PHIHOHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-80'J
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi oo 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir
NAROČNINA
Cona A: mesečna 260, četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugo lir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din.
Leto III - Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST nedelja, 2S. decembra 1947
Poštnuia plačana v gotovim Sp^dizione m abbon. postaje
Štev. 783
DOBER CHURCHILL IH HOBEH TRUMAH
HE BO KIOGEL UKLOBITI BRSKEGA LJUDSTUfl
Monarhofasisti skušajo s terorjem in z množičnimi aretacijami zatreti navdušenje ljudstva - Poraz ameriških interventistov -Atenska vlada vpoklicala nove letnike vojakov pod orodje
ATENE, 27. — Sestava prve začasne demokratične vlade svobodne Grčije je izzvala veliko navdušenje med vsem grškim ljudstvom. Poseben vtis je napravil oni del vladnega programa, ki govori o nagli o-svoboditvi in o vzpostavitvi miru v državi, kakor tudi o ljudski demokratični ureditvi Grčije. Tudi v vrstah demokratične vojske, vlada veliko navdušenje.
Za monarhofašistične kroge predstavlja ta dogodek hud udarec. Mo-r.arhofašisti se sedaj trudijo, da bi s policijskim terorjem, z množičnimi aretacijami, z umori na ulicah in s smrtnimi obsodbami zatrli o-gromno navdušenje grškega ljudstva. Z druge strani pa skušajo dobiti od Američanov še večjo gospodarsko in politično »pomoč*.
Najprej so skušali osmešiti novo demokratično vlado, kmalu pa so te zavedli resnosti položaja. Policija zatrjuje, da je odkrila zaroto za umor znanih političnih osebnosti, nied katerimi je tudi Gonatas. Hkrati pa skušajo vojaški krogi s podporo visokih cerkvenih oblasti Uvest; vojaško fašistično diktaturo. Toda ravno ti ukrepi in napori jasno govorijo o vznemirjenju, ki je nastalo v monarhofašističnih krogih.
Svetovni tisk še vedno obširno piše o dogodkih v Grčiji. Londonski tisk daje tem dogodkom prvo mesto. »Times* piše, da ti dogodki kažejo, da dobivajo partizani vedno Sveže moči iz Grčije same. Nobeno Partizansko gibanje, pravi list, ne bi moglo dolgo trajati in imeti ta-fcih uspehov, če ne bi uživalo občutne podpore ljudstva, med katerim deluje.
Tudi v Italiji posvečajo listi veliko pozornost najnovejšim dogodkom v Grčiji. Desničarski tisk kaže veliko zmedo. Komunistično glasilo «Unita» piše, da noben Churchill, noben Truman ter nobedfn °d njihovih generalov in služabnikov, pa naj jih Vatikan odobrava
ali ne, ne bo mogel upogniti ljudstva, ki se bori za svojo svobodo in neodvisnost.
Beograjska «Borba» piše; da je ustanovitev nove vlade rezultat razvoja dogodkov v Grčiji, ki vedno bolj osvetljuje neuspeh ameriških interventistov. Demokratična vlada svobodne Grčije je izraz odločnosti grškega ljudštva, da bo nadaljevalo borbo za osvoboditev države. »Politika* piše; da so po polomu britanske politike v Grčiji prevzeli a-meriški imperialisti vlogo krvnikov. Po devetih mesecih pa je njihova jiolitika doživela popolen poraz in tudi vojaški položaj je obupen. »Politika* zaključuje, da ni bilo mogoče pustiti grškega ljudstva brez političnega predstavništva in z lutkovno vlado, ki jo Je sestavilo tuje poslaništvo. Bilo je nemogoče pustiti velik del osvobojenega ozemlja brez vlade.
Bolgarski ljudski odbor za pomoč demokratični Grčiji je poslal pozdravno brzojavko prvemu predsedniku začasne vlade gen. Markosu. V brzojavki poudarjajo, da sledi bolgarsko ljudstvo z velikim zanimanjem borbi grškega ljudstva proti anglo-ameriškim zavojevalcem in njihovim služabnikom. Bolgarsko ljudstvo izjavlja da bo kakor drugi demokratični narodi dalo grškemu ljudstvu vso moralno podporo in izraža prepričanje, da je blizu dan, ko bo grško ljudstvo izgnalo tuje okupatorje iz svoje domovine in se osvobodilo diktature monarhofašističnih agentov.
Ves bolgarski tisk poudarja važ-rost sestave demokratične vlade v Grčiji in piše, da bo politika nove vlade napravila konec izzivanja grških monarhofašistov na mejah ter bo spremenila Grčijo iz ognjišča nemirov v činitelj miru na Balkanu in v Evropi.'
Radio demokratične vojske poroča da. je atenska vlada sklenila vpoklicati pod orožje nove letnike rezervnih častnikov in vojakov.
Po vesteh, ki prihajajo iz Solu-
na, so edinice demokratične vojske prispele v predmestja Konice. Demokratična vojska je izvedla tudi uspešne napade na vas Melj ca 15 km od Kavale.
Sekretar izvršilnega odbora EAM Parcalidss in generalni sekretar grških sindikatov Papariga, ki sta bila nedavno deportirana na otok Ikaria, sta pobegnila.
Akcije španskih partizanov
PARIZ, 27. — »Pirenejski radio* poroča, da se akcije španskih partizanov v pokrajini Levanton nadar ljujejo. V bližini vasi Cinca Torres je prišlo do večjih spopadov tr.ed skupino partizanov in Francovo civilno gardo. V bližilii Huesoa je večja skupina civilne garde padla v zasedo in je imela velike izgube.
Lažne vesti iz ZDA glede sovjetskih čet na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 27. — Madžarsko zunanje ministrstvo je zanikalo vesti iz ameriških virov, da je madžarska vlada prosila sovjetsko vlado, naj zadrži svoje čete na Madžarskem. Poročilo ugotavlja, da Sovjetska zveza ara. podlagi mirovne pogodbe lahko drži svoje čete na Madžarskem ves čas svoje okupacije v Avstriji.
vidijo, da je njen edini namen, služiti strankarski, sektarški, razkol-r.iški in protifrancoski politiki socialističnih voditeljev.
Podpis trg. dogovora
med ZSSR in Anglijo
LONDON, 27. — Trgovinsko ministrstvo poroča, da so nocoj podpisali v Moskvi angleško-sovjetski trgovinski dogovor. Britanska delegacija bo jutri z letalom odpotovala v Anglijo. Podrobnosti dogovora bodo objavljene čez nekaj dni.
V londonskih krogih z veseljem pozdravljajo podpis pogodbe in pričakujejo, da bo temu sledilo izboljšanje v diplomatičnlh odnosih.
Računajo, da bo Velika Britanija prejela na podlagi te pogodbe 500.000 ton žita, in sicer ječmena, koruze in ovsa.
Velika Britanija bo v zameno dobavila takoj razpoložljive količine industrijskih naprav.
Zmeda pri žigosanju še vedno ni odpravljena
i
Zmešnjava, ki jo je anglo-ameriška vojaška uprava napravila ob začetku žigosanja osebnih izkaznic s pojmi »narodnost* in »državljanstvo*, še vedno ni odstranjena. Številnim tržaškim Slovencem, ki so jim njihove osebne izkaznice žigosali še takrat, ko je na obrazcih pisalo «narodnost» namesto »državljanstvo*, njihovo državljanstvo še vedno m na teto obrazcih pravilno označeno. Te nepravilnosti bi mogle imeti nezaželene posledice, seveda predvsem na škodo teh Slovencev samih.
Med mnogimi krivicami, ki se demokratičnemu ljudstvu s strani javne uprave delajo kljub temu da je preteklo že več ket dve leti in pol od poraza fašizma, je ta krivica ena najnesramnejša posebno še zato, ker vojaška uprava še do sedaj ni storila ničesar, da bi jo popravila. Zaradi tega je tukajšnje demokratično prebivalstvo že večkrat protestiralo, seveda brez uspeha. Včeraj pa je posebna delegacija prizadetih odšla na VU s posebno protestno resoluc'jo, da bi se z odgovornimi činitelji o zadevi pogovorila. Resolucija, ki jo je delegacija izrečila, se glasi:
Vojaški okupacijski upravi.
Podpisani delegati prebivalstva Tržaškega ozemlja zahteva, jo, da Vojaška okupacijska uprava poskrbi za popravo obrazcev, ki so služili za žigosanje osebnih izkaznic in sicer tistega besedila, ki se tiče narodnosti enega dela prebivalstva;
zahtevajo, da VU pozove potom časopisja vse slovensko in italijansko prebivalstvo, ki se ne strinja z nepravilnim vpisom njihove narodnosti, na določeno mesto, zato da se poprati tisto, kar je civilna policija — hote ali nehote — storila v škodo prebivalstva Tržaškega ozemlja.
Namesto polkovnika Gardnerja je delegacijo sprejel poročnik Monici in jo poslal na občinski urad, od kjer so delegate napotili na poveljstvo civilno policije. Tam jim je neki uradnik CP obljubil, da se bo za zadevo zavzel in zahtevam ugodil še na včerajšnji dan.
Do sinoči nismo prejeli še nobenega obvestila o odgovoru policije. Vsekakor pa je že enkrat čas, da merodajni organi vsaj to krivico, ki je tako očitna — čimprej popravijo.
Razgovori o guvernerju
Jugoslovanski poslanik dr. Mladen Iveko-vic se je včeraj razgovarjal s tajnikom italijanskega zunanjega ministrstva
RIM, 27. (Ansa) — Jugoslovanski poslanik v Rimu Ivekovič in glavni tajnik zunanjega ministrstva poslanik Franzoni sta se včeraj v palači Chigi razgo-varjala v zvezi s pozivom Varnostnega sveta jugoslovanski in italijanski vladi, naj se skupno sporazumeta o kandidatu za tržaškega guvernerja.
Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da so pogajanja seda) še vedno v stadiju razgovorov. «G1avni tajnik», je dejal omenjeni predstavnik, rje poslušal, kar je jugoslovanski minister izjavil. Jasno, da je bilo vprašanje postavljeno na najboljši način. Upa se, da bodo ti razgovori dovedli do zaželenega sporazuma*. Predstavnik je omenil izjave ministra Sforze pred nekaj dnevi, ko je izrazil upanje, da bodo ti razgovori tvorili podlago za prijateljski sporazum med Italijo in Jugoslavijo in za njune dobre odnose.
V zvezi z jiugoMovansklm korakom glede nekaterih italijanskih vojnih zločincev ugotavljajo kom-
Bli odgovoren na razkol v CBT
Francoski delavci odločno obsojajo poizkus cepljenja delavskih vrst s strani skupine «Force Ouvrie-re». Številne sindikalne zveze izjavljajo v izglasovanih resolucijah, da je poizkus cepljenja zločin proti delavskemu razredu, in s§ izjavljajo za enotnost Splošne konfederacije dela,
«Humanitč» piše, da je Blum odgovoren za razkol v CGT. in pravi, da je novo ustanovljena «Force Ouvriere* orodje določene stranke. Ta skupina izjavlja, da nasprotuje politiki v sindikatih, vsi pa lahko
SPOMENIC A" pmti	guvern
Znano glasilo tržaških jezuitov »Giornale di Trieste* poroča, da je glavno poveljstvo esulov iz Istre tako imenovani istrski CLN — Poslalo Organizaciji Združenih narodov «dolgo spomenico, oprtmljs-»<o z natančno dokumentacijo o položaju v področju B Tržaškega ozemlja*, s katero (hoče dokazati, da je Jugoslavija kot zasedbena sila stalno kršila IV. Haaško konvencijo iz leta 1907 tir se pregrešila tudi proti normam, ki izhajajo 'z mirovne pogodbe za Tržaško o-limlje.* Zato ta samo zvani predstavnik Istranov zahteva, naj se na temelju njegove spomenice imenuje posebna preiskovalna komisija, ki naj bi na samem kraju ugotovila omenjene kršitve in jih sporočila Varnostnemu sivtuj ki naj bi podvz'l potrebne mere.* Glasilo vseh tržaških šoi-infstou Pa je včeraj na široko objavilo omenjene dokumentacije, v katerih govori o težkih milijarddh škode, predvsem pa se zaganja v slovensko in hrvatsko šolstvo in pa v ,agrarno reformo na prav isti način kot nekoč grofje in baroni pred Ho Lti ali pa današnji latifundisti in kapitalisti v Italiji, kjer je komaj S2.8% zemlje last tistih, ki jo obdelujejo,
Predvsem je za to najnovejšo Spomenico CLN-a značilno dejstvo, tla jo predlaga prav tisti CIjN, ki lo pod zaščito anglo-ameriške vojaške uprave in njenih bajonetov in tankov ter ob podpori brzostrelk 0‘vilne policije ter huronskega hujskanja vse italijanske reakcijo v Pulju poveljeval in vodil demolira-iijo celih poslopij, industrijskih objektov, javnih ustanov itd. celo leto Irej, ko je okupator izpraznil ž* Pied vojno težko bombardirano mesto. Ljudstvo pa, ki je hotelo to razbojniško početje preprečiti, je Padalo pod svincem pobesnelih po-\.čajev in tako s svojo krvjo rešilo mesto popolnega uničenja, da Pa sedaj v svobodi s silnim delovni m zanosom pod vodstvom ljudske oblasti obnavlja. Mar misli (istrski* CLN1, da so tiste desetine in desetine milijard in vse človeške žrtve, ki ji/, sedaj puljsko delavstvo na-dttmršča, pozabljene, ako sedaj pl-iv o kršitvi mirovne pogodbt in mednarodnih določb kljub svobodi Uničevanja pod anglo-ameriškimi Imperialisti v Pulju takrat in kljub •tobodl obrekovanja in laži vsega, kar je ljudskega, naprednega in jugoslovanskega pod istimi impt-tlalistf v Trstu danest Glavni pom,-n (spomenice* CLN •n njegovih zaščitnikov ter gospodarjev (prej v Pulju in danes v 1’rstu) in po navodilih iz IVashtng-tena in Londona pa leži v izbiri trenutka, v katerem (spomenioo* Pošiljajo.
Opozorili smo že večkrat na dej-®tuo, da postaja reakcionarna pro-Paginda tem ostrejša, nesramnejša, bombni atentati številnejši, komple-tiranje vrst političnih strank po-
polnejše — vsakokrat tedaj, ko se načenja vprašanje imenovanja guvernerja in s tem v zvezi odhoda anglo-ameriških okupacijskih čet s Tržaškega ozemlja. Cilj vsega tega pa je: Odložiti odhod teh čet za vsako ceno. Jugoslavija je Italiji že predložila kandidate za guvernerja in rok za sporazum je zelo blizu. Zato so pohiteli z zahtevo o imenovanju preiskovalne komisije, ki naj bi sporazumevanje o imenovanju zavlekla, če že ne onemogočila, računajoč pri tem na De Ga-sperijevo in Sforzovo očetovsko srae — vedno tako široko odprto za (izmučeno* Istro. Vsekakor, poteza o 'pravem času in na pravem mestu, kakor naročena za tistega, ki jo je naročil sam in ki nikakor ne bi hotel izpustiti iz rok kljuke tistih vrat, skozi katera se vstopa v širna področja Podonavlja, Balkana in srednje Evrope, ki so enkrat za vselej prenehala biti področje Imperialističnih osvajanj in izkoriščanja.
Zahteva po intervenciji preiskovalne komisije pa je poleg tega še globljega pomena. Ona pomeni hkrdti isto, kot zahteva, po vmešavanju v notranje zadeve suverene države. Ta zahteva pa ni za CLN nič novega, saj je nedavno zahteval, naj Italija pošlje v priključene predele Istre svojo posebno delegacijo, ki (bo preskrbela za pravilno
premestitev* vseh Istranov, ki bodo op tirali za italijansko državljanstvo... Kam privedejo taka vmešavanja, pa nam najbolje kaže primer Grčije. Podobnih razmer namreč, kot so tam, si ameriški imperialisti želijo bolj kot cigan belega kruha.
Po drugi strani pa CLN, kakor tudi njegova krvna sestra «Giunta* tržaških italijanskih šovinističnih strank, nista še nikoli protestirala zaradi pristranega postopanja civilne policije v Trstu, smešnih obsodb razbojniških teroristov in njihovega zverinskega početja itd., a kaj še, da bi zahtevala neko preiskovalno komisijo, ki bi bila nujno potreb-na, da s prstom pokaže na vzroke in predlaga mere, da se vse to početje že enkrat preneha in da pride končno do normalizacije razmer tudi pri nas.
Te normalizacije si želi tukajšnje prebivalstvo, ne pa novih in novih spletk in rovarenja vseh mogočih nezaželenih gostov, pobeglih pred sodbo ljudskih sodišč.
Zato zahteva ljudstvo čim prejšnje imenovanje guvernerja, sestavo začasne vlade, izvedbo volitev v ustavodajno ljudsko skupščino in imenovanje vlade, ki bo izraz te skupščine. Pri tem pa moramo hkrati odločno poudarili, da bodo morale volitve biti v resnici splošne, enake, direktne in tajno ter svobodne, tako kakor predvideva člen IX stalnega statuta. Da pa bodo v resnici takšne, morajo biti dana vsa potrebna jamstva, ki bodo poleg drugega popolnoma izključila izvajalcem volitev uporabo obstoječega policijskega aparata, tako dobro znanega po svoji (nepri-strdnosti*.
99-odstotna udeležba pri volitvah v ZSSR
PARIZ, 27. — Volivna komisija RSFSR (ruske republike) je objavila poročilo o izidu volitev v pokrajinske, okrajne in krajevne sovjete. Stalin ja bil izvoljen na čelu 766.563 odposlancev, ki pripadajo Koku partijcev in nepartijcev. Teh je 267.088 žensk, to je 34% vseh poslancev. 358.527 je članov ali kan-d'datov partije, 408.036 pa partijcev. Na podlagi podatkov je volilo nad 99% vpisanih volivcev.
Volitve so bile tudi v Ukrajini, Armeniji, Moldaviji in Karelofinsk’ republiki. V teh republikah je bilo v krajevne sovjete izvoljenih nad milijon odposlancev.
Nemški ujetniki
prinesli izFLRJ 13.000 paketov za nemške otroke
BERLIN, 27. — V Nemčijo je iz Jugoslavije prispela skupina -2č#-bivših nemških vojnih ujetnikov, ki so prinesi: s seboj 13 tisoč zavojev za nemške otroke. Te zavojčke so pripravili s prispevki med ujetniki v taboriščih. S tem v zvezd piše sindikalni list »Tribune*, da so nemški ujetniki v Jugoslaviji zaradi dobrega vedenja prejeli tudi nagrado za svoje delo in so tako imeli možnost, zbrati med ujetnik: 4.5 milijonov dinarjev, s katerimi so nakupili živila za nemške otroke.
Podržavljenje bank v Bolgariji
SOFIJA 27. — Veliko Sobranje je včeraj odobrilo zakonski osnutek o nacionalizaciji bank. Na isti seji so tudi izvolili člane vrhovnega sodišča.
Festival v Opatiji
ZAGREB, 27. — Na velikem glas-b'r.em in folklornem festivalu v O-patiji so odprli več zanimivih razstav, med drugimi razstavo knjig, umetniško razstavo ter turistično in vinsko razstavo.
Na razstavi knjig se opažajo prve izdaje italijanskih knjig, ki 30 izšle v novi Jugoslaviji.
London - baza
dolarskega imperializma
Odposlanec ameriškega imperializma skuša pov. zročiti razkol v svetovnem sindikalnem gibanju
* LONDON, 27 — V Londonu se že nekaj časa mudi posebni odposlanec ameriške federacije dela (AFL) Irvtng Brown, ki kot agent ameriškega imperializma potuje po državah zapaine Evrope z nalogo, da pomaga razbijačem sindikalne enotnosti in razbijačem organizacij. ki se odločno upirajo Marshallovemu načrtu.
Ko je skušal dobiti v francoskih lcristjanskih sndikatih primerno orodje za razcepitev v Splošni konfederaciji dela (CGT), je Brown odpotoval v London, kjer skuša med reakcionarnimi voditelji britanskih sindikatov (Trade Un ons) najti ziveznike, da K razbil mednarodno sindikalno enotnost.
V Veliki Britaniji je tmel Irving Broivo sestanke z reakcionarnimi sindikalnimi voditelji m pred kratkim je v pričakovanju zasedanja glavnega sveta sindikalnega kongresa imel razgovor z voditelji tega sveta. Na seji glavnega sveta so nato sprejeli sklep, da bodo podpirali Marshallov nažrt :n niso obeo-
dili ameriških pogojev za «pomc<?». Glavni svet «Trade Unions* se ni biti pridužll splošnim protestom britanske javnosti zarad; pogojev, na podlagi katerih se bo morala Velika Britanija odpovedati svojemu programu o gradbi ladij.
Brown je te dni odpotoval v Bre-xeiles, kjeT skuša najti primerne «zaveznike»; vrnil pa se bo kmalu v London, ki ga je dolarski imperializem zbral za svojo bazo za pro diranje v države zapadne Evrope.
V tedniku «New Statesman and Natlon* objavlja laburistični poslanec Ziiliacus članek, v katerem piše, da bi morala Velika Britanija prenehati s svojo poniževalno in nevarno odvisnostjo od ZDA ter skleniti trgovinske dogovore s Sovjetsko zvezo dn državami vzhodne Evrope. Ziiliacus izjavlja, da mora angleška zunanja politika sloneti na veri v socializem in na sodelovanju s Sovjetsko zvezo v vseh važ. nlh mednarodnih vprašanjih. Imeti moramo, zaključuje. Zill acus, svojo lastno politiko, ki naj ne bo odmev amerjške politike.
Žrtve suopadov v Palestini
JERUZALEM, 27.	—	Število
Žrtev pri neredih v Palestini od 1. dec.mibra, ko je bila sklenjena njena razdelitev, do 26. decembra znaša po podatkih policije 1604, od ka» tčrlh je- 316 mrtvih.
Inflacija na Japonskem
TOKIO, 27. — Uradno javljajo, da je 27. decembra znašal obtok bankovcev na Japonskem 200 milijard jenov. V zadnjih petih dneh so dali v promet za 10 milijard jenov.
Ohsn?enl vohuni v Varšavi
VARŠAVA, 27. — Zaključil se je proces proti skupini vohunov, na katerem sta bila vpletena tud: ameriški in britanski poslanik v Varšavi. Dva člana te skupine sta bila obsojena na smrt. Uradnica britanskega poslaništva v Varšavi Marija Marlnovska je b.la-obsojena na 12 let zapora, trije drugi obtoženci pa na dosmrtno ječo.
Z NOVIM LETOM STOPA V VELJAVO NOVA ITALIJANSKA USTAVA
Predstavniki 3300 demokratičnih občin zahtevafo avtonomijo in javna deia
petentn', k rogi, da j? bila jUTcolo-vsnsKa zahteva uradno sporočena italijanski vladi Ja da jo še vedno preučujejo.
V političnih krogih poudarjajo, da je upati, da se bo tudi to vprašanje postavilo na način, da ne bo motilo odnosov dobrega sosedstva med Italijo jn Jugoslavijo m da se bodo pri tem spoštovala načela mednarodnega prava ter demokratična načila, posebno sedaj, ko so bile podpisane važne pogodbe in ko do v teku druga pogajanja.
Povratek železniške delegacije Iz Budimpešte
TRST, 27. — Iz Budimpešte se Je vrnila tržaška železniška delegacija, ki se je pod vodstvom ravnatelja javnih skladišč dr. Bernardi-ja razgovarjala z madžarskimi ob-lrstmi v zvezi direktnih tarif med Trstom in Madžarsko.
Vi. kongres KP Italije se prične 4.1.1948 - Nizki prispevki države za obnovo - Vlada se poslužuje še vedno fašističnih zakonov
RIM, 27. — Danes je predsednik italijanske republike De Nicola podpisal novo ustavo, ki jo je pretekli ponedeljek izglasovala ustavodajna skupše.na. Listino sta podpisalo tudi predsednik skupščine Terracini in ministrski predsednik De Gasperi.
Besedilo ustave bo objavljeno jutri v posebni številki uradnega lista in stopila bo v veljavo 1. januarja i’948.
Vodstvo Italijanske komunistične stranke javlja dnevni red, za šest: kongres stranke, ki bo v Milanu od 4. do 10. januarja 1948« Dnevni red je sledeči; 1. Borba komunistov in italijanskega ljudstva za novo demokracijo. (Poročilo Togliattija); 2. Izkustva pri delu organizacij s Milanu, Neaplju in Bolonji; 3. Volitev centralnega komiteta in oentralne nadzorstvene komisije.
Istočasno s kongresom bo v Milanu budi gospodarska konf-:ren-oa, ki bo preučila nujna vprašanja ;n sedanji položaj v državi.
Kongresa se bo udeležilo 800 delegatov iz vseh krajev Italije. Otvoritveni govor bo imel Togliatti. Navzoče bodo tudi številne inozemske delegacije.
V razgovoru z dopisnikom lista «Momento-Sera» je podtajnik ko-mun.stčne stranke Longo izjavil, da se ljudske množice ne bodo dale izzvati, če se bedo reakcionarne sile zatekle k nasilju. Izjavil je dalje, da se morajo ljudske množice sedaj, ko De Gasperijeva vlada odklanja vsako sodelovanje s predstavniki delovnih sil, organizirat; in skupno voditi borbo.
Jutri bodo objavili Nennijevo po-roč.lo o politiki socialistične stranke v zvezi z italijansko notranjo politiko.
FIRENZE, 27. — Danes se je začel prvi kongres italijanskih demokratičnih županov. Navzoč Ji je nad 1200 županov. Manifestaciji se Je
ta kongres važen dogodek v demokratični borbi za utrditev svobode ljudstva, ki se bori za avtonom jo občin in proti centralizaciji oblasti. Z veiikjm navdušenjem so navzoči pozdravili župana iz Pescare, k: ga je notranji minister Scelba pred kratkim odstavil.
Nato je izvoljeni predsednik Ga-sparotto poudaril, da so glavne zahteve občinske demokracije: avtonomija, sanacija občinskih proračunov in možnost, da občine izva» jajo zdrav program javnih del. Država se ne sme čezmerno vmešavati v občinske uprave.
Spregovoril je nato župan z Turini Negarville, ki se je skliceval na svobodne ljudske volitve, ki so dale življenje nad 3000 res demokratičnim občinam. Izkustvo zadnjih dveh let, je nadaljeval govornik, pa je pekazalo, kako nam glavne ovire pri izvajanju naših funkcij postavljajo ravno vladni organi.
Kritiziral je nato počasno obno vo ;n poudaril, da se je zakon, kri določa 20 milijard državnega pr s-pevka za obnovo poškodovanih niš, konec koncev spremeni v burko, ker je neeregoče, da bi se samo z 20 milijardami izvedla obnova. Potrebno je dati občinam avtonomijo in za to se bedo borili. Govoril je nato Lucio Luzzatto, ki je pouda-ril, da se ne sme pozabiti, da je v Italiji na 75oo občin 3300 res demokratičnih in tudi te občine so država.
Sledili so še drugi govorniki, predstavnici posameznih občin. Zupan iz San Severo je poudaril, da se vlada še vedno poslužuje starih fašističnih zakonov proti demokratičnim občinam. Govorila sta tudi predstavnika socialistične in komunistične stranke, ki sta ob-ljub la podporo občinam x borbi za
vzame akcijo za rešitev naleg, ki se ji je zveza zastavila. Izvolili so nato začasni odbor zveze in imenovali delegacijo, ki bo jutri predstavljala župane na kongresu dela, miru in svobode.
Ob zaključku kongresa je govoril poslanec Scoccimarro, ki je poudaril, da se je kongres vršil istočasno s proglasitvijo nove ustave in da bo Zveča demokratičnih občin borbeni ergan za resnčno izvedbo do-lcčb nove ustave in uspešno sredstvo za demokratično vzgojo ljudstva.
Titove izjave
na kongresu Ljudske fronte
prevedene na več jezikov
BEOGRAD. 27. — V ražnja državah so prevedli in priredili izdajo izjav maršala Tita na drugem kongresu Ljudske fronte Jugoslavije. V Bolgariji je Ljudska fronta izdaila te izjave v .posebnem zvezku pod naslovom «Ljudska fronta kot organizacija vsega ljudstva*. Na Madžarskem so te Izjave izšle pod naslovom »Ljudska fronta v obrambi miru*. Tud. na Švedskem so izdali tak zvezek. V Švici so brošuro izdali v francoščini, v Italiji je izšla pod imenom »Demokratična funkcija ljudskih front*. Tudi v Berlinu so izdali 50.000 izvodov te brošure in ravna tako v Londonu in Bukarešti.
Dimitrov poide v Bukarešto
BUKAREŠTA, 27. — V kratkem pričakujejo v Bukarešti prihod bolgarskega ministrskega predsednika Dimitrova. Dan obiska ni še dokončno določen.
Leta 1947 je moralo iz Italije
200-000 oseb v inozemstvo
RIM, 27 — Ansa Javlja, da se je po podatkih mun st.-stva za delo v letu 1947 izšel lo iz Italije v inozemstvo zaradi iskanja zaposlitve več ko 200.000 Italijanov.
Ljudske sile
na stalnem pohodu
Andre Simone o položaju v svetu
pridružilo nad 3000 županov iz vseh j njihovo avtonomijo, krajev Italije.	Kongres	je	nato	sprejel	resolu-
KOngres Je otvoriil florent:nski cijo, ki pooblašča začasni odbor župan Fabiani, ki Je izjavil, da bo IZueze demokratičnih občin, naj pod-
PRAGA, 27 — Razni češkoslovaški listi objavljajo izjave predstavnikov raznih slojev glede možnosti nove vojne. S tem v zvezi p-še An-drč Simone v «Rude PraVo»: Imperializem gotovo ukazuje veliki industrijski sili, vsemu kapitalističnemu tisku in radiu; nasproti njemu pa stoji ogromna večina človeštva, posebno pa še nepremagljiva sila Sovjetske zveze in slovanskih zaveznikov. Naj bo plen, ki ga je Marshall prinesel z londonske konference, še tako bogat, postajajo nasprotstva med Vel-ko Britanijo in ZDA vedno bolj očita. Dve tretjini vseh Britancev se pritožuje nad brutalnimi metodami ameriškega kapitalizma; in Velika Britanija je najvažnejša zaveznica ZDA. Medtem ko življenjska raven Britancev in Francozov pada pred očmi Marshalla in njegovega načrta, so mezde v CSR dosegle kupno moč, ki je za tri petine večja od francoskih mezd. Doč.m pripravljajo ZDA uvedbo rac ion ran j a ter grozita Franciji glad in inflacija, je
Sovjetska zveza odpravila racioni-ranje in izvedla finančno reformo, ki vzbuja zavidanje na zapadu.
Ozrite se na ritem obnove in utrditve ljudske demokracije, ozrite se na 140 milijonov ktajskih demokratov, ki dajejo imperializmu čutiti svojo teža ozrite se na junaško borbo Vietnama in Indonezije in poglejte, kako je Indija na strani svetovne demokracije pri vsakem vprašanju pred OZN. Gibanja v Srednjem vzhodu, Egiptu in drugih državah so prešla v stadij borbe za narodno osvoboditev. Wa-shingtonski južnoameriški sateliti zgubljajo zaupanje svojega ljudstva vsak dan bolj. To je položaj v svetu ob koncu leta 1947.
Ljudska sila nezadržno narašča, sila imperial stov, čeprav še velika, stalno pada. Imper aiisti hočejo vojno in jo pripravljajo. Sila ljudstva, ki sledi zgledu Sovjetske zveze, je dovolj velika, da bo preprečila te načrte. In zaradi tega ne bo vojne.
Francija v kleščah ameriških monopoloi
Gospodarska in intelektualna kolonizacija Francije - Tisk, radio in kino v službi ameriške propagande - 50% francoskega uvoza - iz ZDA, Francozi pa jedo mani ko pred vojno
Ameriški monopoli pridobivajo v Franciji vedno vetji vpliv in Schu-manova vlada postavlja Francijo vedno bolj pod oblast ZDA.
Francoska letalska industrija ni po odstopu komunista Tillona iz ministrstva za oboroževanje dobila več nobenih kreditov. Razne komisije «izvedencev» silijo francoske proizvajalce, da uporabljajo ameriške motorje. Zunanje ministrstvo je prekinilo' pogajanja za dobavljanje francoskih letal raznim drta-
65 cm snega na njujorških ulicah
NEW YORK, 27. — V New yorku I vamker ZDA ne trpijo konkuren. je zapadel sneg, kakršnega še ne | ce. Francoska letalska industrija je pomnijo. Na ulicah Je dosegel višino 65 cm. V snežnem metežu je zgubilo življenje 18 oseb. Promet je ustavljen. 10.000 delavcev je zaposlenih pri čiščenju ulic.
Yellka avtomobilska nesreča
MILAN, 27. — Pri Milanu se je zgodila velika avtomobiliska nesreča, pri kateri je zgubilo ž vljenje 21 oseb. Nesreče je kriv šofer avtobusa.
TIRANA. — Odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v T rani je izrečil predsedniku Envarju Hodži dva nova avtomobila sovjetske znamke »ZIS 110» kot dar sovjetske vlade.
obsojena na počasno smrt. Nad Francijo bodo švigala ameriška letala. Ravnatelj revije «Les Ailes» Georges Huard je odkrito napisal: ((Francija ne potrebuje lastnih letal*.
Francoska industrija radijskih lzde’kov se mora umikati pred a-•meriško, ki je bolj popolna m proizvaja letno 15 milijonov aparatov. Okoli 400.000 radijskih aparatov iz Amerike je preplavilo francoski trg, ki je na podlagi ženevskih dogovorov odprt za ZDA. Francoski industriji radia, ki šteje 1000 podjetij in zaposluje 300 000 delavcev, grozi brezposelnost.
Nit bolj zavidanja vreden ni po-
ložaj 30.000 delavcev avtomobilske industrije in 4000 mehanikov, ki so v nevornosti, da bodo vsak hip na Cts i. ker prihajajo ameriški stroji, avtomobili in traktorji v Francijo s svojimi tehniki in nadomestnimi komadi.
Velika ameriška skladišča tipa «Woolworth», ki imajo v Franciji ime «Monopriz» ali «Unprix», vedno bolj ugonabljajo francosko ma. lo trgovino. Sedaj nadzorujejo podružnice 15 velikih ameriških podjetij 25% vse ameriške male trgovine. Francoska trgovina bo postala organizem za razdeljevanje ameriškega blaga.
Znižanje carinskih tarif omogoča trustom, da izločijo francosko konkurenco s svojega trga. Industrija traktorjev v Asnieresu, katere proizvodnja je bila določena na 5000 traktorjev, je prenehala z delom, ne da bi dobavila en sam stroj. Nad 1200 delavcev je ostalo brez dela. Z druge strani pa je v Franciji možno dobiti vsak hip traktorje družbe «International Haruiestur Exportx, ki ima sedež v Cikagu.
Gospodarska kolonizacija gre isto pot z (duševno kolonizacijo*. V pr. vih osmih mesecih tega leta je bi-
lo v Franciji prodanih za 600 milijonov frankov ameriških knjig, po večini romanov brez vsake vrednosti. Za to «intelektualno kolonizacijo:* potrošijo ZDA v Franciji velike zneske; pri tem jih široko podpira desničarski tisk od lista «PCpulaire» do De Gaullovega lista <(Pays».
V Parizu izide vsak mesec revija (Selection*. ki je francoska izdaja ameriške revije sReaders Digest» in je tesno povezana na Hearstov trust. Ta revija je eno glavnih glasil ameriške propagande; ima 150 strani in je tiskana na finem papirju ter stane samo 25 ali 30 frankov. Računajo, da doseže eSelec-tion* naklado 200.000 izvodov. V Franciji je velik uspeh za avtorja ali založnika, če kaka knjiga doseže naklado 5000 izvodov. Nasprotno pa so neko ameriško protisovjetsko knjigo tiskali v francoskem jeziku v 80.000 izvodih.
Tisk, radio in kino so vedno bolj v službi ameriške propagande. Na 20 pariških dnevnikov sledi 18 po. polnoma «ameriškemu kurzu*. V kinu ni aktualnega dokumentarnega filma brez generala De Gaulla in Irez ameriških bombnikov zadnjega tipa. Vsa ta propaganda ne
stam niti stotinke gospodarjev Wall Streeta. Francozi sami plačujejo streške. To najbolje dokazuje dogovor Blum-Bgrnes za dobavljanje filmov. Na podlagi tega dogovora so ZDA predvajale v Franciji 3000 filmov, ki so bili med vojno ostali v skladiščih in jih Francozi niso mogli videti. Ta posel donaša ameriškim fitmskim družbam 240 mi ijonov dolarjev letno.
Politika francoske vlade spravlja državo v neomejeno odvisnost od ZDA. Sedaj, ko prihaja 50% francoskega uvoza iz ZDA, jedo Francozi trikrat manj kot pred vojno, i-majo trikrat manj sladkorja, maščob in sira, dvakrat manj kave ko pred vOjno; žri mesece pa. niso že videli mleka in masla. Od oktobra 1944 so se cene dvignile z dvakrat večjo naglico kakor mezde. Letos je samo 16 francoskih kapitalističnih družb, za katerimi stojijo ameriški finančniki, zaslužilo 613 milijonov in 900 tisoč frankov v primeri s 327 milijoni in 900 tisoč v preteklem letu. Toda francosko delovno ljudstvo dokazuje s svojo borbo proti združenim reakcionarnim silam, da nikakor ne misli tako drago plačati pogubne ameriške »pomoči».
Vsa gonja proti partizanom
se bo izjalovila
O delu, vlogi ali celo merodajnosti tukajšnjega porotnega sodišča je je že mnogo pisalo. Zg ustanovitev izrednega porotnega sodišča
in nato njegovo delo je odkrito pokazalo namene onih sil, ki -o to sodišče ustanovile, zato bi b lo nesmiselno zvračatl vso krivdo na izredno porotno sodišče samo n ne tudi na one, ki so to sodišče uvta-povili s svojimi določenimi nameni in cilji.
Predvsem moramo obeležiti dve razdobji, ki sta sicer med seboj vzročno povezani, ki pa sta istočasno v svojem bistvu diametralno ločeni. Izredno porotno sodišče Je hotelo ohraniti vsaj zunanji videz. Pred sodiščem so se pojavljali kot. obtoženci razni fašgti in kolabora-c onlsti večjega ali manjšega kalibra in, v kolikor ni šlo za fašiste in kolaboracion ste vodilnega kadra, ie sodišč® izreklo tudi kako obsodbo, ki je bila sicer smešoo majhna, y kolikor bi ne smeli odkrito reči izzivalno smešna.
Pozneje se Je stvar izpremenla.
I'rednemu porotnemu sodišču je sledilo navadno sodišče in namesto lašistov se danes pojavljajo pred sodiščem na zatožni klop. antifašisti, da odgovarjajo za svoje »zločine«, ki so jih izvršili proti fašistom, Antifašisti so razumeli borbo proti fašistom v njenem pravem pomenu; uničiti fašizem do zad-njega. Pri tem niso štedili » svojimi žrtvami in niso prizanašali fašistom. Sodili so tako, kot je to zahteval zdrav, pravno neizmaličen in nepokvarjen čut pravice. Pri tem jih je vodila misel in nepisan ukaz: uničiti fašizem in onemogočiti mu, da bi se še kdaj pojavil. Mnogokrat jih je pri tem morda vodilo tudi geslo londonskega radia: «Uničujte fašizem, uničujte ga povsod 1»
In danes so prav ti, ki so fašizem najbolj občutili, ki so zaradi tega tudi fašuzem dosledno uničevali, ki $2 končno reševali svet pred fašistično smrtjo, na zatožni klopi. Procesi proti partizanom se vrstijo drug za drugim. Prihajajo na vrsto »fojbe*, toda ne zaležejo, prihajajo na vrsto unlftrme, iščejo se vsj mogoči izgovori in pretveze, camo da pritirajo pred sodišče partizana. Toda najnaivnejši demokrat, celo najpreprostejši meščan ve, da tu ni vprašanje posameznega partizana, ampak partizanstva samega in to Je na raznih procesih preko izjav posameznih funkcionarjev in »merodajnih eseb* prišlo Odkrito do izraza.
Partizanstvo je v našem ljudstvu, ki je partizanstvo aktivno preživljalo, nekaj velikega, nekaj tako močnega, da mu daje vero v žir.a-go v nadaljnji borbi Očrniti to partizanstva ločiti ga od ljudstva, omajati trdnost demokratičnih množic, to je cilj zakulisnih sU, ki zanikajo vsako načelo demokracije ir. uničujejo postopoma vse prido-b tve partizanske borbe. Toda te sile se zelo varajo
Ce kdo še danes misli, da bodo razni procesi, obsodbe, in vsa ta gonja proti partizanom le maio omadeževala to, kar za ljudstvo predstavlja part‘zan ;n sploh partizanstvo, je naiven in stvarno ne pozna ljudskih množic, njihove zavesti in politične zrelosti.
TRŽAŠKI DNEVNIKI KOLEDAR
Nedelja 28. decembra
Nedolžni otroci, Neva Sonc® vzhaja ob 7.45, zahaja ob 16.25. Dolžina dneva 8.40.
PROCES PROTI TOV. D’ESTEJU
Odločna borba proti fašizmu naj bi bila torej zločin
Medtem ko so sodno razpravo proti tov 2arku Besednjaku odgo-dili na 7. januar, se je včeraj na tukajšnjem okrožnem sodišču začela sodna razprava proti tovarišema D Esteju in Klunu, k; sta obtožena, da sta odvzela maja meseca 1945. esebno svobodo šestim fašistom.
Takoj na začetku razprave je odvetnik Morgera, ki zastopa koristi zasebne stranke, hotel š« bolj napihniti obtožnica Zaradi tega je začel trditi, da ta primer spada prav za prav v kompetenco porotnega sodišča, pred katerim naj bi se razprava vršila. Takoj za tem se je dvignil D’Estejev zagovornik odvetnik dr. Tončič, ki je popolnoma pravilno poudaril, da sta oba obtoženca, ki sta aretirala oziroma dala nalog aretirati fašiste m vojne zločince, le izvrševala svojo na logo kot partizana v smislu moskovskih dogovorov o vojnih zločinc-h. Da sta to izvršila, je razumljivo saj sta imela za to pravico. D’Este je bil poveljnik Istrskih partizanov in k« tak je bil načelnik legalne partizanske policije tn je tako lahko izdal nalog za aretacije. Klon pa je kot član policije le izvrševal ta nalog. Nekateri od aretiranih pa so celo bili člani nemških oboroženih sil In jih je po vseh mednarodnih pravilih čakalo ujetništvo. Sicer pa je komanda mesta izdala nalog aretirati vse bivše pripadnike nemških oboroženih sil, člane črnih brigad in pripadnike fašistične policije. In prav zaradi tega je b ih aretacija teh zakonita. Odvetnik je opozoril sod‘šče, da prav zaradi tega ne more sodno postopati proti obtožencem. Saj celo člen 16. mirovne pogodbe z Italijo pravi, da Italija ne sme postopati proti onim italijansk.m državljanom, posebno pa ne proti pripadnikom oboroženih stl, ki so od 10. junija 1940 pa do vstopa mirovne pogodbe v veljavo gojili prijateljska čustva do zaveznikov ali pa so se celo pridružili njihovim vojaškim akcijam. Kašč" pa, da na zatožni klopi ne sedi, D’Este, pač pa vse napredno gibanje, katerega hočejo neka* eri b'atlti. Tudi po italijanskem vojaškem kazenskem zakoniku ne more to sodišče sod i ti obtožencev. Ta namreč govor; o zavezniških vojaških edinicah na italijanskih t.°h ji obratno o italijanskih ne na zavezniških tleh ter o pravnem položaju pripadnikov teh edinic. Kot član; zavezniške vojske bi obtožen-di kvečjemu mogli biti sojem od one vojske, kateri so pripadal:. K-r so obtoženci bili jugoslovanski par tlzanl, ki so delovali na področju, ki je bilo do 15. 9. 1947. juridično del Italije, bi jih moralo soditi ju-vo.tlovansko sodišče.
V podkrepitev tega je odvetnik
F/ZKULTURA
omenil, da Je bi'l del Italije vsaj pravno zavc-znik v borbi z jugoslovanskimi narodi. Sicer pa italijanski kazenski zakonik predvideva vojaška sodišča tudi za pripadnike oboroženih sil, ki so se sama bojevale skupno z italijanskimi. Zaradi vsega tega je dr. Tončič predlagal, naj bi sodišče ukinilo sodn; postopek in oprostilo obtožence za vse te prekrške. Odvetnik Mora se je v krajšem govoru predvsem uprl predlogu obvetnika Morgere. Državni tožilec dr. De Franco se je v svojem govoru spravil z vso silo na obtoženca, ki po njegovih besedah nista prava partizana. Pač pa je pripomnil, da spoštuje prave partizane. «To Je vaša dolžnost, ki jo boste prav tako morali izkazati Obema obtožencema!« je odvrnil dr. Tcnčič.
VSI ARETIRANCI SO BILI ZAGRIZENI FAŠISTIČNI ZLOČINCI
Tov. DTSste je zanikal, da bi on izdal ukaz za aretacijo fašističn h kriminalcev, katerih ž-vljenjepis je še prej orisal. Iz tega je razvidno, da je bil aretirani Antonio Valentino že od leta 1922. fašist, ki je začel terorizirati prebivalstvo z revolverjem v rokah in z mangane-lom, končal pa je z ovadbami in z zažganjem hiš. Drug tak zločinec je bi; Benvenutti Attilio, ki je vodil rastrellamente po Istri. Opa-sich je celo ubil nekega učitelja v družbi z znanim fašističnim zločincem Fortijem. Za vse te zloč n-ce je zahtevalo aretacijo ljudstvo in parfzani. Ker je tem besedam pritrjevalo ljudstvo, prisotno med razpravo v dvorani, je predse dn k sodišča dal takoj izprazniti dvorano in odredil, naj se razprava nadaljuje za zaprtimi vrati.
Sorodniki deportirancev so sicer priznavali, da so bili aretiranci fašisti, vendar pa da niso storili n:č hudega ljudem. Nasprotno še intervenirali so baje za časa nemške okupacije pri oblasteh, da ne bi zapirali demokratov. Posebno Valentino naj bi večkrat rešil D’Este-ja oziroma naj mu b; napravil veliko uslug. Vse to dokazuje pač, da so deportiranci bili zelo "pCivni fašisti.
toda tov. D’Este se je oglasil k besedi in je takoj razkril pričo kot navadno lažnivko. Kajti ona sama se je pečala s tihotapstvom in s kupovanjem osebnih izkaznic, ki naj bi služile begu fašističnim in reakcionarnim elementom. Njen sin sam, pa je b-1 ubit nekega večera, ko je vtihotapljal cigarete v Trst.
Tudi ostale priče so s svojim pripovedovanjem pokazale, da govore več ah manj le iz osebnih laz-logov proti obtožencem. Posebno Toti Emilio, pcfcicaj, ki je zapadal v protislovja, tako da je dr. Tončič zahteval, naj ga sodišče kaznuje zaradi neresničnega pričevanja.
Ker je sodišče zjutraj sklenilo, da bo zaslišalo vse obremenilne priče, nato pa šele od loč ir. o glede predlogov obrambe in zastopnika zasebnih udeležencev, se je po zaslišanju prič umaknilo na posvet, da o tem odloči, vendar Je zaradi pozne ure sklenilo, da bo o tem razpravljalo šele jutri zjutraj.
Bolniško blagajno - zavarovancem!
Jutri 29. decembra
Tomaž, Vojan
Med številnimi funkcijami, ki jih opravlja italijanski Bdeči križ, ter zdravstvenimi ustanovami, ki Jih ima v svoji uporabi in ki ne spadajo v njegov delokrog, je tudi klinika v ul. Slataper. Vse do leta 1941., ko je bila rekvirlrana od IRK, je pripadala Bolniški blagajni. IRK se za to dejanje lahko zahvali dvema znanima fašistoma Giovan-ni-ju Relliju In Remigio Tamaru, k; sta bila oba v službi fašistične politike na tem ozemlju. Ves čas vojne pa klinika ni služila namenom, zaradi katerih je bila ustanovljena. Ta ukrep so storile takratne oblasti predvsem zaradi tega, da se oslabi vloga Bolniške blagajne v Trstu, ki je bila v rokah delavcev. Zavarovanci bolniške blagajne so se morali odslej naprej zdraviti v glavni bolnici in za njihovo zdravljenje je morala Bolniška blagajna šteti precejšnje vsote denarja.
Takoj po osvoboditvi so delavci zahtevali, da se vrne klinika v ul. Slataper zopet Bolniški blagajn!, toda številne resolucije in protesti niso našli razumevanja pri VU. Vse kaže, da je VU vendar napravila korak naprej in da dobo vrnili to ustanovo zopet prvotnemu lastniku, toda ne zaradi protestov zavarovan-
cev. VU je skušala opravičiti ta svoj ukrep z nekaterimi nepravilnostim! pri upravljanju te ustanove. Zdravniki, ki so bili najprej v službi Bolniške blagajne, pozneje pa RK, so namreč izkoriščali dejstvo, da je b!la klinika skoraj neizrabljena v svoje privatne namene ter pri tem služili denar.
Cas je že, da VU končno pregleda vse nepravilnosti, ki se dogajalo v vsem javnem aparatu in še posebej v okviru Bolniške blagajne, na katere jih pravočasno opozarjajo ne le ves napredni tisk na tem ozemlju, marveč vse demokratične ustanove, ki služijo Interesom širokih tržaških slojev.
VU pa mora poskrbeti tudi za to, da se vrnejo tej ustanovi vsi oni zavodi, ki so ji bili odvzeti zaradi fašističnega režima ali kakršnih koli drugih razlogov. Ne le, da je dolžnost VU, da popravi krivico Bolmški blagajni, marveč mora VU storiti vse, da se odstrani sedanji upravni aparat in da se na podlagi demokratičnih volitev izvoli nov upravni svet, ki bo v resnici skrbel za dvig zdravstvenega stanja zavarovancev. Tako bo v resnici Bolniška blagajna tista socialna ustanova na tem ozemlju, ki bo zaradi težkega gospodarskega stanja, koristila širokim ljudskim množicam.
Industrije! so odgovorni
za težak gospodarski položaj Trsta
Zasedanje plenuma mestnih ES -Poročilo o ponašanjih z delodajalci
Včeraj ob 18. uri je bilo v ul. Conti 11 zasedanje tretjega plenuma Enotnih sindikatov za Trst. Pred polno dvorano zastopnikov vseh strok je povzel besedo tajnik tov. Vojmir, ki je dejal med drugim:
NAUČENE PRIČE
Na popoldanski razpravi so nastopile nekatere priče, ki pa so dale zelo neverodostojne izjave. Pe-rentm Evfeimija je naravnost z bujno fantazijo začela praviti ceCe pravljice, kako naj b; mučili v IžeCi te »nesrečne« bivše fašiste, ki niso baje storili mič hudega. Toda na vprašanje sodnikov, da naj bi natančneje povedala o tem, ni vedela odgovora. Zatrjevala je tudi, da so ubili njenega sina Perentina,
«Današnje zborovanje je sklical ižvršilni odbor ES, da skupaj preučimo važne pogodbene probleme, ki so danes v ospredju naše borbe. Pred dnevi smo predložili zvezi in-dustrijcev načrt pogodbe za delavce tudi pri obrtnikih in trgovcih in za organizacijo tovarniških odborov tudi v teh strokah. Položaj delavcev in vsega prebivalstva Tržaškega ozemlja je danes zelo resen. Zato smo ob zapadlosti prejšnje pogodbe predložil; zvezi industrijcev načrt za novo pogodbo, s katero naj bi olajšali težek položaj delavcev.
Industrijalci so dolgo zavlačevali sestanek z delavskimi zostopnlki in ga sklicali šele po dolgem obotavljanju. Njihov zastopnik odvetnik Albanese je imel delavskim zastop-n kom dolgo pridigo, v kateri je b lo bistver.o to, da industrijalci ne morajo zvišati plač niti za 1% pa ne samo to, ampak odklonili so tudi vsakršne pogovore o splošnih problemih, kakor so problemi mladine, žena, plača po službenih letih, 40-urno tedensko delo itd.
dvignila tržaška industrija, ampak s; žele nasprotnega.
Cosuilch odbil naročilo Jugoslavije
To nem najbolje pokaže primer iz septembra meseoa 1945., ko je Jugoslavija ponudila CRDA-i veliko naročilo za svojo mornarico tn svojo industrijo, katera bi dala vsem tržaškim delavcem zaposlitev za najmanj 20 mesecev. Toda Co-sulioh in njegova čedna družba so odbili to ponudbo, ker so hoteli dokazati, da Trst brez Italije ne more živet;. Mi pa vemo, da to ni tako in da bi Trst prav lahko in dobro živel v povezanosti s srednjo Evropo in Balkanom. Iz istega vzroka pošiljajo tudi vsa naročila, ki jih dobiva CKDA, v ladjedelnice v Tržiču, ki dela s polno paro, dočim v tržaških ladjedelnicah grozijo z odpustitvijo delavcev, da bi polagoma paralizirali vso industrijo m priprar vili teren za ameriške pro zvode, k: naj bi poplavili srednjo Evropo.
Delavska zbornica je igrala pri teh pogajanjih zelo klaverno vlogo
in ne samo, da ni podprla zahtev ES. ampak je stavljala predloge, ki so bili pravi atentat na delavce in na njihove pravice. Mi smo zahtevali n. pr., da se vnese v statut točka, ki naj določa, da je tovamiš. k; odbor zastopnik sindikatov na delu, dočim je DZ hotela povezavo s sindikat; na individualni podlagi, to je vsakega posameznika zase.
Ce je današnji položaj tržaške in-dustrije in gospodarstva težek, tega ni krivo delavstvo, ampak gospodarji sami, ki so ta položaj hoteli. Mi vemo, da se temu položaju lahko odpomore, in to brez Italije Naša borba bo še težka in potrebna bo enotnost nas vseh, zlasti v industriji. Vsi moramo doprinesti v tej borbi po svojih močeh, da bomo dcsegli izpolnitev naših zahtev in da razgalimo vse sabotažne namene gospodarjev in njihovih lakajev pri DZ«.
Za tov. Vojmirjem je poročal tov. Lucchesi o tehnični strani delavskih predlogov in o njihovem pomenu. Navedel je, da so zahtevali kot plačo za specializirane delavce po 77.15 lir na uro in za navadne delavce po 63.75. Razlika v plači med specializiranimi in navaummi delavci naj bi bila 21%, dočim je DZ zahtevala 27%.
Po tem poročilu se je razvila debata, h kateri se je prlgIas'lo več delavcev in med njimi tudi zastopnik pekovske stroke, ki se sedaj bori za ureditev svojih draginjskih doklad. Poleg tega so se obravnavali tudi vsa druga aktuelna vprašanja.
Spominski dnevi
11S9 so diletanti uprizorili v Ljubljanskem gledališče Linhartovo cZupanovo Micko*. To je rojstni dan slovenskega gledališča.
1855 se je rodil Stevan Stojanovič-Mokranjao, srbski skladatelj.
Kjer je veliko luči, tam je gosta tema.
PRESKUSI}
Dvig nakazil. Danes morajo vsi trgovci in vodje podeželskih prehranjevalnih uradov dvigniti nakazila za riž.
Isto tako naj trgovci dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za toaletno in pralno milo. Za pralno milo bodo nakazila razdeljena samo na prošnjo trgovca.
Razdeljevanje otrobov. Opozarja-
mo rejce prašičev in govedi, da bodo med. 31. t. m. to 10. januarjem
razdeljevali nakazila za otrobe, in sicer po 50 kg na prašiča, 50 kg na kravo, 50 kg na bikca in 100 kg bika. Nakazila bo razdeljeval eko-nomske-statističoi urad, ul. Roma 20 od 8.30 do 12. ure.
RAZNQ
Opozarjamo živinorejce, ki krmijo svojo živino s btrovim drožjem (trebo), da s® bo razdeljevanje bi-rovega drožja nadaljevalo po no-vero letu. V prvem tednu bodo prišli v poštev za razdeljevanje samo Gropada, Lonjer, Padrlče,-Trebiče in Sv. Ivan, in sicer na tekoče številko od 31. do 131. Razdeljevanje bo 3. 7. in .8. januarja. Tekoče številke bomo objavili dan pred razdeljevanjem.
Rojstva, smrti in poroke
Dne 25., 26. in 27, decembra 191* se je. rodilo 18 otrok, umrlo je 3» ljudi, poroke pa so bile 4.
CIVILNE POROKE: težak Bruno Duxe in zasebnica Antonija Cesnik, uradnik Marij Radini in zasebnica Štefanija Siškovič.
CERKVENE POROKE: meha« nlk Ruggero Ruti.gfliano in zasebnica Viktorija Surian, ameriški pod častnik John H. Cavanaugh in u-radnica Ana Si rola.
UMRLI: 86-letna Marija Rečar, 61-letni Angel Carriglio, 35-lot na Bi' na Scarpellini, 65-letna K a’arina Argentin, 671etni Andrej Ce-renig°> 64-letna Marija Vidmar, 55-letni Ka' rel Ferruggia, 71-!otni Ivan Gropar-di, 45-letna Carmela Bradamante, 53 letni Jože Maochini, 32-1 etn; Nel-lo Persello, 83-letna Corolia Sordi-na. 61-letna Angelica De Biasi, 83-letna Karla De Fiori, 78-letna Marija Piccoli, 73-letni Angel Lanza, f.S-letna Silvestra Fendrlč, 40-letr.a Ida Filippi, 56-letni Marij Tende. la, 77-1®tna Angela Scarano, 65-letr Camillo Zotti, 81-letna Roža Ante S2-letnl Ivan Scuttari, 21-letna A»-dreina Musuruana, 46-letni Avrelij Furlani, 50-letni Peter Karis, 63-let' ni Ermenegildo Vecehiet, 42-leim Rudolf Rooca, 7 dni stari Gianfran-co Zaratinv 20-letnl Jurij Vinattieri, 55-letni Ramiro Loren zon, 49-letna Nella Battistella, 71-lttni Anton Bubnič, 61-letni Franc Lei ter, 71-letnj Egidij Canuto,
2PP
Zveza primorskih partizanov poziva partizana Jakomina Petra, borca I. tankovske divizije, da se čimprej javi na sedež, Corso 19 zaradi dviga vojaških dokumentov.
Zveza primorskih partizanov išče med bivšimi borci od 20. do 35. leta starosti, ki so zdravi, glasbenike in sicer:	saksofonista, harmoni-
karja in violinista. Prosimo tovariše, ki imajo veselje do tega poklica, da se zglase na sedežu ZPP, Corso 19 v Trstu.
oaaovi in prispevki
Za otroško božičnico 191,1 so darovale žene iz Malega Repna 500 lif-Za sirote padlih partizanov /e darovala tov. Getan Katarina 50 I>r' V spomin na umrle starš® daruje hči Josipina Purič, poročena Grab ton, 300 iir za spomenik padlim Par" tizanom v Repentaboru.
ENOTNI SINDIKATI
Velik praznik za lahkoatlete
Množični tek čez drn in strn na Montebeliu. Tekme t odbojki. Samo neka) nogometnih tekem. Tekme v košarki odnovedane
Veliko zanimanje vlada v lahkoatletskem »vetu našega mesta za današnji veliki množični tek čez drn in strn. Celo naši najboljši tekmovalci imajo »tremo*, kajti v takem množičnem teku pridejo zelo velikokrat do izraza še nepoznani športniki. Imena kot so B?mbi, Govorčin, Eaca, Faidutti in eatah pač zgovorno dokazujejo, da bo ta tek izredno borben, posebno pa za prva mesta.
Atleti! Udeležite se današnjega teka v čim večjem številu. Zbirališče tekmovalcev je ob 9. uri pri gostilni «GIoria» na Reški cesti, medtem ko bo dan start ob 10.30. Nagrajevanje zmagovalcev bo takoj po končanih tekmah.
Oslali spored današnjega dne
Nogomet
demije, kjer bodo nastopili naj. boljši madžarski talovadc, in telovadke, ki so si v letošnjem letu priborili naslov balkanskih prvakov. Med posamezniki bomo videli akrobatskega Pataky-a, ki je balkanski prvak posameznikov ter si ja obenem zagotov i prvo mesto v prosti vaji, preskokih čez konja itd. Kakor poročajo, bo na tej akademiji nastopila tudi Agnes Kel-lr dy-Sardany, ki Je med ženskami dosegla prvo mesto. Nastop bo prve dni meseca januarja 1948 leta.
Obvestila
Za prvenstvo Tržaške ga ozemlja. Na stadionu ob 8.30 Pristanlščniki-Koštalunga, ob 10. Ske-denj-Sv. Ana.
Za okrožno prvenstvo lgr'šče Koionje ob 9. Greta-Aquila v Nabrežini ob 10. Primorje P. K.-Col 1LVA:	Igrišče Koionje ob 10.30.
Skorklja-Kolonja, igrišče CRDA ob 14. Sv. Markc-Arzenal.
Za prvenstvo I. skupita: igrišče na Opčinah ob 9: Skoljet-Redivo; oh 10.30 Rtnaldi-Primcrje P. K. B; igrišče Koionje ob 14. Greta BKIol ILVA R
Odbojka
Danes se bodo nadaljeval« tf kme za pokal ZDTV v sledečem r du:	ob 9. TiskarJi-Tovarna
Strojev, ob 9,30 Sv. Markc-Col ILVA; ob 10. Tskarji B-DSZ F.S.
Vse tekmo bodo ob vsakem vremenu na igrišču K. K. Tomažiča.
Košarka
Dane* odpadejo vse tekme v košarki zaradi tehničnih ovir in predvsem zaradi ostalih športnih prireditev v mestu.
3. K. Magdalena sodeluje pri tekmovanju za epokal morja« S. K. Magdalena j« med ;>razn'.-kl odšel na Reko, kjer sodeluje pri šp-oHnih prireditvah v okviru športnega tedna. Organiziran je
ZimskQ športni odsek ZDTV vabi člane odbora, da se udeleže seje, ki bo v ponedeljek 29. t. m. ob 20. uri na sedežu y ul. Machiavelli 13, II.
Smučarske tekme in izlet na Črnem vrhu. Zmsko športni odsek ZDTV organ z ra v nedeljo 11. januarja 1948 smučarske tekme na Črnem vrhu in sicer k; moške na 8 km in za ženske na 3 km progi. Prijave sprejema im- novam odsek do 19. ure 7. januarja 1948 leta.
Danes ob 9. uri bo v prostorih kulturnega krožita grafikov v ul. Trento št- 2-II mestna konferenca SIAU s sledečim dnevnim redom:
1. Politično-organizacijsko poročilo.
2. Diskusija.
Razprava o premogu se nadaljuje jutri
Včeraj zjutraj bi se morala nadaljevati sodna razprava o premogu, toda državni tožilčo dr. Grubie-si še ni pripravil svojega govora, zato je sodišče na njegov predlog odgodilo razpravo na jutri zjutraj. Popoldne po tožilčevem govoru bodo lahko govorili še zagovorniki, tako da bo sodba izrečena še letos.
Smrt najstareiše Ricmanike
V nedeljo 21. t. m. Je nenadoma preminula na svojem domu najstarejša Rlcmanjka, 93-let,na Uršula Hrvatič, rojena Berdon. Pokojnica je bila iz ugledne !n trdne družine Berdorovih ter Je b-la sestra bivšega ricmanjskega župana pok. Ivana Berdona. Ze pred 65. leti se je pok. Urška poročila z že davno umrlim Ivanom Hrvatičem in prišla tako v Hrvatičev dom, od koder smo jo v torek nesli k večnemu počitku.
Trdijo, da je gospodarstvo Tržaškega ozemlja tesno povezano z italijanskim. Mi pa vemo, da je taka trditev le gola Spekulacija tistih krogov, k; bi radi dokazali, da Trst brez Italije ne more živeti.
Plače vsaj na predvojno višino
Zahtevali smo povišek plač na splošno za vse stroke, ker današnja višina plač krije le 60% družinskih potreb, dočim so Ze pred vojno plače krile 80% teh potreb. Namesto plače po službenih letih so hoteli pri CRDA-i uvesti razliko po zaslu-ženju. Ta sistem je vpeljal že far šizem in ima namen, napraviti razdor med delavstvom tudi na mezdnem področju. Mi nismo načelno tudi proti takemu načinu, vendar zahtevamo strogo kontrolo delavcev, ki ntj bi preprečila politično špekulacijo. Odklonili so tudi naše zahteve o i.reditvi položija vajencev in žensk.
Namesto k poroki v smrt
Predvčerajšnjim se je zgodila ne-sr-.ča, k; jie povzročila smrt 20-letne deklice, katera se je nameravala v kratkem poročiti.
Andreina Musuruana je doma iz Pavi je pri Vidmu, pa že nekaj časa biva v Trstu, kjer ima zaročtnca. S lem sta se dogovorila, da se bosta že v nekaj tednih poročila in sta si v ta namen že tudi našla pre
ke za veronal, ki so jo našli poleg njegove postelje, da je Nuzzi zaužil večjo količino tega mamila. Vzrok, ki ga je pripravil do tega dejanja, š® ni znan.
Prašičke so mil ukradli
Curman Jože iz Boljunca si je nabavil v Trstu dva prašička v prl-
Vstanovni občni zbor uslužbencev bančne stroke. Danes 28. t. m. ob 9.30 bo na sedežu v ul. Imbrlanl 5 ustanovni občni zbor zveze ES u-alužbencev bančne stroke Tržaškega. ozemlja. Vabljeni so vsi uslužbenci bančnih uradov, Izterjsvalnic, in trošarinskega urada, vpisani v ES.
Ustanovni občni zbor mestnih u-sluibencev pripadnikov ES. Danes 28. t. m. ob 9. uri bo v ul. Monfort št. 3 ustanovni občni zbor zveze u-službencev mestne občin© ES.
Kongres vratarjev članov ES. Danes 28. t- m. ob 9. uri bo na sedežu v ul. Cont; 11 kongres te stroke. Vsi dele.gati te stroke naj ee kongresa udeležijo.
Živilska stroka. Dan«s 28. t. m. ob 9. uri bo na sldežu v ul. Imbriani 5 sestanek glavnega sveta.
Skupščina zavarovalne stroke ES Jutri 29. t. m. ob 18.30 bo na sedežu v ul. Imbriani 5 ustanovni občni zbor zveze uslužbencev zavarovalne strok® ES za Tržaško ozemlje. Skupščine naj se udeležijo vsi pripadniki te stroke.
Glavna skupščina pekov. Vsi pripadniki te stroke naj ae udeleže glavne skupščine, ki bo jutri 29. t. m. ob 17. uri na sedežu v ul. Con-ti 11. Dnevni red te sledeči: družinske in draginjeke doklade ter slučajnosti.
Tiskovni urad ES. Sestanek tiskovnih referentov je odgoden na recioločen čas.
prosto stanovanje v ul. Calvoia j b,,žnl težl P° 15	■	Zvezal	je	vsa
št. 8
Predvčerajšnjim popoldne je šla n.lada nevesta v novo stanovanja, da bi ga počistila in pospravila. Ko je stopila na okno in je z vodo čistila šipe, pa ji je spodrsnilo 'n je z groznjm krikom padla na dvorišče. kjer je obležala. Sosedje so takoj prihiteli na pomoč, poklicali so rešilni voz in, jo odpeljali v bolnico. Ker pa Je imelo dekle poškodbe na glavi in pretres možganov, ji zdravniki niso več mogli pomagati in Je čez približno pol ure umrla.
Na našo zahtevo, da je treba prepovedati odpuščanje delavstva, so odgovorili, da bi bila taka prepoved zelo škodljivi in da se delavci odpuščajo le v omejenem številu, ter da odpuščene delavce VU drugod zaposli (n. pv. pri osuševalnih delih v Miljah). Vendar pa mi vemo, da imajo odpustitve drug pomen, ker z odpuščanjem specializiranih delavcev slabe našo industrijo .n gospodarsko stalnost. Z toadni impe-riahsti nočejo pomagati, da bi se
Z veronalom se je zastrupil
Včeraj dopoldne, kmalu po deseti uri so pripeljali na tretji medicinski oddelek glavne bolnice 24-letnega uradnika Nuzza Armanda iz ulica Udine 22. Našli so ga na njegovem domu v nezavesti in z znaki zas-trupljenja, Ker je njegovo stanje tako resno, da ne more niti govoriti, niso mogli zvedeti od njega podrobnosti glede zastrupitve, vendar sklepajo iz prazne steklenič-
BOGOM1R MAGAJNA
KRIŽANJE
n.
nogometni turnir, kj«r sodelujejo ‘ mega tržaškega moštva tudi Primorje, Rejnik in Kvarner.
Zmagovalec tega turnirja bo sprejel v trajno la*t krasen pokal morja.
Gostovanje balkanskih prva* kom v orodni telovadbi v Trstu
Telovadna sekcija ZDTV s;
privolili, c telovadne aka-
čft, da so Madžari udeleže v Tr»tu
r
ro-
se
Sploh Ja imel ta »velikan* tudi svoje svetle trenutke in tak trenutki so ga navdali z grozo. Takrat se je »pomnil, da je bil nekoč pisat11 j, po svtjem mnenju vehk pisatelj. »Manj umetnosti in manj slik In več nožev*, je klical v svojih megalomanskih trenutkih, v »svetlih* trenutkih pa sa Je zavedel, da je v Italiji drugi narod, ki ga na tihem mrzi in da j* med njim mnogio umetnikov in pisateljev, ki so odložili svoje čopiče in peresa, a niso odložili »vojlh mrkih misli. Duce Je prišel v zadrege. Ječe so bil« prepolna, da bi bilo mogoče še doeti ljudi strpati vanje in več je bilo tistih, ki so s* zagledali v nove zarje in te zarje so najbolj svetle iz njegov« nejvečjo bližin« ob vsej vzhodni obali Adrije. Te zarje oo svetile od nas samih. Ime Tito Je začela šušljati vsa Italija. Nekaj silno skrivnostnega ), ležalo v tem imenu, nekaj, kar Ja obetalo streti gtavo tistemu zmaju, ki s® J« zdel nepremagljiv in ob katerem, so za vedno onemela usta mnogih atentatorjev. Govorili so, da Duce ne more več spati in da d'vja cele noči po svoji «dvorani zemljevidov sveta* z izrazom neskončne jeze na Pcu. Po en! takih noči se je odpiljal v Gorico, zbral svoje opričnilce in jih besno ukoril zaradi premilega postopka z r.arodom, ki biva tja od, Soče bog ve kam naprej, Opričnlki, ki so se že tolikokrat okopali v krvi, so se tresli in »veto obljubili, da bodo ta narod zbrisali z zemlje. Tako Je ta heroj, ki se ni udeUžll iz bližine niti ene bitke to vojne, povzročil s svojo zahtevo, da Je gorje, o katerem ee Je »delo, da sploh ns more biti večje, postalo tokko, da bi se ob njem razjokal sam Džingis kan.
Krog osemdeset tisoč italijanskih vojakov »e Je spravilo na eno samo gorovje. Ne vem, ali je kdaj v zgodovini na tako majhen teritorij planilo naenkrat to!'ko ljudi. »Genialnemu* italijanskemu generalu in njegovim oficirjem se je zdel načrt velik in dlven. preračunali bo v svojem »velikem* razumu, do bodo s to številko preplavil; vsak meter Roga, obkolili vse partizanske edlntce in Jih za
vedno uničili do zadnjega moža. Tak podvig stane ogromne vsote,
a vredno bi jih bilo žrtvovati, saj bodo ti divni gozdovi, oč'ščeni partizanov, nudili italijanskim industrijcem ne'zmerno bogastvo. Toda roški duh Je ljubil avoje gozdove in hrabre ljudi, ki so jih skrivali v seb’. Se nikoli ni bil fiaeko kake vojske tako velik, kot je bil tleti čas fiaeko italijanske ofenzive. Italijani bo res preplavili vsak meter Roga, partizanov pa ni bilo nikjer tam* kjer so Jih iskali. Kot strela z jasnega neba pa so partizani planili zdaj tu, zdaj tam na italijansko edinic« in jih poln li * strahom in trepetom. Ita lijanski kolovodje so merili zemljo, a n!*o znali izmeriti silnega duha part zanov, niso znali izmeriti stotine junakov in neizmerno pogumnih dejanj, niso znali izmeriti neskončna ljubezni partizanov do avoje zcrr.lje in svoj-ga ljudstva in tudi ne neskončnega trpljenja in naporov, ki so jih partizani morali prestati in bili vedno pripravljeni prestati. Vsako drugo bitje bi ob tolikem trpljenju moralo poginiti, le partizani niso poginil', prenašali so trpljenje s stisnj.nimi zobmi ali pa s svojo polslišno zapeto pesmijo, ki tudi v najtežjih urah ni zamrla. Vprašaj Anteja ali Bradača, kako Je bilo takrat, ko sta vodila svojo četo skozi najbolj brezupne položaje, vprašaj dolge vrste junakov. Tl ljudje so bili vajen! takih godb od takrat, od poprej n so s« pripravljali za pozneje. Ogromna roka zgodovine je pisala tiste dn! najveličastnejše strani slovenskega ljudstva in odpirala vrata za neizmerne možhosti v bodočnosti, Kaj naj bi počel danes junak Ahil ob Dak'jw, Bračiču, Vaneku, Janu, Triglavu, Jesenu, Milovanu Saranovlču in Dragan-ui Jevtiču, Tigru, Miletu, Hudniku, Djulctu, Albinu, Hcnr ku, Gašperju, Nikiti, ob Malejki, Lojki, Badnvlncu, TJ 'ji, Rudiju, Tomažu, Tilnu, Jožetu, Rozmanu, Stanetu, Ktlibard!, Miletu, Mil-ošu, Luki, Mitji, ob Ančki in drugi Ančki in tretji Ančki — dve med nj'mi sta padli ob otroškem glasu Milke: »Za menoj, tovariši* ln potem je padla, ln stotine in stotine drugih: veličastna simfonija imen in aimfonja pokrajin in krajev: Dražgoše, Jelovca, Dolomiti, Pohorje, Ajdovec, Suhor, Gorjanci, Jelenov žleb, Sodražica, Prekrižje, Krašič, Ilova gora, Mala gora, Velika gora, Krim, Mokre, Barje. Pugled, Lipoglav, Janče, Javorovec, Javornik, Rnež.Vk, Mašun, Babno polje, Ilirska Bistrica, Brkini, Tatre, Vatov-lje, Kozje, Barka, MIsliče, Veliko brdo, kraške planote. Nanoški in trnovski gozdovi z velikim Vojkom Premrlom in vrsto junakov, Goriška, Tolminska, Koroška in Štajerska z Marokom, Borom, Bela-čem In tolikim; drugimi... pov»cd majhna krdela preti armadam.
(Se nadaljuje)
kega v svojo vrečo in ju spravil v kabino za zavirača pri zadnjem vagonu hrpeljskega vlaka, da bi jih odpeljal do Boršta. Ko pa je pri postaji Sv. Ana pogledal v kabino, ni bilo tam več prašičkov. Tatvino Je javil policiji, ki je aretirala nekega človeka, ki ga sumijo, da je ukradel živalici.
PtadJSšsIkfi sroredi
TRST II (m 238.6/Kc 1260)
v nedeljo 28. decembra
729. Otvoritev. 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja časa in poročila. 8.00. Jutranji glasbeni pozdrav. 8.30. Zaključek, 9.30. Kmetijska oddaja,
10.00. Maša iz cerkve sv. Justa (15 minut klasične glaabe). 11.15. Boc-cherini: kvartet v g molu. 11.30. Pridiga. 11.45. Reproducirana glas ba. 12.45. Napoved časa in poročila.
13.00. Glasba po želji. 14.00. Češke pesmi. 14.15. Dnevni pregled tiska. 14.29. Citanje sporeda. 14.30. Zaključek. 16.30. Otroška oddaja. 17.00. Nedeljska popoldanska glasba
38.00. Narodopisno predavanje. 18.15. Iz slovanskih oper. 19.00. Komorni zbor. 19.30. Veseli godci. 19.45. Napoved časa in poročila.
20.00. Samospeve pojeta Ton® Petrovčič in Dušan Pertot. 20.20. Pestra glasba. 20.45. Kulturni utrinki
21.00. Vesela oddaja. 21.30. Lahka glasba. 22 00. Duet: Voltolina-Me dicu3. 22.30. Plesna glasba. 23.00. Večerne melodije. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Citanje sporeda. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek.
oaOSVETN« DRUŠTVA
Prosvetno društvo «Simon Jenkov ho imelo v torek 30. t. m. v svojih društvenih prostorih važen sestanek, na katerem boro razpravljali o važnih društven h zadevah, med drugimi tudi o društvenem silvestrovanju. Ob tei priliki bomo razdeljevali med članstvo Mohorjev koledar in nove izkaznice.
Odhod iz Trsta ob 4.45, prihod
Trbiž ob 8.50, odhod iz Trbiža 18.10, pr hod v Trst ob 22.35.
RUDOLF ŠVARA
sedlar
Božičnica pri Aquili
Na božični večer so družine padlih partizanov, ki so pred vojno delali pri Aquili, sprejeli v dar božične zavoje z živili.
Obdarovane družine se najpri-srčnrjše zahvaljujejo odboru, direkciji in vsem delavcem v Aquili za n<ihovo plemenito dejanje.
GLEDALIŠČE VERDI
Danes ob 16. url bo repriza Verdijeve opere «Nabucco* za red D. V torek ob 20.30 bo zadnja predstava opere «Ir;s» za red A s premiersko zasedbo. Dirigent Antonino Vot-to. Prodaja vstopnic se prične danes zjutraj.
Komen-Prosek-Buenos Aires
Vozni red na ieSeznfcs od 1. januarja
ODHODI Proga Trst-Opiine: 0.50 brzovlak Ljubljana - Budapost - Beograd, ose-bni vlak 7.20 Ljubljana, os. vL 11.35 Ljubljana, os. v. 13.50 Opčine, os vi. 15.40 Ljubljana, os. vi. 17.51 Opčine, os. vi. 1.9.50 Opčine.
Proga Trst-Hrpgljs Kozina-Pulj'' Oscbnj vlak 3.02 za Pulj, os. vi. 7.95 Hrpelje, os. vi. 13.05 Hrpelje, os. v*' 17.50 Pulj.
Proga Trst-Gorica-Vidsm: Osebo' vlak 4i55 Vidun. os, vi. 6.25 Ronke juž. pcst.-Gorica (ob delavnikih n,o za delavce), os. vi. 7.05 Vidtut os. vi. 12.00 Videm, os vi. 14.20 U°! rica, brzovlak 16.00 Vidsm-DunaJ, os. vi. 16.30 Videm, c s. vi. 20.00 Videm.
PRIHODI Proga Opčine-Trsj: Os vi. 0-^ :z Lj-uibljane, brzovlak 6.25 iz Be°" grada in Budimpešte, os. vi. 7.25 " Opčin,, os. vi. 12.14 iz Ljubljane, c* vi. 16.06 z Opčin (samo ob delav' nlkih), cs. vi. 17.02 z Opčin (san)0 ob nedeljah), os. vi. 19.21 iz Nabrežine (samo ob nedeljah), os. v 20.14 iz Ljubljane.	-
Proga Brpelje-Trst: Os. Vi. iz Hrpelj, cs. vi. 9.26 jz Pulja, vi. 17.45 iz Pulja, os. vi. 20.15 1 Hrpelj.	,
Proga Vidcm-Gorica-Trst: Os.;U 0.47 iz Vidma, 7.44 iz Vidma, 1®-” iz Goric«,, brzovlak 13.20 iz Vidin" os. vi. 15.29 iz Vidma, 18.36 iz tof rice, Ronke juž. post. (ob delaVJ'!' kih samo za delavce), 19.36 iz vi° ima, 23.03 iz Vidma.	h
Od nedelje 4. januarja bo ob vs®° nedeljah do 22. januarja vozil Ff seben smučarski vlak v Trbi
Odg. urednik DUŠAN HRESCAb Tisk Stabilimento Tip. TriestiD0
tVsem znancem in prijatelj0? javljamo, da je po dolgi in rto1 n. bolezni umrli naš dragi
Žalujoče družine: ŠVARA, LEGINA, TAUCEf" FILIPČIČ
V
n’
rOZOR!	POZO#
KOMPLETNO SPALNICO
Z VZMETNI IN ŽIMNICAM1 za 58.000 lir;
drugo s štiridelno omaro, j-edilniCM s kristalom, marmorjem in oglf H daiom. Kuhinjsko opravo z mati morjem za 35.000 lir, radio, salo?" divan, zastore, odeje, rjuhe, kuhaj' nike, vzmeti, volnene žimnice, " valni stroj »Singer* in štedilnik- s prodam zaradi odselitve.	. j
Ul. Raffaelo Sanzio 20-1. (Sv. Ivah*
KI N O
KINO OB MORJU. 14.00: »Zena po slik'*, G. Robinson.
FILODRAMMATICO. 14.00: »Krinke ln bodala*, Gary Cooper in Li!y Partner.
ARMONIA. 14.30: »Moja žena .m« vedno prav*, A. Sherldan ln J. Berney.
IDEALE. 14,00: »Prepovedani raj*, B. Daviee, Ch. Boy«r.
FENICE. 14.00: »Prevzvišena Angelina*, Ana Magnani.
ITALIA. 14.00: »Veliki valček*, L Rainer, Fernand Gradet.
ALABARDA. 14.00: «Ranjene duše*, D. Mac Guyre, M. Guy.
GARIBALDI. 14,00: »Parada iwin-ga 1946», G. Storm. Phil F.egan.
IMPERO, 14.00: »Kralj požeruhov*.
MASSIMO. 14.00: »Lisica na dvoru*. Nastopajo živali.
NOVO CINE. 14.30: «KitaJska», L Young, David Nivcn.
ODEON. 14.00: »Nedokončana*, I. Mass«y, Allan Curtta,
8AVONA. 14.00: »Sin M'ntekriita».
RADIO. 144)0: »Ujetniki Piretek-lostl*.
UIVOD
d. n.
UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD — POSREDUJE VSF-VRSTE POSLOV S TUZRMSTVOM IN INOZEMSTVO?!
TRST, ul. Cicerone S
TELEFON 80-00 - 29-306 - 56-38
MMENA
Popolna izbira ta vsak okus. vadns, srednje ln dragooene kožuhovine, — PISČilo tudi na obroke.
KKZN AKSTVO ZILIOT T O
Trst - ul, Trento 11 - tel. 2937-3
KINO NA O TR4' T IV A Ul
predvaja DANES v NEDELJO 28. t. m. z začetkom ob 16. uri In jutri v PONEDELJEK z začetkom ob 18. uri velezanimiv film vseh pre-drznih pustolovščin_______________
fanfernandski
zvonovi
V SREDO na Silvestrovo m na Novega leta dan pa skrbita za izredno zabavo Stan. lio in Olio v filmu_______________
V SOBOTO pa zopet izredno lep film, katerega bi sl morala ogledati vsaka ženska* OGLEJTE SI JIH!
P odporu ikj
Cvetka, katero nisem utrgal
oglejte si JlH>
Ko argentinske oblasti Izjavljajo, da je v Argentini svoboda tiska, mislijo nekaj povsem drugega kot ta beseda na splošno pomeni. Oni mislijo, da Je svoboda tiska £e zijamčma, če ni neposredno cenzure ;n če nobenemu listu uradno ne prepovedo izhajat.. Ce pa stavljajo neodvisnemu tl6ku vsakovrstne ovire, da bi ga prilagodili svoji politiki, ali pa iru preprečili izhajanje, imajo to za zakonito obrambo vlade. Vlada je namreč prepričana, da je vse, kar napravi, pravilno, in misli, da so na krivi poti vsi oni, ki jim je treba zato preprečiti širjenje (lažnih* naukov.
SLOVENCI! NADOKNADIMO VSE, KAR SMO ZGUBILI V c ASU FAŠIZMA! (Primorski dnevnik* je
EDINI SLOV. DNEVNIK
na tržaškem ozemlju.
ZATO MORA POSTATI VSAK SLOVENEC NJEGOV NAROČNIK!
Tega posla sm je vlada 1 otrla * pravo vnemo. Pri tem se poslužuje dveh sredstev: ustvarja vseh vrt ovire neodv snemu tisku ter ga skušo nadzirati s tem da kupuje deklice za ločni S te v listov. Ovire so tehnični ga In finončniga zna-čajo. cha Vangunrdia* »Argentina L bera* in tednik «Que» niso dobivali papirja «Iifi Razon* in (El mundo* sta moraJl plačati večkrat globe za razne manjše prekrške. Poleg tega pa so ukinili uvoz papirja za vse liste tako, da gn lahko uvaža samo vlada in sevda z njim razpolaga:
Po enem letu lo pol, odkar J«
PRIMORSKI DNEVNIK
88. decembra
Oistvo sl»i*©vai*jslce politike
Jedro stanO" vanjskega problema ni
■v kompetenci tega ali onega urada, ali pa v tej ali oni
pravni doloebi, temveč v vsem pravnem sistemu
«Beatl possidenfes*. Ko bi ta rek ne bil »e tako obrabljen, bi morda z njim najbolje opredelili stanovanjsko politiko današnjih oblastnikov v Trstu. Blagor tistim, ki imajo stanovanje ne glede na to, kako so si ga pridobili, s poštenim delom ali z vdano službo fašističnim mogotcem za časa italijanske zasedbe — kajt: stanovanjska politika teži za tem, da jim zavaruje stanovanje. Gorje, dvakrat gorje tistimi, ki so ga zgubili ne glede po čigavi krivdi, ali po zaslugi kakšnega «kvestu-..	rina* ali vsled izpodkopavanja	po
*	drugem cprišlcku*, ki je znal	iz-
rabiti fašistično konjak tur o in - dobo preganjanja pravega tržaškega življa, ali pa tako slučajno po zaslugi kakšnega pozdrava iz zraka za časa zadnje vojne. Trpljenje teh ljudi, njihova žrtev (	je namreč že davno zastarela	trn
\	prizvok njihovega klica ne sod.
v akord velike politike vojaške uprave, ki temelji na dejanskem stanju pred zlomom fašistične diktature septembra 1943.
Zakaj pa naj bi se prav stanovanjska politika razlikovala od politike na ostalih področjih državne uprave, na primer na prosvetnem ali splošno politieno-upravnem? Ce velja pravilo, da imajo pravico do osebne izkaznice z dvema črtama samo tisti, ki so bili maja 1945. v Trstu, med tem ko morajo politični pregnanci v kompliciranem postopku dokazovati, da tega pogoja ne izpolnjujejo, ker jih je fašistične pravica zagnala daleč v svet ali pahnila v ječo, potem je povsem v skladu s smernicami tukajšnje uprave, da ostanejo v svojih stanovanjih bivši fašisti in njihovi priganjači, ki so stanovanje zasedli v času, ko so drugi morali v ječo ali v tujino. Na tem dejstvu ničesar ne spremenijo razni Poskusi, d& se z raznimi formal-dimi klavzulami — kakor je določba o prednesti političnih pre-
ganjancev do stanovanja — poskusi, da se navidezno zaščitijo preganjani demokrati .Ko pa so splošna navodila: uveljavljati zakon po geslu o ločitvi duhov v dva svetovna bloka. In v primerih, ko teh navodil ni, jih službujoči uradnik, ki se je v času tako pogosto menjajočih se poli. tičnih režimov priučil sukanju po vetru, kmalu zavohajo v splošnem ozračju. Kdor količkaj pozna zgodovino političnih borb v Trstu, ve predobro, da. bo tuji uradnik že itak odločil v škodo domačega človeka.
Potrebno je preučiti vse te o-kalnosti, da bi lahko pravilno presojali odgovornost raznih uradov in njihov.h višjih in nižjih uradnikov, ki odločajo v stanovanjskem vprašanju. Ne pozabimo še no okolnost, da na odločujočih mestih, pa niti na najlažjih, sploh ni ljudi našega rodu, kaj šele našega političnega prepričanja. V občinskih uradih, kakor je na primer oddelek za oddajo v najem občinskih stanovanj in hiš, ki niso podrejeni neposredno nadzorstvu vojaške u* prave, so razmere še slabše in tu vlada duh stare «kamore».
Pod zaščito vojaške uprave Je ta danes še bolj napadalna kakor je bila nekdaj za časa avstrijske vladavine, ko je občino itak imela v svojih rokah. Tako izveja danes z denarjem, ki ga ji stavi na razpoloženje anglo-ameriška vojaška uprava, načrt za kolonizacijo naših predirestij s povsem italijanskim življem, ki po načrtu prihaja iz Italije. Z istim namenom, kakor je v času fašistične vladavine postavila v Rojanu blok železničarskih hiš — v kate-
re so prišli železničarji iz Italije, medtem ko so naši bili premeščeni v notranjost Italije — z istim namenom, kakor je pri Sv. Ivanu zgradila blok za brezdomce iz Italije, z istim namenom je bila postavljena kolonija na Kolonji in pri Sv. Soboti ali vsaj: z istim namenom so bile vse te nove naselbine naseljene izključno s priseljenim italijanskimi življem. Gre za to, da se s pomočjo «esulav», novih priseljencev in «Čerinov* razbije naravni sklenjeni slovenski obroč okoli Trsta. Sprožen je bil tudi že predlog, naj se pozida «Bcšket». In neka tržaška revija je že objavila zadeven načrt. Na Kolonji je v gradnji spet nekakšnih 10 hiš in če bi za stanovanja
njih prosilo sto naših družin, vemo dobro, da bi ne bilo nakazano stanovanje niti eni. Nič bolje ne bo z drugo skupino stanovanj pri Sv. Soboti in z ncvim; stanovanji na Elizejskih poljanah.
Jedro problema torej ni v kompetenca teg ali onega urada, ali pa v tej ali oni pravni določbi, temveč v vsem upravnem sistemu. Kakor ni nikjer — razen morda na kakšnem mrtvem obrazcu — dejansko priznan naš jezik, tako tudi ne pravica našega človeka.
Zato si naša javnost ne dela nikakšnihi iluzij ob vesti, da so bile zamenjane nekatere osebe v tem ali onem uradu ali izpreme-njen ta ali oni paragraf.
SKLEPI MLADINCEV
NA KONGRESU ZAM
SE URESNIČUJEJO
Navdušenje antifašistične mladi-m\ ki se je pokazalo na ustanovnem kongresu ZAM za Tržaško ozemlje, je po kongresu postalo navdušenje, vseh mladincev. Delegati so po raznih mestnih sektorjih, po tovarnah in vaseh govorili o sklepih, ki jih je sprejel kongres. Mladi antifašisti so takoj z novim poletom zagrabili za delo. V teh dneh je ZAM sprejela mnogo piBem s terena, ki dokazujejo njeno afirmacijo. Med mnogimi pismi objavljamo pismo, ki ga je poslala mladina «Rediva» ;n «Cebulca», Izvršilnemu odboru ZAM: Sporočamo vam, da smo, na mladinski konferenci, ki je bila dne 23. t. m. v kulturnem krožku «Ce-buleo*, sklenili, da izaov:mo mladino kulturnega krožka »Dugolin* k tekmovanju za boljši stenčas in za širjenje mladinskega časopisa iCMoventiu. Sprejeli smo sklep, da bomo prodali 70 številk »Gioventu*. Toliko za izboljšanje naše organizacije v smislu ustanovnega kongresa ZAM. Smrt fašizmu ■— svoboda narodu!	Tajnik
Mladinci »Rediva* smo sklen:li izzvati mladince «Tomažiča» k urejevanju stenčasa. S pomočjo novih otenčasov hpmo razpravljali o naših temeljnih problemih ter idejah, kj nas vodijo v naši borbi .
Mladina «Rcdiva»
NEMČIJA
vozno vproSonie za bodoči gospospodarski in politični razvoj v Evropi
B. GROM: MOTIV IZ 3ALE2A
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
DANES
ob 76.30 na OPČINAH
«KRALJ NA BETAJNOVI*
RAZVESELILI 5 ITI©
Za bodočnost Evrope in sveta
ni Nemčija samo političen, temveč tudi izredno važen gospodarska problem. Ce hočemo pravilno presoditi položaj Nemčije v gospodarskem pogledu in njjagiov razvoj v bodočnosti, moramo upoštevati nekatera osnovna dejstva. Prvo je, da ima Nemčija danes 70 milijonov prebivalcev in da je država, ki je gospodarsko razbita, podobno kot ostale evropeke države, ki so se udeležile aktivnega boja v zadnji svetovni vojni. Zaradi bombardiranja je imela Nemčija, kljub temu da so bila nekatera industrijska podjetja ohranjena s strani Anglc-ame-kancev škode, ki gredo v več sto milijard in ki bodo lahko odstranjene šele v nekaj desetletjih. Poleg tega se je nemška indu-
je. Danes Nemčija stvarno živi v glavnem od »črnega trga*, bodisi v pogledu hrane ali pa surovin in ostalega blaga, kajti nemški kmetje in ostali proizvajalci nočejo za marke niti prodajati niti izdelovati. Zato prevladuje trgovina, ki se odigrava v znamenju zamenjave blaga ali pa se prodaja za neverjetno visoke cene. V kolikor gre pa za nemški iz-voz je potrebno poudariti, da za-padne velesile zelo natančno kontrolirajo izvoz iz združene anglo-ameriške oblasti. Ta njihova kontrola je ozko povezana z njiho-vimi lastnimi interesi in gre za tem, da bi nemška konkurenca v bodočnosti ne ogrozila njihovih gospodarskih postojank tako v Evropi, kakor tudi na ostalih kontinentih.
velesile bi rad« imele federativno urejeno Nemčijo, med tem ko zahteva Sovjetska zveza, da bi bila Nemčija enotna, ki bi jo upravljala osrednja vlada,
Ce tudi je lahko razumeti resne skrbi, ki jih ima Franclja od go spodarsko močne in enotne Nemčije, ki bo prestopoma postala zopet vojaška velesila in bo ogro ževala vso Evropo, vendar Je pri tem problemu resnica na strani Sovjetske zveze. V gospodarskem oziru je namreč potrebno razumeti, da se nemški narod' ne mo re vrniti sto let nazaj, ko je obstojalo 42 malih nemških držav in državic, ki so se ogradile z visokimi carinskimi zaporami in zidovi in ko je bila njihova gospodarska struktura povsem drugačna od današnje. Gospodarski
Zakai še ne obiskuješ večernega iečaja za slovenščino ?
Otroška božičnica ni samo prinesla pomoči in radosti otrokom, temveč je tudi razkrila umazane politične špekulacije šovinistov
N
E
VSE TEŽAVE SO POZABLJENE — OB PRIZORIH, KI SO JIH ZAIGRALI PO OBDAROVANJU POŽRTVOVALNI TOVARIŠI IN TOVARI3ICJE.
TE TRI SKEDENJKE: LIČEN KERINA, ŠTIRINAJST LET STARA ŠIVILJA, UMEK NATALIJA (BOZA), DVA IN DVAJSET LET STARA GOSPODINJA, IN OTA EDINA, DIJAKINJA TRGOVSKE AKADEMIJE, SO NAJBOLJŠE UČENKE VEČERNEGA TEČAJA ZA SLOVENŠČINO V SKEDNJU, KATEREGA VODI TOV. PROF. KARMEN RENKOV A, — GORNJA SLIKA JIH KAZE PRI PISANJU NALOG, SPODNJA PA, KO PAZLJIVO SLEDE RAZLAGL
1ŠE
OTROK
atrijska proizvodnja občutno zmanjšala, ker *o bila nekatera velika podjetja težke industrije, zlasti v Porurju in na Saksonskem demontirana in odpeljana bodisi na zapad ali pa vzhod. Nemčija ima podobno kot večina evropskih držav zalo res.n položaj v prehrani prebivalstva.
Naj si bo rešitev nemškega vprašanja kakršna koli, dejsivo ostane, da bo 70 milijonov Nemcev stalno nadlegovalo svet in ga prosilo za pomoč, Niso pa razbite samo tovarne in ne vlada samo pomanjkanje hrane, Nemčija ima uničen tudi svoj notranji trg in valuto, za katero danes ni in ne more biti zaupanja, vse dokler ne bo izvedena denarna reforma, med tem ko notranji trg ne more fungirati,
Nemčija tudi nima potrebnih surovin, da bi lahko obratovale vse že obnovljen« ali pa nepoškodovane tovarne. Vse potrebne surovina dobi lahko samo s posojilom in posojilo bo pa dobila te krat, ko bodo utrjene njene meje in ko se bo uresničila pogodba velesil o bodoči gospodarski, finančni in valutni politiki Nemčl-
Danes je delovna morala uničena in razbita tudi pri Nemcih, o katerih je bilo znano, da so zelo delavni in disciplinirani, PadJo delovne morale tiči v pomanjkanju hrane, kakor tudi v povojni psihozi, katera mora Nemce ozdraviti od ekspanzlvnih vojn in nezdrave pruske samozavesti. O Nemcih je splošno znano, da so vedno bili zelo samozavestni, kadar so bili v položaju zmagaicev, nasprotno p« povzro-| čajo vojaški porazi Nemcem vsaj i začasno globoko depresijo, pomešano s tajnimi željami po maščevanju. Da pa bi se mogla Nemčija gospodarsko dvigniti, je pa potreben širokopotezen in dolgoročen gospodarski načrt, ki p* mora obsegati veliko finančno pomoč zapadnih velesil in sodelovanje s Sovjetsko zvezo. In tu smo prt jedru nemškega problema: ali naj se v bodočnosti Nemčija politično ln gospodarsko razvija kot celota, ali pa naj bo razdeljena na različne oblasti z velikimi samoupravami. Na žalost se do danes niso sporazumele zapahne velesile s Sovjetsko zvezo v tej tako važni točki. Zapadne
in socialni razvoj enega stoletja je zapustil v Nemčiji preveč globoke sledove in izgradil povsem novo gospodarsko in socialno struktura Danes so različne teri-torijalne oblasti Nemčije, nekoč politično avtonomne ali pe oelo povsem samostojne, v gospodarskem pogledu zelo na sebe navezane. Poleg tsga je nemogoče voditi danes v Nemčiji trgovsko politiko iz več mest, ne da bi prt tem trpel izvoz in uvoz ter obstoj bank in ostalih denarnih zavodov. Nemčija mora torej fungirati kot gospodarska in politična enota, da bi se lahko razvila njena zunanja trgovina in proizvodnja na najbolj .široki osnovi in da bi lahko pokazala napredek, na katerem ima prav posebni interes Sovjetska zveza s svojimi zahtevami po nemških reparact-jah.
Nemčija, urejena v gospodarskem in političnem oziru federativno, pa ne bi mogla v bodočnosti vse te predpostavke dobro izpolnjevati, pa čeprav moramo istočasno priznati, da so Bismarckove in Hitlerjeve centralistične tendenc« napravile iz Nemčije prusko militaristično državo, katere »e je bela vs® Evropa.
V celoti pa ostaja Nemčija izredno resen politični in gospodarski problem za razvoj Evrope v bodočih letih, Kljub temu da Je bila ln da Je dane« zopet Evropa razdeljena na večje število držav, vendar pa bo v celotni evropski gospodarski sestavi ne h» čtnite-lja, ki vso to sestavo depelnje-val. Ta činttelj je bila Nemčija ln na njenih trgovskih, prometnih in ostalih stikih so imeli velik interes vsi sosedi Nemčije in preko njih ostale evropske države. Nemčija je pa tudi z vso sile gospodarsko pritiskala na Balkan ln v ostal« evropske države v smislu svojih gesel «Drang nach Osten* ln linija Berlin - Bagdad, Temu pritisku se bodo morali Slovant v bodočnosti z vso silo upreti. Na bodoči razvoj Nemčije morajo gledati zlasti slovanske države ne samo politično, temveč tudi gospodarsko. Slovani ne smejo dovoliti, ds bi vladal v njihovi neposredni soseščini gospodarski in socialni kaos in ds bi 70 milijonov lačnih in po maščevanju hrepenečih Nemcev pripadlo v gospodarsko ln politično področje interesov nekateri izmed velesil, kt bi iz Nemčije napravila jeziček na tehtnici v evropski politiki. Vsak razumen človek mora uvideti, da toliko Nemcev nt mogoče Izseliti ali pa enostavno pognati v morje. Nemčijo je potrebno gospodarsko dvigniti In Jo izgraditi, toda ne tako da bi se dve ali pa tri velesile med seboj prepirale ln da b! bili zopet Nemci oni, ki b! Imeli i* take politike nnjvečjo korist. Kajti s koristjo bi tudi rastlo nemško hrepenenje po maščevanju.
Oblike „suobode tiska"
a Argentini
manj kot v štiri in dvajsetih urah.
Takci je bilo v raznih krožkih, <Kinu ob morju*, v tovarnah in ladjedelnicah ter v dveh šolah v Trstu obdarovanih 19.230 otrok m glede na politično prepričanje njihovih staršev. V Miljah so bili n. pr. obdarovani i;s( otroci, k’ so prišli na dan božičnice po darilo. Poleg tega pa da so otroci dobili svoj božični paket, so bile povsod še majhne kulturne prireditve, ki so dvignile pomen tega dne.
Otroci so ob prižganih božičnih drevesih in zvokih pesmi za hip pozabili na svoja mrzla stanovanja; njihove oči so se jim svetile, ko so prejeli majhno darilo.
darilo
JUGOSLAVIJA
za razvoj umelnosli
V Jugoslaviji bodo podelili poleg nagrad za književna dela, ki so izšla ali btla ustvarjena do Sl. decembra t. I. te sledeče nagrade za likovno umetnost, glasbo, gledališče in opero;
Likovna umetnost
1. Kiparstvo: Dve I. nagradi po 100 tisoč dinarjev, dve 11. nagradi po 60.000 dinarjev, dve III. nagradi po iO.OOO din.
2. Slikarstvo: Dve I. nagradi po 60 tisoč dinarjev, tri II. nagrade po to.000, tri III. nagrade po 30.000 din.
3. Grafika: Dve I. nagradi po 50.000 dinarjev, dve II. nagradi po 30.000 din.
Glasba
1. Opera: /. nagrada 100.000 din. II. nagrada 70.000 din.
2. Balet: I. nagrada 60.000 din. II. nagrada 1/0.000 din.
3. Simfonična kompozicija: I. nagrada 60.000 din, dve II, nagradi pa to.ooo, dve III, nagradi po
25.000 din.
4. Zborovska kompozicija: Dve I. nagradi po 1,0.000 din, dve //. nagradi po 30.000 din, tri III. nagrade po 20.000 dinarjev.
6. Množične pesmi: Dve I. nagrade po 30.000 din, tri II. nagrade po 20.000, tri IIII. nagrade po
15.000 din.
6. Komorna glasba: I. nagrada to,000 dinarjev, dve II. nagradi po 25.000 din.
7. Reproduktivna glasbena umetnost: Dve I. nagradi po tO.OOO din, tri II, nagrade po
je za vsakogar dobra knjiga
SHPZ, Largo Panfili 1-UI., Vam nudi sledeča skupine knjig:
V. SKUPINA — lir 200.—.
M. Komanova: Na Gorenjščem je flot no; Zdravilna zelišča; N. Vr banjakov: Prirodni pojavi in človeški izumi; F. Timmrrman*: Her-natov rod; Prevost: Manon Le-scaut; J. Knaflič: Lov na skrivnosti; L. Šlibar: Moderna telesna vzgoja.
VI. SKUPINA — lir 200.—.
M. Komanova: Na Gortnjščom je fletno; A. Aohteitner: Jemač Zmagovat; J. Vel#?: Na eldtem severu; A. Coolen: Vas ob reki; Gospodarska reja kuncev; A. Ko-sr.antinov: Ba) Ganjo; N. Kuret: Veselja dom.
VII. SKUPINA — Ur 255.—.
R. Tagore: Povestlce; M. Komanova: Na Gorenjščem je fletno; A. Coolen: Vas ob reki; L. Zupanc: Mlini stoje; D. Fcigel: Svpervitalin ; N. Kuret: Veselja dom; A. Podgornikova: Vezenje. j VIII. SKUPINA — lir 265.—.
Jj. Komanova: Na Gorenjščem je fletno; R. Tagore: Povestioe; L. Zupanc: Mlini stoje; A. Coolen: Vas ob reki; Vesele povesti; A. Kostantinov; Baj Ganjo.
IX. SKUPINA — Ur 260.—.
F. Timmermans; Ilernatov rod; A. Coolen: Vas ob reki; D. Feigel: Nekaj ruskih humoresk; L. Zupanc: Mlini stoje; J. JaU-n: Bobri — II. in III.; i. Lesjak: Poljski pripovedniki; A. Kostantinov: Baj Ganjo,
KDO NE BI BIL ZADOVOLJEN, KO PA JE BIL V BOŽIČNEM ZAVOJU POLEG DRUGIH POTREBNIH RECI IN SLADKIH DOBROT TUDI VELIK KU2EK IZ BLAGA
Ze tretje leto se pril «Olro*k,t božičnica», v okviru katere je bik) obdarjenih že nad deset tisoče najrevnejših tržaških otrok. Letos je na pobudo Rdečega križa prevzel to akcijo patronat, v katerem so zastopani vsi tržaški demokrati z enim samim velikim ciljem: Pomagati onim otrokom, ki bi bili zaradi težkega gospodarskega stanja ali ker so izgubili v vojni svoje starše, prikrajšani za božično darilo.
Ta človekoljubna akcija je zahtevala veliko žrtev, samoiniciati-ve in požrtvovalnosti Haših ljudi. Nad 1200 ljudi je zbiralo potrebna sredstva; mladina, žene in delavci v nekaterih tvornicah pa so izdelovali lične igračke. Štiri in dvajset ur preden bi se morala vršiti božičnica v raznih kulturnih krožkih v Trstu, pa je poslala ePbmoč ZDA» (sladkorja, moke in maščob) v vrednosti za dva milijona lir. Nihče ni takrat mi slil na utrujenost, marveč so vsi pristopili k delu z veliko požrtvovalnostjo in napravili nad petnajst tisoč majhnih zavitkov v
Najlepše
začela vlada na vse načine ovirati neodvisni tisk, je več listov nehalo izhajati, ker niso mogli vzdržati trajnega oviranja in se upirati gospodarskemu pr!t'sku, globam, odklanjanju bančnih kreditov itd.
Prvi dnevniki v Buenos Airesu, ki so prešli na vladno stran, so bili pcpoldnevnlki «Cntlcs», «No-tlcias Graf .en s* in «Razon,». Vsi so bili v gospodarskih težkočah in so kmalu videli, na kateri strani Je bila možna rešitev.
Najbolj vplivni Jutranjiki v Bueno6 Airesu so «La Prensa*, «La Naclon* ln «E1 Mundo*, ki so bili doslej znani zaradi svojega neodvisnega stališča. Sedaj pa se širi glas, da so prešle delnice za/-ložrilžtva, ki izdaja «El Mundo*, v roke ljudi, naklonjenih vladi, in da so enaka pogajanja tudi za «La Naclon*. Zanimivo Je pri tem, da ta list že vež časa ne kritizira vlade in da Je njegov poseben dopisnik, ki je bil na konferenci v R'u de Janeiro, zaposlen uri zunanjem ministrstvu. «La Prensa* noje preit; v vladne roke in prodati svojih delnic, toda bo končno le podlegla, ker bo Se v prvih mesecih nasiednjega leta izčrpala svojo zalogo papirja.
Vlida razpolaga s številnimi listi, kakor so #Democrac,a», «E1 La boršta*. «E1 Lider* itd. Last-n'k «E1 Labor Ista* je guverner pokraj.ne Buenos Aires polkovnik Mercante, lastnik lista «E1 Llder* notranji minister Bornen-ghj. Najvpčji vladni l.st pi jc (Demccracia*. last Bene predsednika Perona. Takšen Je položaj v Buenos Airesu, enak pa Je tudi na deželi,
Tudi z raznimi časopisnim a-gencijami ni drugače. Vladna ar gencija «Andl» re vedno bolj krepi in bo kmalu najvažnejša, v državi. Ima dopisnike po vsem »vetu. ki razlegajo mednarodni položaj v skladu s stališčem argentinske vlade.
ZADOVOLJEN IN SREČEN OTROK — ZADOVOLJNA IN SREČNA MATI.
ki bi bilo lahko mnogo večje, če bi pomagali s sredstvi patronatu, ki Je: vodil to akcijo tudi številni Tržačani, ki imajo na razpolago mnogo denarja, pa ne vidijo revščine in potrebe tisočev in t:sočet revnih ljudi v Trstu.
Nujno je, da je morala ta človekoljubna akcija, ki jo je začel že 1945 leta odbor za otroško bo-
dela tudi VU, pa se je jasno vidi tudi pri tej akciji pristranost vojaški oblasti. Nujno je, da se bo moralo v bodoče prepustiti izvedbo tega enemu samemu odboru, ki bo dal vso garancijo, da bodo dobili pomočh resnici oni, ki so te pomoči najbolj potrebni, in da si pri tem ne bo smel nihče graditi svojega političnega kapitala.
žičnico, najti odmev tudi pri o-stalih šovinističnih organizacijah v Trstu. Dobim pa je bil ta odbor in letos patronat vezan izključno le na sredstva, ki so prišla od širokih ljudskih množic, ki so bile velikokrat same pomoči potrebne, je dobil aNatale Triestinon, ki ga je organizirala Lega Nazionale, sredstva od velikih tržaških bank, zavarovalnic in lastnikov tovarn. Celo ePomoč ZDAd je poslala temu odboru raznega blaga za šest milijonov vrednosti.
Kljub temu da je prišla pobuda za to akcijo od demokratičnih ustanov, ki pri tem niso zasledovale prav nobenega političnega cilja in da je ea to pobudo ve-
30.000 din, tri III. nagrade po
20.000 din.
Gledališče In opera
1. Režija: Dv» I. nagradi po
50.000 dinarjev, tri II. nagrade po
30.000 din.
2. Igra: Tri I. nagrade po 1/0.000 din, tri II. nagrade po 30.000 din.
3. Za operne pevske vloge: Tri 1. nagrade po 50.000 din, (ri II. nagrade po 35.000 din.
4. Baletne vloge: Tri I. nagrade po 35.000 din, tri II. nagrade po
25.000 din.
5. Koreografija:	/. nagrada
30.000 dinarjev, dve II. nagradi po 20.000 din.
6. Inscenacija: Tri J. nagrade po 30 tisoč dinarjev, tri 11. nagrade po 20.000 dinarjev.
Za likovno umetnost: Veljko .Petrovič, Jovan Popovič, Grga Gamulin, Stane Mihuš, Branko Sotra, Oto Bihalji, Marko Markovič, Ivan Točko in Vuko Pa-vičevič.
Za gledališko umetnost: (režija, igra, operno petje, baletne vloge, koreografija in inscenacijo.): Miroslav Krleža, Krešlmir Barano-vič, Ferdo Kozak, Radovan Zo-govič, Raša Plaovlč, Dragutin Cvetko, Milan DedinOc, Sender Kulenovtč, Kiro-Hadži Vasiljev in Zorž Skrigin.
Za glasbo: Oskar Danon, Branko Dragutinovič, France Marolt, Stanka Vrinfanin, Dimitar Kjo-sttlrov, Miroslav Spiler in Milan Saks.
Za reproduktivno glasbeno umetnost:	Mirko Polič, Stana
Djurič-Klcin, Natko D ;včič, Pe-tar Kočko, Cvetko Rihtman,
tLETECE KRILO* NA POSKUSNI VOŽNJI. — «LETEČE KRI-
S A NEDELJSKA <C T I <C A
7Kaja mati je rodila tanke
Lepo sončno jutro. Žarki padajo na brezkončne nižine, tanka megla se dviga in v daljavi zapira obzorje. Crna zemlja se preobrača, svetli in ostri noži se globoko zadirajo vanjo in trgajo skorjo. Težki stroj sopiha, se napenja in pušča za seboj nove brazde. Težko se orje, njive so se strdile, postale so ledine m tujčev škorenj je uniči! tudi travo na njih. Bila je dolga borba, krvava in strašna, jek'a in src. In glej, srce je premagalo zemljo, vsi to se dvignili, na delo so ho dUi po poti k blagotiun, a.
Velikanski traktor je počasi napredoval; lupU je trdo skorjo in zdaj pa zdaj je zastajal — počival. Na njemu se vidijo ogrebati-ne; njegov jekleni trup je topel in t muren.
Stroj se je stresel, dim se 'je dvignil, brazda ni več tekla in močna kolesa na gosenicah so se ustavila.
Močne traktoristove roke so nežno božale toplo že'ezo. Videlo se je, da ljubi svoj stroj, da je njegov in da sta obe eno Ji isto.
Močni 'velikan je ponosno stal na preorani njivi, občudoval je svoje delo in se spominjal. Stroj je pripovedoval svojemtu možu, pripovedoval mu je o vsemu: O svojem rojstvu, o cesti, o težavah in slavi. Mož je sta', naslonil se je na tople, jeklene boke, Oči so
se mu zasvetlile in je prisluhnil: *Tam daleč v visokih gorah so pod globoko zemljo odmevali u-darci, premikalo se je na stotine voeov polnih rdečkaste rude, m.e-šali so se vzkliki z ropotanjem strojev. Delali so: Delo je vrelo. Ljudje so hoteli odnesti osrčje zemlje na sonce. Vsak dan jih ie delalo več. Vsakdo si je prizadeval narediti čim več. Jaz tega tedaj še nisem razumel, temveč pozneje...»
Jekleni stroj je utihnil, njegov glas pa je nadaljeval.
«In v daljave so nosile črne ka-
bleščeče žerjavice so začele čistiti in topiti težko rudo.
In tako — od velikih plošč do močnih verig, pa do koles, — sem se rodil jaz. V meni je bila zgru-jena moja železna zavest in poslušal sem, kaj ljudje okrog mene govore. Moja nova hiša /e bila ogromna in močna. Imenovali so jo «tovarna traktorjev*. V ni e j je bilo na tisoče delavcev in med njimi so'bili prvi med prvimi. Vsi so tekmovali in vsak je hotel uliti čim več plošč. Negovali so nas, čistili, ter se veselili ob vsakem udarcu kladiva, ki je govoril, da
TADIČ BORIVOJ
če izkopano rudo, nosile so jo dan za dnem, se srečavale s snežnimi meteži, nevihtami, dežjem in vetrovi, toda niso se ustavile.
Ljudje so bili hrabri — želeli so dokončati začeto pot.
Nekega jutra je udaril žvižg skozi zrak, mnogoštevilna kolesa so se tresla in ogromna železna gosenica se je ustavila.
Povsod naokrog so bile velike stavbe. Dimniki so se dvigali visoko in iz njih 'se je valil dim.
V gruči ljudi, v gneči ljudskega mravljišča je izginilo sonce in nebo. Veliki prostori, polni vročine in olja, so bili sedaj novo stanovanje. Razžarjene peči polne
LO» JE SKORAJ BREZ TRUPA. STANE 200 TISOČ FUNTOV STERLiNGOV, Ima v POLNI TE2I 33 TISOČ FUNTOV. ZA POGON SLUZITA DVA MOTORJA ROLLS ROYCE IN MERI CEZ KRILA 90 ČEVLJEV (30 METROV). KRILA SO ZAVITA NAZAJ V KOTU 25 STOPINJ. — NAD MORJEM SE LAHKO DVIGNE 4800 ČEVLJEV V ENI MINUTI (1600 M) IN LAHKO KRIŽARI NA DALJAVO 1500 MILI (2400 KM) Z BRZINO 330 MILJ NA URO V VIS ENI 36 TISOČ ČEVLJEV. — POVRŠINA LETALA JE ZELO I ZGLAJEN A, DA BI ODPRA-VTLI VSAK NAJMANJŠI ZRAČNI ODPOR — NOV IZUM IZKORIŠČAJO ZA PROPAGANDO O SVOJI VOJAŠKI MOČI, ČEPRAV JIM JE BESEDA MIR VEDNO NA JEZIKU.
MR GEORD MARSHALL DRŽAVNI TAJNIK ZDA ZAPUŠČA LANCASTER HOUSE, OBDAN S ŠTEVILNIMI POLICISTI, PO KONČANEM ZASEDANJU SVETA ŠTIRIH ZUNANJIH MINISTROV DNE 15. DECEMBRA. ZASEDANJE JE ODGO-DENO NA NEDOLOČEN C AS.
Se delo približuje koncu. Oh, če bi vedel, koliko nas je bilo bratov, v brezkončnem redu smo se vrstili in se izgubljali v daljavi. Vsi smo bili mladi in beli.*
Traktor je za trenutek prenehal. Sonce je zdrselo tez njegovo ogromno telo, ki je sprejemalo in oddajalo top’oto. Z novo močjo je nadaljeval povest. «Vsi smo bili ponosni, da je vse mrtvo dotlej z nami začelo živeti. Kakor otroci smo čakali dan, ko nas bo o-grelo sonce. NaSi ljudje so tekali, vendar ne kot po navadi. Čudno nam je bi:o. In nekoč sem slišal razgovor Pavlova in Ivanova. Naslonila sta se na moj bok in pripovedovala:
<sDa, Nemci prodirajo: Gredo, proti Stalingradu. Ne le, to je govoril Ivanov, da hočejo Volgo, hočejo čez vso našo zemlja. Ne bodo, ne bodo mogli, mi ne pustimo, mi se bomo borili!» je govoril Pavlov in vedno bolj nategoval mčje gosenice.
Tistega dne se je zgodilo nekaj novega. Na moje čelo so postavili top. Bil je ogromen, velik. Bil sem pohosen nanj. Tega večera sem prvikrat zakorakal in zaropotal skozi tovarno in zavozil na dvorišče. V meni je močno razbijalo srce. V mene so stopila živa srca. To so bili fantie tankovske brigade.
Dragi traktorist, takrat se je pričelo moje novo življenje. Nemci so že bili pred Stalingradom. Mi Stalingrajci, otroci, rojeni v njegovih, tvornicah, smo ga morali braniti, ohraniti, ga rešiti pred vdorom.
Tako so se začeli boji. Moje velikansko truplo je drhtelo na težkih gosenicah od veselja, ko je krCgla iz mojega topa zadela «nemškega tigra*. Moje gosenice so ropotale in mlele zemljo in ka-
FORMALNA MENJAVA ZASTAV V PRISTANIŠČU V LIVORNU. ČEPRAV SO OKUPACIJSKE CETE ZAPUSTILE ITALIJO SO ZDA POSKRBELE, DA JE OSTALA TAKSNA VLADA, KI BO ZVESTO IZPOLNJEVALA TRUMANOVO VOLJO, KI JE VOLJA WALL STREE-TA. ZA VSAK PRIMER SO JI PUSTILE OGROMNO KOLIČINO TAKO IMENOVANIH «VOJ-NIH PRESEŽKOV IN OSTANKOV*.
menje, a moji fantje so veli zma-gloslavne pesmi. Kako je bilo lepo jurišati in drveti skozi juriše/
Večkrat sem bil truden, prazen in baten. Moja kolesa so drvela po gosenicah in telo mi je bilo odrgnjeno. Nisem se bal ničesar/ Ne juriša, ne napada, ne bomb. Sel sem brez strahu.
Nekega dne me je zadeta granata v stolp.
Razleteli so se kosi mojega jekla, moj topničar je izkrvavel, a moje toplo telo je ležalo na dnu nekega jarka.
Bi! sem žalostm. Ozdravili so me. Potem sem bil še močnejši, bojevitejši in hotel sem se maščevati. Drvel sem v brezkončne daljave. Prevozil sem Stalingr id, Rostov, Kursk, Kijev, Smolensk, Lwov, Varšavo, vsi so ostajali za menoj, jaz pa sem drvel po Evropi in bruhal ogenj, dokler se nisem umiril tistega majskega predpoldneva na širokih cestah Berlina.
Zopet sem se vrnil v Stalingrad. Iz mene so vzeli topovsko cev in stolp. Moje srce pa je o-stalo in danes bije na topli preorani njivi .Sedaj sem s Teboj, stari tovariš. Vidiš, vse sem ti povedal, kako je moja mati eTovar-na traktorjev» rodila tanke in kako zdaj zopet poraja traktorje. Po j dim o/n
Bleščeča rezila so drobila krhko zemljo. Vrstile so se nove brazde. Megle so ie zakrivale obzorje.
V tišini oranja se je. mož pogovarjal s svojim strojem.
Zmeraj se dobi kdo, ki kaj čele-sta o Brkinih, vendar pa ni nobenega, ki bi oddaljenim pojasnil, kdo in kaj so ti kraji. Naj storim to jaz. Kot vzorno vljuden človek prosim prizadet^, da bi mi odpustili prehude besede in da bi m„ nikoli ne čakali v zasedi z bičem. Naj mi oprostijo tudi vsi tisti neprizadeti nesrečneži, ki bodo nasedli mo j. m zlim namenom in brali ta globokoumen spis do konca.
Uvod, kakor vidite, je zelo lep in obeta mnogo.
V Ilirski Bistrici in nekod tam v bližini izvirajo rdzn i studenci kristalno čiste vode, imenitne pijače, ki pa meni ne prija posebno, kar so ugotovili že davno razni strokovnjaki. Vsa kristalna voda se steka v skupno strugo in
r
r
FRANCE MAGAJNA:
ARKA IN
I. DEL-v KATEREM PISEC GOVORI O DAVNI ZGODOVINI BRKINOV IN PROSI OPROŠČENJA ViE TISTE, KI BODO NASEDJ N EGOV IM ZLIM NAMENOM IN BRALI TA GLOBOKOUMEN SPIS DO KONCA
RKINI
Čitajte, šilite,
po nje) strumno Šumija proti za-padu. Zaradi več ali manj hitrega teka sg poleti močno ugreje in da se zopet ohladi, so v Sko-cijanu pri Divači izgubi v znamenito Skocijansko jamo in nadaljuje svojo pot proti morju pod zemljo. Ravno tako pot napravlja tudi pozimi, ampak takrat ne zaradi vročine, temveč deloma radi stare navade, ki je železna srajca; deloma pa radi tega, da se izogne kraški burji, v kateri je zakopan sam zlodi. Da pride tam pri Stivanu zopet na dan in da strahopetno takoj pljuskne v morje, vam ne bom pravil, ker tam niso več Brkini.
To malo, pet in dvajset kilometrov dolgo rečico, ki se pa ob večjem deževju zna silno razjeziti, imenujemo mi Reko, oni, ki so bolj poetsko navdahnjeni, ji pravijo tudi Zgornji Timav. Vsi kraji na obeh bregovih, ki s svojimi studenci in studenčki prispevajo k večji stasitnosti in korenjaštvu naše Reke, sestavljajo našo slavno Reško dolino, ki je Utos darovala jugoslovanskim sladkosnedcem več kot tisoč vagonov jabolk.
Levi breg Reke, to jo tisti predel Reške doline, ki se razprostira od Ilirsfte Bistrice do Rodika in ki utegne biti širok kako tri ali štiri kilometre, po nekod morda tudi več, je ves hribovit. Globoke grape so polne sadnega
drevja. Po bregovih vidite travnike in pašnike, tudi ozaljšane s sadjem. Po vrhovih opazite njive in njivioe in sredi njih se v soncu blestijo skromne vasice. Nekaj desetin je teh vasic in vse skupaj poznamo pod imenom Brkini. Prebivalci z desnega brega Rek„ nočejo biti Brkinci, ker se bojijo, da bi to slabo vplivalo na njihovo prebavo.
Iz česa je nastalo ime Brkinit Nekateri švaboftli podčrtavajo samostalnik eBerg*, češ, to je koren Brkinov. Po njihovem bi bili Brkini ali Brkinci kratko malo hribovci. Jaz, ki mm bolje, vse 'to ovržem. Po Sloveniji je še. mnogo hribovitih krajev, pa jim nihče ne pravi Brkini. Jaz ni sem švabo/il, imam pa zelo rad makarone, zlasti če so lepo okrašeni s peč-nko. Vsak ima pač kako slabost. Po izvor imena Brkini grem bolj na jug. Posledica te moje poti je tako važna, da jo moram povedati v posebnem odstavku.
Najvažnejša in najbrž tudi r.ajvečja od brkinskih vasi je Barka. To vas prav dobro poznam, ker je od mene v zračni črti komaj poldrug kilometer oddaljena, ker je bila od tam moja pokojna mati in ker je od tam — Bogu bodi položeno — tudi moja žena. Prebivalcem Barke pravimo mi, ki smo v Vremski dolini doma, Barčani.
SOVJETSKA ARHITEKTURA
Vtisi in beležke z razstave sovjetske arhitekture v Zagrebu
ZNANO JE, DA BODO ANGLEŠKE CEIE V KRATKEM ZAPUSTILE PALESTINO; ZATO A-FiABSKA LIGA, KI JE V SLUŽBI aNGLESKEGA IMPERIAJJZMA PRIREJA NEREDE, DA BI OKUPACIJSKE CETE IMELE VZROK SE DALJE OSTATI V DEŽELI.
V Zagrebu so imeli v jeseni I9b7 razstavo sovjetske arhitekture, ki je pokazala karakteristiko sovjetske gradbene stroke in socialističnega graditeljstva sploh. Ta karakteristika je tem očivid-nejša, če jo primerjamo e današnjim stanjem arhitekture v za padni Evropi. Zadnja dela ameriških, angleških ali francoskih arhitektov, kakor so razvidna iz revij «The architectual Forumu, cArchitectural Record*, sTh-e Architect and Building Neivsn, «Werk», ttVhomme et VarchAtec-ture itd., ali iz raznih publikacij urbanističnega ali arhitektonskega značaja, nudijo naravnost klasičen primer, kako se razpadanje napredka in njegova gniloba očitšijčjb b kulturni nadstavbi, posebno še v arhitekturi.
V eni zadnjih številk revije «Werk* so n. pr. objavljene slike in skice R. Neutre, zelo spodobnega in zrelega arhitekta, ki pa zarodi okvirja dekadentne ameriške kulture nikakor ne more ostati na višini svojega znanja in talenta. Njegova najnovejša dela so izrazito modnega značaja, arhitektonsko siromašna ter v mnogih ozirih spominjajo na patološko slikarstvo, ki se danes često propagira v Ameriki Fotografije sovjetske arhitekture, ki so bile razstavljene v Zagrebu pričajo, da so vsa arhitektonska dela v Sovjetski zvezi prežeta z globoko arhitektonsko idejnostjo. Najsi gre za ' stanovanjske hiše, gledališča, vojne Ustanove, akademije, ministrstva, športne ustanove, sanatorije, itd. — vse je arhitektonsko ostro diferencirano. Vsebini odgovarja tudi oblika. Vzemimo za primer vojno akademijo •Frunze* v Mo-s kri. To stavbo je gradil arhitekt Rudnjei). Zamislil si jo je kot težek harmoničen monolit. Odprtine na Frunzejevi akademiji so v skladnem, diskretnem razmerju, ki samo povzdiguje osnovo arhitektonske zamisli. S tem je izražena monolitnost Rde-č.e .vojske, njena čvrstost in moč.
Drugi karakterističen primer arhitektonske idejnosti kažejo stanovanjski bloki na rečnih o-balah v Leningradu in Moskvi. Nikjer nobenega sledu o zapad-noevropski obliki. Karakteristike stanovanjskih hiš: velika okna, ložije, balkoni, zelena polja pa so tu združeni v arhitektonski skladnosti.
Osnovna črta, lastna vsem tem delom, je realistična metoda ustvarjanja.
Druga karakteristika, ki je u-darjala v oči na zagrebški razstavi, je naroden značaj. Tako je razstala posredovala tudi vtis razvojne črte ruske arhitekture. Ta dela pričajo o arhitektonski samostojnosti naroda, ki živi na eni šestim zemeljske oble. V svoji znani knjigi tobrazi arhitektur-ijan piše D. Arki, da je «Rusija ustvarila arhitekturo svetovnega pomena, zato ima ruski narod vso pravico, da se ponaša s tem do-prlnosom v zakladnici svetovne arhitekture. Prvi ruski arhitekt je bil tesar. Delal je samo s sekiro, gradil enostavne lepe, poleg tega pa tudi komplicirane cerkve s kupolami.
In to je preživelo dolga stoletja. Ruski arhitekt se ni izneveril svoji Ijulbezni ter je poleg lesa ob-v'adal tudi kamen. Arhitektura v Rusiji se je začela razvijati na dveh koncih: v Kijevu in Novgorodu. Ti dve mesti sta postali ognjišči srednjeveške ruske arhitekture. Arhitektura kijevske Rusije se je učila v Bizancu, toda kljub njegovim vplivom so izbi'e iz nje tipično ruske črte.
Ta tipična lastnost je prišla v arhitekturi nove dobe do popolne veljave. Kmalu po revoluciji so se sicer v Sovjetski zvezi pojavili arhitekti, n. pr. Ladovski, Melnikčv, Lamzov, Ivanov, Leonidov, Balihin, Krimski, Lopatin,
Lisički, ki so skušali prenesti koncept ameriške arhitekture na sovjetska tla. Toda že takoj v začetku teh poskusov, ki so imeli značaj formalistične tendence, so se v Sovjetski zvezi pojavili novi arhitekti kot sta n. pr. Vesnin in Ginsburg s pobudo za originalna dela trajne vrednosti. Vrednost tek del tiči prav v dejstvu, da so to dela njihovega izkustva. Tako sta se Vesnin in Ginsburg sta se vključila v tradicijo ruske arhitekture, ki se je okoristila in pomladila s pridobitvami sodobne tehnike. In prav to je osnovna karakteristika sovjetske arhitekture. Treba je vnovič poudariti, da ta «tradicionalnosti> ne pomeni mehaničnega posnemanja tujih vzorov in oblik, kakor n. pr. danes delajo v Ameriki, kjer enostavno kopirajo kolonialni slog ali na Angleškem, kjer posnemajo neogotiko ali neorene-sanso. V Sovjetski zvazi samo proučujejo in poglabljajo temeljne zakone tradicionalne arhitekture in njenih osnovnih razvoj-
nih črt. Teoretična in praktična dela sovjetskih >mojstrov, n. pr. D. Arkina, K. Alabjana in drugih nam nudijo o tem prepričljive dokaze.
Tretja karakteristika, ki jo Je pokazala zagrebška razstava, je široka družbena fukcionalnost sovjetske arhitekture. Arhitektura zapada se danes osredotoča na razkošne vile milijonarjev (Nriht, Htnve, Neutra, Harris, itd) ali pa rešuje problem stanovanjskih hiš za čim boljšo izrabo (Le Corbus-sier). Sovjetska arhitektura pa dobiva poleg globine tudi širino. Načrtno goapoaarstvo v Sovjetski zvezi se kaže tudi arhitekturi. In prav tukaj je dosegla ta panoga najvišjo stopnjo razvoja. Od moskovske podzemeljske želesnice do Dvorca sovjetov, od stadionov do posameznih mostov, stanovanjskih hiš in upravnih zgradb, kinematografov in gleda-liso lahko rečemo, da so ti objekti predmet največje pozornosti sovjetskih arhitektov.
Znanstveni značaj arhitekture
dobim s to tendenco specializacije svojo popolno prilagoditev. Vprašanja se rešujejo na znanstveni podlagi in zahtevajo od reševalca vso resnost in znanje. Pri projektiranju gledališča se n. pr. i mora projektant izkazati z znanjem o gradnji gledaliških stavb ter z analizo splošno kulture stopnje obiskovalcev, ki bodo zahajali tja. Pojavlja se torej mnogostro-ka problematika, ki zahteva v vsem resničnega mojstra. Tako je pri g'edališču Rdeče vojske, delu K. Arabjana očitno prizadevanje, da se vse potrebne komponente v arhitektonskem pogledu združijo. Tvorec objekta je moral vnaprej premotriti vse funkcije, ki pripadajo zgradbi. Maral je preučiti ne le reprenta-tiven značaj in prometni pomen zgradbe, kakor delajo često arhitekti na zapadu. Vsaka znanstvena komponenta zahteva svoj umetniški ekvivalent. Sovjetski arhitekti so dosegli, da se skladata znanstveni in umetniški princip vg/raditeljsti stroki.
HOLLYWOOD
TOJANKA WA!Ll
V Washingtonu se je sestal
par Jame i.ii: n: owo, za vo protiameriške delavnosti z ozirom na preiskavo o komunizmu v Hollywoodu. Eric Johnson in drugi proizvajalci filmov, to je tisti, ko so zagrozili, da bodo odpustil iz s,uzbe vsakogar, ki bi slabo pričal pred omenjenim eOdborom*, so ponovno poudarjali, da so oni, kot proizvajalci filmov dolžni ustreči zahtevam občinstva.
Kakor da bi imeli oni piosebno navdahnjen) , kar s:. ,ice rnnen.a vbč nstva, in posebne lastnosti, ki bi jim pomagale točno ugotoviti, kaj je koristno in kaj škodljivo. Ker so Američani navajeni, da gledajo na privatno lastnino kot na nekaj nedotakljivega, pa naj si že bodo to moške hlače ali pa celo mesto, občinstvo ni mnogo razpravljalo o tem vprašanju.
Malo ljudi v Zedinjenih državah Amerike v„, da je HoV.p-ivood nekakšna prednja straža Wall Streeta. To dejstvo nam jasno prileaže Mae Huettig v svoji knjigi: «Gospodarska kontrola filmske indstrijo*. To knjigo je izdala pred par leti univerza v Pensilvaniji. Mae je trdil v tej knjigi, do je pri proizvodnji fitma-umetnost zadnja stvar, ki jo upoštevajo filmski mogotci. Največje filmske družbe so predvsem lastnioe nepremičnin. Dve tretjini njihovih glavnic so vložili v zemljišča, v zgradbe in v nabavo tehniške opreme. Najdonosnejše filme so napravile maloštevilne družbe, ki imajo v svoji nasesti poleg tega šr 77% gl-da-lišč.
Ves denar upravljajo ljudje, ki jim je edini smoter ta, kako bi si preskrb 'i'e vr d.mrja. '■ t :■ . RKO, 1Varner Brothers, Para-mount so družbe, ki so odvisne, kar se investicij tiče, od Wall Streeta, kar so lahko vidi že i* tega, da so v njihovih upravnih odborih mnogi bankirji, finančniki in industrijalci. Mae Huettig piše, da so upravni svetovalci Štirih izmed petih najivčjih filmskih družb delničarji ali njihovi zastopniki. Ravnatelje zbirajo med tistimi, ki znajo najti najboljša središča za razpečavanje in ki znajo najti najboljše In najdonosnejše nepremičnine.
Na zadnjem sestanku filmskih proizvajalcev v Nevo Yorku so sklenili, da bedo odslovili (iste, Al ne bi hoteli razpravljati o svo,em političnem prepričanju
To znači, da so sklenili razširiti j tudi na filmsko področje in na ■ privatno industrijo svoj politični j pritisk. Čeprav je koristolovstvo ! glavni cilj teh magnatov, vendar | ne smemo misliti, da oni popol- I noma zanemarjajo važnost Jil- j .nov, ki jih proizvajajo. Resnica i je v tem, da je Hollyioood pos dl I med najvažnejšimi sredstvi in morda celo sploh najvažnejše, s j katerim lahko med občinstvom |
utrdijo prepričanje, da je privatna lastnina in svobodna iniciativa nekak naraven zakon.
Ob zaključim naj navedemo besede nekega sobesednika pri f ogovoru o tem vprašanju:	*Ce
bi bilo toliko komunistov, kolikor pravi pcrlam'ntarni odbor rta jih je. jih morali vse postreljati, zaradi slah-ga dela, ki so ga napravil1». (Telepress)
GI-ADYS CARTER
dr. Ana Prok. Kulenovič; *Pod bičem* Branka Jurca; eZivljenje in delo naših žena* ilustracija; iZone poslanci* brošura; *Osmi marec*; «Mednarodna demokratična federacija žena* brošura; *Vstal bo vihar» Erna Muser; tSamotni breg* Milena Mohori-čeva; sNeorano polje* II mnickg Peter; eGospa Curie* Eva Curie; zVzgoja novega rodu* Ruskin; «Mati* Maksim Gorki; eBorimo se* brošura; zZine poslanci* brošura:
Založništvo »Mladinoka knv.gai: «S,vi» Angelo Cerkvenik; cSta-l.nski rod* prevedla Marija Kmetova in Jože Zupančič; «Mako-donske povesti* prevedel Franc Jeza; sPionirji na snegu*; «Ivan Mikulin, ruski mornar* Leonid Solovljev.
Casa editrice Stab. Tipograflco L Lviohesi, Gorica:	J.	N^mec:
eGramrnatica della lingua slove-na* III. izdaja.
Cena 600.— lir.
Kulturne_dr obline
Proteus - poljudno znanstvena prirodoslovna revija. — S šolskim letom 19i7-iS je spet pričela izhajati v Ljubljani poljudno znanstvena prirodoslovna revija «Pro-teus*, ki je s tem letom stopila v deseto leto svojega izhajanja.
Revija Si je glede na, svojo pestro vsebina utrla široko pod med ljudske množice, saj je dandanes edina revija, ki v poljudno znanstveni obliki seznanja bralce z vsemi mogočimi vprašanji, na katera naleti človek vsak dan v prirodi. Poltg tega pa je tudi popolnoma pristno slovenska revija, k Jr znoči že sam njen naslov, ki ni nič drugega, kot znanstveni naziv za človeško ribico, skrivno strto prebivalko slovenskih kra-ških jam, ki so na vsem svetu njeno edino bivališče. Zato ima tudi prva številka jubilejnega desetega letnika ponatis poljudne razprave pok. prof. Grošlja, ustanovitelja revije, o proteusu: <tKa-ko so odkrili človeško ribico*. S tem se je sedanje uredništvo oddolžilo spominu delovnega slovenskega učenjaka prirodoslovca, obenem pa poudarilo svoj namen, nadaljevati 'udi v bodoče s poljudno znanstveno tradicijo, katero si je pridobilo že pred vojno. Pestra vsebina in res poljudna razlaga morata pritegniti vsakega bralca ter zato revijo toplo priporočamo. Naročite jo lahko tudi v Trstu na upravi Primorskega dnevnika. Letos izide deset štev Ik ter stane celoletna naročnina za dijake «50 lir, za nedtjake pa 350 Ur. Posamezna številka 30 Ur.
Prejeli smo v oceno:*)
Založništvo «Naša žena»: Naše borkv* almanah; zSkrb sovjetske zvza za mater In otroka* brošura; ^.Sovjetske žtne med nami» ilustracija; «Leninot>a mati*
Zl^ZimoTzakonin družili I ENA IZMED POSTAJ KOŠKOV 3KE PODZEMSKE
*) O posameznih d:lih bomo prinesli ccene.
Italijani jim pa ne rečejo tako — oni jim pravijo Barchini, to j‘ Barkini. Črtajmo še tisti «a», pa imamo pristne, stoodstotne Brkine.
Zato bom neka) časa strokovno razpravljal samo o Barki.
Nekje med Vremami in Barko so še zdaj razvaline gradu, v katerem so nekoč bivali stranjski grofje. Stranjski so bili zato, ker se tisti kraj imenuje Stranje. . Stranjski grofje so bili komajda * nekaj takega kot so danes večji | gruntarjl. Brez dvoma so otepali polento. Zgodovina — razen ustnih izročil — jih prav nič ne pozna. Po ustnih izročilih, kot sim mogel z veliko skrbnostjo ugotoviti, so bili tako skromni, da niso imeli niti	enega avto-	,
mobtla, niso poznali	radia in niso	t
r.iti vedeli, čvmu	služi brivni
strojček znamke Gilette. Najbrž tudi mila niso poznali in so se umivali le ob vohkih praznikih. Nekaj dobrega je pa le bilo v njih — znali so priganjati tlačane k delu!
Ko so prišli z juga v Stranje (če se ne motim	so pripadali
slavni družini Rossettijev. Ros-setti pomeni rdečkar in to kaže — kakor vsak jasno razvidi — da je ta znamenita družina pripadala tedanji socijalistični partiji. Tukajšnji domači zgodovinarji pa trdijo, da ni tako res; da so prvotni Rossettiji bili prav za prav Rešetarji, doma iz Ribnice na Dolenjskem, ki so nosili rešeta v Italijo, in ki so se tam po-bastardili z zalimi, črnookimi sin-jorinami). Torej, ko so prišli z juga v Stranje, so pripeljali s seboj lep mešan zbor tlačanovlast-nega pridelka (prodotto nazionar le). Ti so ustanovili svojo naselbino tam, kjer je zdaj Barka. Sami so jo ustanovili in sami so se nazivali Barchini. Da je vse to res, dokazujejo še danes imena nekaterih barskih družin. N. pr. Marenda, Željan, Felicjan, Torent. Vse to je meni povedala moja pokojna mati, ki je bila na Barki rojena in vzgojena. Ona je te podatke dobila od svoje none, ki jih je zopet slišala od svoje none par stoletij prej. Kakor vidite ima vsa zadeva strogo znanstveno podlago in ji moramo verjeti.
Stranjski grofje so torej živeii v Stranjah in so lepo v strahu božjem priganjali tlačame z Barke k delu. Kadar so bili posebno dobre volje, so jih tudi posodili sosednjim velikašem, da so jim očistili hleve, pogozdili gmajno ali zlikali grajskim gospodičnam nohte. Potem pa je prišla nesreča. Brezbožni tlačani so začeli tu pa tam godrnjati in mahati okoli sebe s kos*rji in /ouči. Da ne bodo več tlačanih, so začeZi trditi. Nekatere od prvih siinežev so gospodje dali pobesiti, druge so cvrli na žerjavici, tretje so žive zazidali v ječe in tako naprej. Ali vsa ta preblaga dela so bila zda-leka nezadostna. Puntarski bacil se je čedalje bolj širil in ves božji red tedanjega časa je šel po zlu. Zloba tlačenih kmetov je končno dosegla tak višek, da so milosrčni gospodje na Dunaju sklenili odpraviti tlako. S solznimi očmi je presvitli oesar na Dunaju podpisal smrtno obsodbo fevdalizmu. Tlačani so prenehali biti tlačani. To je veljalo pač samo za Avstrijo, kajti kulturna Ital1 ja, ki je zaradi svoje visoke civilizacije znala ceniti lepoto starih tradicij, temu vzgledu ni sledila. Tam se je ohranil fevdalni sistem do današnjih dni. Sčavi v našiti krajih so tako bedni, da morajo delati sami sebi, svobodna raja v Italiji pa sme po mili volji delati grofu in v zahvalo zato sme od časa do časa poj'»s!i fitdi kak kos polente. Ameriški milijonarji zelo čislajo tako vzorno svobodo in tudi gospodje v Vatikanu vidijo v njej veliko lepoto.
Ko so torej odpravili v naših krajih tlačanstvo, so stranjski grofje najprej onemeli od bridkosti. Ali naj sami obdelujejo svoje grunte t Je li kdo na svetu, ki bi si mogel predstavljati tako strahoto t Ne, ne! Tja bomo šli, kjer si grofje prosto volijo tlačane! V Italijo! Največ sveta tam sliši grofom! Tako je nekega dne stranjski grof odposlal družino naprej, ukazal hlapcu, dd izkoplje pred hlevom jamo, v katero bo skril svoje najtežje zaklade.
To so bile reči pos<bne lepote — naročaj medeninastih svečnikov in ueMk bakren kotel za polento. Grof, ki je pri tem delu bil zraven, je s pištolo hlapca ustrelil in ga zakotalil na vrh zaklada.
Pojdimo z našo zgodovino naprej. Ko je grof zravnal in poteptal gomilo, je zajahal oslu podobno mu'o in odjezdil daleč tja rta jug, kjer cvetje dehteče in radie zlato visi od citronoue veje. Nikoli več ga ni bilo nazaj. Zaklad in grofov hlapelo še vedno počivata v Stranjah. Vsako leto »f kresni večer se tam sveti luč.ka-
2ELL^i',i“^'