrine vse brodovje z ugodnim vetrom naravnost proti kaboškemu rtiču, okrog katerega mora jadrati, kdor je namenjen za Vera Cruz ... Sedem dni pOzn^ja je bilo mesto v njihovih rokah. Kakor je Grammont obljubil Cusai-Tarinu, res skoraj ni bilo tr*fce~enega udarca ali strela. Le trdnjava je bilgr nekoliko trši oreh. Pa tudi v tej borbi jih je padlo jedva sedem mrtvih, enajst pa ranjenil). To je bil skoraj neverjeten uspeh, ki je štel v dobro spretnemu generalu, zapovedniku« tako izkušenih in hrabrih čet, zbranih v takšnem številu, kakor tega FlibUstija dotlej še ni videla. Ravno toliko, če ne več, pa gre zasluga Tomažu Jagnjetu, čigar bogato izkustvo je bilo neprecenljivega pomena za zavzetje mesta. Vrhu tega je Tomaž*v odločilnem trenutku a tako drznim pogumom naskočil na čelu čet, da je skoraj izgledalo, da ne išče zmage, marveč da dere v smrt. (Se nadaljuje.) Gospod de Cussi Tarin je govoril z veliko zgovornostjo in močjo. Našteval je, koliko je že storil v zadnjih letih korzarjem in kako se je trudil, da odloži izvrševanje vedno nujnej-ših zapovedi, ki mu prihajajo iz Pariza. Dokazoval pa je tudi, da tako več ne pojde, in da < je kralj trdno odločen, da v sporazumu a španskim kraljem najstrožje in a silo zatre vsako nadaljne kršenje svojih zapovedi. V to avrho namerava poslati v Zapadno Indijo več svojih vojnih fregat, ki haj s silo napravijo red, če ne pojde iz lepa. Kapitani se spogledajo in ne odgovore takoj, ker nočejo kazati odkritega upora. Obenem pa so odločeni, da nikakor ne odstopijo od svojega namena. Končno se oglasi general Grammont, ki misli, da je našel pravi odgovor:,« ; "Ho," pravi, "gospod namestnik! Kako pa naj kralj ve, da imamo namen odpraviti se proti Vera CrufcU, ko niti vsi naši tovariši ne vedo za ta namen? To ni mogoče! Uganil aem, gospod namestnik! Vaša priarčnoat, ki nam je znana, vas vodi v tej zadevi, ker se bojite mogočih surovosti, ki bi jih mi pri tej priliki morda izvajali proti Spancem. Toda na flibustej-sko čast vam obljubljam, da se ne bo zgodilo nič sličnega. Naš načrt je tako sijajno izdelan, da bomo zmagalci, predno poči ena sama puška, in Spancem bomo izpraznili mošnje, predno bodo sami vedeli, kaj in kako. Le priznajte, bolje se res ne bi nikdo drugi obnašal!" ' Vsi se glasno zakrohotajo, guverner pa ostane strog: ~ "Ne šalimo se," pravi hladno. "Kralj prepoveduje vsakršno ropanje in napadanje. Mir je mir. Takšna Je njegova volja. Kdor je ne spoštuje, naj si pripiše posledice. To si zapomnite." Kapitani umolknejo. Celo sicer tako zgovorni Grammont ne najde primernega odgovora na te besede. Da priznamo Istino, kraljeva volja je že nekaj veljala celo tem svobodnjakom, in kar tako bi se ji ne bili radi zamerili. Cussi Tarin je že mislil, da mu je uspelo. Mislil je pa to le tako dolgo, kakor rabiš časa, da napolniš puško. Kajti sedaj se dvigne Tomaž Jagnje. Vsakdo ga pogleda začudeno, kajti Tomaž Jagnje pri posvetovanjih navadno ni odpiral ust, ali pa le ' v najbolj redkih slučajih. Tudi je ie skoraj leto dni tega, da se je njegovo razpoloženje na čudovit način poslabšelo. Vedno je nekako teman in mračen. In tudi doslej ni ves čas posveta zinil nobene. Sedaj pa govori a avojlm hrapavim in nekoliko hripavim glasom. Nikomur ni prišlo niti na misel, da bi ga prekinil, kajti njegova slava je sedaj bila vprav neizmerna in noben Fli-bustejec se ni smatral za boljšegs od njega. "Kralj me je svoječasno sam sprejel na gradu Salnt Germalnskem in me tam preobložil z dokazi milosti. Tu izjavljam, da sem njegov najzvestejši podanik in iz vsega srca želim, da me v njegovi službi zadene junfeška smrt. Da mu dam prav in resničen dokaz svoje popolne udanosti, sem pripravljen, da zanadim njegovo vojno zastavo na utrdbah Verakruških, ki bi morale biti francoske ln ne španske, kajti tako velik kralj je rojen, da gospoduje povsodi!" Vsa druščina je očarana zaradi tega razumnega in lepega odgovora. Zato mr pritrjuje z gromovitim ploskom in klicanjem. Edini Cussi Tarin ne soglaša s splošnim mnenjem. Obrne se k Tomažu ,in gs pozdrsvi z nemo kretnjo roke. Potem pa odgovori vsej flibu-stcjski skupščini: "Gospoda moja, moj namen ni, da bi se tu z POTREBUJEMO ŠIVILJE za ovratnici in "slip" srajce. Stalno delo, dobra plača. A. SULKA & CO. 6 So. Michigan Ave. Mesto Vera Cruz je bilo zavzeto in oplenje-no ln korzarji so se nato jadrno odpravili na umik. Plen je bil ogromen in sedaj je bilo glavno, da ga spravijo na varno. Kajti straže so že javljale, da se bliža veliko špansko bro-ddvje sedemnajst vojnih ladij, katerih vsaka je močnejša, ko najmočnejša korzarska ladja; teh pa je bile le ofeiu; med njimi tri navadne jadrnice brez topništva. Vkljub temu ao jo udarili korzarji naravnoet po sredi med španskim brodovjem, ki at nI u-palo na napad, kajti na korzarskih rajnah so plapolale strašne bele zaatave, zaattVe Fllbus-tije in obenem Francije, poleg mnogih drugih dobro znanih in strašnih zastav, kakor so bile takrat na primer maloneškl hermetin- in neka rdeča standarta, ki Ima v sredi všito zlato jagnje. Admiral španskega brodovja je sicer moral videti na korzarskih krovih kupe plena. Toda vkljub temu si Kastllljancl nlao upali na-paati te zmage vajene čete. Tako so se korzarji brez nevšečnosti vrnili na Kravji otok, od koder so bili odrinili nekaj dni poprej. Tam 10 si lepo pošteno razdelili plen. Tam je vsak med njimi pa že tudi prvi dan pričel zapravljati naplenjeno bogatijo na ^ajbolj brezskrben način s pijačo ln jedačo ln v družbi lahkokrlllh deklet. Kakor je namreč sicer Kravji otok v vsem zaostajal za Tortu-go, je vendar že takrat imel lepo {tevilo go-stilen in zabavišč ter ženske družbe. Karkoli si hotel kupiti, ai mogel tam dobiti po vojaškem ali mornarskem okusu, bogato obleko, orožje, nakit ln razne bisere ter drugo ništa-rljo. Razume se, da so trgovci bogato zaslužili pri tej trgovini. Za navaden kos svile, ki ga plačaš v Franciji s tolarjem, so na Kravjem otoku navadno plačevali po deset in petnajat zlatih dukatov. . S (Dalja prihodnjič.) RECEPTI VSEH NARODOV » NOVA IZDA r, STANE SED. Knjiga je trdo vesana in ima S21 strani Recepti ao napisani* angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v Jeslku naroda, ki au Je kaka Jed posebno v navadi. Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Naročite pri Pe sklep« U. rodne komsstje se lahko naroči ae list Prosvato Is prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov Is oae drnftiae k eni narot nlnL Lisi Prosveta stane sa vse enake, se člane ali aeftlaae 16.00 u one letno naročnino. Ker »a člani šo plačnjo pri asesmontu $1.10 u tednik. se Jla to prišteje k naročnini. Torej seda) ni moka. ra& da Je Ust predrag sa člane S*PJ. tht Prosvete Je vale lastnins Is gotovo Je v vsaki drnšfad siMb, Id M rad čital list vsak dan. PeJesnOot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ttsn SNPJ, ali če so preseli proč od družine in bo ahteval sam svoj list tednik, bodo moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako skupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega m stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročnika "Se vedno dve. . . pa pravil, ds bo kmalu jutro. Nikoli ga ne bo. . ; jaz pa sem tako lačna." "Spi, pa ti bo minil čas." "Saj ne morem." Kot bt mu kdo vrtal v možga- nih, tako se zdi, ko posluša njen jok. Lačna.. .lačna... lačna .,. sveder vrta, vrta vedno globlje, vrta skozi lobanjo, vrta skozi možgane, da ae bela vlakna ovijajo okrog oatre osi. V odejo je zavil glavo, da ne bl čul žgočih besed, pa je yac zaman, sveder vrta... vrta. .. vrta. .. "Mama. tako sem lačna." In Še drugi ae zbude. "Mama, kruha. *Kje naj ga vzamem, otroci, počakajte Jutra, da vam skuham krompirja." "Tako smo lačni.. Sedaj ne vrta več, sedaj tolče in razbija. In čim bolj tišči ušesa. tem huje razbija in tolče. - "Pojdi in skuhaj krompirja, kdo bo poalušal njih jok." "Zadnji krompir. . . kaj bomo jedli Jutri? —" "Bomo že . . Sicer pe. saj je vseeno , . čim prej crknemo, bolje je." Žena uboga In gre v kuhinjo, za njo pa kmaJu otroci, ki he morejo čakati v postelji. Tako ostane sam. muli mu divjajo po glavi, pod vsako ga zaboli srce "O hudiča, kaj bo Jutri, če še vedno ne bomo deleli. ko nimam ničesar kar bi mogel prodati? Sirene tuli jo... / A. Rošmanc (Se nadaljuje.) IV Ti dve besedi sta se mu zarili v možgane. Kaj bo. če bo Jutro, ali bo pojenjal glad? Prekleto, še huje bo davil, še bolj bo objemal; dvanajst oči se bo svetilo vanj ter prosilo: kruha , .. Dvanajst o#i, dvanajst svetlih oči, dvanajst lačnih oči. .. ah. ta blesk . . umrl bi človek pred njim . . In v hiši Je le še malo krompirja *a kosilo, a dru£t'K<* nič. pa že sinoči so šil spat bre/ vt«čerje. Jutro bo. v njega se bo svetilo dvanajst lačnih oči. . . Trepeta pted tem bleakom. Da bl ne bilo jutra, da ga še dolgo ne bi bilo. . ah. pa je ura že dve. In zopet si želi, da bl bilo jutro i tmpre), morda bo jutro zatulilo v fabrikl. . , n • ^ V bojazni tn upanju mu mineva noč Mieka pa ne more spati. "Mama. koliko Je ura9" "Dve . . saj aem U že povedala, ne bodi sitna." Ganaeal Laontd Govorov, po vellntk make arasade na lenln 9'«|skl Ireali. Italijansko obrat)a e osadlu ee Izkrcale agMrlško la brlteks