LETO IL, št. 47 PTUJ, 21. novembra 1996 CENA 110 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Bodite strpni, iiadil€i in nel€adil€i! Slovenija je le dočakala svoj tobačni zakon. V nekadilskem gi- banju so ga načrtovali že pred več kot petnajstimi leti. Sedaj že bivšim poslancem se je posrečilo, da so ga sprejeli skoraj s konsen- zom, le trije so glasovali proti. Glede na dvome, ki so se porajali že ob njegovem sprejemu (bil naj bi eden najrestriktivnejših), se ne čudimo, da se tudi v ministrstvu za zdravstvo - glede na popotnico, ki mu jo je dalo ob začetku njegovega uresničevanja - porajajo dvomi o njegovi uresničjivosti. Kazni za kršitve so stroge, njegovo izvajanje bodo spremljale tri inšpekcije: de- lovna, tržna in zdravstvena, pomembno vlogo bo imela tudi carina. Ker pa inšpektorjev ni dovolj, naj bo javnost strpna, kot pravi mi- nistrstvo, saj bo zakon sprožil najrazličnejše odzive. Ker je kajenje je vpričo nekadilcev v kulturnem svetu postalo nevljudno in znak pomanjkljive obzirnosti do soljudi, naj bi kadilci z upoštevanjem določil zakona dokazali stopnjo svoje kulture. Za- kon ni samo pomemben zaradi omejevanja uporabe tobačnih izdel- kov, njegov pomen se kaže tudi v tem, da imajo zaposleni pravico zahtevati od debdajalca, da jim omogoči delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen s tobačnim dimom. Delodajalcem nalaga, da določijo prostore, v katerih bo dovoljeno kajenje, čepa to tehnično ni mogoče, morajo prepovedati kajenje v vseh delovnih prostorih. To določilo zakona se uporablja že od ponedeljka. Od tega dne tudi ni več dovol- jeno oglaševanje tobačnih izdelkov niti uporaba tobačnega logotipa, izjema bodo le enkratne, največ 15 dni trajajoče akcije obveščanja potrošnikov o novih tobačnih izdelkih. Zakon je potrebno razumeti predvsem kot zaščito nekadilcev, ki so bili doslej nezaščiteni, kot prizadevanje za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov (zakon ne prepoveduje kajenja, ali bo kdo kadil ali ne, bo še vedno njegova osebna odločitev, a ne sme ogrožati zdra- vja drugih) in v veliki meri kot podporo okolja kadilcem, ki se želijo odvaditi kajenja. Po eni od raziskav naj bi se kar 37 odstotkov ka- dilcev želelo odvaditi kajenja, to pa lahko storijo le ob podpori okol- ja. Zakon pa je ena od oblik podpore pri njihovih prizadevanjih. Ni- kotin namreč ravno tako zasvaja kot heroin, zato se kadilci tako težko odvadijo kajenja. To moramo doumeti in jim pomagati, pri tem pa ne smemo biti preveč nestrpni. Prav v strpnosti je ključ za uspešno uresničevanje zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdel- kov. Če je ne bo tako na eni kot na drugi strani, bo zakon slej kot prej padel, kar nekateri v Sloveniji že komaj čakajo. Pa tudi njegovih učinkov ni pričakovati čez noč. Ostaja pa dejstvo, da je zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov lahko zgled, kako lahko ljudstvo v demokraciji premaga še tako liberalno vlado, če stopi sku- paj. Ljudstvu je uspeh, da so se Q)v^.dl^^ ^W-^iv^ poslanci odločili za zdravje ljudi. (j Preden se vreme povsem pokvari, je potrebno vsak lep dan porabiti za delo na polu ... Foto: ill. Ozitiec PTUJ / VEC SPODBUDNIH TURISTIČNIH USPEHOV Pfu/ - imagovaki med turisHinimi kraji KONČANO TEKMOVANJE MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA v prvem novembrskem tednu je Ptuj znova dočakal zmagosla- vje: pripel si je že peto zaporedno zmago med turističnimi kraji v akciji Turistične zveze Slovenije "Moja dežela - lepa, urejena in čista" v letu 1996. To je že njego- vo šesto prvo mesto. Lep uspeh, ki mesto in njegove prebivalce dodatno zavezuje. Priznanja na- jboljšim krajem bodo podelili na slovesnosti, ki bo 7. decembra v Slovenskih Konjicah. Zdravi- lišča so priznanja prejela na slo- vesnosti v Šmarjeških Toplicah, ki je bila 17. novembra. Lepo bi bilo, če bi se tudi okolica Ptuja iz tega kaj naučila oziroma bi jo že dosedanji rezultati morali spodbuditi k večjim prizadevan- jem na tem območju. Čeprav, res- nici na ljubo, je urejanje okolja postala trajna sestavina življenja in dela prenekaterega kraja na tem območju. Kaže pa, da je tega še premalo oziroma ga republiška ko- misija ne zaznava. Med izlet- niškimi kraji, kjer je tekmovalo devetnajst krajev, se je Ptujska Gora uvrstila na 17. mesto, v sku- pini drugi kraji pa so bile Cirkula- ne 10. Drugih krajev s Ptujskega med najboljšimi žal nismo zasledi- li. Ptujske Terme so tekmovale v skupini manjših zdravilišč in se uvrstile na četrto mesto, lani so bile pete. Med osnovnimi šolami, bilo jih je petnajst, se je videmska uvrstila na četrto mesto, Šolski center Ptuj pa je bil med srednjimi šolami peti. V letošnji akciji je sodelovalo več sto turističnih krajev, zdravilišč, industrijskih objektov, vojašnic, železniških postaj. Za sodelovanje je vedno več zanimanja, saj se van- jo vključujejo tudi industrijski ob- jekti, vedno bolj so urejene okolice lekarn, bolnišnic, zdravstvenih domov, vključujejo pa se tudi trgo- vine. V Turistični zvezi Slovenije načrtujejo, da bodo že prihodnje leto kraje zmagovalce označili s posebno tablo na vidnem mestu. MG dkrili spominsko ploša Dr. Ludvik Toplak, rektor mariborske univerze, je minulo nedeljo v okviru simpozija o življenju in delu Leopolda Volkmerja (1741-1816), narodnega buditelja, pesnika, skladatelja in vzgojitelja, odkril spominsko ploščo, vzidano na farni cerkvi pri Svetem Urbanu, kjer je Volkmer "služil Bogu in ljudem", kot je zapisano na njej. Foto: Tatjana Mohorko AKTUALNO Četrtek, 21. november 1996 - TEDNIK PTUJ / PETDESET LET GRADBENEGA PODJETJA PTUJ Najhujše je za njimi Jutri bodo v romanskem palaciju ptujskega gradu odprli razstavo, na kateri bo Gradbeno podjetje Ptuj javnosti od; 23. do 29. novembra v slild in besedi predstavilo dosežke petdesetletnega dela, od leta 1946 do danes. V tem času so zgradili okrog 1500 objektov (industrijskih, gospodarskih,; energetskih, šolskih, stanovanjskih, poslovnih, kmetijskih, vodnogospodarskih, javnih in drugih) v Ptuju in okolici ter! nekaterih drugih krajih, pa tudi na Hrvaškem. Danes ima gradbeno podjetje Ptuj 137 zaposlenih, vizijo, da preživi in da tudi v bodoče pomembno prispeva v razvoj Ptuja in oko- lice. \ Ko so pred dvema letoma brskali po svojih arhivih, je po- vedal sedanji direktor Borut Bemhard, ki podjetje vodi od leta 1992, so našli nadv§e po- memben dokument, načrt iz leta 1872, kar je dokaz več, da je že pred letom 1906 v predmestju Kaniža, na številkah 9 in 10 (na območju današnje lokacije Gradbenega podjetja Ptuj na Osojnikovi 9) potekala živahna gradbena aktivnost. Na tej loka- ciji je bil pred njimi sedež gradbenega podjetja, za katerega je leta 1906 dobil konsecijo Wi- helm Dengg skupaj s Celottijem in Tolazzijem. Leto kasneje so ti trije ustanovili trgovino z gradbenim materialom. Od leta 1906 do 1945 je firma Denng v Ptuju in okolici zgradila okrog 2500 objektov, v to številko pa niso všteta popravila in dogra- ditve že obstoječih objektov. Gradbeno podjetje Ptuj je nas- talo iz firme Denng, firme Dreo in državnega gradbenega podjet- ja Obnova. 10. decembra 1946. leta se je na podlagi odločbe OLO Ptuj, ki je bila izdana 2. novembra istega leta, registriralo kot Okrajno gradbeno podjetje Ptuj, ki ga je upravljal Miroslav Boriš in je imelo okrog 60 dela- vcev. Leta 1951 je postal direk- tor Otmar Gajzer, podjetje pa se je preimenovalo v Gradbeno podjetje Drava Ptuj. Poleg gradbišč v Ptuju so izvajali veli- ka gradbena dela tudi v Varaždinu in Mariboru. V začetku šestdesetih let so se z ve- liko zavetostjo lotili gradnje sta- novanjskih blokov v Ptuju, hote- la, banke in drugih pomembnih objektov. To je tudi obdobje gradnje mostov na Pesnici in Grajeni. Več kot 30 let pa že de- lajo pri vzdrževanju objektov v Talumu (prej TGA), Kme- tijskem kombinatu in Perutnini. Pomemben je njihov delež pri obnovi po potresu porušenega območja Kozjanskega in v Posočja. Uspešno so obnavljali tudi hotele v Rabcu v Istri. CERTIFIKAT ZA BETON OMO 100 in OSMO 15 v vseh letih je kolektiv vzorno skrbel tudi za izboljšanje opremljenosti. Prvi žerjav so ku- pili leta 1961. Od leta 1970 ima podjetje separacijo gramoznih frakcij v gramoznici Hajdina, ki jo je v letu 1974 dopolnilo z beto- narno in s katero pokriva lastne potrebe in potrebe odjemalcev s širšega območja Ptuja. Ob tem velja še posebej poudariti, da so letos uspeli pridobiti certifikat ustreznosti za proizvodnjo beto- nov OMO 100 in OSMO 15, kar ustreza izdelovanju in vgraje- vanju najkvalitetnejših betonov Borut Bernhard, direktor gradbenega podjetja Ptuj za vse vrste gradbenih kon- strukcij in tudi za mostove. S pridobitvijo tega certifikata se je sodni register so vpisani kot Gradbeno podjetje Ptuj, d.o.o., ki je v lasti 50 družbenikov (47 zaposlenih in bivših delavcev ter treh skladov). USMERITEV: GRADNJA BENCINSKIH SERVISOV Danes ima podjetje zaposlenih 137 delavcev, še leta 1985 jih je bilo 240. Po letu 1985 je gradbe- ništvo iz znanih razlogov pričelo nazadovati, njegovo postopno oživljanje se prične po letu 1992. Najnižjo število zaposlenih so imeli leta 1990, ko je bilo vseh delavcev le še 126.,Vvčasu gradbene sezone pa jih skupaj s sezonci zaposlujejo okrog dves- to. V zadnjih letih v glavnem de- lajo na območju nekdanje ptujske občine, Ormoža, Lenar- ta in tudi Maribora. V tem obdobju imajo odprtih več delo- višč: delajo v domu upokojencev v Ptuju, dokončujejo gradnjo upravne zgradbe Pinusa v Racah, gradijo bencinsko črpal- ko v Mariboru, pričeli so urejati prostore za računalniško tomo- grafijo graditi vezni hodnik med internim oddelkom in kirurgijo Upravna zgradba TKI Pinus dosežkov. proizvodnja betona povečala. V 50-letnem delovanju je podjetje doživelo kar nekaj reor- ganizacij in statusnih spre- memb. Letos so končali lastninsko preoblikovanje, v PTUJ / ZAVAROVALNICA MARIBOR V NOVIH PROSTORIH Ptuisko predsftMvnisfvo drugo naiveile v Sfoveiii/i v Zavarovalnici Maribor, d. d., predstavništvu Ptuj so 14. novembra pripravili slovesnost ob odprtju no\ih, dodatnih prostorov, s liaterimi bodo izboljšali razmere za delo. Predstavljajo pridobitev za Ptuj in hlirati omogočajo približanje zavarovalnišldh storitev uporabnikom. V ptujslcem predstavništvu, Id je drugo največje v oliviru cele zavarovalnice Maribor, je redno zaposlenih 26 zastopnikov, po številu življenjskih zavarovanj pa prvo v Sloveniji. Rače, eden njihovih zadnjih Foto: Langerholc v ptujski bolnišnici, gradijo pro- dajni salon Petoviaavta, brezca- rinsko prodajalno v Zavrču, stolpni vodohram v Rakovskem Vrhu in dograjujejo mrliško vežico na novem ptujskem poko- pališču. Vključeni so tudi v gradnjo podvoza v Ptuju, zlasti Nov izziv - gradnja bencinskih servisov. Bencinski ser- vis na Ormoški cesti v Ptuju še z distribucijo betona. Direktor Borut Bernhard pra- vi, da imajo trenutno dela dovolj in da jim v tem trenutku gre na roko tudi ugodno vreme, ker bodo tako lahko nadoknadili za- mude zaradi slabega vremena v prejšnjih mesecih in večino ob- jektov dokončali do začetka nove gradbene sezone, za katero pa delo prav tako že pridobivajo. Delavci imajo plače po kolek- tivni pogodbi, prav tako jim izp- lačujejo tudi druge prejemke po kolektivni pogodbi. Kaže, da so najhujše krizno obdobje že prebrodili, tudi izgube več ni, od leta 1993 pozitivno poslujejo in izkazujejo tudi del dobička. "Števila zaposlenih ne želimo zmanjšati, delavcem želimo de- lovna mesta ohraniti. Znanje, s katerim razpolagamo, in sedanjo lokacijo podjetja bomo uporabili pri gradnji trgovsko-poslovnega centra, za katerega že imamo idejne projekte in zanj tudi že pridobivamo lokacijsko doku- mentacijo. Opravili pa smo tudi že veliko pogovorov s potencial- nimi investitorji. Čakamo le še na sklep družbe, ki bo potrdila upravičenost gradnje. V primeru izgradnje omenjenega objekta bomo podjetje preselili na novo lokacijo, s tem da bo sedež ostal v Osojnikovi 9." OB 50-LETNICI LE RAZSTAVA "čeprav nam dela v tem obdobju ne primanjkuje, bi le rad opozoril na nekatera odprta vprašanja oziroma probleme pri oddajanju del pri investicijah iz proračunov, zlasti še novih občin, kjer prihaja do pogostih kršitev pravilnika o oddajanju del in zakona o graditvi objek- tov, kar podjetja, ki smo orga- nizirana oziroma moramo izpolnjevati vsa zakonska določila, spravlja v podrejeni položaj, zato smo prisiljeni delo iskati na drugih trgih, čeprav je bilo včasih drugače in smo izva- jali veliko investicij iz pro- računskih sredstev. Danes se vse bolj specializiramo v gradnjo no- vih bencinskih servisov za Pet- rol in Interino iz Ljubljane. Tre- nutno gradimo tretji bencinski servis v Mariboru; prvi je bil v Ptuju, drugi v Zavrču," je pove- dal Borut Bernhard. Praznovanje 50-letnice Gradbenega podjetja Ptuj bo skromno, tudi priznanj ne bodo delili, saj so priznanja investitor- jem že kvalitetno zgrajeni in pre- dani objekti. Z večino njihovega opravljenega dela pa so bili in- vestitorji po besedah Boruta Bernharda zadovoljni. Vse so tudi povabili, da si razstavo ob 50-letnici njihovega delovanja ogledajo. Odprtje razstave bo spremljal kulturni program, v akterem bodo nastopili flavtist Cveto Kobal, čembalist Milko Lazar in gledališki igralec Tadej Toš. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v. d. radijskega urednika), Martin Ozmec, Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Grafično-tehnični urednik: Slavko Ribarič. Računalniški prelom: Jože Mohorič. Propaganda: Oliver Težak, s 776-207. Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ^ (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celotna naročnina 5.720 tolarjev, za tujino 11.440 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Zavarovalniške storitve op- ravljajo za ptujsko in ormoško območje. Zavarovancem nudijo sklepanje vseh vrst zavarovanj, likvidacijo premoženjskih in avtomobilskih škod ter likvida- cijo izplačil. Na otvoritvi novih prostorov zavarovalnice Mari- bor v Trstenjakovi sedem v Ptu- ju sta o novi pridobitvi govorila predsednik uprave Zavarovalni- ce Maribor Drago Cotar in vodja organizacijske enote ptujskega predstavništva Bran- ko Šmigoc. Drago Cotar je ob tej priložnosti predstavil najnovejša dogajanja v slovenskem zavaro- valništvu, ki so vezana na doka- pitalizacijo zavarovalnic. Mari- borska zavarovalnica je med tis- timi, ki se mora dokapitalizirati, predvidoma jo bodo končali v nekaj tednih. 90 odstt)tkov zava- rovanj, ki jih sklenejo stranke na ptujskem in ormoškem obmo- čju, je delo zastopnikov Zavaro- valnice Maribor. Svojo pri- hodnost vidijo na področju soci- alnih in pokojninskih zavaro- vanj ter pri zavarovanju pre- moženja. V kulturnem programu ob ot- Branko Šmigoc: "Stran- kam na ptujskem in ormoškem območju nudi- mo kompleten servis za- varovalniških storitev. V novih in razširjenih pros- torih bo delo veliko lažje tako za stranke kot za nas." Foto: Kosi voritvi novih prostorov so nasto- pili učenci osnovne šole Ljudski vrt. MG KOMENTIRAMO Lenarško aospodarstvo (ze) okreva v Tedniku smo že večkrat pisali o gospodarskih težavah v lenarški občini, ki so v začetku 90. let pri- peljale gospodarstvo te slovenskogoriške občine na rob globokega brezna, industrija, ki je bila pa- radni konj hitrega razvoja, urbanizacije in deagrari- zacije, je doživela pravi šok, iz katerega se je na srečo izkopalo kar nekaj zdravih ostankov, ki predstavljajo zdrava gospodarska jedra. Na obzor- ju je kar nekaj znamenj, da se gospodarstvu Lenar- ta pišejo boljši časi. To pa hkrati pomeni, da bo boljše tudi za vse drugo in da bo najbrž kvaliteta življenja v središču Slovenskih goric v prihodnje manj zaostajala za drugimi mesti. Val stečajev je mimo, industrijske hale pa doživljajo počasno renesanso, ki jo ob zgodnjih jutranjih urah ponazarjajo hitri koraki delavcev, kolone vozil in razbijanje kladiv. Očitno se vrača življenje, sicer ne- koliko drugačnejše, kot so ga bili ljudje vajeni, toda bolje nekaj kot nič. Brez dela je namreč še vedno veliko Lenarčanov in okoličanov, okoli 1640 prosil- cev čaka na možnost zaslužka za vsakdanji kruh in preživetje. To je manj kot pred leti, ko je bila stopnja brezposelnosti rekordno visoka. Nekateri so našli izhod iz krize s samozaposlitvijo, drugi so se prekvalificirali, tretji so odšli na zemljo, četrti pa prek meje, v Avstrijo. Veliko jih seveda dobiva soci- alno pomoč, ki ne zadošča, zato se zatekajo še k delu na črnem trgu. Kako dolgo še? Naj bo tako ali drugače, gospodarska barka se to- rej v Slovenskih goricah počasi umirja, valovi so manj uničujoči, obrazi pa bolj nasmejani. Ljudje so namreč doživljali pravo ponižanje človeškega dos- tojanstva, ko so hoteli delati, pa tega niso mogli in so tako ostali med množico tistih, ki so bili odvisni od socialnih moči. Slovenskogoriški človek ceni dostojanstvo in rad dela, zato so znaki umirjanja v Lenartu dobra napoved tudi za mlajše ljudi, ki prvič iščejo delo. Tega sicer v Lenartu nikoli ni bilo v izo- bilju, delovna mesta so težko dobili zlasti šolani kadri, zato so množično odhajali. Zdaj pa nekateri najodgovornejši občinski možje napovedujejo, da bo tega konec in da je treba pamet obrdžati doma. Upamo, da se bodo njihove napovedi tokrat ures- ničile. Bilo bi koristno za vse! M. Toš TRNOVSKA VAS / SEJA KRAJEVNEGA SVETA BREZ PREDSEDNIKA Zahtevajo skli€ izredne seje v četrtek, 14. novembra, je predsednik sveta KS Trnovska vas Kari Vurcer ponovno sklical 6. redno sejo sveta KS, a se je ni udeležil. Na prvem sklicu 6. redne seje 24. oktobra so se člani sveta odločili, da sejo zaradi zap- letov prestavijo. Člani sveta so govorili o tričetrtletni realizaciji finančnega načrta in poročilo tudi sprejeli. V razpravi so ugotavljali, da je svet KS dejansko nepotreben, saj predsednik o delitvi sredstev odloča sam in jih o dogajanju in fi- nančnem stanju KS sploh ne obvešča. Govorili so tudi o proble- mu komuniciranja med krajevno skupnostjo in občina, saj je predsednik sveta tudi podžupan, vendar je večkrat povedal, da bo odstopil. S slabim sodelovanjem med KS in občino zgublja samo KS Trnovska vas, zato so zahtevali sklic izredne seje sveta, ki se je mora udeležiti tudi predsednik KS in na kateri naj bi skupaj z njim odpravili nastale probleme. Na iz- redni seji se bodo sestali predvido- ma prihodnji teden. Govorili so še o zaključku gradbenih del pri zdravstvenem domu, za katerega je KS Trnovska vas najela 5 milijonov tolarjev kre- dita. Izvolili so še nadzorni odbor. Sestavljajo ga Alojz Benko, Lud- vik Krajnc in Tatjana Vurcer. Ob koncu so še govorili o ureditvi zimske službe za krajevne ceste. Zadolžili so se, da bodo do pri- hodnje seje poskušali pridobiu konkretne informacije. Bili pa so enotnega mnenja, da je potrebno urediti tudi pluženje in posipavan- je krajevnih cest. Z. Šalamun TEDNIK - Četrtek, 21. november 1996 deli smo 28. NOVEMBRA SEJA MESTNEGA SVETA PTUJ Ptujski mestni svetniki so ob koncu prejšnjega tedna prejeli gradivo za 23. sejo sveta mestne občine Ptuj, ki bo 28. no- vembra. Na njej se bodo seznanili z informacijo o realizaciji pro- računa mestne občine Ptuj v devetih mesecih letošnjega leto, sklepali o predlogu odloka o rebalansu proračuna za leto 1 996, predlogu pravilnika o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v mestni občini ter osnutku odloka o uporabi županske protokolarne ovratnice. Imenovali bodo odgovornega urednika javnega glasila Ptujčan in obravnavali poročilo o delu ptujskega gledališča. Po še nepotr- jenih informocijah naj bi se tokratne seje sveta mestne občine Ptuj udeležili tudi predstavniki otroškega parlamenta, ki bodo no začetku seje predstavili svoje sklepe. NOVI PROSTORI DISPANZERJA ZA MENTALNO ZDRAVJE VČučkovi zgradbi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj so pričeli urejati prostore za potrebe dispanzerja za mentalno zdravje. Za te namene bodo^ usposobili nekdanje prostore dis- panzerja za pljučne bolnike. Ce bo šlo vse po načrtih, bo dispan- zer za mentalno zdravje pričel delati v novih prostorih januarja prihodnje leto. Dela izvaja Gradiš - Gradbeno podjetje Ptuj. V PONEDELJEK KATARININ SEJEM Letošnji Katarinin sejem, ki bo na ptujskih ulicah in trgih v ponedeljek, 25. novembra, bo eden najbolj urejenih doslej, kar zadeva prodajo. V oddelku za gospodarsto mestne občine so izdali več kot 1 20 soglasij za prodajo, največ za tekstilne izdelke. Že po tradiciji bodo na Katarininem sejmu prodajalci iz cele Slo- venije. SKROMNA RAST ŠTEVILA PODJETNIKOV Po podatkih oddelka za gospodarstvo mestne občine Ptuj je bilo na njenem območju konec oktobra 1111 samostojnih podjetnikov posameznikov. Podatki za druge občine na Ptujskem pa so: Gorišnica 134 samostojnih podjetnikov, Kidričevo 202, Zavrč 23, Majšperk 90, Videm 148, Destrnik-Trnovska vas 73, Dornava 71 in Juršinci 30. Porast števila podjetnikov v vseh občinah je v desetih mesecih letos skromen. V SOBOTO NA PTUJSKI TV l^a programu je glasbena oddaja Glasbena skrinjica. Nasto- Ipajo otroci iz cele Slovenije. Pripravila: MG i kariščen^^rostor. ... BA je protikadilski zakon znova obudil znano slovensko inovativno sposobnost. Odkri- ta je cigareta, ki jo lahko mir- no uporabljaš v zaprtem pros- toru in v vsaki družbi, saj se sploh ne kadi. Le prižgati je ne smeš. ... DA je volja volivcev na zadnjih volitvah na moč po- dobna protikadilskemu zako- nu: dobra je, le izvajati jo bo nemogoče. OWRI SE ... ... t)A 5^ Zeleni želeli imeti čast in pritisniti gumb za sprožitev rušilne moči, ki bo "položila" rdeč, 150 metrov vi- ^^industrijski simbolpretek- ... DA je glavni mož indust- rijskega giganta ob tej novici pozelenel. Ne politično, tem- več čustveno. ... DA so zaposleni kadilci v AL firmi protestirali zaradi rušenja visokega dimnika. Po njihovem bi lahko bila v njem odlična kadilnica. ... DA so trije ptujski direktor- ji pred dnevi staknili glave in izmenjali izkušnje, kako bodo po direktivi zakona rešili ka- dilski prostorski problem v podjetju. Pa se eden spomni dvorišča, ki je bilo doslej, predvsem pozimi, premalo iz- VIDI SE ... ... DA vojaškim poveljnikom bolniška ne pripada, predvsem ne, ko gre za veliko vojaško vajo pred očmi tujih opazovalcev. Ce si poškodo- van, pač igraš vlogo ranjenca. PTUJ / OB SVETOVNEM DNEVU SlADKORNE BOLEZNI Zff Srn boljše zdravst- veno stanie diabetikov v Narodnem domu v Ptuju je bilo 16. novembra delovno in družabno srečanje diabetikov de- setih občin. Ptujsko društvo za boj proti sladkorni bolezni, ki ima že 22-letno tradicijo in blizu tisoč čla- nov, ga je pripravilo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. no- vembru. V Sloveniji je trenutno registriranih 75 tisoč sladkornih bolnikov, na Ptujskem jih je več kot štiri tisoč. V preteklosti je bila stopnja obolevnosti na tem predavanju govorila tudi znana ptujska diabetologinja dr. Lidija Trop, ki je na republiški proslavi ob 75-letnici iznajdbe insulina in ob 40-letnici delovanja Zveze društev za boj proti sladkorni bo- lezni prejela posebno priznanje za življenjsko delo z diabetiki, v so- boto pa ji je župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci izročil občinsko priznanje - pečat mesta Ptuja z likom svetega Jurija. Pri- ložnostno darilo je izročil tudi za- Zupan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci izroča dr. Lidiji Trop občinsko priznanje. Foto: M. Ozmec območju že pet odstotkov, letošnja je nižja - morda tudi zaradi nes- poznavanja bolezni, zadrževanja bolnikov v splošnih ambulantah in nižjega standarda. Sobotno srečanje kot tudi vsa dosedanja, ki jih je društvo orga- niziralo, je bilo predvsem namen- jeno osveščanju diabetikov in okolja o tej kronični neozdravljivi bolezni, ki pa, če je dobro urejena in zdravljena, omogoča bolniku normalno življenje in delo. Žal je v svetu v povprečju samo 27 odstot- kov dobro urejenih diabetikov. V zadnjem času se tudi v Sloveniji, ki je doslej vzorno skrbela za svoje sladkorne bolnike, dogajajo dejan- ja, ki so v njihovo škodo, od napot- nic naprej, grozi pa jim tudi plačevanje oziroma sofinanciranje pripomočkov ob insulinski terapi- ji. V tem je v svojem zdravstvenem sebni diabetologinji dr. Marti Si- monič, ki prav tako nesebično skrbi za čim boljše zdravstveno stanje sladkornih bolnikov. V kulturnem programu so na srečanju sladkornih bolnikov de- setih oziroma enajstih občin, ude- ležili so se ga tudi predstavniki društva za boj proti sladkorni bo- lezni iz Ljutomera, nastopili oktet iz Dornave, učenci glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja in folklor- na skupina ptujske bolnišnice s skupino petih pevk. Sobotno srečanje ptujskih sladkornih bol- nikov je izzvenelo tudi kot pregled letošnjega dela in napoved ak- tivnosti v novem letu. Do konca leta jih čakajo še organizacija prednovoletnega srečanja in obis- kih vseh nad 80 let starih sladkor- nih bolnikov. MG PTUJ / TERME Z NOVIMA PROGRAMOMA Terme iia/fiol/ ureieno kopališie Na 43. gostinsko-turističnem zboru, ki je bil 6. in 7. novembra na Bledu, so ptujske Terme prejele lepo priznanje, in sicer za najbolj urejeno termalno kopališče v letu 1996 v Sloveniji. Tako je ocenila sekcija za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbor- nici Slovenije. Med rivierami je bila najboljša termalna riviera Čatež. Terme Ptuj so si priznanje prido- bile predvsem zaradi nenehnih vlaganj v zunanje termalno kopa- lišče v zadnjih letih. V letu 1995 je bila to valovalna naprava, letos so odprli nov rekreacijski bazen s ter- malno vodo in dvema tobogano- ma. Priznanje je tudi rezultat stal- ne skrbi za izboljšanje kakovosti storitev. Tudi po kakovosti vode v bazenih, ki jo tedensko pregleduje enota mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo v Ptuju, so med najboljšimi v Sloveniji. Re- zultat vlaganj v kopališki del je tudi povečanje števila kopalcev, v devetih mesecih letos jih bilo za devet odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnjega leta, v pokritih bazenih jih je bilo 83 tisoč, v zu- nanjih pa 66 tisoč. Vseh nočitev pa je bilo okrog 30 tisoč oziroma toli- ko kot v enakem obdobju leta 1995. V bungalovih in apartmajih so dosegli lanskoletno realizacijo, v avtokampu je bilo sicer za 12 odstotkov več gostov, a za četrtino manj nočitev. Razveseljivo pa je, da se je povečala povprečna doba bivanja gostov v Termah. Več je bilo tistih, ki so se odločili za do- pustovanje v ptujskem zdravilišču. Na področju ambulantne de- javnosti so dosežene storitve v okviru dogovorjenega obsega po pogodbi, ki so jo sklenili z zdravstveno zavarovalnico. Na področju zdraviliškega zdravljenja pa so nekoliko pod planom, ta del dejavnosti je odvisen od napotitve zdravniških komisij. Podobno stanje ugotavljajo tudi v drugih slovenskih naravnih zdraviliščih. V pripravah na jesensko-zimsko sezono so posodobili tudi recepcijo in garderobni del v notranjem delu termalnega kopališča. Z jesenjo so pričeli uvajati dva nova preventivna programa, s ka- terima želijo pridobiti še več gos- tov; tem ponujajo tudi skupinsko savno. Gre za preventivna progra- ma aktivne vodne rekreacije, ki bo potekala enkrat tedensko ob ve- čerih (plavanje do 22. ure) in šolo proti bolečinam v hrbtu (10-urni program), ki so ju ponudili podje- tjem in drugim zainteresiranim, ki skrbijo za dobro zdravstveno počutje svojih delavcev. Letošnji gostinsko-turistični zbor je prinesel uspeh tudi Branki Serban, receptorki ptujskih Term, ki je bila v tekmovanju receptorjev v znanju angleškega jezika druga. Ptujske Terme so se letos prvič udeležile tudi tekmovalnega dela gostinsko-turističnega zbora. MG "^Akcija Lopata snežna pvc Zl HMj ^i^^^'^!^*^ Lppgjj snežna alu ZT Lou Lopata snežna alu ZT Muta 1.993,90 Vedra pvc 181 934,50 Lopata konic. - metač. ZT 4-06 Lov. Vedra pvc 12 I Vedra pvc 251 Samokolnica LIV Vrtalnik AKU 2272 SKIL Bili*^ Vrtalnik S 558 AS 3 HP glava isk. Kotni brusilnik GWS 7-115 Bosch i ^ brusilnik KB B9-A Iskra Žaga povratna PZ 55 B Iskra Žaga krožna KZ 55 D Iskra Nadrezkar NR 808 A Iskra Hi- "— * Vrtalnik KO 564 RE B-t-D Vrtalnik BL400 B-t-0 Kosilnica vrtna 4 T Brigo Alko Kosilnica vrtna 4 T Pan. Žaga motorna 61FF Tom. Ponudba velja za Mercator SVS. V vseh specializiranih prodajalnah na Ptuju, Lenartu, Ormožu, G. Radgoni, Lendavi. lercator ?iajboljši sosed AKCIJSKA PRODAJA igrač Plišaste igračUS vrsti Kovinski avtomobili ■».iiumiArnjaki, avtobusi! Avto s kockami 1.599,00 Magnetne črke in številke s tablo Ravensburger puzle - otroške Igralne karte otroške Piatnik Euro 289,00 Lepotni set s fenom In še 10 artiklov po akcijskih predprazničnih cenah. V specializiranih prodajalnah in v trgovinah na Ptuju, Lenartu, Ormožu, G. Radgoni, Lendavi. Mercator 4 četrtek, 21. november 1996 ■ TEDNIK ZANmiVOSTI, REPOHTAIE PESNIŠKA DOLINA / VOJAŠKA VAJA DRAVA '96! Na območju Pesniške doline je v četrtek, 14. novembra, potekal zaključni del skupne taktične vaje mirnodobskih enot slovenske vojske pod naslovom Drava '96, ki jo je pripravilo ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Na njej je v popolni bojni opremi sode- lovalo okoli 2.500 častnikov, podčastnikov in vojakov, ki zakl- jučujejo usposabljanje. V vaji je bilo uporabljenih več kot 400 vozil, 45 oklepnih in drugih bojnih vozil ter 16 letal in helikopterjev; ,ed le- tali sta posebno pozornost pritegni- la nizozemska lovca F 16. Vajo so si ogledalo tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, minister za obrambo Jelko Kacin, številni predstavniki slovenskih oboroženih sil, vojaški atašeji v Slo- veniji ter župani občin Ptuj, Lenart, Gorišnica, Juršinci in Destrnik- Trnovska vas, na območju katerih je vaja potekala. Poveljnik vzhodnoštajerske po- krajine in vodja vaje brigadir Ladis- lav Lipič je povedal, da je bil glavni namen vaje dosežen: preverjanje stopnje usposobljenosti in pripravljenosti posameznih enot slo- venske vojske: "Med osnovnimi cilji skupne tektične vojaške vaje Drava '96 bi poudaril predvsem tiste, za ka- tere smo ocenili, da so temeljni. Kot prvo je bil opravljen preizkus sis- temskih rešitev iz doktrine vojaške obrambe. Ocenjujemo, da smo ravno ta temeljni cilj dosegli, saj smo v vaji formirali združene taktične enote, preizkusili njihovo delovanje in opremo na specifičnem zemljišču Pesniške doline. Drugi uspešno op- ravljen cilj je bil preizkus logistične oskrbe v delovanju združenih tak- tičnih enot, nič manj pomembni pa niso doseženi cilji v urjenju po- veljstev in enot pri sprejemanju odločitev, realizacija teh odločitev v samih enot ter izdelava posameznih bojnih dokumentov." Zakaj ste za vajo izbrali prav Pes- niško dolino? "Kljub vtisu, da je zemljišče v Pes- niški dolini lahko prehodno, saj je precej ravno, je pravzaprav izredno zahtevno, saj je delno zamočvirjeno, izredno mehko in prepleteno z različnimi melioracijskimi jarki in drugimi ovirami. Tako imajo predvsem oklepne enote ob prehodu izredno velike težave. Vendar se je sedaj v praksi pokazalo, da je s pomočjo pontonskih mostov in dru- gih ukrepov tudi to možno, čeprav jih je zaradi tega veliko lažje ovirati." Poleg letalskih sil smo videli in slišali tudi delo topniških enot, ar- tilerije in pehote. Koliko rodov slo- venske vojske je na vaji sodelova- lo? "Pravzaprav so sodelovali vsi rodo- vi - od pehote, oklepnih in raketnih enot ter artilerije do enot logistike in zveze ter seveda letalskih in drugih v boju potrebnih enot." Vajo si je ogledal tudi vrhovni po- veljnik oboroženih sil in predsednik Slovenije Milan Kučan. Ves čas ste bili z njim, je bil s potekom zadovoljen? "Na podlagi tega, kar sva se pogo- varjala, ocenjujem, da je videl pose- ben napredek pri organizaciji voden- Potek vaje sta spremljala tudi predsednik Milan Kučan in obrambni minister Jelko Kacin Pogled s položaja na Velovlek in del Pesniške doli- ne, kjer so potekali boji vojaške vaje Drava'96 Vajo slovenske vojske so z zanimanjem spremljali tuji vojaški atašeji in predstavniki oboroženih sil Oklepne enote slovenske vojske med vajo na Kicarju ja takšne oblike oboroženega boja ter seveda drugih elementov, še posebej organizacije izvajanja logistične oskrbe." V vaji so bila uporabljena tudi nekatera nova bojna sredstva slo- venske vojske. Katera? "Res je, prevsem gre za nekatera nova sredstva artilerije, sredstva zvez ter sredstva spremljanja v zračni si- tuaciji. Tako so bili prvič, seveda samo manevrsko, uporabljeni havbi- ce 155 mm in moderniziran tank T 55 z vsemi izboljšavami, ki so potrebne, da prestopi mejo ene gene- racije, izpostavil pa bi tudi nekatera prvič uporabljena in zelo učinkovita sredstva zvez." Zanimo je, da ste pri izdelavi bo- jnih dokumentov prvič uporabili kartografske simbole vojaške orga- nizacije NATO. S kakšnim namen- om? "Če govorimo o približevanju zvezi Nato, potem je seveda med drugim potrebno vedeti uporabljati njihove kartografske simbole. Res smo jih v slovenski vojski na tej vaji prvič uradno uporabili in moram reči, da smo imeli v začetku kar nekaj težav, vendar je sedanja ocena takšna: upo- raba teh znakov ima v tem trenutku vsaj dve prednosti. Prvič, omogoča izredno veliko preglednost aktivnos- ti na karti, in drugič, na nižje povel- jujoče se prenaša odgovornost in iz- vajanje posameznih aktivnosti. Tako recimo nadrejeni ne odloča o tem, kako bo podrejeni častnik izvedel posamezno aktivnost, ampak mu samo zastavlja cilj in daje nalogo, vse drugo je odvisno od njegove iz- najdljivosti in sposobnosti njegove enote. To bomo podrobneje skrbno ocenili v natančni analizi vaje, ki bo narejena do konca tega meseca. Naj dodam, da je potek vaje spremljalo 41 presojevalcev." Drava '96 je bila v bistvu nadalje- vanje vsakoletne vaje Skok in zakl- jučna vaja te generacije slovenske vojske. Je potekala brez človeških poškodb? "Izredno razveseljivo je, da večjih poškodb med udeleženci ni bilo, le v enem primeru je prišlo do zvina gležnja, resnejših poškodb pa na srečo ni bilo. Zahvaljujem se vsem, ki so v vaji sodelovali, saj so tako po- kazali in dokazali, kaj ta trenutek zmore slovenska vojska." Naj ob koncu zapišemo še to, da bodo vsi tisti, ki jim je bila med vajo povzročena materialna škoda ali škoda na zemljiščih in posevkih, do- bili to kmalu povrnjeno, saj naj bi ekipe strokovnjakov to že ocenile v tem tednu. M. Ozmec Eden izmed 2.500 vojakov slovenske vojske med bojno nalogo _ Vodja vaje dislav Lipič PRODAJA VOZIL SKODA UGODNI KREDITI! AKCIJA 1.000 DEM POPUSTA pri nakupu vozil ŠKODA najcenejša FELICIA samo lasomsiT Ormoška cesta 23, p.o. PRODAJA: tel.: 062 776 311, SERVIS: tel.: 062 771 883 PRODAJA AVTODELOV: tel.: 062 776 357, 771 772 Avtohiša Hvaleč Kidričevo Ptuj Osojni kova 3 Prodaja vozil )2/778-345 Rezervni deli 062i/778-34§ , TEDNIK - Četrtek^ 21. november 1996 ZAMmiVOSTh KEPORTAZe PIŠE: JAKA KOŠIR / ŠTIRJE SLOVENCI V NEPALU, DA O NAHRBTNIKIH NE GOVORIMO - XI f/lce In hg&nd^ Naslednje jutro je bil neljubi do- godek v družbi prijateljice Sony in njenih bratov Rajendre in Rajesha že pozabljen. Poslušajoč nasvete staršev smo pri prežvekovanju baje zdravilnih oreščkov skušali čim- bolj preusmerjati svoja čutila in pri tem sedeči na položni strehi opazovali zasnežene vršace, ki so se na obzorju dvigovali iz morja škrlatnih meglic. Mogoče bi lahko slišali celo odmeve jetijev, ki bi jih prinesel veter z belih pobočij. No ja, najbrž bi morali res dobro pris- luhniti. Nepalska pravljica namreč pravi, da so ta kosmata bitja že dol- go tega izumrla, in zatrjuje, da so si poslednjo jamo skopali sami. • Kako so se jetiji pobili Davno tega je v gorovju Khum- bu živelo veliko snežnih mož. Cele dneve so opazovali kmete pri nji- hovih opravilih. Ko pa je padel mrak, so se pritihotapili na polja. Posnemajoč kmete so okopavali sadike in tako poteptali vse, kar so vaščani s trudom vzgojili čez dan. Ljudje so nemočno opazovali nji- hovo početje in v strahu trepetali za zaprtimi vrati. Nekega dne pa so skovali načrt, kako bodo ugnali nadležne uničevalce. Na dobro vidno mesto so prinesli vrče blagega piva in le- sene meče. Popili so čang in se v pretvarjajoči pijanosti začeli boje- vati med sabo. Pod budnimi očmi jetijev so se še pred sončnim zaho- dom vrnili k domačim ognjiščem. Brž ko je padel mrak, se je nekaj pogumnih kmetov vrnilo. V vrče so natočili močno riževo vino in lesene meče nadomestili z ostRimi bodali. Nato so jo urno ucvrli do- mov ter zapahnili duri. Ko so zasijale prve zvezde, so snežni možje navdušeno prišli iz svojih skrivališč. Spraznili so vrče in v opotekajoči pijanosti vzeli v roke nevarne sablje. Udrihali so drug po drugem, dokler niso po- končali prav vseh predstavnikov svoje vrste. Odslej so kmetje živeli v miru in brez bojazni želi plodove svojega dela. Bogastvo pravljic, mitov in le- gend prežema prav vsako nepalsko dušo. S Sony, Rajendro in Ra- jeshom sem preživela mnogo lepih trenutkov ob poslušanju zgodb. Ko smo sedeli na sončni strehi ali pod skupno odejo zatišja večera, so v živih barvah slikali legende o živalih, ljudeh, demonih in bogo- vih. Ta pisana zakladnica, ki v mnogih živi kot verodostojno izročilo, vedno znova odpira vrata igri v svetu in plete izpoved upanj, želja in strahov naših sanj. Po sta- rem običaju pa se na koncu vsake pripovedi zasliši naslednji napev: Kdor prisluhne pravljici tej, sijoče zlato bo dobil, in ta, ki raznaša vonj njenih vej, si venec cvetlic prisvojil. Pravljica bo poletela v nebo in vrne se tistega dne, ko v zibanju časa se najde nekdo, ki spet jo z vsem srcem pove. (iz angleščine prevedla Darja Urbane) • Življenje na vasi Rek, da moraš hrano pojesti, še predno se ti pogrejejo(!) podplati, me je prepričal, da hlad, ki se vije iz posušenih ilovnatih tal, ne vlada le mojim stopalom. Nevari - ple- me, ki mu pripada družina Pradhan - stopajo vselej bosonogi v drugo nadstropje, ki je tradicio- nalno namenjeno prehrani in hišnim religioznim obredom s sve- tim kotičkom. V tem nepregraje- nem prostoru brez pohištva smo se prekrižanih nog posedli na platne- ne predpražnike. Odkar so me sprejeli v svoj dom, so na šestih mestih prekrivali steptano rdečo glino. Z njo premažejo tla v veri, da se bodo prikupili Lakshmi, bogu sreče, bogastva in lepote. Z obema rokama smo si ponesli svet- lobo oljenke proti očem ter počakali, da je mati Sanu Maiya ob petju in zvončkljanju končala vsa- kodnevni obred. Ime te Nevarke VW SHARAN 37.110 DEM UGODNI PORSCHE KREDITI: PRIMER KREDITA ZA 20.000 DEM = 36 x 679DEM oz. 60 x 463 DEM POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA VOLKSV/AGEN Dominko d.o.o. PRODAJA IN SERVIS Ob Studenčnici 4, 62250 Ptuj, tel. 062 779 101, fax. 062 779 068 Pred poukom odbojka mehkih oblin pomeni v jeziku hindi Majhna punčka in najbrž so za to igro imena in podobe zas- lužne predvsem velike kopice riža, ki si jih nalagajo na svoje krožnike. Ob splošnem smehu sem potrebo- vala kar nekaj časa, da sem osvojila novo spretnost prehranjevanja brez vojske pribora in s tem obudi- la pozabljeno umetnost uživanja. Tako kot Indijci tudi Nepalci jejo izključno z desno roko, saj je leva namenjena "nečistim" opravilom. Riž, pomešan z omako, oblikujejo v kepice in jih z izurjenim gibom vržejo v usta. Nekateri Nevari položijo pred svoje krožnike obložene koruzne liste, saj verja- mejo, da bo vonj darovanih dobrot potešil lakoto prednikov. Najpo- gostejšo jed dalbhat (dal: vrsta stročnice; bhat: riž) navadno zali- jejo z riževim vinom ali blagim riževim pivom. Ko so mi v kozarec natakali ta rahlo kiselkast alkohol- ni napitek in mi zatrjevali, da ga pijejo vsi otroci od ranih nog, se mi je zazdelo, da že vem, zakaj se tukajšnji ljudje tako prešerno sme- jijo. Nepalci so izredno gostoljubni, kar izžareva že navada, da nikdar ne smejo odkloniti zavetja tujcu, ki zvečer potrka na vrata. Hkrati pa so globoko užaljeni, če gostoljubje Foto: Jaka Košir odkloniš. Mati in oče prijateljice Sony ter njenih bratov Rajendre in Rajesha sta mi z vzdevkom hčerka kmalu začela izkazovati posebno naklonjenost. Skupaj smo obdelo- vali vrt, nosili ogromne vreče riža k mlinarju, pripravljali jedi in sle- dili rasti nežnih poganjkov riža, ki bodo že čez pol leta kot mehka odeja objeli ugnezdeno vas. GRfiDB€Nfl podzemno polaganje kablov (preboji) in cevi brez prekopavanja izkopi vseh vrst - tlačenje zemlje vibroplošča - žaba, freza, minibager kompresorske storitve rezanje asfalta ALEKSANDER GABROVEC K jezeru 6, Budina, Ptuj 2250, tel.: (062) 772 - 295 četrtek, 21. november 1996 - TEDNIK 00 7O0 IM TAM Internet ni le modna muho Internet (intranet, medmrežje, medomrežje) je trenutno verjetno najpogosteje omenjena in največkrat zapisana beseda. Moderna in pomembna beseda. Če lidorlioli hoče trenutno nekaj pomeniti, mora to poznati, imeti nepos- redno povezavo z omrežjem in sploh čimveč vedeti o tem. Kako se v šoli odzivati na take pojave, je verjetno popol- noma jasno: s kar največjo intelektualno skepso, distanco in preudarnostjo, nikakor pa ne z zatiskanjem oči pred stvarnimi novimi pojavi. . Zaradi pomembnosti novih tehnologij in njihove uporabe smo na Šolskem centru na Ptuju že ves čas v koraku z dogajanji, na tem področju, tako na področju opreme kakor pa seve- da tudi na vsebinskem delu in uporabi teh tehnologij. To je po- membno, saj nam tehnologija nič ne pomeni, če je ne znamo oz. sploh ne uporabljamo. Internet nam poleg dostopa do informacij nudi tudi bogate možnosti komuniciranja, pogo- varjanja in povezovanja z drugi- mi udeleženci na povezavah. V tem pogledu pojav sploh ni nov, le da je zaradi drage tehnike bil v preteklosti omejen na uglednejše ustanove (univerze, inštitute). Danes, ko je tako množično dos- topen, bi bilo seveda škoda pre- pustiti to možnost izobraževanja naključju. Zato se povezujemo v organizirane kroge t. i. internet projektov za izobraževanje in komuniciranje. Eden takih je projekt I*EARN, ki je zelo velik, raznolik in bogat mednarodni projekt povezovanja izobraževalnih institucij v bolj ali manj zaključene celote za delo na raznih področjih izobraževalnih dejavnosti: od raziskovanja okolja, do pisanja poezije. Prav na Šolskem centru na Ptuju smo začeli prvi slovenski projekt I*EARN z naslovom Oseba, ki jo občudujem. V tem projektu naj bi čimveč mladih opisalo svoje mladostne ideale in vzore. Vsi ti zapisi se zberejo na enem mestu - v t.i. konferenci, kjer potem moderator po zakl- jučku projekta naredi povzetek, zbere rezultate in povabi ude- ležence projekta na sestanek oz. srečanje. Prednost tega načina dela je v tem, da se v kratkem času na enem mestu zbere veliko informacij, da udeleženci nepos- redno komunicirajo med seboj, ne glede na to, od kod so - mednarodni projekti so še toliko zanimivejši, saj povezujejo ljudi iz različnih držav in krajev sveta in da na koncu dobimo celoto - rezultat, projekt. To je lahko zaključek, začetek novega pro- jekta, pač glede na naravo teme, tematike, problema. Ali pa re- zultat trajne vrednosti, osnova ali literatura za nadaljnje izobraževanje. V projekt Oseba, ki jo občudu- jem smo vključili prve tri letnike gimnazije. Delo je potekalo tako, da so dijaki v obliki krajšega ses- tavka čimbolj neposredno zapi- sali, katera je oseba, ki jo občudujejo, ki jim pomeni nek ideal v življenju itd. Te sestavke smo potem na šoli v skupini pro- fesorjev slovenskega jezika, psi- hologije in sociologije prebrali in izbrali najboljše. Te smo nato preko omrežja pošali v konferen- co, ki je bila odprta za ta projekt. Moderator projekta je po izteku roka prispevke zbral, izdelal poročilo, ki smo ga natisnili v obliki biltena. Bili smo ena od sedmih srednjih šol, ki se je vključila v projekt. V biltenu lahko sedaj udeleženci projekta najdejo razmišljanja svojih vrstnikov iz Celja, Velenja, No- vega mesta, Ljubljane itd. o is- tem vprašanju, na katerega so sami odgovarjali. Zanimiva ugotovitev, ki smo jo lahko postavili vsi udeleženci projekta, je, da imajo mladi iste vzornike, da pa je v tem obdobju precej takih, ki so vzornike izgu- bili ali pa jih sploh niso imeli. Možnosti, ki se odpirajo pri upo- rabi preproste knjižice pri prej omenjenih predmetih, so torej kar velike, aktualni pregled na problematiko pa dokaj šibek. Če bi enak projekt izvedli v mednarodnem merilu, postopek ne bi bil nič zahtevnejši, rezulta- ti pa veliko bogatejši. Ker v okviru projekta I*EARN take dejavnosti tečejo, je naša trdna odločitev, vključevanje v mednarodne projekte. Tako vključevanje zahteva predvsem izbiro jezika. Ta je na- jvečkrat angleški, kar pomeni, da moramo na šoli tim razširiti z učitelji angleškega jezika. Na gimnaziji smo že našli formulo vključevanja angleškega jezika, ki se sicer ukvarja tudi z drugimi vidiki angleškega jezika, v pro- jekte I*EARN. Takšna vsebina je gotovo trdna osnova za vključevanje In- terneta v šolo. Predstavlja dodat- no motivacijo za raziskovanje, učenje in iskanje stikov. Ker še ni vključena v redni pouk, si moramo ustvariti možnosti, da bo to postala. Ne zveni kot znanstvena fan- tastika, če verjamemo v navidez- ni Internet razred, v katerem se bodo neobremenjeni učenci iz različnih delov sveta v navidez- nem prostoru ip času, v katerem se bodo učili o zgodovini, socio- logiji, biologiji ipd., potovali enostavno, doživljali ljudi in svet okrog sebe primerno času in navadam^, v katerih bodo živeli. Včasih pa bodo šli na izlet, in ka- morkoli bodo prišli, povsod jih bodo pričakovali znanci. In svet bo globalna vas. In Internet ne bo modna beseda. Hvala kolegicam Miri Janžekovi, Zdravki Pernek in Aleksdandri Pal za pomoč pri dosedanjih in vseh bodočih ak- tivnostih. Stanislav Šenveter PTUJ / GALERIJA ON-LINE Pluiimi po ffifeinefu v s vef Ptujčani imajo že nekaj priložnosti za povezavo v svetovno računalniško omrežje Internet. Preko akademskega omrežja Arnes, ki je tudi del Interneta, so povezane z In- ternetom srednje in nekatere osnovne šole. Knjižnica Iva- na Potrča, občinski zavod Bistra in posamezniki, ki se vključujejo bodisi preko teh vstopnikov bodisi preko vstopnikov univerz v Mariboru ali Ljubljani. Knjižnica na- merava skupaj z ministrstvom za znanost in tehnologijo in Bistro urediti ciber cafe, torej računalniško kavarno, ki bo na komercialni način zadovoljevala potrebe tistih, ki doma nimajo računalnikov. Prvo komercialno vozlišče za vključitev na Internet je na Ptu- ju vzpostavilo letos maja domače podjetje KDM, ki ga vodi Bojan Mihelač. Doslej se je preko njih priključilo 60 zasebnikov in de- lovnih organizacij. Priključkov na Internet bi bilo najbrž še več, če bi bila na Ptuju bolje urejena telefonska infrastruktura. Zal namreč mnogi še vedno telefoni- rajo s tako imenovanih dvojčkov ali pa sploh ne morejo dobiti te- lefonskega priključka. Pač pa ponuja Telekom, ki je zadolžen za infrastrukturo, tudi komerci- alno priključitev na Internet, se- veda če ima bodoči internetovec telefonsko linijo. Internet omogoča raznovrstno komunikacijo z vsemi, ki so priključeni na omrežje. Po neka- terih ocenah se vključi vsak dan v omrežje med 10 in 20 milijoni uporabnikov z vsega sveta. Poleg tega da se uporabniki "pogovar- jajo", iščejo informacije, jih pa tudi posredujejo. Podjetje KDM je prejšnji te- den predstavilo svoj informa- tivni prispevek na Internetu. Odločili so se za predstavitev ptujskih slikarjev Lugariča, Mežana, Kasimirja in Simoniča ter njihovih del v tako imenova- ni "on-line galeriji". To je prvi korak predstavitve Ptuja na In- ternetu. Bojan Mihelač, direktor podjetja KDM, meni, da je predstavljanje Ptuja in njegovih znamenitosti na Internetu zelo potrebno, saj obveščanje po In- ternetu ni le modna muha, pač pa gotovo prispeva tudi k turis- tičnemu povpraševanju in gos- podarskemu sodelovanju nekega območja s svetom. KDM name- rava v prihodnje predstaviti tudi druge segmente ptujske kulture, dediščine in Ptuj kot celoto. Pričakuje, da se bo v predstavi- tev vključila tudi ptujska občina ali pa vsaj njen turističnoinfor- mativni center. Milena Zupanli ZDAJ V KULTURI ### CHD za sredstva programa Phare v imenu ptujske občine pripravlja Štefan Čelan pri- javo razvoja Centra humanističniln dejavnosti za ev- ropski program tuje telnnične pomoči Pliare. Gre za oblikovanje Centra humanističniln dejavnosti kot projektne ideje, ki naj bi jo predstavili posebni komi- siji v Bruslju. Občina Ptuj je v pripravo tega projekta, pri čemer sodelujejo predstavniki mnogih ptujskih institucij, vložila__ približno 30 tisoč mark v tolarski protivrednosti. Če bo projekt sprejet, bo občina iz evropskih sredstev programa Phare pridobila za pripravo natančne študije 50 tisoč ekujev v pri- hodnjem letu, na osnovi te študije pa bo občina Ptuj kandidirala za 4 milijone ekujev izvedbenih sredstev programa Phare za uresničevanje projekta Centra humanističnih dejavnosti. Če bo uspela, namerava denar vložiti v ureditev Malega gradu za potrebe knjižnice, preselitev pošte in gradnjo minoritske cer- kve. Občinam manj sredstev za kulturo Na seminarju, namenjenem predstavnikom ljubi-: teljskih kulturnih društev in predstavnikom občin, kij ga je organizirala ZKO Ptuj, je približno 40 udeležen- j cev poslušalo razlago podsekretarke ministrstva za j kulturo Nataše Pihler o merilih za zagotovljeno po- rabo občin na področju kulture in glavnega tajnika | ZKOS Vojka Stoparja o Skladu za ljubiteljsko kultu-j ro. Občine so dolžne dodeliti denar iz zagotovljene porabe za kulturo v tistem deležu, kot to določajo posebna merila. Po njih so prioritetni financiranje knjižnične mreže, financiranje javnih zavodov, delo- vanje občinske ZKO, zagotavljanje minimalnih sredstev za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev, za kulturne prireditve, 50 ali 20 odstotkov potrebnih sredstev za obnovo kulturnih spomenikov, sredstva ° za nakup knjig ... Občina lahko v skladu s svojo us- meritvijo nameni kulturi tudi večji delež od predvide- nega, nikakor pa ne manjšega. Občine, ki v letošnjem letu kulturi ne bodo dodelile predvidene- ga deleža, naj bi naslednje leto dobile za zagotovlje- no porabo manj denarja, je v imenu ministrstva opo- zorila predstavnike občin in društev Nataša Pihler. In kako naj predstavniki društev ukrepajo, če opazi- jo, da so jih lastne občine oškodovale? Vojko Stopar, glavni tajnik ZKOS in v.d. direktorja Sklada za ljubiteljsko kulturo, je dejal, da naj se na- jprej pogovorijo v občini, nato pa urejajo zadeve s pomočjo ZKO, pa tudi z obvestilom ministrstvu. Po- vedal je, da Sklad za ljubiteljsko kulturo še ne delu- je, saj je bil imenovan za v.d. direktorja šele pred mesecem dni, glede na zamenjavo parlamenta pa predvideva, da bo procedura mogoča šele spomla- di prihodnjega leta. Čeprav naj bi Sklad prinesel predvsem formalne rešitve, ne pa vsebinskih spre- memb delovanja ZKO, se bo tako negotovost občinskih ZKO nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Sicer pa Vojko Stopar ocenjuje, da imajo ljubiteljska društva po uvedbi lokalne samouprave v manjših občinah več denarja, v večjih pa živijo v glavnem slabše kot prej. TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA ŠOLSKA ENCIKLOPEDIJA SVET 18AV Kraljestvo živali živalski svet je privlačen ma- lim in velikim. Pravijo tudi, da so tisti ljudje, ki imajo radi živa- li, nasploh dobrega srca. Živals- ke pravljice, basni, kjer imajo živali človeške lastnost, so pri mladih bralcih zelo priljublje- ne. Zraven princes in princev ter drugih pravljičnih junakov so zajčki (Zajčkov zvonček, Zajčkova hišica, Hopek ...), medvedki (Medvedja svatba. Božični medvedek. Medvedek Pu ...), miške (Sapramiška, Pe- karna Mišmaš, Miška iz stripov ...), račke in goske (Si ti naša mami?, O goskici, ki se je učila peti, Gagaj, gagaj ...), muce (Muca Copatarica, Mija z morja, Radomiš ...), kužki (Kuža Luža, Sreča na vrvici, Moj Aro ...), levi, sove, bobri, žabci, mravlje, netopirčki, pingvini, žirafe, žrebički in kar je domačih ter divjih živali glavni otroški knjižni junaki. Seveda tvorijo veliko skupino poučne knjige o živalih, ki so za manjše otroke bogato opremljene s slikami in primernim besedilom. Tako vam v današnji Tednikovi knji- garnici predstavljam izbor no- vejših poučnih knjig, ki bodo otrokom razširile znanje ter jih pritegnile k spoznavanju nara- ve. SKRIVNO ŽIVLJENJE ŽIVALI je zbirka založbe Mladinska knjiga, ki zajema doslej tri sli- kovno zelo zanimive knjige. Te prinašajo zanimivosti iz živals- kega sveta, ki so tudi mnogim odraslim neznane. Ali ste vede- li, da lahko jastreb z razdalje treh kilometrov še vedno razloči predmet premera 30 centimet- rov? Ali da sokol selec, najhit- rejši ptič na svetu, strmoglavlja s hitrostjo 320 km na uro? Te in mnoge druge neverjetnost lah- ko preberete v knjigi te zbirke EVROPSKE UJEDE IN SOVE. V knjigi NA DALJNEM SEVE- RU beremo, da termometer pri - 27 C zračne temperature, po- tisnjen v krzno moškatnega go- veda, pokaže -h 2 C že po desetih minutah. Izvemo tudi, da na mrzlem severu prespi zimo le malo sesalcev, čeprav bi pričakovali ravno nasprotno. Zadnja knjiga je naslovljena V GOZDOVIH IN PO DREVJU, kjer so predstavljeni gozdni prebivalci tudi našega področja. Ali veste kakšen hrup se sliši, ko poleti na nočni lov lesna sova? Nikakršen, ker ima čez peruti napeta tanka svilnata vlakna in leti popolnoma neslišno! Vse tri knjige so prijetno branje, kar je zasluga Michela Cuisina, sodelavca Nacionalne- ga prirodoslovnega muzeja v Parizu. ŽIVALI - ZNANE IN NEZNANE je enostaven naslov knjižne zbirke založbe Mladika in domačega avtorja Marka Al- jančiča in ilustratorke Dunje Kofler. Knjige so namenjene nižji stopnji osnovne šole. Posa- mezne knjige ne presegajo pe- tindvajsetih strani: na levih lis- tih je besedilo, na desnih pa ve- lika slika predstavljene živali. Doslej so izšle štiri knjige, ven- dar pričakujemo vsaj še tri. Prva prikazuje devet najbolj znanih afriških živali in kenguruja; druga predstavlja deset gozdnih prebivalcev; tretja knjiga pri- kazuje živali kmečkega dvorišča in v četrti domuje deset ptic našega okolja. Odlične ilustraci- je so primerne tudi za vaje v ri- sanju živali. ŠOLSKA ENCIKLOPEDIJA - SVET NARAVE je prava zakladnica sistema- tično urejenih podatkov, zani- mivosti in slikovnega gradiva. Letos je izšla pri Tehniški založbi Slovenije, ki je skrbna izdajateljica kvalitetne literatu- re. Originalna izdaja prihaja iz cenjene londonske založbe Us- borne Publishing (1994), kar je zadovoljivo hiter prevod za slo- venske bralce. Šolska enciklope- dija je'velikega formata in obse- ga petindevetdeset strani s stvarnim kazalom vred. V knjigi je nazorno predstavljenih več kot 600 vrst živali in rastlin ter njihovih naravnih bivališč. Kar 1500 ilustracij, zemljevidov in diagramov pojasnjuje skrivnosti narave. Razlage so jasne in v preprostem jeziku, razvrščene so po temah, ki vabijo k na- daljnjemu branju. Knjiga je po- pestrena z uokvirjenimi stolpci, kjer so zapisani poskusi za lažje razumevanje narave. Enciklope- dija predstavlja tudi ogrožene vrste in ekologijo narave. Tudi pojasnila strokovnih izrazov najdete v rej knjigi. Podatke v enciklopediji je zbrala Lisa Wats, prevedel pa Henrik Ci- glič. KO SE DAN KONČA je naslov, ki bi se podal kakšni pravljici ali zgodbici; vendar je to zanimivo branje o živalih ponoči. Priznana domača avto- rica Draga M. Tarman je zapisa- la dvanajst nočnih zanimivosti, ki so ob ilustracijah Danijela Demšarja prava knjižna poslas- tica za mlade bralce. Gotovo bodo po tej knjigi radi segli tudi učitelji za vzpodbujanje in po- pestritev pri pouku. Tarmanova pripoveduje o noči na kmečkem dvorišču, domačem vrtu, travniku, ribniku, gozdu, pra- gozdu, džungli, savani, puščavi. Izvemo tudi o nočnih selitvah in čutilih nočnih živali. Knjigo končuje seznam omenjenih rastlin in živali. Izšla je leta 1995 kot druga knjiga zbirke Čudeži narave. Vse predstavljene knjige najdete tudi v nadstropju mla- dinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, kjer so urejene poučne in strokovne knjige. Pričakujemo vas vsak dan od osme do devetnajste ure ter do dvanajstih ob sobotah. PRIREDTVE V KNJIŽNICI IVANA POTRČA Prejšnjo sredo se je v pravljični sobi predstavila avto- rica Jana Stržinar, lutkarica iz Mavričnega gledališča. Predsta- va je navdušila učence iz Dijaškega doma, ki so redni obiskovalci mladinske knjižnice. V četrtek, 28. novembra, bo od enajstih dalje potekalo de- lovno srečanje študijske skupi- ne z gostjo Darko Tancer-Ka- jnih. Istega dne pa vas vabimo na predstavitev knjige ČAS ČUDEŽEV, ki bo predvidoma ob devetnajstih. Lll\ana Klemenili TEDNIK - Četrtek, 21. november 1996 PTUJ / ZADOVOLJSTVO PTUJSKIH KLETARJEV OD TOD IN TAM Uspešna prodaja in obilna letina Martin je pred dobrim tednom opravil svoje poslanstvo in mošt spremenil v vino. Pri tem se je zagotovo z veseljem pomudil v ptujski vinski kleti, kjer ni tako rekoč nobene zaloge tistega, kar je krstil lani, letošnjega pa v izobilju. Povrh vsega letošnji pridelek kljub drugačnim napovedim med letom zori v kapljico, po kateri bodo kupci znova radi segali. V naslednjem pomartinovem pogovoru bo di- rektor Vinarstva Slovenske Gorice - Haloze pri Kme- tijskem kombinatu Ptuj, diplomirani ekonomist Andrej Sajko, razkril nekaj poslovnih in drugih značilnosti ptujskega Vinarstva. TEDNIK: Kakšno je bilo poslovanje Vinarstva v letošnjem letu, kar se tiče pro- daje lanskega pridelka in vašega nastopanja na sejems- kih in drugih ocenjevanjih? Andrej Sajko: "Lahko trdim, da je bilo letošnje leto nekaj po- sebnega. Ce pogledamo pet ali deset let nazaj, vidimo, da je bila tržna situacija za nas bistveno težja. Tudi danes so problemi, vendar smo kletarji s štajerskega območja močno zasidrani na slo- venskem trgu in to se pozna pri letošnji prodaji. Lanski letnik je tako rekoč v celoti prodan, sedaj le še sprotno oskrbujemo kupce, saj mora vsak dober kletar svoje- mu kupcu zagotoviti vino do konca leta. Tako po martinovem prihajajo na trg že naša mlada vina: haložan, laški rizling. S ka- kovostjo svojega vina smo bili v lanskem in prav tako v prejšnjih letih zadovoljni, saj se to v končni fazi kaže tudi v potrošnji. Poleg tega pa se lahklo pohvali- mo s priznanji, ki smo jih letos prejeli na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani, v Gornji Radgoni in drugje. V prejšnjih in v letošnjem letu je bilo vloženih v dosego tega cilja precej naporov in danes gledamo v prihodnost zelo optimistično." TEDNIK: Letos je bil odkup grozdja presenetljivo dober. So pridelovalci toliko grozdja od- dali zato, ker so bili lani zado- voljni s plačilom? Andrej Sajko: "Dober posel se lahko naredi le takrat, ko so za- dovoljne vse stranke. Naša poli- tika, zastavljena v prejšnjih le- tih, se je izkazala za pravilno. Gre pa za to, da morata biti v skupnem poslovanju odgovorni obe strani, tu mislim na proizva- jalce grozdja in kletarje. V končni fazi smo kot ena družina in med nami ne more biti nejas- nosti. Letošnji odkup je količinsko res izredno visok, to pa ne pomeni, da ga je preveč. Mi smo že lani prevzeli toliko grozdja, kot smo načrtovali, le- tos smo planirane količine pre- segli. Menim, da brez pravih poslovnih odnosov, s katerimi sta zadovoljni obe strani, takih količin ne bi prevzeli. Letos smo prevzeli 3,2 milijona kilogramov grozdja oziroma okoli 2,2 milijo- na litrov vina, za vsakega Slo- venca zagotavljamo torej iz naše kleti dober liter vina." TEDNIK: Kakovost grozdja in vina naj bi bila letos nekoli- ko slabša od lanske. Ali lahko to vpliva na slabšo prodajo? Andrej Sajko: "Zagotovo je kakovost bistveni faktor, ki vpli- va na prodajo. Vplivajo pa tudi drugi dejavniki, med njimi pri- merno višja ponudba v Sloveni- ji, kjer so vsa vinorodna območja pridelala več vina kot lani. Osebno se ne bojim, kako bo s prodajo. Zadnji dve leti namreč štajerske kleti sploh nimamo prehodnih zalog. Včasih smo za- loge prejšnjega letnika držali še dva, tri mesece v novem letu, le- tos začenjamo prodajo mladega vina že novembra in decembra. Mnenja, da letnik ni takšen, kot lani, lahko demantiram in trdim celo nasprotno: pri nekaterih sortah so sortnosti celo bolj izražene kot v lanskem letu. Na kvaliteto ne vpliva samo sladkor, ki je v moštu, pač pa tudi kisline, ki so bile letos nekoliko višje. S strokovnim kletarjenjem pa lah- ko kletar pravilno usmeri tok vretja tako, da dobimo izredno izbori, posebni izbori ali ledeno vino. Tudi letos smo pustili pri chardonnayjih, pinotih in sau- vignonih nekatere parcele, ki so namenjene pozni trgatvi. To nadzoruje posebna institucija in izdaja potrebna dovoljenja. S tega vidika se v primerjavi s prejšnjimi leti ni nič spremenilo. Z vsakim proizvajalcem se pose- bej dogovorimo o sodelovanju, o posebni ceni takšnega grozdja in tudi tu iščemo skupne interese." Andrej Sajko, direktor Vinarstva Slovenske gorice - Haloze v KK Ptuj: "Lanski pridelek je prodan, začen- jamo prodajo letošnjega." pitna vina. Glede na dosedanje kazalce o kakovosti mladega vina moram reči, da sem opti- mist tako glede kakovosti kot prodaje letošnjega pridelka." TEDNIK: Pred leti ste dali vi- nograde Kmetijskega kombi- nata Ptuj v najem bivšim dela- vce, ki so tako postali kmetje in vaši kooperanti. Kako je sedaj s trgatvami posebnih kakovos- ti? Andrej Sajko: "Zadeva se ni popolnoma nič spremenila. Na nekaj sto trsih še vedno čaka grozdje, ki ga bomo potrgali v decembru ali celo v januarju, od- visno pač od tega, kaj bomo žele- li doseči: bodo to suhi jagodni TEDNIK: Kaj pa problem obnove vinogradov oziroma širitve vinogradniških površin? Do članstva v Evropski skup- nosti nas loči pet ali šest let. Po podpisu sporazuma o polnop- ravnem članstvu bomo lahko ohranjali le takratne vino- gradniške površine, širitve lah- ko izvajamo torej le še nekaj let, pri tem pa, kot kaže, nismo preveč uspešni. Andrej Sajko: "Moram reči, da je letos Slovenija obnovila kar precejšnje površine vinogradov. S tem pa problem zdaleč ni rešen. Zavedati se moramo, da v zadnjih štirih letih ni bilo bistvenih investicij. Letos je ANTON MARTIN SLOMŠEK - UČITELJ IN BUDITELJ SLOVENCEV / VI. Materni jezik - najveila cfoto Sedaj je bil potreben tudi nov sedež škofije. Na izbiro je bilo več krajev: Ptuj, Celje, Slo- venska Bistrica, Maribor. Slednjič so se oblasti po Slomškovem nasvetu odločile za Maribor. Ko je bilo v Mariboru vsaj za silo pripravljeno za škofovo na- mestitev, k čemur so veliko po- magali mesto Maribor in okolica ter slovenski verniki in duhov- niki celo iz graške škofije, se je začelo škofovo preseljevanje. Ker takrat po Dravski dolini še ni bila speljala železnica, so si P' iiagali na različne načine. Del premoženja so prepeljali na spla- vih po Dravi, knjige, arhivski material, insignije, dragocenosti ter druge nenadomestljive reči pa so raje tovorili po suhem. Za- nimivo je bilo, da so si izbrali (J va aejšo oziroma udobnejšo pot ^ pe ob južni strani Pohorja, kot O da bi se odpravili po bližnjici O sk zi Dravsko dolino. ^ a veliko mašo, 15. avgusta h« 1^ je Slomšek še zadnjič sto- ti; pi; na prižnico v stolni cerkvi Sv. 5 A draža, kjer so lavantinski ško- ^ f)(- prebivali nad 600 let, ter se 0) poslovil od ljudi in krajev, ki so '.i2 mu v vseh letih, odkar je živel in deloval tam, prirasli k srcu. Nas- lednji dan, 16. avgusta, se je odp- ravil v Maribor in tja z velikimi težavami zaradi napornega poto- vanja prispel tiho, tako rekoč in- kognito, 19. avgusta. Seveda se je spotoma ustavil tudi v Vuzenici, kjer je bil nekaj let nadžupnik. Po dolgotrajnih pripravah je v nedeljo, 4. septembra 1859, Ma- ribor, ki tedaj ni štel več kot osem tisoč duš, le dočakal svoj veliki dan. V mestu se je zbralo veliko število ljudi vseh stanov, ki so želeli prisostvovati sloves- nemu trenutku, ko je škof v lepo okrašeni mestni župni cerkvi sv. Janeza Krstnika (danes stolnica) ob velikem oltarju sedel na gots- ki prestol in z izbranimi beseda- mi nagovoril ljudi. Tisti dan je zanj pomenil ustvarjalni življenjski vrhunec, čeprav je njegovo zdravje že nekaj let pešalo in so ga do smrti ločila samo še tri kratka leta. Za Slomška, predanega kristjana in Slovenca, je bila prestavitev ško- fijskega sedeža iz St. Andraža na Koroškem v Maribor del priza- devanj za samobitnost štajerskih Slovencev in Slovencev nasploh, s katerimi je bil tako usodno, prvinsko povezan. Svoje hotenje je cerkveni prvak in organizator, dušni pastir, narodni buditelj. pedagog, pesnik, skladatelj in založnik strnil v znameniti življenjski kredo: "Vera bodi nam luč, ljubezen do materine- ga jezika pa ključ v nebeško kraljestvo." MARIBORSKO BOGOSLOVJE - TEMEU VISOKEGA ŠOLSTVA Povrnimo se v leto 1850. Ta- krat je cesarska vlada Slomšku dovolila, da je v Št. Andražu us- tanovil zavod za četrto leto svo- jih bogoslovcev. Med drugim jim je priskrbel dobre profesorje, sam pa učil govorništvo v slo- venskem jeziku. A s tem ni bil zadovoljen, hotel je imeti celo bogoslovje, a ga v Št. Andražu ni dosegel. To mu je uspelo v Mari- boru, kar pa je seveda terjalo ve- liko denarja, predvsem za profe- sorske plače in vzdrževanje bo- goslovcev ter za primerne pros- tore. Slomšek, ki je vedno mislil naprej, je že pet let pred svojim prihodom v Maribor opazil nekdanji jezuitski poslopji poleg Alojzijeve cerkve na Glavnem trgu, v katerih so danes prostori pokrajinskega in škofijskega ar- hiva. Mariborsko bogoslovno se- menišče so svečano odprli 24. septembra 1859. Za spirituala je škof imenoval Franca Kosarja, profesor pastoralike pa je postal izjemno učeni jezikoslovec in narodno prebujeni duhovnik Oroslav Caf. Ustanovitev celo- vitega bogoslovja pomeni hkrati tudi temelj visokega šolstva v Mariboru, ki je v sedemdesetih letih 20. stoletja preraslo v drugo slovensko univerzo. RAZBURKANE NARODNOSTNE IN POLITIČNE STRASTI Slomšek je ob svojem prihodu v Maribor še naletel na ozračje narodne strpnosti, ki so ga vsaj na površju ohranjali s takratnim policijskim birokratskim apara- tom, stvari pa so se naslednja leta spremenile, kar mu je pose- bej grenilo življenje. K temu so veliko prispevali tudi odnosi v monarhiji ter dogodki izven nje. Politične strasti so bile še pose- bej v Mariboru v tistem času do- dobra razburkane, tako da je bil Slomšek pogosto tarča najbolj primitivnih provokacij, kot so denimo mačje godbe pod okni škofijske palače na današnjem država dala nekaj sredstev za te namene in tako smo nekaj tudi naredili. Problem vidim v tem, ali obnavljamo vinogradniške komplekse, ki zagotavljajo racio- nalno izkoriščanje, in ali to počnemo na absolutnih vino- gradniških legah. V letošnjem letu smo imeli namen obnoviti 28 hektarjev vinogradov v sode- lovanju s kooperanti in tistimi, ki zaenkrat z nami še ne sodelu- jejo. Najprej smo govorili celo o 48 hektarjih obnovljenih vino- gradov in to v kompleksih 3 do 5 in več hektarjev na absolutnih vinogradniških legah. Zal smo dobili dovoljenje samo za osem hektarjev in te smo obnovili, vse druge površine pa čakajo. Vzroki so v izredno počasni denaciona- lizaciji. Predvsem pa v naši državi ni prave strategije, da bi, kot so to naredili na zahodu, zaščitili absolutne vino- gradniške lege, kjer ne more ras- ti nič drugega kot vinska trta. Vinogradniške komplekse bi morali tudi ekonomsko zaščititi in preprečiti njihovo razparceli- ranje. To je zame največji prob- lem in od države pričakujem pospešitev denacionalizacije ter zaščito vinogradniških leg. Pri tem sploh ni pomembno, kdo je pridelovalec oziroma kdo je lastnik, saj se bodo ti v pri- hodnje tako in tako izmenjevali. Pomembno za nas je, da vino- gradniške površine imamo in da grozdje prihaja na trg. Interes naše vinske kleti pa je, da bomo čim več tržnih presežkov s teh površin prevzeli mi. Zato smo že letos poleg državnih sredstev vložili tudi sredstva podjetja v obnovo omenjenih osmih hek- tarjev. Gre torej za čiste in zdra- ve okonomske odnose." TEDNIK: Tu in tam je slišati očitke, da najemniki vinogra- dov z njimi ne ravnajo dovolj gospodarno, da jih želijo čim bolj obremeniti in čim prej izčrpati. Ali vaše poznavanje Slomškovem trgu in podobno. V enem izmed svojih govorov v mariborski Čitalnici, katere us- tanovitelj je bil, je nemško govo- reče someščane razdelil na poštene Nemce, ki jih je treba spoštovati, in na nemškutarje, ki se jih je potrebno bati. Četudi časi niso bili naklonje- ni slovenstvu, pa je na zadnji življenjski postaji Slomšek pus- til za sabo izrazito ustvarjalno sled. Veliko je naredil na social- nem področju, saj je bilo v mestu kot posledica intenzivnega družbenega razslojevanja veliko zapuščenih otrok, zato je 1860. leta ustanovil Katoliško društvo gospa, ki je skrbelo za zapuščene sirote. Pa tudi literarnega delo- vanja ni zanemaril. Njegovo zadnje slovstveno delo je izšlo v Drobtinicah 1862. leta. V letu, ko je Slomšek umrl, je opravil še zadnje - največje poto- vanje v življenju. Šel je k papežu v Rim. Četudi že močno bolan, se potovanja, ki je bilo v tistem času naporno, nevarno, vzne- mirljivo in seveda temu primer- no dolgo (saj je moral prepotova- ti skoraj pol Evrope), ni ustrašil. Zanimivo je bilo, da je potoval v Rim inkognito, kot mariborski župnik. Pri papežu si je izprosil avdienco na štiri oči. Na njej se je Piju IX. zahvalil za prestavi- tev škofijskega sedeža in mu kratko poročal o stanju v škofiji. problema potrjuje te domneve? Andrej Sajko: "Vesel bi bil, če bi se vsi, ki tako mislijo, oglasili pri nas in da si skupaj ogledamo te vinograde. Zelo sem vesel, ko mi nekdo to pove, pa si nato sku- paj ogledava posamezne vino- grade in ugotoviva, da imajo take informacije povsem druge, predvsem politične cilje. Gre za to, kako nekaj, kar je dobrega, degradirati. Mi imamo popolno- ma nasprotne informacije in to iz institucij, ki strokovno skrbijo za opravljanje nadzora in ocenje- vanje stanja v naših vinogradih. Ljudje se lahko za take informa- cije mirno obrnejo k strokovnja- kom, ki delajo v zavodu v Mari- boru ali na ministrstvo. Ne trdim, da pri taki proizvodnji ni problemov. Daleč od resnice pa je trditev, da ljudje razmišljajo samo o tem, kako bodo vinograd izkoristili. Samo po sebi umevno je, da je cilj obdelovanja vinogra- da pridelek, gre pa za optimalno možno izkoriščanje vinogradov. Ko primerjamo rodnost v vino- gradih naših koperantov, ugo- tavljamo, da je ponekod celo nižja kot v majhnih zasebnih vi- nogradih s 300 ali 400 trsi. Vino- grad pomeni našim kooperan- tom eksistenco za naslednjih 20 let. Ti ljudje danes kupujejo traktorje, mulčerje, škropilnice. Kdor kupuje drage stroje, zago- tovo ne razmišlja za eno ali dve leti, pač pa dolgoročno. Naša na- loga je, da pri tistih, ki ne upoštevajo strokovnih navodil, ukrepamo skupaj s Skladom kmetijskih zemljišč. Lani se je zgodilo, da smo trem kooperan- tom odpovedali pogodbo in so morali prenehati to proiz- vodnjo." J. Bračič Maribor je 29. septem- bra 1991 poravnal več kot 125 let star dolg do svojega velikega dobrot- nika Antona Martina Slomška. Na spomeniku je zapisano: Anton Mar- tin Slomšek, prvi mari- borski škof, narodni bu- ditelj, vzgojitelj, pisec. Ko se je vračal, se je na Dunaju ustavil pri prijateljih in znancih ter mirno izjavil: "Bil sem v Rimu, sedaj bom umrl." V Maribor se je vrnil 20. junija in odšel s kolodvora peš na- ravnost v stolnico, kjer je maševal. Že naslednji dan pa je nadaljeval prekinjena predavan- ja na bogoslovju. Nadaljevanje prihodnjič 8 PO MMSIH KRAJIH Četrtek, 21. november 1996 - TEDNIK MARIBOR / V GALERIJI ŽULA B/fitf se wsoi!r |v6f/e/ il. lugariia V mariborski galeriji Žula razstavlja Albin Lugarič, ptujski slikar, ki je v zadniih desetletjih dodobra zaznamoval ustvarjalnost Ptuja, kot profesor pa je seznanil z likovno umetnostjo mnogo generacij gimnazijcev. Galerija Zula le izdala ob tej priložnosti katalog, v katerega je uvodne besede za- pisala kustodinja Pokrajinskega muzajo Ptuj Marjeta Ciglenecici. Med drugim je razdelila Lu- garičevo slikarstvo v nekaj veli- kih poglavij: "Po končanem šolanju in prvem ciklusu istrs- kih krajin se je posvetil figuri v prostoru, ki je prerasla v ekspre- sivne interiere in pesnike v prvi polovici šestdesetih let. Po dru- gem istrskem ciklusu je sledila obsežna skupina haloških kra- jin, ki se je raztegnila na obdob- je od konca šestdesetih do sredi- ne sedemdesetih let. Verjetno smemo prav del Lugaričevega opusa opredeliti za vrh njegove- ga slikarstva, saj se je v polni meri izrazil kot krajinar z ener- gično potezo in kot tempera- mentni kolorist. V sedemdese- tih letih pa je pričel obujati teme iz prejšnjih desetletij. Bolj kot poprej [e čutiti poklon Oel- tjenu. /.../ Že v osemdestih, še bolj pa v prvi polovici devetde- setih let je ponovno oživela tudi haloška krajina. /.../" Albin Lugarič je od leta 1955, ko se je prvič predstavil v ptujskem mestnem muzeju, razstavljal doma in na tujem več kot šestdesetkrat. Prihodnje leto bomo zabeležili slikarjevo se- demdesetletnico in pet desetletij njegovega likovnega ustvarjanja. MZ Albin Lugarič: Ob Ljubljanici, akril na lesonit, 42 krat 55 cm, 1994. TURŠKI VRH / POZNA TRGATEV LAŠKEGA RIZLINGA Turian od navadite do iedene irgaive Nekaj časa je že minilo od sončne novembrske trgatve pri Janžekovičevih v Turškem Vrhu. Pa dogodek zaradi tega ni manj aktualen. Aktualnost celo pridobiva. Tisto, kar so pridne roke natrgale 2. novem- bra, je danes že v fazi spremin- janja v žlahtnino, tisto, kar je ostalo na trsih za ledeno trga- tev, pa se vse bolj bliža trenut- ku, ko bo čas take trgatve. Če bo vreme seveda zagotovilo tri zaporedna hladna jutra z na- jmanj minus sedem stopinja- mi. Drugi november so za dan po- sebne trgatve laškega rizlinga določili že kak mesec prej, ko je bilo vreme v začetku oktobra precej neugodno. Zdravo grozdje jim je omogočalo pustiti kakih 1800 trsov, čeprav kot pravi gospodar Konrad, s škropljenjem niso pretiravali. Prej nasprotno: škropili so samo toliko, kot je bilo najbolj nujno. Seveda pa je posredi znanje, da trto in grozdje zaščitiš takrat in ŽENSKO IN MoiKO FRnemvo "BRIGITA" PCV0Mm,%T79'226 ! AVTOBUSNA POSTAJA J76A56 tako, kot je potrebno. Okoli 40 beračev - sorodnikov in prijateljev - se je zbralo lepo sobotno jutro v Turškem Vrhu. Če je berače septembra in ok- tobra zeblo in jim je vlaga silila za ovratnike in pod rokave, je bila tokratna trgatev pravi užitek. Trsi že tako rekoč brez listov so se kopali v toplem son- cu in najbolje se je človek počutil kar v kratkih rokavih. Se en dokaz, da narava najbolje popravlja svoje napake. Kak te- den prej si je obetavnost laškega rizlinga ogledala posebna komi- sija in ugotovila, da ima dovolj sladkorja za pozno trgatev. V so- boto, 2. novembra, so potrgali okoli 800 trsov, približno tisoč pa jih pokritih s posebno folijo čaka na ledeno trgatev. Pri tej trgatvi je šlo v bistvu za izbor tistega, kar je bilo potrebno od- straniti zaradi žlahtne gnilobe, na trsih je ostalo torej samo na- jbolj zdravo grozdje. Sicer pa Konrad Janžekovič pravi, da letošnja vinska letina v celoti ni tako slaba, kot je bilo pričakovati glede na vremenske razmere čez poletje in prvi del jeseni. Posebej so letos nagrajeni tisti, ki so imeli potrpljenje in so trgali nekoliko pozneje. Ti imajo bistveno več vinske kisli- ne, v njihovem vinu ne bo za letošnje prezgodnje trgatve značilne grenkobe. "V naši kle- ti," pripoveduje Konrad, "smo zelo zadovoljni. Muškati so letos celo boljši od lanskih, saj so bolj sortno značilni, z močnejšo aro- mo." Janžekovičevi zadnja leta precej širijo vinogradniške površine. Trenutno obdelujejo okoli 10 hektarjev vinogradov. Med njimi so tudi stari vinogra- di, na terasah. Nekaj je bilo že opuščenih, pa vendar dajo kako- vosten pridelek. So pa za sajenje trte pripravili skoraj sedem hek- tarjev novih površin in spomla- di bodo tam posadili okoli 26 tisoč trsov. Vino, ki dozori v 300 let stari Janžekovičevi kleti v Turškem Vrhu, nosi blagovno znamko Turčan. Turčan je zgodovinsko krajevno ime, povezano s turškim taborom v daljni zgo- dovini. Ime je zaščiteno in je že pojem dobrega vina sirom po Sloveniji. To seveda ni nakl- jučje, saj so prav v Turškem Vrhu ekstremno ugodne lege za pridelovanje dobrega vina, ki jih je moč najti le še redkokje drugje v Sloveniji. In kdaj se bo posebna trgatev turčana - jagodni izbor, potr- gan 2. novembra - pojavila na trgu, nas je zanimalo. Konrad Janžekovič: "Ko bo zrelo, me- nim pa, da pred junijem zagoto- Vsak trs in vsak grozd je bilo potrebno temeljito pregledati In odbrati sami tisto, kar je napadla žlahtna gniloba. Kar je bilo povsem zdravega, čaka na ledeno trgatev. vo ne. V naši tristo let stari kle- ti, zidani iz kamna, je tempera- tura bolj nizka. Vina v njej zori- jo počasi, ko dozorijo, pa so zelo kvalitetna. Bomo pa že v decem- bru polnili novoletno polnitev iz letošnjih trgatev. Pri nas sta že tradicionalni novoletna pol- nitev, ki jo polnimo v decem- bru, in Valentinovo vino, polnjeno januarja." J. Bračič LADA CENTER JAGODIC 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti IVIaribor - Lenart), tel.: 062/640 540 1^02113 ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. NAJVEČJI PRODAJALEC VOZIL LADA V SLOVENIJI * KREDITI BREZ POLOGA DO 5 LET, TUDI ZA KMp^OVALCE IN S. P. * UGODNI LEASING * * AVTOMOBILI NA ZALOGI * PROD^ 4 SISTEMU STARO ZA NOVO * NOVOST V SLOVENIJI: SAMARA ISOOi OD 12.970 OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA * rezervni deli * avtomehanika * avtokleparstvo * vulkanizerstvo LENART / KAKO PRITEGNITI NA PRIREDITVE VEC LJUDI Prijetna Martinova sobota v Lenartu v Slovenskih goricah so imeli na Martinovo soboto že drugo martinovanje. Na ploščadi pred blagovnico Potrošnik v sre- dišču Lenarta so ga družno pripra- vili Vinogradniško društvo iz Le- narta, Zveza kulturnih organizacij. Turistično društvo Rupert iz Voličine in Kmetijska svetovalna služba. Postavili so veliko stojnic, na katerih so točili mošt in celo sta- ro vino, kmečke žene pa so ponudi- le domače dobrote iz slovenskogo- riške kuhinje. Prišlo je nekaj vinogradnikov, obiskovalci so bili s kakovostjo pri- delka očitno zadovoljni, lepo soboto pa so popestrili še s krstom mošta in z nastopom kulturnih skupin. Tudi letos ni šlo brez folklore in domačih muzikantov, ki so popestrili lepo zastavljeno prireditev. Očitno imajo z martinovanjem v Lenartu resen namen, zato so nekateri povedali, da bo že prihodnje leto v središču Slo- venskih goric tako, kot se za takšen dan spodobi. Dober začetek, ki veli- ko obeta in ki bogati jesensko turis- tično ponudbo ...Toda žal očitno ne zanima obiskovalcev. Ob lepih straneh se zmeraj najdejo še slabše plati dogajanja. Prava škoda je, da takšne in podobne prireditve ne pritegnejo večjega števila Le- narčanov in okoličanov. Kaj je lepšega, kot preživeti lepo soboto med znanci in prijatelji, pa še na martinovo povrhu. Organizacijsko prireditvi ni kaj za očitati, dobro so opravili svoje delo, morda bi lako bilo še nekaj več domačnosti, to pa bi bila edina večja zamera. Kulturni del posrečeno izbran, krst mošta prime- ren, razploženje tudi ... Kaj bi torej še morali postoriti, da bi ljudje prišli na prizorišče. Nekateri menijo, da sam prostor ni najboljši. Nekoliko imajo celo prav. To je stvar za resen premislek. Predvsem pa bi kazalo za- nesenjakom iz organizacijskega od- bora pomagati, tako kot so to storili v bližnji Gornji Radgoni, kjer se je na martinovanju trlo ljudi. Poleg domačinov je bilo več avtobusov izletnikov: iz Notranjske, Bele kraji- ne ... Tako se to dela, danes ni časa za amaterizem - turizem potrebuje pro- fesionalne vzpodbude in finančno podporo. Vse pa se seveda da še kako tržiti in vložki so povrnjeni. Morda razmislek za prihodnje leto že zdaj ne bo odveč? (M. Toš) SERV FIAT*ŠKO LANGUSOVA 29. VINA (0*TAVRiA f AX 062 772-777 TEDNIK 21. NOVEMBER 1996 PO NAŠIH KRAJIH - 9 PLACEROVCI / ALOJZ VESENJAK, POSLANEC SLS Za srecffe/so Slovenija Alojza Vesenjaka sicer ni med župani in znanimi politiki, njegova politična pot se po državnozborskih volitvah šele začenja. Kot član SLS je v 9. volilnem okraju (tudi v domačih Placerovcih) dobil dovolj glasov volivcev in se bo prihodnja štiri leta med 90 poslanci še najbolj zavzemal za razvoj sloven- skega podeželja in kmetijstva. Verjel je v uspeh, izid volitev pa mu je dal potrditev še ene življenjske preizkušnje. Čeprav smo Alojza Vesenjaka v političnih krogih srečevali le nekaj tednov pred volitvami, pa je uspel skupaj z ljudmi na tere- nu oblikovati takšen program, ki je v največji meri v prid sloven- skemu kmečkemu človeku. Pred nekaj dnevi je povedal: "Mnogi so me spraševali, zakaj kandidi- ram, sam pa sem vedel, da je to še moja zadnja priložnost, preiz- kusiti se tudi v politiki. Saj poz- nate tisto mojo misel, cla ne živim sam zase, pa sem bil pre- pričan, da lahko kaj naredim za širšo slovensko skupnost. Čeprav moje politične kvalitete morda niso najbolj ustrezale, pa sem vendarle imel upanje v vo- livce. Danes že lahko rečem, da me niso zaptistili, in izid volitev je potrditev vseh mojih dose- danjih življenjskih preizkušenj, tudi te zadnje. Zame je to velik izziv za delo v bodoče in verjet- no ne bo lahko. Priznam, da ni- sem pričakoval dobrih 31 od- stotkov, saj nas je bilo kar nekaj kandidatov, ampak tudi poraz bi Alojz Vesenjak znal sprejeti. Zato se lahko vsem svojim volivcem samo zahvalim in jim obljubil, da se bo njihov glas slišal v Ljubljani. Skoraj pa ne bi zmogel vsega napora brez tistih, ki so mi pred volitvami pomagali in me bodrili; naj omenim le gorišniškega župana Slavka Visenjaka, ki je ob vsem tudi moj nadrejeni v perutninar- ski zadrugi in s katerim so naaa- ju v zadnjem mesecu največkrat zamenjali. Vseskozi pa sta bila z mano tudi naš predsednik občinskega odbora SLS Janez Horvat in Franc Obran, vodja volilnega štaba za 9. volilni okraj." V poslanske vrste Vesenjak od- haja iz perutninarske zadruge kot vodja zadružne proizvodnje, kljub vsemu pa želi obdržati sti- ke tako s stroko kot zadružniki. Prizadeval si bo za razvoj sloven- skega podeželja in kmetijstva, predvsem pa za ohranjanje tradi- cionalnih slovenskih vrednot. Sicer pa Vesenjak meni, da mora politika služiti ljudem in dodaja: "Prav zato se bom trudil in zav- zemal za dokončanje denaciona- lizacije, večji delež proračimskih sredstev za kmetijstvo, za večje možnosti izobraževanja, zlasti otrok s podeželja, pa tudi za lo- kalno samoupravo in nadaljnji razvoj manjših občin. Odločno sem za razvoj regije Spodnjega Podravja in Prlekije s sedežem na Ptuju, Ptuj pa bi tako lahko dobil kmetijsko-gospodarsko zbornico. Sicer pa sedaj lahko rečem le, da bom v prvi vrsti zas- topal tiste, ki so me volili, naš skupni glas pa mi bo pmagal graditi srečnejšo Slovenijo." TMohorko UM. ZAVRC / ZELENA MEJA URADNO ODPRTA Za obilno velik go- spodarski dogodek Po petih letih samostojne Slovenije je završka občina dobila 2 kilometra nove obvoznice, imenovane zelena meja, spel- jane le po slovenskem ozemlju. Svečano sta jo minuli petek odprla završki župan Franc Majcenovič in nekdanji posla- nec v državnem zboru Jožef Kopše. Tega dne so v občini končali tudi vzdrževalna dela na potoku Drenovec. Slove- snost so obogatili tamkajšnji otroci, ljudske pevke in ljudski godci tria Grozd. Dan je bil tudi v znamenju prireditve ob Martinovem tednu. Čeprav se po novi završki ob- voznici domačini vozijo že nekaj mesecev, pa je do uporabnega dovoljenja na njej bilo potrebno odpraviti nekatere pomanjklji- vosti. Dva kilometra nove ceste v obmejni občini na najbolj za- hodnem delu Haloz pomeni ko- nec težav za prebivalce nekate- križišča pri gradu, zaobide graščino, poteka med hmel- jiščem, se spusti v dolino, potem v hrib in se kmalu priključi na obstoječo cesto. Na dvorišču KZ v Goričaku se obvoznica konča. Po njej pelje pot do maloobmej- nega prehoda Drenovec, že v prihodnjih letih pa naj bi se po Završko obvoznico ob zeleni meji sta odprla Franc Majceno- vič in Jožef Kopše \ rih naselij čisto ob meji, ki so se niorali vsak dan voziti skozi hrvaško naselje Dubrava. Gradnja obvoznice se je začela v lanskem letu, še pred tem pa so se strokovnjaki ubadali z izbiro najugodnejše trase. Zadnji pred- log, na osnovi katerega je spelja- na nova obvoznica, se je kljub gričevnatosti pokazal kot tehnično nezahteven. Nova ob- voznica začenja svojo pot pri gostišču Pongrac, pelje do programu zelene meje nanjo priključili vsi bližnji zaselki. Danica Putora, tajnica završke občine in vodja programa zelene meje, ob tem dodaja, da se v Ha- lozah poleg obvoznice nadejajo še razvoja na drugih področjih infrastrukture. Franc Majcenovič, završki župan, je na slovesnosti med drugim povedal: 'V samostojni Sloveniji je naša občina obvozni- co potrebovala in z današnjim odprtjem za nas to pomeni velik gospodarski dogodek. Našim občanom se bo treba več voziti po hrvaški cesti, želimo pa iz se- danje lokalke narediti regional- ko ter ob njej zgraditi še avtobu- sna postajališča. Nova obvoznica je na 10 kilometrih obmejnega pasu, naložba pa je vredna blizu 90 milijonov tolarjev. Sredstva za gradnjo je prispevala repu- bliška uprava za ceste." POTOK DRENOVEC NEPOPIAVUAVEČ V Zavrču naj bi potrebna sredstva za ureditev Drenovca imeli že pred desetimi leti, pa je samoprispevek takrat šel za dru- ge namene. V zadnjih letih je po- tok prevečkrat prestopil brego- ve, povzročil veliko škode na poljih in je bila njegova ureditev že nujno potrebna. V poštev se- veda ni prišla čista regulacija, saj ne bi bila sprejemljiva za okolje, pač pa so morali izvajalci opravi- ti veliko vzdrževalnega dela na potoku. Putorjeva poudarja, da so mo- rali na dobrih 4 kilometrih nare- diti več propustov, mostov in pretočnih jarkov ter urediti na- brežine. Ob zadnjem močnem dežju potok ni poplavljal. Pri- hodnje leto naj bi se lotili še tire- ditve fX)toka Turški Vrh - Pesti- ke. Tako bodo uredili dva glavna vodna tokova, potem pa jih čakajo še dela pri pritokih, s ka- terimi imajo za sedaj manj težav. Vzdrževalna dela na potoku Drenovec so znašala 20 milijo- nov tolarjev; poleg ministrstva za okolje in prostor pa je polovi- co denarja prispevala občina. Zadnji dve pridobitvi sta aa majhno občino velikega pome- na, ob gradnji nove šole pa se jim obetajo boljši časi tudi z gradnjo vodovodnega omrežja in teleko- mimikacij. Tatjana Mohotko Predsednik MIlan Kuian na obisku v Predsednik se je vpisal v spominsko knjigo. Foto: Z. Šalamun 14. novembra je v Pesniški do- lini potekala skiq>na taktična vaja Drava %. Gledal si jo je tudi predsednik države Milan Kučan. Našel je še toliko časa, da je v spremstvu žiq)ana Franca Pukšiča obiskal učence in delav- ke OŠ Destmik. Poaxlravili so ga z bučnim aplavzom ter mu poklo- nili sliko z motivom Destmika. Gospod predsednik je med svojim obiskom poklepetal z učenci in učitelji ter si ogledal šolo in gradnjo prizidka. V spo- minsko knjigo je zapisal nas- lednjo misel: "Govoriti resnico brez nevar- nosti, to zmore vsak, govoriti re- snico kljub nevarnosti pa si upa le poštenjak! V šoli naj bi rasli takšni poštenjaki." Zmago Šalamun DESTRNIK / FRANC PUKSIC, POSLANEC ] Za napredek Slovenskih gorit Ziinan nhrine Opstrnik - TTmnvska vas in snria IHpmnkrat I sprcmcmbo zakOTia o ustanav- Župan občine Destrnik - Trnovska vas in socialdemokrat] Franc Pukšič je na letošnjih državnozborskih volitvah kan-^ didiral v 9. volilnem okraju in dobil dovolj glasov volivcev; za vstop v državni zbor. Poznamo ga kot predavatelja v Šolskem centru na Ptuju, po stroki je diplomirani elek-i troinženir, sicer pa že skoraj dve leti župan in na tem! položaju tudi v prihodnje ostaja kot neprofesionalec. Dokaj! dober volilni rezultat je sam sicer pričakoval. Njegov glas se; v prihodnje ne bo slišal med klopmi ptujskih srednješolcev! in pravi, da mu bo ob vsem najtežje biti dober družinski očeJ Nekaj dni po volitvah je Franc Pukšič povedal: "Na volitvah sem prikoval zmago, zato sem se tudi odločil kandidirati in bi se rad svojim volivcem najprej zahvalil. Več kot 70 odstotkov glasov so mi namenili v domačem kraju, skupaj sem v okraju dobil 21 odstotkov, naj- bolj pa me je presenetil odstotek v Grajeni in Rogoznici. Social- demokrati smo zadnja štiri leta gradili na tem in na širšem slo- venskem prostoru. V svojem programu sem že pred volitvami govoril o spremembah sistemske zakonodaje, predvsem omo- gočiti osnovnemu šolstvu in otrokom osnovne materialne po- goje, čeprav še to zdaleč ni do- volj za kvaliteto. Sem med tisti- mi, ki pravijo, da je potrebno čim prej urediti zakon o regio- nalnem razvoju, ki bo zamenjal zakon o demografsko ogroženih območjih. Pri tem takoj pomis- lim na ceno vodovodnega prikl- jučka, ki ga morajo plačati naši ljudje v Slovenskih goricah. Bomo pač morali v Sloveniji več proračunskih sredstev nameniti Franc Pukšič v ta konec. Zavzemam se za spoštovanje volje ljudi in zako- nodaje, v parlamentu bom pa tako na strani tistih, ki so za spremembo Ijanju občin. Pokojnine se mora- jo pričeti dvigovati absolutno in ne po odstotkih, vsekakor pa sem za ukinitev privilegijev, ta denar pa prenesti na šolajočo mladino. Državni zbor mora še prej potrditi moj mandat, spora- zumno sem že prenehal delati v Šolskem centru, vendar pa župa- novanja ne mislim izpustiti iz rok. Tudi z mojim glasom v par- lamentu se Slovenskim goricam v prihodnjih štirih letih obeta hitrejši razvoj, ki je še danes pod republiškim povprečjem." Čeprav Franca Pukšiča nekate- ri poznajo kot zagnanega in pre- cej glasnega politik^ pa sam meni, da se za kandidaturo ni odločil iz koristoljubja, temveč iz prepričanja, da se na nivoju države da več narediti za Sloven- ske gorice in tako uresničiti ne- katere točke iz svojega progra- ma. Vendarle pa že sedaj mnoge zanima, za kaj si bo Franc Pukšič prizadeval v svoji občini. Ob tem pravi: "V mojern predvo- lilnem programu je bilo to že razvidno, predvsem pa želim na Destmiku končati gradnjo šol- skega prizidka in tudi dmgima dvema šolama to omogočiti. Po vsej občini pa si bom prizadeval dvigniti odstotek v šolstvu, zdravstvoi, zaposlovanju in infra- strukttirni ureditvi. Vse to pa je seveda odvisno tudi od besede drugih poslancev." T. Mohorko SLOV. BISTRICA / JOŽE JEROVŠEK, POSLANEC DRŽAVNEGA ZBORA Priznanie in odgovornost Na minulih državnozborskih volitvah je v Slovenski Bistrici na listi SDS kandidiral Jože Jerovšek, dipl. ing. kemije, doma iz Spodnje Nove vasi pri Slovenski Bistrici, donedavna zapos- len v Talumu Kidričevo kot tehnični direktor Silkema, zadnja dva meseca pa je vodja Oddelka za gospodarstvo občine Slo- venska Bistrica. S 3237 glasovi oziroma 21,86 odstotki je bil v sedmi volilni enoti neposredno izvoljen v državni parlament. Lahko bi rekli, da je širši jav- nost, kljub temu da je bil 1989. leta med ustanovnimi člani stranke SDS v Slovenski Bistrici in ves čas tudi član njenega občinskega odbora, v politiki skoraj neznan. Na lokalnih vo- litvah decembra 1994 je bil iz- voljen v slovenjebistriški občin- ski svet. Kmalu po državnozborskih vo- litvah sva se pogovarjala o njego- vem prejšnjem službovanju v Talumu Kidričevo, kjer so letošnjo poletje ukinili delovno mesto tehničnega direktorja Sil- kema. Tako se je Jože Jerovšek znašel na spisku tehnoloških presežkov. Ker je bil na tovarno in svoje delo v Kidričevem zelo navezan, mu je bilo ob tem v začetku nadvse trpko, vendar pa sedaj do vodsu^a podjetja ne čuti nobene zamere več. "Izvolitev v državni zbor mi pomeni veliko priznanje in hkrati odgovornost, zato se bom po najboljših močeh trudil opravljati mandat v dobro vseh državljanov," je ob tem dejal. Delu poslanca se namerava po- svetiti z vso energijo in znanjem, ki ga bo uporabil tako, da bo nje- gov korak pri tem odkrit, pošten in izmerljiv. Po njegovem je prvenstvena naloga novoizvolje- nih poslancev vrniti v javnosti ugled državnemu zboru kot naj- višjemu zakonodajnemu telesu v državi. Ker je kar dve.tretjini novih poslancev, ki s starimi za- merami niso obremenjeni, bi po njegovem to lahko uspelo. Glavna tema, ki ji bo posvečal veliko pozornost poleg drugih, kot je boj proti centralizaciji, po- buda o spremembi načina opravljanja mature, uvajanje no- vih oblik socialne in zdravstvene Jože Jerovšek pomoči starejšim ljudem, pod- pora kmetijstvu in še kaj, bo go- spodarstvo. Tu je položaj mnogo resnejši, kot se prikazuje v jav- nosti. "Upam, da pred volitvami stanja na tem področju niso pre- več 'lakirali', saj bi sedaj znalo priti na dan vse preveč težav hkrati," je dodal. 2^veda se, da je v večstrankarskem sistemu možno lobiranje, vendar meni, da je tudi v politiki lahko prisot- no poštenje. Vida Topolovec 10 - PO NAŠIH KRAJIH 21. NOVEMBER 1996 ■ TEDNIK DESTRNIK / ZNANSTEVNI SIMPOZIJ O LEOPOLDU VOLKMERJU Kameniek k mozaiku kuhumega življenia "Leopold Volkiner je bil po pričevanju svojih sodobnikov in učencev priznani pridigar, prevajalec in avtor cerkvenih pe- smi, katehetičnih in drugih obrednih besedil ter posvetni pesnik, še posebej pa je slovel kot učitelj in vzgojitelj," so besede mag. Majde Potrate, ki je Volkmerja v svoji luijigi predstavila kot začetnika posvetnega pesništva na sloven- skem Štajerskem. Veliko mož Leopold Volkmer se je rodil davnega 13. oktobra 1741 v Ljutomeru in je po rodu potomec uskoške družine Vuk- myr. Graški škof ga je leta 1764 posvetil v mašnika, leto pozneje je bil kaplan v cerkvi sv. Ožbolia na Ptuju, v letu 1784 pa se je kot kaplan preselil v faro sv. Urbana na Destrnik. V septembru 1814 je v tem kraju bral zlato mašo, dve leti pozneje (7. februarja 1816) pa je umrl in je pokopan na destrniškem pokopališču. Destrniški otroci so spomin na Volkmerja obudili z njegovo prieško pesmijo Univerza v Mariboru, Funda- cija Antona Trstenjaka, občina Destrnik - Trnovska vas, Zgodo- vinski arhiv Ptuju, OŠ Destrnik in krajani Destrnika so ob koncu minulega ledna pripravili nadvse uspešen tridnevni znanstveni simpozij ob 180. obletnici smrti velikega moža Leopolda Volkmerja. Prvi dan je bil kulturno obarvan, drugi v znamenju 12 referatov zgodovi- narjev in slavistov, v nedeljo pa je bila pri sv. Urbanu še slovesna maša. Vodil jo je mariborski škof dr. Franc Kramberger, spomin- sko ploščo na farnem župnišču pa je odkril dr. Ludvik Toplak, rektor mariborske univerze. Srečanje znanstvenikov pri sv. Urbanu je tako poudarilo živl- jenjenje in delo še enega velika- na Slovenskih goric in znameni- tega prleškega rojaka. Z referati o veličini Volk- merjevega ustvarjanja, njego- vem življenju in pomembnih ljudeh urbanske fare so na simpoziju sodelovali: mag. Majda Potrata, dr, Marjan Smolnik, prof. Ivan Lov- renčič, dr. Marko Jesenšek, dr. Irena Stramljič - Brez- nik, dr. Zinka Zorko, dr. Jana Bezenšek, mag. Ber- nard Rajh. prof. Jakob Emeršič, dr, Jcae Lipnik, dr, Anton Ožinger in dr, Alojz Jembrih. Napisal je mnoge pesmi, basni in številne pridige, predvsem pe- smi pa je posvetil ljudem, med katerimi je živel. Knezoškof An- ton Martin Slomšek ga je v svojih drobtinicah imenoval "ve- Na znanstvenem simpoziju pri sv. Urbanu so bili tudi nekateri pomembni gostje; med njimi mag. Milan Lovrenčič, dr. Ludvik Bratuša. dr. Ludvik Toplak, dr. Andrej Umek, župan Franc Pukšič in dr. Miroslav Luci PTUJ / MLADI PARLAMENTARCI ZASEDALI ZE SEDMIČ €1 m mmo pravuo Mladi parlamentarci iz osnovnih šol širšega ptujskega območja so pred dobrim tednom zasedali v dvorani ptuj- skega mestnega kina. Na sedmi otroški parlament sta jih povabila Društvo prijateljev mladine in Center interesnih dejavnosti. Letošnji medobčinski parlament je imel nas- lov Imam pravico - imaš pravico, v razpravi pa so ga pove- zali z geslom ob tednu otoka: Otrokom najboljša igrišča in igrala. Izkušnje zadnjih zasedanj so pokazale, da se je ponekod ven- darle premaknilo na bolje, saj so se na tovrstnih zasedanjih zmeraj lotili tistih tem, ki so otroke in njihove strarše naj- bolj vznemirjale. Sicer pa je tako že v navadi, da parlamen- tarno temo otroci najprej obravnavajo po šolah, potem se v novembru srečajo na skup- nem (med)občinskem zasedan- ju, v decembru pa potem mladi parlamentarci o temi leta raz- pravljajo še v Ljubljani. Dušan Sterle, predsednik DPM, je med drugim dejal, da parla- mentarno zasednje še toliko bolj zvišuje ceno, saj so v vlogi parlamentarcev otroci.KATE- RE SO PRAVICE OTROK? Letošnji otroški parlament je bil ponovno pester, v dobrih dveh urah razprav pa so bile vseskozi v ospredju pravice in dolžnosti otrok, pa tudi skrb za otroška igrišča v mestu in okolici. Mladi so kot pravico razložili kot vse tisto, kar otrok lahko počne in sme početi, kar pa mu morajo odrasli zagotoviti. Izpostavili so pravice do prečnega otroštva, ljubezni v družini, dobrih pogojev za učenje, kvalitetne ravni izobraževanja, pravico do čistega zraka (brez ka- jenja) in predvsem urejenih otroških igrišč. Glasno je bilo povedano, da imajo otroci pravico od igre, ki pa ponavadi ostaja na papirju, kajti v šoli in doma imajo preveč dela in skrbi. Odrasli pa tako pozabljajo, da otroci potre- buje svoj prostor za igro in druženje. Samo na Ptuju naj bi imeli le eno urejeno igrišče z igrali. POTREBOVALI BI BOUŠA IGRIŠČA! Urejenih igrišč, za katera bi kdo bolje poskrbel, v naši okolici skoraj ni, so menili mladi parla- mentarci. Najhuje je za mlajše otroke, ki si ponavadi svoj prostor poiščejo kar na cesti. Iz različnih šol so prihajala različna mnenja, skoraj pa ni bilo parlamentarca, ki ne bi poudaril, da je tudi na šolah slabo poskrbljeno za ustrezna igrala. Kdo je potem odgovoren za to in ali res nimamo za nujno potrebno dovolj denarja, so spraševali parlamentarci. Brane Tonejc, ravnatelj OŠ Kidričevo, je poudaril, da v naši družbi prevečkrat pozabljamo, da obstajajo mladi in da je šola za otroke premalo. Na to bi morali večkrat družbo in državo opo- zoriti, kajti po njegovem je za otroka premalo samo pravica, ki jo potem odrasli pozabljajo. Matevž Cestnik, svetovalec iz ptujskega Čistega mesta, je med drugim povedal: "Na Ptuju si pri- zadevamo do leta 2000 oblikovati strategijo ureditve mesta. V to vključujemo tudi otroška igrišča in igrala. V mestu nam manjkajo nova igrišča, več imamo igral za manjše otroke in po gradnji pod- voza pričakujemo, da bomo kakšen nadomestni prostor za igrišče dobili na drugi lokalciji. Na desnem bregu Drave bi resnično ' lahko uredili novo igrišče v opuščeni jami pri sv. Roku, pred- vsem pa bomo morali narediti korak naprej za ureditev mladin- skega doma." Komunalno podjetje sproti skrbi za igrala, samo lani so jih veliko obnovili in ob njih manestili nove seli slavček Slovenskih goric". Mnoga Volkmerjeva dela so bila tiskana v Gradcu in Mariboru, prevajal je pesmi iz latinščine in nemščine in komponiral, pri sv. Urbanu pa je z leti imel bogato knjižnico. Bil je med soustanovi- telji svetourbanske akademije. Učenci te akademije so bili poz- neje znameniti ljudje, znani v svetu in pomembni, med njimi Ignacij Cimerman, pozneje la- vantinski škof, baron Geppert, cesarki feldmaršal, Leopold Šeidnagl v službi španskega kralja Ferdinanda in drugi. Na prvi simpozijski dan so se v fari sv. Urbana na Destrniku koše. Vse to pa je potem nekatere motilo, da so se znesli nad njimi. Brez igrišč pa niso samo ptujski otroci, ampak tudi tisti v Juršin- cih, na Destrniku, v Grajeni, na Hajdini, v Žetalah, nekoliko bolje je le v Vidmu in Kidričevem. Mladi parlamentarci so menili, da otroci lahko najdejo srečo tudi na igrišču, zato bodo v prihodnje poiskali pomoč pri vodstvih novih občin in jih seznanili z napakami. Ptujski osnovnošolci se bodo že v tem mesecu oglasili pri vodstvu mestne občine, predstavniki iz posameznih občin pa bodo o otrokovih pravicah razpravljali še v decembru, ko bo v Ljubljani vseslovensko parlamentarno otroško zasedanje. Jekst in fotografija: Tatjana Mohorko zbrali nekateri častni gostje, med njimi dr. Andrej Umek, minister za znanost in tehnolo- gijo, ljutomerski župan dr. Lud- vik Bratuša, ptujski župan dr, Miroslav Luci, rektor Univerze v Mariboru dr. Ludvik Toplak, dr. Jože Lipnik z mariborske univerze, župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič in drugi. Kulturni program je bil bogat, tudi zato ker so se s šalji- vimi in prleškimi Volkmerjevi- mi pesmimi predstavili domači osnovnošolci, destrniški sekstet in igralec Lojze Matjašič. Dr. Andrej Umek je med dru- gim dejal: "Po več kot 80 letih moramo na Slovenskem odkri- vati ljudi, ki so veliko naredili za našo nacionalno bit. To je le ka- menček k mozaiku kulturnega življenjan in kamenček k novim simpozij, ki jih bo zagotovo še mnogo." ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO "Pri sv. Urbanu je svet velik in Leopold Volkmer je bil človek, ki ga je znal videti tudi z nevid- nim očesom. Ljudi tod je učil vere in ljubezni, jezika, spošto- vanja družine in domovine. Živel je med svojimi farani in jim posvetil vsa svoja dela, ki so razpeta med knjižnim in narečnim jezikom. Danes se ga spominjamo kol velikega člove- ka, ki je v urbanski fari maševal, pesnil in vzgajal pred več kot 200 leti," je ob odkritju plošče Volkmerju v spomin med dru- gim povedal dr. Ludvik Toplak. Domačini so pripravili še en kulturni dogodek, ob tej pri- ložnosti pa se zahvalili mag. Majdi Potrata, avtorici knjige o Leopoldu Volkmerju, ki je v dneh simpozija svoja dela poda- rila župnišču, OŠ in nekaterim udeležencem znanstvenega sim- pozija. Besedilo in posnetka: Tatjana Mohorko PTUJ / SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJ Prve, « ne Otroci so o pravicah zbrali veliko slikovnega materia- la; nekaj so ga prinesli tudi na otroški parlament srečoifle Od leve: man Rudi Rinbauer, Mirko Pihler in Ivan Cimer- Literarni večer pesnikov in pisateljev s ptujskega območja, ki ga je v imenu Zveze kulturnih organizacij Ptuj organizirala Branka Bezel- jak Glazer, je minil nadvse prijetno. Aforist Rudi Ringbauer, pesnik Mirko Pihler, pisatelji in pesniki Ivan Cimerman, Zdenko Kodrič, Gabrijel Berlič in Sonja Votolen, aforist Milan Fridauer Fredi in pes- Zdenko Kodrič, Gabrijel Berlič, Sonja Votolen, MIlan Fridauer Fredi in Aleš Šteger. nik Aleš Šteger so se številnim obiskovalcem v Narodnem domu predstavili najprej s svojimi deli, nato pa se zadržali z njimi še v dveurnem pogovoru. Med drugim so dejali, da si želijo še več takih srečanj, pa tudi literarnih večerov s posameznimi ustvarjalci. MZ UUDSKA UNIVERZA PTUJ MESTNI TRG 2, 2250 PTUJ tel. 062 771-539, 779-224 Ali ste končali samo osnovno šolo? Vpišite se v izobraževanje za poklic NATAKAR ali KUHAR TEDNIK - 21. NOVEMBER 1996 NASI KRAJI IN UUDJE -11 PTUJ / PODVOZ JE POD PROGO Promet po novi zvezni testi Projekt ptujskega podvoza je vse bližje dokončanju in te dni že dobiva končno podobo. De- lavci italijanskega gradbenega podjetja Coopsette so konec prejšnjega tedna, v četrtek, 7. novembra, opravili preboj več kot 3.000 ton težke betonske kesonske konstrukcije podvoza pod železniško progo. S pomočjo podizvajalcev sloven- ske gradbene operative so opravili tudi zemeljski izkop, tako da je bila že naslednji dan luknja pod železnico lepo vidna in skoraj v celoti izkopana. S ftr^oe jepodŽBlezhco KIDRIČEVO / S SEJE OBČINSKEGA SVETA Potrdili de- iitvena Itilunto Na torkovi seji sveta občine Kidričevo so večji del razpra- ve namenili vsebini delitvene bilance prejšnje občine Ptuj. Po daljši razpravi so jo tokrat sicer potrdili v predlagani obliki ter v zvezi s tem spreje- li sklep, da so kupnine od sta- novanj predmet pogajanj med kidričevsko in mestno občino Ptuj. Razpravljali so tudi o izdela- vi projekta za povezavo kabel- skega sistema ter v ta namen imenovali posebni odbor, ki bo odslej budno bdel nad reali- zacijo kabelska sistema ter poskrbel tudi za napeljavo optičnega kabla. Ob razpravi osnutka odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Ravno polje so s sklepom določili stališča in mnenja čla- nov sveta ter osnutek odloka dali v javno razpravo do 5. de- cembra letos, da bodo tudi občani lahko nanj dali svoje pripombe. Sklepali so tudi o nekaterih predlogih stalnih odborov, ki so v pomoč občinskemu svetu, ter o predlogih komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Zanimivo je tudi, da so soglašali s cenami proiz- vodnje in distribucije energije za stanovanjski odjem v občini Kidričevo in predlagali župa- nu, da tudi on o tem posreduje pozitivno mnenje ministrstvu za ekonomske odnose in raz- voj. Ob koncu so se seznanili še z apelom Zelenih Ki- dričevega, ki so odločno proti nameravani gradnji sežigalni- ce odpadkov v Kidričevem in med drugim pozivajo občino, da za to ne daje nobenega so- glasja "na slepo". -OM liDŠarica vf/^ V HLADNIH SIVIH DNEH JE DODATNA PORCIJA VITAMINOV ŠE KAKO DOBRODOŠLA! V DISKONTU RAJSKI VRT NA OSOJNIKOVI 4 V PTUJU VAS PRIČAKUJEMO! ADJE iN ZELENJAVA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH: GRENIVKE, kg-100 SIT MANDARINE, kg-150 SIT LIMONE, kg -179 SIT KIVI, kg - 200 SIT JABOLKA, kg - 49 SIT ZELJE, sveže, kg- 20SIT in KROMPIR, kg - 22 SIT Trgovsko podjetje FE« PROMET d.0.0., Kidričeva 34, 3000 Celje, tel.:l063)411-113 Promsi že poteka po ncM zfezii cestf. pomočjo hidravlike so podvoz podrivali naprej v smeri proti mostu. V četrtek, 7. novembra, so gradnjo in asfaltiranje nove zvezne ceste skozi del parka in od tistega dne je promet z magi- Foto: M. Ozmec stralne ceste že preusmerjen nanjo. Gradbinci pa tekmujejo z vremenom, ki jim je kar naklon- jeno, in hitijo z gradnjo podvoz- ne ceste. -OM Po^ed v smeri bodoče pod/ame cesta- spred^ most, zad^ pod/cz PTUJ / LIKOVNIKI SE PREDSTAVLJAJO Kazstavlja Leon Pišek Likovna ustvarjalnost ptujskih ljubiteljskih slikarjev nas pogosto vabi v priložnostne razstavne prostore in galerije v mestu. DPD Svoboda Ptuj, v okviru katere ustvarja blizu trideset ljubiteljev, je vesela vsakega novega člana, ki boga- ti društvo in prispeva v mozaik ptujske ustvarjalnosti. Eden mlajših članov je Leon Pišek iz Cirkovc, študent zgodo- vine in sociologije na Pedagoški fakulteti v Maribonj. V zadnjem tednu je odprl kar dve razstavi - v lokalu Romantika, kjer raz- stavlja pod okriljem Društva umetnikov in ustvarjalcev, in v Mestni hiši, kamor ga je povabi- la občina. Obe razstavi sta na og- led ta mesec. MZ BANGALORE, INDIJA / V SOBOTO IZBOR MISS SVETA Alenka ima dobre obiutlie v soboto zvečer (16. novembra), ko smo se ponovno po- govarjali z našo miss Alenko Vindiš, nam je povedala, da ima pred sobotnim finalom dobre občutke, da pa se nikoli ne ve, kako se bo odločila žirija, s katero se dekle- ta še niso srečala in tudi niti približno še ne vedo, kako bo sestavljena. Po vsej verjetnosti jo bodo spoznali šele dan pred jRnalno prireditvijo. 16. novembra je bil za njimi že tretji dan vadbe za zaključni nastop, ki bo 23. novembra na stadionu v Ban- galoreju. 17. novembra so foto- grafi med 89 udeleženkami iz- birali miss fotogeničnosti. Hrana je dobra in tudi za nji- hovo varnost je zelo dobro poskrbljeno, nihče ne more do njih. Sicer pa so Indijci, koli- kor imajo stika z njimi, zelo prijazni, še posebej jih imajo radi otroci. V soboto so večer- jale s sponzorji, v petek pa so dekleta prodajala na dražbi svoja darila, ki so jih prinesla v Indijo. Alenkino - delo slikarja Jureta Cekute - bodo neaU v London, kjer ga bodo prodali na posebni dražbi, ker v Indiji vsega niso mogli prodati. Čeprav so trenutki, ki jih Alenka sedaj preživlja v Indiji, še prej pa so bila dekleta na Sejšelih, nq)ozabni, vendarle zelo ix)greša Slovenijo, svoje domače in prijatelje. Morda je domotožje tudi zato večje, ker se s svojo sostanovalko Rusin- jo sploh ne moreta pogovarjati, saj ta ne zna angleško. Alenki želimo, da bi se finale izbora za miss sveta zanjo do- bro iztekel, s tem pa tudi za našo državo. MG PTUJ / LAŽNI ALARM O PODTAKNJENI BOMBI Pevski večer s Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze je v sodelovanju z moškim komornim zborom iz Ptuja tudi letos pripravilo prijeten Martinov pevski večer. Na Martinov petek, 8. no- vembra, je v palaciju na ptujskem gradu ljubitelje ubranega petja in dobre kapljice kot gost večera prijetno razvedril in nasmejal rojak Zlatko Šugman v vlogi Fraki ja. Prijemo druženje pa je nekoga, kot kaže, malce motilo, saj je po- licija prejela anonimni telefon- ski klic s sporočilom, da naj bi bila v palaciju nastavljena bom- ba. Za dobre pol ure so palacij iz- praznili, ga temeljito pregledali in na srečo ugotovili, da je bil al- arm lažen. Gostje pa so tako mi- mogrede ugotovili, da je tudi grajsko dvorišče, pod milim ne- bom, prijeten prostor za druženje in celo za pesem ■OM Leon Pišek razsaja trerUm v Mestni Uši in fkrmrtiki Pojasnilo - oprttvialo v prejšnji številki Tednika je bil na strani 12 objavljen sestavek S policijsko patruljo v noč, opremljen s štirimi fotografijami. Pri pod- napisu k tretji fotografiji (Pregled avtomobila brez tablic in doku- mentov ter sum preprodaje mamil) je prišlo, kot kaže, na podlagi ne povsem natančnih okoliščin do napačn^ sklepa o početju policije in je zapisano, da gre za pregled zaradi suma preprodaje mamil, česar pa preiskava ni potrdila, saj so v poročilu policistov zapisane le druge ugotovljene nepravilnosti. Za napako se opravičujemo. Uredniši\fO Večer je prijetno popestril ig'alec Zlatko Sugran v vlog Fraki ja. ________ ........^.................._________ .........______ FQto:M^Ozmec. AKCIJSKE CENE VRTALNI STROJ BLACK&DECKER KD 564 RE VBODNA ŽAGA BLACK&DECKER KS 530 VRTALNIK - AKUMOLATORSKI - BLACK&DECKER BL 72 BRUSILNIK VIBRACIJSKI BLACK&DECKER BL 135 SPENJALNIK BLACK&DECKER Kx 418 E PROGRAM "BOSCH" OBLIC ELEKTRIČNI PHO 15-82 PRODAJA NA OBROKE BREZ OBRESTI KOLIČINE SO OMEJENE! METALKA TRGOVINA PRODAJNI CENTER PTUJ Rogozniška 7, tel: 062/772 911 9.990,- 7.990,- 10.368,- 6.480,- 7.920,- 16.989,- 12 - OD TOD IN TAM 21. NOVEMBER 1996 - TEDNIK MAKOLE / DEVETINOSEMDESETI DAN GLADOVNE STAVKE JANKA KOLARJA Do sedaj še nit rešenega POLENSAK "Javnosti je znano, da sem v začetku septembra začel z gladovno stavko, ker mi nekateri državni in občin- ski organi že sedem let z nezakonitimi dejanji in drugimi preprekami one- mogočajo dokončanje in zagon male hidroelektrar- ne, ki jo gradim na Dra- vinji v Makolah. Po več kot dveh in pol mesecih gladovne stavke ugotav- ljam, da omenjeni organi niso odpravili preprek in njihovih posledic," je med drugim zapisal Janko Ko- lar iz Makol v sporočilu javnosti minuli teden. V pogovoru z Jankom Kolar- jem smo v ponedeljek izvedeli, da kljub številnim obljubam, ki jih je bilo polno predvsem pred volitvami, še ni nič rešenega, nekaj male^ je sicer v začetni fazi urejanja, kljub nekaterim kompromisom, ki jih je ponu-^ dil državnim ali občinskim or- ganom Z gladovno stavko na- daljuje, saj kol je že večkrat v tem času izjavil, "se v življenje preteklih nekaj let pod nobe- nim pogojem ne misli vrniti. Samo pri slednjem kompromis ni mogoč." Njegov cilj je vsa leta in tudi sedaj enak: do- končati elektrarno, ustanoviti proizv(xlno-storitveno podjetje in v okviru možnosti realizirati nekatere razvojnej»rojekte. Župan dr.Ivan Žagar omenja, da na občini Slovenska Bistrica ne poteka noben postopek v zvezi s Kolarjevo investicijo in obratovanjem male hidroelek- trarne in da je občina v zvezi s to problematiko naredila vse. Pred kakšnim mesecem so se pri Kolarju sestali ob županu še predsednik^ občinskega sveta dr. Janko Čar in oba podpred- sednika sveta Rudi Vorša ter Alojz Vezjak, podžupanja Nada Vučajnk in tajnik občine MUan Ozimič ter se pogovarja- li predvsem o tistem delu Ko- larjevih zahtev, ki zadevajo občino. To pa je, kot smo že za- pisali, odpravnina (razliko do realne vrednosti v višini 334.736,20 tolarja je občina že izplačala) in osma Kolarjeva stavkovna zahteva, ki se nanaša na poplavno škodo iz leta 1989. Kot nam je povedal Janko Ko- lar, je sklenil kompromisni do- govor, da za ta finančni zahte- vek odstopa v korist razvoja krajevne sklupnosti Makole, in sicer tako, da bo občina Sloven- ska Bistrica pomagala zagotovi- ti zemljišče in ureditev lokacij- skih zadev za potrebe kluba al- ternativnega letenja (v ustanav- ljanju) iz Makol. Ob koncu še o zdravstvenem stanju stavkajočega. Njegova te- lesna teža je manjša za 25 kg, posledica t^ pa je močno znižan krvni dak, pogosti gla- voboli, omotice in občasne iz- gube ravnotežja. Občasno že vstaja iz postelje, vendar giban- je zunaj stanovanja ni možno. Vida Topolovec SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Republiška volilna komisija je v ponedeljek, 18. novembra, raz- glasila uradne rezultate letošnjih parlamentarnih volitev. LDS je dobila 25 sedežev v državnem zboru, SLS 19, SDS 16, SKD 10, ZLSD9,DeSUS5in SNS 4. S tem se začenja tudi formalno obdobje priprav na formiranje nove slovenske vlade. Neuradno pa ugibanja in razprave o tem, kdo naj bi vladal Sloveniji nas- lednja štiri leta, potekajo že vse dni po volitvah. Prvi zapleti in nesporazumi so med strankami nastali v zvezi z vprašanjem, kdo naj bi od predsednika republike prvi dobil mandat za sestavo nove vlade. MANDATAR - DRNOVŠEK ALI PODOBNIK V Liberalni demokraciji pravi- jo, da so nesporni (posamični) zmagovalci letošnjih parlamen- tarnih volitev. Nasprotujejo trditvam pomladnih strank (SLS, SDS in SKD), da skupni seštevek njihovih sedežev v par- lamentu odločilno presega števi- lo poslancev LDS in da potemta- kem (edino) njim pripada man- datarstvo. V LDS opozarjajo, da so vse tri "pomladne" stranke na volitvah nastopale samostojno, brez vnaprej sklenjene formalne koalicijske pogodbe, in da se po- temtakem ne morejo sklicevati na seštevek vseh dobljenih gla- sov, ki naj bi jim zagotavljal prednost pri sestavljanju vlade. LDS odbija tudi tezo, da Drnovšek tudi sicer ne bo mogel sestaviti vlade, ker mu brez pomladnih strank zmanjka po- trebna večina glasov v parlamen- tu. Generalni tajnik LDS Gregor Golobic je v zvezi s tem dejal, da v državnem zboru ne glasujejo stranke, ampak poslanci, kar ix>- meni, da v LDS računajo, da bi uspelo Drnovšku kot mandatar- ju dobi d kakšen glas podpore tudi iz vrst poslancev iz pomlad- nih strank. Vsekakor pa (za zdaj) v LDS odklanjajo ponudbo pomladnih strank o koaliciji 3 plus 1, po kateri bi se v novi vla- di pod vodstvom liderja Sloven- ske ljudske stranke Marjana Po- dobnika znašla tudi Liberalna demokracija Slovenije. "Ne raz- mišljamo o koaliciji 3 plus 1, v kateri bi pomagali silam, ki bi v Sloveniji vzpostavile na- zadnjaške procese," je izjavil Gregor Golobic. Eden izmed komentatorjev je v zvezi z možnostjo, da lider LDS in sedanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek ne bi bil tudi predsednik nove vlade, zapisal, da si težko predstavlja Drnovška kot ministra pod Podobnikovo komando ali kot šefa opozicijske frakcije v parlamentu. Tako v LDS kot v pomladnih strankah govorijo, da bi bila "predaja" mandata eni ali drugi strani "iz- daja" volivcev in njihove volje. Nekdo bo na koncu vendarle moral popustiti, razen seveda če si kdo ne želi izrednih volitev, ki pa bi bile - po splošnem pre- pričanju - za vse prevelika nez- nanka. Delo se sprašuje, ali bo popustil Podobnik ali Drnovšek. Kdo ima več občutka za kom- promis kot glavno orodje politi- ke? Sicer pa Delov komentator misli, da so poti dogovarjanja odprte. Ponudba strank sloven- ske pomladi Janezu Drnovšku, da vstopi v koalicijo tri plus 1, je po njegovem mnenju že signal, da so pipe miru nepolnjene, da se je možno pogovarjati, "da so partizansko-domobranske zgo- dovinske floskule zgolj papirna- te zastavice za predvolilni boj, zdaj pa se lahko začnemo pogo- varjati o pravih stvareh". Po mnenju komentatorja je treba v isti luči gledati tudi nasprotno Drnovškovo ponudbo, da bi sam sestavljal vlado, "seveda s sodelo- vanjem vsaj dveh (ali celo morda vseh treh) strank tako imenova- nega desnega bloka". Koliko je v tem komentarju iluzij in koliko realnosti? Bodo nosilci različnih političnih opcij v tem trenutku zares sposobni tehtnega razmisleka (in odločitve), kaj je najbolj v inter- esu slovenske države in glede ka- terih nalog in dilem bi bilo po- trebno doseči soglasje pri vseh tistih, ki naj bi sestavljali novo (koalicijsko) vlado? Pri tem gre seveda predvsem za "evropsko" politiko in slovensko vključevanje v EU in NATO. Glede tega dosedanji Drnovškovi vladi ni uspelo doseči konsenza z opozicijo v pogledih na nekatera bistvena vprašanja. Za kaj takšnega se tudi ni pretirano trudila, saj je preveč akcij vodila solistično in neusklajeno s parlamentom. Vsi pretendenti na oblast v nas- lednjih štirih letih bi se morali glede tega jasno opredeliti, saj po Evropi že na veliko razglabljajo (in špekulirajo) o delitvi Slove- nije na proevropske privržence in evroskeptike. Generalno opuščanje slovenske "evropske orientacije" bi bilo za Slovenijo in njen razvoj zelo nevarno, lahko pa bi bilo koristno, če bi nova sestava koalicijske vlade omogočala večdimenzionalno (in nacionalno) bolj soglasno utrjevanje poti v Evropo. Takšna in podobna vprašanja bi morala biti odločilna za ses- tavljanje kakršnihkoli koalicij in ne zgolj nekakšna "ideološka" povezanost in zavezanost. Če glede tega med pomladnimi strankami ne bo soglasja in us- klajenosti, potem se takšni koa- liciji slabo piše. Pa tudi posa- meznim strankam. To je še pose- bej pomembno tudi za ohranjan- je identitete SKD, ki je doslej ustvarjala evropsko politiko sku- paj z LDS. Zato pravzaprav tudi ni čudno, da eden izmed tujih opazovalcev v tržaškem II Picco- lu ugotavlja, da bi bilo za liderja SKD Peterleta vsekakor "zelo nerodno, če bi sedel za isto mizo skupaj z 'evroskeptično' vlado. Le kaj bi mu tedaj rekel njegov veliki prijatelj Kohl?" "RESNIČNI" ZMAGOVALCI IN PORAŽENCI Blagoslovili novo mrliško vežiio Na pokopališču na Polenšaku so od nedelje odprta vrata nove mrliške vežice, ki je zagotovo ena večjih letošnjih pridobitev v občini Dornava. Naložba je vredna 12 mili- jonov tolarjev, potrebna pa so še dodatna sredstva za no- tranjo ureditev. V nedeljo opoldan je novo vežico slove- sno odprl dornavski župan mag. Tone Velikonja. Gradnja vežice na Polenšaku se je pričela novembra lani, ko je bil imenovan petčlanski gradbe- ni odbor. V polenški fari so Nova mrliška vežica je za faro Polenšak velikega pomena. Foto: Cilka manjšo vežico sicer že imeli, a je bila premajhna in slabo opremljena. V dobrem letu so delavci podjetja Gema vežico zgradili, za kar je bilo potrebnih dobrih 12 milijonov tolarjev. Nekaj denarja je nekdanja KS Polenšak privarčevala iz nabra- nih grobarin in jih prenesla za novo investicijo, druga sredstva sta dala vaška odbora Polenšak in Zamenci iz občinskega pro- račima, preostali znesek pa tudi občina. Sicer pa so v času gradnje vežice ob pokopališču uredili še parkirišče ter modern- izirali cesto Polenšak - Polenci. V novi vežici sta na voljo dva prostora za pokojne, poseben prostor ima na razpolago duhov- nik, poleg spremljajočih prosto- rov pa je še zastekljena sprednja avla. Vežico je skupaj s farnim žup- nikom Jožefom Geričem bla- goslovil domačin pater Franc Meško. T* MohoHco V spomin Francu Polantu - Frenku čeprav so bile zdravniške na- povedi skrajno pesimistične, smo bili prijatelji Franca Po- lanca - Frenka prepričani, da ne bo klonil. Toda po skoraj tri- mesečnem trpljenju in boju za življenje se je moral vdati. Poškodbe, ki jih je dobil v pro- metni nesreči, ki še do danes ni pojasnjena, so bile prehude. Poslovili smo se od človeka in prijatelja, ki je s svojo delav- nostjo in predanostjo kolesar- skemu športu dal Ruju neizbri- sen pečat. Spomin mi sega v pozna se- demdeseta leta, ko sva se spoz- nala. Oba kolesarska zanesenja- ka, ki sva potem postala tudi najboljša prijatelja. Po nekaj le- tih neorganiziranega kolesar- jenja smo začeli uresničevati Frenkovo idejo o ustanovitvi Kolesarskega kluba Ptuj in jo leta 1985 uresničili. Frenk je postal prvi predsednik kluba. Kljub zahtevnemu delu, ki ga je opravljal v Perutnini Ptuj, je bil gonilna sila novoustanovlje- nega kluba. Pod njegovim tre- nerskim vodstvom smo na Ptu- ju dobili prve tekmovalce, ki so kasneje dozoreli v vrhunske ko- lesarje. Tudi množičnemu in rekreativnemu kolesarstvu je Frenk posvečal vso pozornost. Prvi maratoni in dirke okoli ptujskega gradu so bili za Ptuj pravi kolesarski praznik. Brez Frenka si takih prireditev ne bi mogli zamišljati. Bil je z dušo in telesom predan kolesarstvu. Njemu je kolo pomenilo nmogo več kot samo prevozno sredst- vo. Pred nekaj leti se mu je ure- sničila želja, ki jo je dolgo nosil v sebi. Odprl je servis za trgovi- no za kolesa. Od takrat pa vse do svoje prezgodnje smrti je bil ves predan tej dejavnosti. Bil je človek, ki ni poznal počitka, i Pogosto je luč v njegovi delav- nici gorela pozno v noč, kajti dela je bilo vedno dovolj. Kljub delu v trgovini in del- avnici pa je Frenk zase še vedno našel toliko časa, da je redno treniral. Bil je velik ljubitelj na- rave, zato se je zadnje čase ved- no bolj posvečal gorskemu ko- lesarstvu. Ustanovil je svoj klub gorskih kolesarjev, udeleževal se je skoraj vseh tekem po Slo- veniji, pa tudi v Avstriji. Uspešno se je kosal s svojimi vrstniki, pa tudi z mlajšimi tek- movalci, saj je bil poosebljenje telesne moči. Skoraj nikoli se ni vrnil brez pokala ali medalje, o čemer zgovorno pričajo stene in police na njegovem domu. Posebno ponosen pa je bil Frenk na maratone z gorskimi kolesi, ki jih je organiziral v zadnjih treh letih. Kolesarjem iz Slovenije, ki so se maratonov udeleževali, je želel pokazati le- pote Haloz in Slovenskih goric. Tako je bilo tudi letos julija, ko smo si na maratonu po Sloven- skih goricah rekli: "Nasvidenje na jesenskem maratonu po Ha- lozah!" Na žalost ga ni dočakal. Kolo je bilo njegova usoda. Stane Pal Medtem ko se liderji zmago- valnih in poraženih strank dogo- varjajo o možnih koalicijah, raz- lični analitiki še naprej raz- glabljajo o tem, kdo je "resnični" zmagovalec in kdo "resnični" poraženec letošnjih volitev. Spo- menka Hribar ugotavlja, da je Liberalna demokracija Slovenije (LDS) "izšla iz volitev sicer kot najmočnejša stranka, vendar je relativno v slabšem položaju kot po prejšnjih volitvah, ko ni bilo nobenega dvoma, da bo dala mandatarja vlade. Glede na splošna pričakovanja in pričako- vanja same LDS lahko govorimo o njej kot o poraženki tokramih volitev." Publicist in psiholog s fakultete za družbene vede v Ljubljani dr. Vlado Miheljak meni, da je "rezultat LDS zno- traj pričakovanj. SLS je šele zadnji teden dobila prednost pred Janševo SDS in je največji zmagovalec volitev. Med poraženci volitev je vprašanje, kam šteti SDS, ne glede na to. kaj Janša izjavlja. Nimajo zmage, kot so se nadejali, pa mdi prvi na svojem dvorišču niso. Med poražence volitev lahko štejemo krščanske demokrate, ki so imeli tudi zelo visoke, kar nerealne ambicije. Glasove radikalnih vo- livcev so izgubili, ko so ostali v vladi po Janševem odhodu iz nje. V SKD so napačno ocenje- vali, da so močna stranka. Tudi ZLSD je dobila svoje mesto in jo gre šteti za poražence volitev." V eni izmed povolilnih anket je filozof Igor Pribac dejal, da nekateri dajejo preuranjene sod- be. "Slišati je že ocene o polariza- ciji in brezpotju, v katerega da je z izidi volitev zašla slovenska politika. To je le ena možna pot, druga je, da se politični pred- stavniki Slovencev izkažejo za bolj pripravljene na dogovore s hudičem, kot smo to pripravlje- ni misliti, in prispevajo osnovo za epilog epopeje o nespravlje- nosti Slovencev med seboj. Sicer pa politična razklanost na dva bregova ni nujno slaba, kot mis- lijo tisti, ki venomer tarnajo nad neenotnostjo Slovencev. Med dvema bregovoma je mogoče graditi zelo trdne konstrukcije. Mostove na primer." Jak Koprive Sokkizvone€ oš STOPERCE: Učenci in učitelji podružnice OS Majšperk v Stopercah imajo jutri dan šole, S povabljenimi gosti bodo ob 14. uri prelistali šolsko kroniko, napisano od leta 1819, in ob tem predsta- vili nekateie zanimivosti. Pripravljajo tudi kulturni program ptxi naslovom Iz preteklosti v prihodnost, srečanje nekdanjih učiteljev in družabni zaključek šolske- ga praznovanja. TM TEDNIK ■ 21. NOVEMBER 1996 NASVETI -13 Kvharsid nasveti Zef/e Po obilni pijači in jedači, ki smo je bili deležni ob martino- i vanju, je prav, da v prehrani ne pozabimo na zelenjavo. Glede; na to da na veliko vrtovih lahko vidimo prekrasne glave zelja, i bo oddaja danes namenjena zelju. Zelje spada v družino kapusnic, tako kot ohrovt. Nekatere vrste imajo liste v šopih, pri nekaterih pa so strnjeni v čvrste, goste glave, listi pa so lahko gladki ali kodrasti. Zeljne glave so lahko okrogle, te so zelo znane pri nas, koničaste ali ovalne. Barvna lestvica zelja je raznolika prav tako kot oblika glav. Najpo- gosteje srečamo rumenkasto, zele- no in temnordeče zelje. Ko nekate- re vrste zelja prerežemo, močno zadiši po gorčičnem olju. Med ku- hanjem se ponavadi ostri okus raz- kroji, lahko pa ga omilimo tudi z blanširanjem oziroma tako, da zel- je - narezano ali v celih listih - za nekaj minut potopimo v vrelo vodo. Vonj po zelju pa lahko ublažimo tako, da damo v vodo, v kateri kuhamo zelje, kos kruha, oreh ali vejico peteršilja. Zelje ved- no kuhamo le toliko časa, da je še trdo na ugriz. Razkuhano zelje je brozgasto in dobi oster okus. Najpogostejša evropska vrsta zel- ja je belo zelje. Na trgu ga najpo- gosteje dobimo otrebljenega zu- nanjih temnih trdih listov, za kate- rimi se skrivajo čvrste belkasto ze- lene glave s polnimi srčki. Belo zelje najpogosteje pred uporabo blanširamo, da ublažimo oster okus. Vodi, v kateri ga kuhamo, lahko dodamo kapljico kisa ali li- moninega soka in s tem zelje obdrži svojo belkasto barvo. Uporabnost zelja je skoraj brez- mejna, bi lahko rekli. Iz surovega naribanega zelja si lahko pripravi- mo okusno solato, oster okus ublažimo z začimbami oziroma so- latnim dresingom, ki je najpogos- teje sestavljen iz soli, olja, kisa, ku- mine, popra, olje in kis pa lahko zamenjamo tudi s kislo smetano ali majonezo. Oster okus lahko ublažimo tudi tako, da dodamo zelju za solato kuhan krompir. Iz zelja pripravimo tudi zelo oku- sne zelenjavne juhe, juhe iz same- ga zelja, dodamo tudi na kocke na- rezan krompir in zabelimo s prežganjem, ki smo mu dodali se- sekljano čebulo, česen, moko, rdečo papriko in paradižnikovo mezgo. Tako pripravljenemu zelju pravimo tudi sladko zelje. Pripra- vimo pa ga lahko tudi tako, da v prežganju izpustimo paradižniko- vo mezgo in rdečo mleto papriko. Zelje je nepogrešljiva sestavina nekaterih enolončnic. Veliki zeljni listi pa so vsekakor primerni za za- vijanje in s tem lahko dobimo ko- pico novih jedi. Z zeljem lahko polnimo različne vrste testa, kot so listnato, krhko ali celo kvašeno testo. Testo pri- pravimo po klasični metodi, iz zel- ja pa si pripravimo nadev, in sicer tako, da zelje narežemo na rezance ali majhne kocke. Posebej na maščobi prepražimo čebulo, ki smo jo fino sesekljali, in ko zaru- meni dodamo na kocke ali rezance narezano slanino, narahlo pre- pražimo ter dodamo narezano zel- je, prilijemo malo kostne juhe ali tople vode in dušimo. Zelje še soli- mo ter dodamo kumino za lažjo prebavo. Tik preden se zelje po- polnoma zmehča, dodamo malo vina, dodali pa bi lahko še malo paradižnikove mezge in mlete rdeče paprike. Tako pripravljeno zelje ohladimo. Testo narežemo na enakomerne kvadrate, na primer 20 X 20 centimetrov, v sredino položimo žlico nadeva, testo pre- ložimo tako, da se nadev popolno- ma skrije, ter konice testa zlepimo s pomočjo razžvrkljanega jajca. Po vrhu testo prav tako premažemo z jajcem. Pečemo pri temperaturi 200( C petnajst do dvajset minut. Pri pripravi nadeva upoštevamo, da se zelje v testu med peko prav tako mehča in zaradi tega nadeva oziroma zelja ne pripravimo oziro- ma zdušimo do mehkega. Vsi, ki imate doma kakšen recept iz svežega zelja, nam ga čim prej pošljite, saj bom najboljšega nagra- dila. Recepte nam pošljite na nas- lov: Radio - Tednik Ptuj, Raičeva 6, Pmj. Glede na to, da bomo pri- hodnjič govorili o kislem zelju, nam lahko pošljete tudi recepte na ) temo jedi iz kislega zelja. PRIPRAVUA MAG. BOJAN ŠII^KO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 95. NAD Vzgoja k odpornosti do potrošnišlie družbe L nadaljevanje Pignnr, učiteljica kuharstva Opisana potrošniška družba, v kateri živimo, vodi do števil- nih psiholoških posledic. Prva posledica je, da po umetni poti odpravlja notranjo napetost l]udi. S tem, ko razglaša "čim več a/itka, stran od vseh skrbi, težav m nezadovoljstva", kar naj bi bilo dosegljivo seveda prav s po- trošnimi dobrinami, jemlje lju- dem njihovo notranjo napetost. Posledica je, da se ljudje ne vprašajo več, zakaj so npr. neza- dovoljni, ne iščejo več vzrokov v sebi in v svetu, v katerem živijo. Zato se razvoj tako posameznika kot družbe zaustavi - človek se začne bati kakršnihkoli spre- i memb, ker se boji, da izgubi to, I kar ima. Tisti, ki hlastajo zgolj I po hitro dostopnih ustvarjenih; užitkih, izgubijo zdrav odnos do življenja in smrti. Notranje pos- tajajo vedno bolj prazni, njihova fi-ustracijska tolerantnost, vztraj- nost, pripravljenost žrtvovati se za druge in potrpežljivost so iz- redno majhne. Druga posledica je, da se v taki družbi spreminja v potrošno bla- go tudi sočlovek. Ljudje, ki jih vzgajamo k brezpogojnemu in kratkoročnemu iskanju užitkov, tudi v soljudeh ne vidijo več pri- jateljev, pač pa sredstvo za svoje užitke; po njihovem obstajajo zato, da služijo zadovoljevanju njihovih seksualnih potreb, po- treb po udobnosti, kratkočasju itd. Popredmetenost ljudi v takih družbah vodi v zadnji konse- kvenci do vedno večjega social- nega razkroja. Ne samo med podjetji, tudi med ljudmi se razvije pohlep. Krvodajalci 5. NOVEMBRA: Stanko Duh, Potrčeva 31, Ruj, Branko Bezjak, Hlaponci 9, Franc Ratek, Gabrnik 1, Milena Kokol, Ul. 25. maja 5, Ruj, Mirko Šilak, Nova vas 24/b, Franc Mar, Bresnica 21, Silva Si- monič, Gomilci 7, Jože Kolarič, Lackova 1, Ruj, Danilo Rajh, Piv- kova 13/a, Ptuj, Andelo Maračič, Ul. 5. prekomorske 2, Ptuj, Srečko Bezjak, Ločič 27, Vlado Kmetec, Slovenskogoriška c. 15, Ptuj, Stanislav Kovačec, Apače 269, Boštjan Polegeg, Ingoličeva 10, Zg. Polskava, Boris Polegeg, Ingoličeva 10, Zg. Polskava, Zdenka Cebe, Ptujska 65, Prager- sko. 7. NOVEMBRAj Srečko Roškar, Biš 53, Anton Švarc, Bišečki Vrh 3, Boris Vukan, Dr. Kovačiča 4, Ormož, Rudi Horvat, Kajuhova 12, Kidričevo, Alojz Fladung, Destrnik 56, Kamilo Kronvogel, Črmlja 7, Jože Muhič, Mala vas 7, Viktor Mlakar, Vitomarci 75, Mari- ja Voda, Dolič 10, Zdenka Pšajd, Črmlja 5, Franc Bolčevič, Zasadi 1, Roman Korent, Črmlja 12, Da- niel Roškar, Gorišnica 146, Franc Kukovec, Placar 7/a, Irena Ko- rent, Črmlja 20, Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj, Marija Štumpf, Trubarjeva 9, Ptuj, Jože Majerič, Sovjak 4, Anton Brodnjak, Placar 19, Janez Furst, Levanjci 16, Te- rezija Potočnik, Jiršovci 47, Jože Plajnšek, Prešernova 2, Ruj, Ja- nez Muršec, Ločki Vrh 52/a, Mar- tin Mikša,^ Zabovci 16/a, Marija Vodušek Župečja vas 6/a, Sergej Rimele, Štrafelova 34, Ptuj, Miran Kramberger, Mestni Vrh 50, Alojz Geč, Pobrežje 39, Franc Beranič, Lovrenc na Dr. polju, Marjan Ko- kol, Levanjci 30, Ivan Slukan, Zg. Velovlek 23/a, Stanko Bosilj, Turški Vrh 98, Darko Tomanič, Gerečja vas 1/c, Ivan Furman, Za- gorel 71, Janez Korent, Črmlja 20, Rudi FridI, Ločki Vrh 27, Franc Rižnar, Strmec 3, Milena Vrečar, Drstelja 48, Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1, Stanko Vidovič, Ul. Roze Luxemburg 53, Maribor, Edvard Lubec, Biš 43, Janez Tašner, Bišečki Vrh 39, Miran Koser, Črmlja 3/a, Štefan Breznik, Ul. Zofke Kukovič 55, Miklavž na Dr. polju, Terezija Albreht, Sp. Pol- skava 111, Roman Kociper, Vi- dem pri Ptuju 13, Mitja Kolar, Gorišnica 98, Brigita Kristovič, Zabovci 29, Lucija Lubej, Sp. Ja- blane 9, Štefan Lovrenčič, Sovjak 10. egoizem, konkurenca, še poseb- no pa boj za prestiž in moč, ki za- gotavljata razpolaganje z materi- alnimi in človeškimi dobrinami. Ljudje v potrošniški družbi živi- jo od iluzij, hkrati pa so podložni vsakršni obliki političnega in drugačnega manipuliranja z nji- mi. Potrebno jim je samo zagro- ziti, da bodo prikrajšani za tisto, kar imajo, in že so se voljni poko- riti. Taka potrošniška družba lju- di ne razčloveči samo v psiho- loških in socialnih dimenzijah, ampak se destruktivni značaj po- trošniške družbe in želje po pro- fitu kaže tudi v brezobzirnem iz- koriščanju naravnih bogastev in onesnaževanju zraka in vode, kar prav tako resno ogroža življenje ljudi. Družba, ki želi dati ljudem op- timalne pogoje za samorealizaci- jo, mora biti sama prosta vseh zu- nanjih in notranjih prisil, ki izvi- rajo iz "potrošniške mentalitete"; odpraviti mora vse tiste oblike potrošnje, ki zamegljujejo lju- dem njihovo resničnost. Seveda je vprašanje, kako to doseči. Za- govorniki potrošniške družbe vedo povedati, če nekdo dvomi v pravilnost njihovih stališč, da bodo v tem primeru ostali ljudje brez dela. To seveda ni res. Nihče ne trdi, da je potrebno proizvodnjo in potrošnjo povsem omejiti. Toda namesto proizva- janja stvari, ki nikomiu: niso v prid, in njihovega prodajanja na način, ki izkorišča stisko ljudi, bi bilo potrebno proizvodnjo počlovečiti. O tem, kako to narediti, pa nas- lednjič. mocL Bol mi ŠiiAo C C« ■M 2 E O G •5* X X H: > w >N 4> "o 3. I O) S *X3 ^ .s i-H Q a> r-ri C ^ f s i o ^ S 3 > 2 a o O ^ > O) a C/3 'H o. o o o "-2 cQ "2 ^ a> ^ Z 3 O i ^ > a 1/3 & o V3 OJi) -M ■a o -o '.o ■o a> >• S O a 14 - ŠPORT 21. NOVEMBER 1996 - TEDNIK MALI NOGOMET / 10 LET KMN POETOVlO MILA PoelmmMk-Shmuh 1:6(0:0) ODBOJKA / 1. B LIGA - ŽENSKE športna dvorana Center, gledalcev 400, glavni sodnik Jože Kline (Lancova vas), sodnik asistent: Gorazd Kodrič (Ptuj). STRELCI: 0:1 Simeunovič (43), 0:2 Tesko (53), 1:2 Leben (54), 1:3 Bogovič (56) 1:4 Bogovič (57), 1:5 J. Gačnik (58), 1:6 Bogovič (60). POETOVlO MILA: Kornik, Ozis, Boškovič, Vesenjak, T. Emeršič, M. Emeršič, Vasic, Naj- virt, Lazič, Milidragovič, Leben, Ramšak. Trener: Predi Kmetec. SLOVENIJA: Majcen, Tanko, Dobovičnik, Tesko, Pele, J. Gačnik, Kraut, Novak, Dolenc, Bogovič, Drole, Simeunovič in Verboten. TRENER: Darko Križman. Prejšnja sreda je bila v Ptuju v znamenju malega nogometa in 10- letnice KMN Poetovio Mila. Igral- ce in predstavnike obeh ekip so v zgradbi MO Ptuj sprejeli ptujski podžupan Ervin Hoj ker, direktor Športnega zavoda Ptuj Stanko Glažar in predstavniki MO Ptuj. Reprezentanci so zaželeli dobro- došlico in jo obdarili s skromnimi darili, slavljencu - KMN Poetovio - pa čestitali ob jubileju in se za- hvalili za prispevek k populariza- ciji športa in Ptuja po Sloveniji. Srečanje je bilo revialno. Pri domačih so v prvem polčasu nasto- pili igralci, ki zaradi predpisov tega ne morejo več. Domači so v tem delu bili celo boljši nasprotnik in so imeli nekaj zelo lepih pri- ložnosti za zadetek, vendar so bili v zaključku napada sila nespretni. puščali veliko prostora, predvsem pa je bilo v njihovi obrambi preveč vrzeli, tako da so reprezentanti Slovenije to izkoristili in v zadnjih šestih minutah je prišli do visoke in zaslužene zmage. Častni zadetek za Ptujčane je dosegel Leben. Na koncu so igralci obeh ekip Ekipa jubilantov. V drugem polčasu pa je za domače nastopila ekipa, ki igra v ligaškem tekmovanju. Zaigrali so nekoliko slabše, a so se pozneje odprli in igrali napadalno, vendar so s tem Foto: I. kotar prejeli zaslužen aplavz številnega občinstva. Mali nogomet in predvsem Poetovio Mila sta se glo- boko zasidrala v ptujski šport. Danilo Majnšek ROKOMET / 1. B SLOVENSKA LIGA Drava - Pomurka28:27(13:13) Rezultati 8. kroga: Inles - Gro- suplje 22:22, Drava - Pomurka 28:27, Škofljica - Ajdovščina 22:21 Chio Besnica - Radeče 25:24. 1.ŠK0FUICA 8 7 0 1 190:167 14 2. INLES 8 5 1 2 206:176 11 3. CmO BESNICA 8 5 1 2 188:185 11 4. ŠEŠIR 7 4 1 2 152:139 9 5. DRAVA .8 4 1 3 188:203 9 6. AJDOVŠČINA 8 3 1 3 189:188 7 7.GRQSUPUE 8 3 1 4 175:174 7 8. RADEČE 8 3 1 3 179:180 7 9. INŽEN. ŠARBEK 7 3 0 4 168:171 6 10. DOL TKI 7 2 1 4 158:170 5 11. GORENJE B 7 2 0 5 166:177 4 12. POMURKA 8 1 0 7 175:196 2 Pari 9. kroga: Ajdovščina - Chio Besnica, DOL TKI - Škofljica, Šešir - Gorenje B, Pomurka - Inženiring Šarbek, Grosuplje - Drava, Radeče - Inles. PTUJ - športna dvorana Center, gledalcev 200, sodnika Anderlič in Šauc iz Slovenj Gradca. DRAVA: Valenko, Berlič, Mla- kar, Belšak 6, Vrtarič, N. Potočnjak 3, Kotar 4, Pisar 5, Hrnjadovič 6, Osterc 1. Po porazu v Škofji Loki in peri- petijah v klubu so rokoraetaši ptujske Drave gostili ekipo Po- murke. Na začetku srečanja se je obetala prava katastrofa domačih. Igralci Pomurke so že v 12. minu- ti vodili z 8:3. Domači trener Ivo Hrupič je bil prisiljen vzeti minu- to odmora. Po tem so Ptujčani zaigrali kot prerojeni in rezultat najprej izenačili (26. minuta), nato pa celo povedli. Gostje so v zadnjih sekundah prvega polčasa le uspeli izid izenačiti. Nadalje- vanje srečanja je bilo v dokaj ena- kovredni igri. Gostje so vse do 56. minute vodili za zadetek ali dva. Potem so zapravili tri napade in rokometaši Drave so prišli do vodstva z dvema zadetkoma pred- nosti v zadnji minuti. Gostje so uspeli izid znižati, za kaj več pa ni bilo več časa, pa tudi znanja ne. Rokoraetaši Drave so zmagali zasluženo, vendar bi lahko bil re- zultat višji. Naslednjo soboto gos- tujejo pri ekipi Grosupljega. 2. SRL - VZHOD • Pyraiiiidia trenutno prva V vzhodni skupini druge moške rokometne lige so minuli koec tedna odigrali srečanja četrtega kroga. Velika Nedelja je v Murski Soboti z 20:24 izgubila s Krogom, Ormož je v Slovenj Gradcu z dru- go ekipo Preventa igral 24:24, Pi- ramidia iz Moškanjcev pa je s 25:17 v Slovenj Gradcu premaga- la Vuzenico. Po štirih krogih je na vrhu Piramidia z osmimi točkami, Ormož jih ima sedem, Velika Nedelja pa šest. V vrhu je tudi Krog, ki je naslednji na- sprotnik Piramidie. Tekma bo v soboto ob 19. uri v Veliki Nedelji. Ormož pa bo ob isti uri v svoji i dvorani začel tekmo z Vuzenico. Dodajmo še, da se bodo roko- metaši Ormoža v nadaljevanju pokalnega tekmovanja pomerili s prvoligašem Delmarjem iz Izole. Prva tekma bo 4. decembra v Izo- li, povratna pa 11. decembra v Ormožu. f.k. VUZENICA - PVRAMIDIA 17:25 (5:12) PVRAMIDIA: Tement, Kor- par, Rihtarič, M. Sandor 4, Mar- gušič 4,1. Ivančič 1, Znidarič 4, F. Sandor 7, Ranfl 5, Kelenc, D. Ivančič, Pintarič. Rokometaši Pyramidie iz Moškanjcev so tudi v četrtem i^rogu 2. SRL - vzhod dosegli zmago in so v vodstvu na prvenst- veni razpredelnici, kar je vseka- kor majhno presenečenje. Tokrat jim je vse šlo po načrtih: zaigrali so dobro v obrambi in učinkovito v napadu. Ob koncu prvega polčasa so imeli prednost sedmih zadetkov. Podobna igra je bila tudi v nadaljevanju, toda domači so bili nekoliko bolj enakovreden nasprotnik. Ob dobri in discipli- nirani igri so zasluženo slavili svojo četrto zmago rokometaši Pvramidie. Predvsem je potrebno pohvaliti F. Šandorja in Ranfla za dobro, predvsem pa učinkovito igro Danilo KSajnšek PLES / USPEH MAJE IN JERNEJA 3. mesto na Dunaju V nedeljo, 17. oktobra, sta plesalca Plesnega kluba Mam- bo Ptuj Jernej Slej ko in Maja Petek, varovanca trenerja Franja Kožarja iz Maribora, nastopila na Avstria Open v standardnih in latinskoame- riških plesih na Dunaju ter v starostni kategoriji do 15 let v standardnih plesih osvojila odlično 3. mesto. Premoč sta morala priznati pred plesnim parom iz Litve, ki je zasedel drugo mesto, in parom iz Ukrajine, ki je prepričljivo zmagal. V njuni kategoriji je nastopilo 68 plesnih parov iz 13 držav. Kljub odličnim reztilta- tom, ki jih Ma)a in Jernej dose- gata, je pred njima težko obdob- je, saj z novim letom prestopita v višjo starostno kategorijo, kjer se bosta med starejšimi od sebe bo- rila za boljše ocene. Isti dan je v Krškem potekal kvalifikacijski turnir, kjer so nastopili trije pari iz PK Mambo Ptuj in zasedli naslednje odlične rezultate: 1. Miljan Nojič - Ma- teja Gabrovec PD - ST; 3. Jernej Brenholc - Mojca Mohorič MMB - ST; 9. Mitja Mihalinec - Daniela Amuš PD - ST. M. Peklar Sobota - Marsel Ptu[ 2:3 Rezultati 9. kroga: Sobota - Marsel Ptuj 2:3, Lik Tilia - Prevalje 0:3, HIT Gorica - ŠOU Vitalfrupi 3:0, ŠD Tabor prost. 1.Ž0K SOBOTA 8 7 1 23:5 14 2.Š0UKAEPAVITAL 8 5 3 19:12 10 3. MARSEL PTUJ 8 5 3 16:14 10 4 ŠD TABOR 7 3 4 11:14 6 5.PREVAUE 8 3 5 12:17 6 e.LIKTlUA 7 2 5 10:16 4 7. HIT GORICA 8 2 6 7:20 4 Pari 10. kroga: Marsel Ptuj - HIT Gorica, Kaepa Šou Vitalfrupi - Lik Tilia, Prevalje - ŠD Tabor, Sobota prosta. Igralke ptujskega Marsela so ne- koliko nepričakovano ugnale na gostovanju prvega favorita prvenstva ZOK Sobota ter jim tako vrnile za poraz v svoji dvora- ni. V prvem nizu so slavile igralke Marsela, a so močno popustile v drugem. V tretjem so bile zopet boljše od domačih igralk. Četrti niz so dobile domače z veliko sreče. V petem, odločilnem, so Ptujčanke bile boljše, predvsem pa zbranejše. Srečanje je ponudilo iz- redno kvalitetno odbojko. Vseka- kor pa so na račun prišli gledalci, saj so videU več kot 130 minut dol- go kvalitetno in razburljivo odboj- ko. To je izredno pomembna zma- ga igralk Marsela, ki bi na koncu lahko z malo sreče osvojile drugo mesto v 1. B ligi, ki vodi v napre- dovanje. Rezultati nizov: 12:15, 15:4,5:15,16:14,11:15. V 10. krogu bodo igralke Marsela v soboto ob 15 uri v športni dvora- ni Mladika gostile ekipo HIT Go- rica. MARSEL PTUJ: Gojkoškova, Merharjeva, Prauhartova, Gosako- va, Emeršičeva, Vindiševa, Zenu- novičeva,Godčeva, Lipovečeva in Mastenova. Danilo Klainšek OK KURENT• Kurent - Črna 1:3 v soboto je bila v športni dvorani Mladika v Ptuju tekma med domačim klubom Kurent in ekipo iz Črne. Po izredno slabem začetku in Vodstvu gostujočih z 2:0 so domači vendarle zbrali ne- kaj moči za znižanje rezultata na 2:1. Četrti set je sicer potekal dra- matično, a premalo prepričljivo s strani domačega moštva, tako da so izgubili z rezultatom 1:3. Nastopili so: Brečko, Selišek, Krajnc, Bedrač, Cafuta, Janžeko- vič, D. Kodela, G. Kodela, Murko, Travnikar, Zoreč, Šparl. f. Vindiš Utrinek s tekme odbojkarjev. Foto: Vindiš PLANINSKI KOTIČEK Ocf Slinmika do morja Letos mineva že 43 let, odkar smo Slovenci dobili prvo vezno planinsko pot ali transverzalo, kot je Slovensko planinsko pot št. 1 poimenoval njen ustanovitelj in idejni oče, mariborski profesor Ivan Šumljak. Kot posebnost te poti velja omeniti dejstvo, da je bila hkrati to prva tovrstna pot v Evropi nasploh in smo dejansko Slovenci zaorali ledino danes številnih veznih poti ter upravičeno nadeli naši prvi transverzali številko 1. Slovenska planinska pot, kot se danes uradno imenuje transver- zala, zajema na svojem veličast- nem pohodu od Maribora do Slo- venskega Primorja domala ves slovenski alpski svet z očakom Triglavom na čelu, s katerega se spusti do jadranske obale. Prav ta zadnji del SPP je za prebivalce ce- linskih predelov Slovenije še po- sebej zanimiv. Slovensko "okno v svet" ne privlači le kopanja in sončenja željnih Slovencev, tem- več tudi pohodnike in planince transverzalce, kot radi rečemo po- potnikom po veznih poteh. Pot nas namreč vodi z zadnjega tisočaka, ki ponosno čuva sloven- sko obalo, saj se Slavnik pne kvišku celih 1028 m visoko nad morjem. Hkrati se ponaša tudi z zadnjo planinsko postojanko, preden dosežemo modro gladino Jadranskega morja. Z vrha Slav- nika se nam ponuja obširen razg- led na Tržaški zaliv vse od Tržiča prek Trsta, Kopra, Izole do Pira- na, ob lepem vremenu pa seže pogled celo do Umaga in Poreča v Istri. Po poti, ki vodi s Slavnika pre- ko gradu Socerb, znanega plez^- lišča Osp in razglednega Tinjana do slovenske obale, se bomo 30. novembra in 1. decembra podali tudi ptujski planinci. Do kraškega roba se bomo popeljali z udobnim IC vlakom Pohorje z odhodom iz Ptuja ob 6.45, nato pa nadaljevali pot peš do morja. Za- radi lažjega oblikovanja skupine se bomo zbrali na ZP Ptuj ob 6.30. Po prijetni hoji prvega dne bomo prenočili v počitniškem domu v Fiesi ter si privoščili še večerni sprehod po starodavnem Piranu. Po zajtrku bo sledila vožnja do vznožja Slavnika in dveurna zmerna hoja na vrh gore. V Ptuj se bomo vrnili ponovno z vlakom IC Pohorje z rednim pri- hodom na ŽP Ptuj ob 19.57. Opremite se planinsko in vre- menskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika, v planinski koči oziroma v počitniškem domu. Cena dvodnevnega poho- da vključuje prevoz z IC vlakom na relaciji Ptuj - Koper - Ptuj, prevoz z avtobusom do Pirana, polpenzion (večerja, prenočišče, zajtrk) v Fiesi, organizacijo in vo- denje ter znaša za člane PD 3300 SIT, za mlade planince 2950 SIT in nečlane PD 4200 SIT. Prijave s plačilom sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do vključno torka, 26. novembra, oziroma do zasedbe 60 razpo- ložljivih mest!!! Posebno obvest- ilo velja še za planince iz Ki- dričevega, saj bo imel IC vlak pro- ti Kopru na ZP Kidričevo izre- den postanek v soboto, 30. 11., ob 6.51 in v nedeljo, 1. 12., ob 19.51, zato lahko izjemoma vstopite na vlak v Kidričevem. V dneh, ko se kraji v celinski Sloveniji že odenejo z zimsko po- dobo, lahko v Slovenskem Pri- morju uživamo ob toplih v^plivih morja in posebnostih obalne po- krajine. Zato se nam pridružite na potepanju od Slavnika do mor- ja ter zraven povabite tudi znance in prijatelje, saj je to hkrati zadnji dvodnevni izlet PD Ptuj v letošnjem letu. Vodil bo Uroš Vidovič s sovod- niki. Odbor za informiranle Maja in Jernej sta za Sloveni- jo in svoj klub v Avstriji priple- sala tretje mesto ŠAH # Ptuj tokrat šele šesti! V hotelu Krim na Bledu so v soboto odigrali srečania sedmega, zadnjega kroga državnega moštvenega prvenstva v šahu, na katerem je so- delovalo osem najboljših ekip. Zmagala je mari- borska Piramida pred Ljubljanskim šahovskim klubom, Novo Gorico, Triglavom iz Krškega, ekipo Tomo Zupan in Ptujem, ki je šesti. IJr. ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA - SREDNJE ŠOLE • Gimnazija Ptuj - gimna- zija Maribor 43:37 Mariborčani so prišli na gostovanje z name- nom, da si priigrajo novi dve točki, toda že v uvodnih minutah srečanja so domačini prevzeli igro v svoje roke, a ob koncu polčasa popustili in se je končal z rezultatom 18:16 za domačine. V drugem delu srečanja so imeli spet več od igre gostje, ki so se nekajkrat nevarno približali domačinonL Toda Pttijčani se niso pustili prese- netiti. S tremi zadetimi trojkami v končnici tek- me so zasluženo zmagali z rezultatom 43:37. Točke za Ptujčane so dosegli: Frangež 21, Ilije- vec 8, Jagarinec 7, Centrih 6, Sujoldžič 1. Svoje moči so merila tudi dekleta. Igrala so mnogo bolje kot v pr\ em kolu, vendar niso bile enakovredne tekmice gostjam iz Maribora, ki so tekmo dobile z rezultatom 52:9. V naslednjem kolu čaka Ptujčane verjetno naj- težja preizkušnja v tej sezoni. Na gostovanju v Mariboru se bodo namreč pomerili z dijaki II. gimnazije. Črtomir Goznik, TEDNIK 21. NOVEMBER 1996 ŠPORT - 15 ŠPORTNE NOVICE KIKBOKS • Državno prvenstvo na Ptuju rovsko z rezulttom 7:5, 7:6 in Romunko Golimbiocijevo s 6:3, 6:3. V četrfinalu je tesno izgubi- Davorin Gabrovec na zmagovalnih stopničkah. Foto: Sitar V nedeljo se je v Litiji na 13. odprtem mednarodnem prvenst- vu v kikboksu (semi kontakt) pomerilo 315 tekmovalcev iz pe- tih držav. Ptujčani so osvojili kar štiri prva (Davorin Gabro- vec, Alojz Vidovič, Maja Ozmec in Matjaž Brumec), tri druga (Mateja Erlač, Andrej Vindiš, Dorotej Kline) in dve tretji mes- ti (Rupert Fišer in Damjan Go- lub). V soboto pa bo ob 18. uri v isti disciplini državno prvenstvo v dvorani Šolskega centra na Ptu- ju. Izbirali bodo tudi reprezen- tanco za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnji teden v Italiji. Klub borilnih veščin vas vabi, da se oglasite v njihovih prosto- rih nad dvorano Mladika, saj je danes vse več napadov na cesti. Da vas ne bo strah, zaupajte Vla- dimirju Sitarju. Milan Krajnc TENIS •Nove točke za Neno Vukasovič Ptujska teniška igralka Nena Vukasovič, članica TK Branik Maribor, uspešno igra na teniških turnirjih v E^ptu. Na turnirju WTA z nagradnim skla- dom 10.000 dolarjev v Kairu se je uvrstila v četrfmale, potem ko je premagala Makedonko Laza- STRELSTVO la proti Romunki Galovichevi s 6:4, 7:5. S tem je osvojila nove točke za svetovno računalniško lestvico WTA, na kateri je bila pred turnirjem v Kairu uvrščena okrog 560. mesta. Z osvojenimi novimi točkami si bo uvrstitev krepko izboljšala. Trenumo Nena igra na dru- gem turnirju z nagradnim skla- dom 10.000 dolarjev v Ismailiju v Egiptu. MG KOŠARKA/C SKL VZHOD • Mascom lenart-Ptuj 91:72 v izenačenem prvem polčasu so si domači igralci v zadnjih se- kundah prvega dela za tri točke priigrali minimalno prednost. Rezultat prvega polčasa je bil 39:36 za Lenart. Domači košar- karji so v drugem polčasu zaigra- li odlično in brez težav polnili koš Ptujčanov. Razigral se je domači igralec Lovše, ki ga ptuj- ski košarkarji nikakor niso mo- gli zaustaviti, saj je sam dosegel skoraj polovico košev za domačo ekipo. Vzrok poraza Ptujčanov v gosteh je bil predvsem v veliko slabši igri v napadu, naredili so veliko napak in bili izredno ne- natančni pri metih na koš. Koše za Ptuj so dosegli: Rojko 15, Ar^uš 14, Kotnik 13, Hod- nik 9, Cabrijan 6, Damiš 4, Jaga- rinec 4, Kostanjevec 3, Indjič 2 in Orozovič 2. V zelo pomembni tekmi v bor- bi za vrh prvenstvene lestvice se bodo Ptujčani v soboto, 23. no- vembra, ob 20. uri v dvorani Mladika v Ptuju pomerili z vo- dilno ekipo Haler iz Podčetrtka. MG KASAŠTVO« Sijajna predstava Benjamina CLeeja Medtem ko slovenski kasači in njihovi vozniki za kratek čas počivajo po naporni tekmovalni sezoni, pa v tujini nadaljujejo atraktivna tekmovanja. Tako je bilo v nedeljo veliko kasaško tekmovanje v Trstu v sosednji Italiji. Udeležila sta se ga tudi Ljutomerčana Zvonko Osterc in Janko Makoter ter še več drugih slovenskih voznikov kasaških konj. V Trstu je tokrat nastopil absolutni slovenski rekorder Benjamin C Lee iz hleva Janka Makoterj^ ki je bil med favoriti tega prestižnega mednarodnega nastopa z nagradnim fondom 92-tisoč mark. Benjamin C Lee je bil v predtekmovanju odličen tretji, v velikem finalu, v katere- ga se je uvrstilo 6 najboljših kasačev, pa je pristal na drugem mestu in to šele po odločitvi sod- nikov po fotofinišu. Naši kasači uspešno sodelujejo tudi na mednarodnih dirkah na Dimaju, v nedeljo pa bo tekmo- vanje v Padovi v sosednji Italiji. M. Toš NOGOMCT« Tečaj za sodnike Medobčinsko društvo nogo- metnih sodnikov pri MNZ Ptuj pripravlja tečaj za sodnike pri- pravnike, ki bo v ponedeljek, 25. novembra, ob 18. uri v prostorih društva v Dravski ulici 18 (staro kopališče). Prav bi bilo, da bi se prijavilo čim več kandidatov, ki bi lahko ob strokovni pomoči prišli do naziva sodnik v vedno bolj priljubljeni športni panogi. Ob zadostnem številu prijav iz Slovenske Bistrice in Ormoža bodo organizirali tečaj tudi v teh krajih (prijaviti se morajo v Ptu- ju). DK Peterslieva druga nu kontrolnem turntfKu Prvega kontrolnega državnega turnirja v streljanju se je ude- ležilo 11 strelcev iz Ptuja. Strelska zveza Slovenije organizira ta tekmovanja za izbiro državne reprezentance, strelci pa si lahko priborijo tudi normo za nastop na državnem prvenstvu. Od ptujskih tekmovalcev si je najboljšo uvrstitev priborila naj- boljša ptujska mladinka Alenka Peieršič, ki je bila s 329 krogi druga med mladinkami. Članica Majda Raušl je streljala odlično in s 369 krogi zasedla četrto mes- to, enako krogov pa je imela mdi ireijeuvrščena. Vsi trije mladinci so izpolnili normo za državno prvenstvo. Najboljši je bil presenetljivo Ro- bert Šimenko -sedmi s 518 kro- gi, osmi s istim številom krogov je bil Pavel Fabrici, najboljši slo- venski in ptujski mladinec Sašo Porok pa je bil deveti. Pri članih je dobro streljal Ja- nez Štuhec - 561 krogov, sedim, Milan Stražišar je nastreljal 542 krogov, Slavko Ivanovič 537, Franc Bedrač 530, Srečko Šeru- ga pa 527. Uvrstitev na drugo kontrolno tekmovanje in normo 2a državno prvenstvo so si pribo- rili Janez Siuhec, Majda Raušl, Alenka Peteršič in Sašo Porok, I^avel Fabrici ter Robert Šimen- ko, članstvo v državni reprezen- tanci pa Peteršičeva, Porok in Raušlova. Trener Ludvik Pšajd st. je za- dovoljen z nastopom strelcev, več od polovice udeležencev si je priborila pravico za državno prvenstvo, drugi pa imajo možnost uvrstitve na tretjem turnirju in na regijskem prvenstvu. SI POKAL PRIJAnUSIVA Ekipa pionirjev SD Ptuj v ses- tavi Smiljan Vidovič, Sebastijan Molnar in Simon Fras tekmuje v državni pionirski ligi. Tekmo- vanje se imenuje pokal prija- teljstva. V novi tekmovalni sezo- ni sta odstreljana dva kroga. Ptujski pionirji so ekipno in po- samezno v sredini. V drugem krogu so Ptujčani dosegli ekipno 465 krogov, posamezno pa Vido- vič 160, Molnar 153 in Fras 152. SI DRŽAVNE DOPISNE LIGE v soboto, 16. novembra, je bilo prvo kolo dopisne državne lige v I streljanju. Člani SD Ptuj so že trikrat zaporedoma državni prvaki. Lanski zmagovalci so bili Izidor Ptilko, Slavko Ivano- vič in Srečko Šeruga. V ekipi je letos namesto Pulka Milan Stražišar. Rezultati v prvem kolu ekipno 1083 točk, posamez- no pa Milan Stražišar 363, Srečko Šeruga 361 in Slavko Iva- novič 359. SD Ptuj - Pedja v sestavi Izidor Pulko 358, Alenka Peteršič 357 in Robert Šimenko 358, ekipno 1073. Pionirji SD Ptuj v sestavi Si- mon Fras 168, Sebastijan Mol- nar 163 in Smiljan Vidovič 162, ekipno 493. Med veterani, je Slavko Ivano- vič, rekorder in državni prvak, v prvem krogu nastreljal 183. kr. SI PnUČANI V VELENJU IN SLOVENSKIH KONJICAH v nedeljo, 24. novembra, bodo v tretjem kolu I. državne lige strelci SD Ptuj gostovali v Slo- venskih Konjicah, v drugi ligi pa SD Pmj - Pedja v Velenju. SI 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati 14. kroga: Set Vevče - Drava 3:0, Naklo - Zagorje 1:2, BST Domžale - Dravograd 0:1, Nafta - Šentjur 2:0, Želez- ničar - Črnuče 5:0, Goriške ope- karne - Ljubljana 3:1, Šmartno - Piran 5:1, Rudar Trbovlje - Ja- dran Šepič2:l. I.DRAVA 14 8 4 2 23:11 28 2. NAFTA 14 8 4 2 22:14 28 3. DRAVOGRAD 14 8 2 4 17:14 26 4. SETVEVČE 14 7 4 3 19:10 25 5. GORIŠKE OPEKAR. 14 7 3 4 20:12 24 6. ŠENTJUR 14 7 3 4 19:16 24 7.RUDARTRBOVUE14 6 3 5 17:14 21 8. ČRNUČE 14 6 3 5 13:15 21 9. ZAGORJE 14 5 4 5 16:14 19 10. ŽELEZNIČAR 14 5 3 6 19:13 18 11.ERAŠMARTN0 14 5 3 6 23:19 18 12. BST DOMŽALE 14 5 3 6 17:15 18 13. NAKLO 14 2 7 5 12:15 13 14. JADRAN ŠERČ 14 2 3 9 11:28 9 15.UUBLJANA 14 1 5 8 9:23 8 16.RRAN 14 2 2 10 6:30 8 Pari 15^. (zadnjega jesenskega) kroga: Črnuče - Goriške Q)e- kame, Ljubljana - SET Vevče, Jadran Šepič - Železničar, Šent- jur - Rudar Trbovlje, Piran - Nafta, Zagorje - Šmartno, Dra- vograd - Naklo, Drava - BST Domžale. SET VEVČE - DRAVA 3:0(1:0) LJUBLJANA, stadion Kodel- jevo, gledalcev 250, sodnik No- varhč iz Maribora. STRELCA: 1:0 Jerak (27), 2:0 Poglajen (73), 3:0 Poglajen (83). DRAVA: Jovanovič, Koren (Fanedl), Križanič, Vršič, Ka- ranovič (Gojkošek), Mlakar, Plošnik, Čeh, Emeršič, Zec, Bloudek. Nogometaši ptujske Drave so še drugič izgubili na gostovan- ju. Nastopili so oslabljeni, brez Zorana Volka in T. Vršiča. Tekmeca sta upravičila svoj re- nome in prikazala kvaliteten nogomet. Pmjčani so takoj prevzeli pobudo in bi v 6. mi- nuti lahkocelopovedli, vendar je bil domači vratar Klešnik uspešnejši od Dravinega napa- dalca Zeca. V 27. minuti so domači povedli iz hitrega na- sprotnega napada preko Srovi- na. Ptujčani so po prejetem za- detku nadaljevali napadalno igro, žal brez uspeha. Domačini so drugi zadetek dosegli iz dvomljive situacije, tretji zade- tek pa je bil samo še pika na i. Tucfi igralci Drave so imeli pri- ložnosti, vendar so bili nespret- ni pred vrati. S tem porazom so nogometaši Drave sicer še vedno na prvem mestu, vendar se je po točkah z njimi izenačila lendavska Naf- ta. V naslednjem, to je zadnjem jesenskem krogu bodo nogome- taši Drave na mestnem stadio- nu v Ptuju gostili ekipo BST Domžale; tekma bo ob 13. uri in 30 minut. Danilo Klajnšek 3. SLOVENSKA LIGA - VZHOD Rezultati tekem 13. kroga: Unior - Dravinja 1:2, MM Bnmšvik - Goričanka 1:1, Ste- klar - Črenšovci 0:1, Pertod Bakovci - Aliuninij 2:1, Kungo- ta Broker - Pohorje 0:0, Kovi- nar - Paloma 1:1, Odtanci - Tumišče 1:2. 1. ALUMINIJ 13 101 2 37:9 31 2. POHORJE 13 8 3 2 25:8 27 3. ČRENŠOVa 13 9 0 4 27:13 27 4. PALOMA 13 8 2 3 21:13 26 5. PERTOa BAKOVC113 7 4 2 31:10 25 6. UNIOR 13 5 5 3 14:10 20 7.TURNIŠČE 13 5 4 4 23:24 19 8. KOVINAR 13 5 3 5 16:17 18 9. DRAVINJA 13 4 2 7 16:30 14 10. GORIČANKA 13 2 5 6 11:17 11 11.STCKLAR 13 3 1 9 14:33 10 12. KUNG. BROKER 13 2 4 7 13:32 10 13. OORANCI 13 2 2 9 16:27 8 14. MM BRUNŠVIK 13 2 2 9 15:36 8 PERTOCI BAKOVCI - ALUMINIJ 2:1 (1:0) BAKOVCI - Gledalcev 200, sodnik Krajnc iz Gomj^a Gra- da. STRELCI: 1:0 Emiša (27), 2:0Cipot(47), 2:1 Žemljic (55) ALUMINIJ: Horvat, E. Hoj- nik, Krajnc (Habjanič), ZeiTiljič, Emeršič, Gerečnik (J. Šmigoc), Ivančič, Fridl, Hoj- nik, Boškovič in Žmko. V zadnjem jesenskem krogu so nogometaši Aluminija doživeli poraz v Bakovcih. Za- radi poškodb so nastopili v močno okrnjeni postavi, vendar bi morali kot vodilni v jesen- skem delu tekmovanja vseka- kor prikazati več. Domači so povedli v 27. Minuti, v 28. mi- nuti je bil izključen domači igralec Kokaš, a tega Kidričani niso znali izkoristiti. Še več, igralci Bakovcev so v 47. minuti z igralcem manj povedli z dve- ma zadetkoma prednosti, kar se je na koncu izkazalo kot dovolj velika prednost. Boštjan Žemljic je v 55. minu- ti uspel rezultat znižati, to pa je bilo mdi vse. Še sreča, da drugi direktni konkurenti za prvo mesto v 3. SNL - vzhod niso imeli svojega dne. Alimiinij iz Kidričevega je po prvem delu osvojil naslov jesenskega prva- ka s štirimi točkami prednosti, vsekakor pa bi ta prednost lahko bila višja, če ne bi bilo spodrsljajev na domačem igrišču. V Kidričevem so lahko zadovoljni, saj je skorajda ista ekipa po lanski jeseni imela samo 13 točk Danilo Klajnšek 1.LIGA MNZ PTUJ- ČLANI 1.HAJDINA 2. VIDEM 3. DORNAVA 4. SLOVENJA VAS 5. SREDIŠČE 6. GEREČJA VAS 7. STOJNCI 8. PRAGERSKO 9,B0Č 10. SKORBA 11. BISTRICA 12. GORIŠNICA (-1) 12 8 2 12 8 1 12 8 1 12 6 1 12 6 1 12 5 3 12 6 O 12 5 1 12 3 4 12 3 3 12 2 2 12 2 1 2 26:4 26 3 32:13 25 3 33:16 25 5 21:20 19 5 20:19 19 4 19:20 18 615:32 18 6 16:17 16 5 14:17 13 618:25 12 8 10:29 8 9 17:29 6 2. LIGA MNZ PTUJ - ČLANI I.ORMOŽ 11 9 O 2 41:18 27 2. ROGOZN. ELTEH 11 7 2 2 26:10 23 3.MARK0VCI 11 7 1 3 26:16 22 4. APAČE 11 6 1 4 16:16 19 5.P0DV1NCI 11 5 3 3 16:15 18 6. GRAJENA 11 6 O 5 19:23 18 7.TT^C 11 5 1 5 26:13 16 8,PAG0L£SK0VEC 11 4 4 3 16:19 16 9. MLADINEC 11 3 4 4 17.18 13 10. BUKOVCI 11 2 3 6 19:32 9 11. SP. POLSKAVA 11 O 3 8 11:30 3 12.HAJD0ŠE 11 O 2 9 9:32 2 2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD I. STARŠE 2.ALUMINU 3. BELTINCI 4. ERA ŠMARTNO 5. KRŠKO 6. NAFTA 7. STEKLAR 8. SLOVENJ GRADEC 11 9. DRAVINJA 11 10.KOVINAR ŠTORE 11 II. PRAGERSKO 11 12.BELTF1ANS 11 1 32:15 2 21:7 2 30:17 4 25:16 4 16:23 4 21:23 3 24:20 4 19:22 5 11:16 5 14:21 O 8 16:32 2 8 18:35 MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ - VZHOD 1. STOJNCI 2. DORNAVA 3. GORIŠNICA 4. SREDIŠČE ; 5. ROGOZN. ELTEH^ 6. VIDEM 7. ORMOŽ 8. BUKOVCI (-1) : 9. SKORBA I 0 41:10 1 37:9 2 39:9 2 42:22 4 32:15 4 20:10 5 12:40 5 15:28 8 0 0 8 2:97 MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ - ZAHOD 1.ŠENTJUR1 2.B0Č 3. UNIOR ' 4. HAJDINA 5. BISTRICA: 7 6 1 0 51:3 19 7 4 3 0 12:6 15 7 4 2 1 22:12 14 7 3 13 16:15 10 7 1 3 3 8:17 6 6. SLOVENJA VAS 7 1 2 4 10:23 5 7.SP.PaSKAVA 7 115 16:29 4 8. GEREČJA VAS 7 0 3 4 3:33 3 KADETSKA LIGA MNZ PTUJ 1. ALUMINIJ 6 6 O O 54:2 18 .2. VIDEM 6 4 11 19:10 13 3. PRAGERSKO 6 3 0 3 28:14 9 4. BISTRICA 6 2 2 2 10:23 8 5. SLOVENJA VAS 6 2 13 10:11 7 6. GRAJENA 6 12 3 10:31 5 7. SP. PaSKAVA 6 O O 6 2:42 O ST. DEČKI A LIGA MNZ PTUJ I.DRAVA 2. ALUMINU 3. BISTT^ICA 4. HAJDINA 5. BUKOVCI 6. DORNAVA 7. ROGOZNICA 8. VIDEM 6 O 1 45:7 6 O 1 33:6 6 O 1 31:6 3 0 4 15:17 3 0 4 12:28 2 1 4 12:29 1 1 5 8:39 O O 7 5:29 ST. DEČKI B LIGA MNZ PTUJ 1.P0DVINCI 6 6 O O 29:8 18 2. PRAGERSKO 6 4 0 2 13:13 12 3. STOJNCI 6 3 12 18:10 10 4. BOČ 6 3 12 10:10 10 5. SREDIŠČE 6 12 3 10:18 5 6. ZG. POLSKAVA 6 114 11:21 4 7. ORMOŽ 6 0 1 5 7:18 1 8.APAČE O O O O 0:0 O MLAJŠI DEČKI MNZ PTUJ 1. ALUMINIJ 5 4 O 1 29:6 12 2. DRAVA 5 4 0 1 28:5 12 3. GEREČJA VAS 5 3 0 2 23:15 9 4.SP.PaSKAVA 5 3 0 2 15:17 9 5, GORIŠNICA 5 1 O 4 4:29 3 6. SKORBA 5 O O 5 2:29 O Branko Lešnik NAMIZNI TENIS Pionirji in pionirlie v Varaidinu Pionirji in pionirke NTK Petovia so se ude- ležili odprtega turnirja za mlajše in starejše pio- nirje in pionirke v Varaždinu. V konkurenci 370 pionirjev in pionirk iz Hrvaške in Slovenije se je najbolje odrezala starejša pionirka Špela Lu- kner, ki je v svoji konkurenci osvojila drugo mesto. Se neizkušenim mlajšim pionirkam se je uspelo uvrstiti v finalni del le v ekipni konku- renci, vendar so v prvem kolu izpadle. Uspešnejši so bili njihovi vrstniki, saj so v kon- kiirenci mlajših pionirjev ekipno osvojih četrto mesto. V ekipi sta igrala Danilo Piljak in Urban Ovčar. V konkurenci mlajši pionirji posamezno je Danilo Piljak prišel do četrtfinala, kjer je te- sno izgubil s kasneje dmgouvrščenim z rezulta- tom 1:2 in 22:24 v tretjem setu. V finalni del se je uvrstil še Jan Janžekovič, kjer je izpadel v prvem kolu. V SOBOTO PETOVIA-RAKEK v soboto ob 17. mi se bodo članice ekipe NTK Petovia v zadnjem kolu jesenskega dela prve državne lige pomerile z ekipo iz Rakeka, ki zaos- taja za njimi za dve točki. Tekma bo izenačena, saj imajo igralke Rakeka v svojih vrstah tudi eno rusko igralko. Igralke NTK Petovia bodo vesele vsakega obiskovalca, ki jih bo prišel bodrit. UR 16 - ZA RAZVEDRILO 21. NOVEMBER 1996- TEDNIK RAZPR- TIJA PESNIK KOSOVEL POSPRA- VLJANJE IZDELKOV PRIKAZO- VANJE RESNIČ- NOSTI SLOV- NIČNO ŠTEVILO, SINGULAR AKO NAŠA PESNIKA (MAJDA) DEL VOZA 4. IN 6. ČRKA ENAKI ČRKI FITZGFRALD ANTON INGOLIČ DOLGO OBLAČILO RIMLJANOV DALMAT. ŠALJIVEC LJ. POKO- PALIŠČE BAKRENA ROČKA ZA KAVO.. BITJE ČETRTI MESEC V LETU r DROG ZA LOMLJENJE MAJHEN VRES TEKOČINA V ŽILAH REKA V ŠVICI VEČJA STANO- VANJSKA ZGRADBA POKRAJINA V JUŽNI NEMCUI PREME- TENEC LESEN PLUG VODITE- UICA LINGA LONGVKA RASIST SMITH ZAHODNI MONGOLI MINERAL ARAGONEC ELDA VILER ITALU. TROBENTAR ROSSO MILANO CELOTNOST LIRSKIH DEL SAMOSTAN Z OPATOM POLJSKO ŽENSKO IME TURŠKI PESNIK (EMIN> 6. IN 4. ČRKA NIZKA LESENA ..OMARA, PLEME PLANINSKA UJEOA VRSTA ZLITINE VODJA ODDELKA ATEK, i OČKA IZ BESED TON-i-ADA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: trska, rotor, Korpa, Asner, kela, Rapp, strugalo, tlačenka, premi- sa, Feb, Aribert, RarrKjna, Samo, Vinodol, Amor, črt, obraz. Lete, VI, mitra, ral, ali, Inari, Inka, scat, JLA ledar. Nanos, Inagaki, Ocana, Adana, trg, AS. UGANKARSKI SLOVARČEK BABIT = vrsta zlitine, tudi bebit EBONIT = trd, z večjo pri- mesjo žvepla vulkaniziran kavčuk črne barve GORAL = azijski gorski kozel IBRIK = bakrena ročka za kavo in vodo lUAMI = turški pesnik v Makedoniji {Emin, 1931) ISAKOV = sovjetski admi- ral flote In književnik (Ivan Stepanovič, 1894-1967) KOENIT = železov karbid, cementit LERO = naziv za original- nega šaljivca dalmatinskih mest OIRATI = zahodni Mongo- li, Kalmiki 4^ Aforizitii by Fredi ^ Pes je vsak dan opazoval svojega gospodarja in ugotovil, da ni edini pri hiši, ki zna lajati. m Lažje resnica današnjega časa. Nekateri so že tako napredni, da pozabljajo na prihodnost. Bolje je biti naravno inteligenten kot akademsko neumen. Danes si mečemo polega pod noge, jutri pa si ne bomo imeli s čim podkuriti. Poznam veliko umskih talentov, ki iz prihodnosti drugih popravljajo sebi preteklost. Nekateri so žje tako kratkovidni, da lahko prepoznavajo samo še denar. Našijilozofi mislijo od pet do denarja, naši predniki pa so ustvarjali od glave do slave. Bogdan Roškar - Bor LUJZEK Dober den vsaki den! Tak, zaj pa je začela zima gor na jesen lesti. Zodji cajtje je kar lepo toplo bilo, kak da bi se htela jesen opravičiti zja prejše boj hladne in mokre dneve. Provijo, ke bo letos boj mila zima, drugi pa trdijo, da bo mrzlo kak v Sibiriji. Ne vem, kumi bi verva. Bomo vidli in občutili. V rezervi man trojne duge porhatne gate, de- bele majice, bundo in zokne, ki mi jih je Mi ca naštrikala. Drv je tudi zadosti, tak ke ne bi smelo v koči mrzlo biti. Ne bi pa nič slabega bilo, če bi se lehko Udje glih tak kak škorci, lastavičke in druge ptice selivke pozimi v tople kraje preselili. Tejko o vremeni. Politiko bomo gnes pustili pri miri, če glih bi bilo dosti za napisati, pošinfati in seveda tudi pohvaliti. Meni se zdaj najboj zanimiva zdi, kak se Drnovškov Janez in Podobnikov Marjanček in okoli njiju še drugi za mandatarja nove vlade nateguvleta. Bomo pač dobli takšna vlado, kak si jo zasluzimo - nategjeno, na kucipa bomo itak najbaj nategnjeni volivci, ki bi nas radi tisti, ki so malo glasov na volitvah dobli, zamejali. To ovi den sen bija z mojim mope- dom na Ptuju. Tan kak tisti podvoz pod železniško progo gradijo, sen se skara zguba, tak je tisti promet zaštrikani. Cuja sen, ke podvoz gradijo italijanski gradbinci. To se mi malo čudno zdi, saj naša domača gradbena podjetja vrag jemle, ker dela nega, tujci pa nam ceste in druge stvari gradijo. Ne vem, so tak poceni ali so tak dobri? Nekaj tu ne štima, drgačik bi domače Udi zaposlili. Kaj se zaposlitev tiče, man jez svoja mnenje. Večino fabrik smo zaprli, na dosti hektarih zemlje, s kerimi virti Sklad kmetijskih zemljišč, trova in trje rasetas. Nekoga bo tre- balo mata v roke vzeti in red nareti. Ali pa kar po riti našeškati. Včosik smo rekli, da leskova šiba red naredi. Jaz sen dostikrat bija s palca firmani. Včosik je tudi has- nolo in sen se pobojša ali pa tudi pokvara. Te pa srečno. Dobro se mejte. Vas pozdrovla LUJS iz Prlekije PROSIM, f^f^JT^ &r€B Sim^lH^ FfA/rW AJCH/fH HOROSKOP ^ HOROSKOP ^ HOROSKOP ^ HOROSKOP OVEN 21.3.-20.4. ^^L/^ ONA # Pogumno si sto- rila korak, katerega te je bilo Še pred kratkim gro- za. Uvidela si, da ni nobenih težav, da si brez smisla tiščala glavo v pesek. Počutiš se kot prerojena, to pa je seveda opaziti tudi pri tvo- jem delu. Tvoje zadovoljstvo je opazno. Vze- la boš ponujeno. ON #Vse predolgo si bil prepričan da si neobčutliv na ljubezenske namige neke ose- be, sedaj, ko pa je že veliko prepozno, pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda ne obupuj, saj še ni vse izgubljeno. Če boš pravilno pos- topal, si bo morda le še premislila. -1 BIK ¥21.4.-20. 5. ONA # Nikar ne zamudi priložnosti, ki se ti bo po- nudila. S prijatelji se boš odpravila na zanimiv po- tep, a se bo končal na povsem nepričakovan način. Toda kaj hitro boš sprevidela, v kate- rem grmu tiči zajec. Ne nasedaj, ker se lahko konča slabo zate. ON # Poslovno življenje se ti bo začelo pre- pletati z ljubezenskim. Pod pogojem, da vse izpelješ tako, kot si si zastavil, te čaka fan- tastičen uspeh. A ne pozabi na prijatelje, ki so ti pri tem pomagali. Daj nekaj tudi njim. DVOJČKA 21. 5.-21.6. ONA # Neprestano te spremlja občutek, da te partner ovira v svobodi gi- banja in mišljenja. Ni nujno, da je res tako. Ljudje imajo različne poglede na ljubezen. Ni nujno, da imaš vedno samo ti prav. ON # Tvoji napori ti bodo sicer prinesli uspeh, vendar boš kaj hitro spoznal, da to ni to, kar si iskal. Poglej malo okoli sebe, pa boš videl, kje si storil napako. Raje se drži part- nerja, kot pa da begaš okoli. RAK 22. 6. - 22. 7. ONA#Zgodilo se bo ne- kaj, česar nisi niti V sanjah pričakovala, in to te bo prej presenetilo kot pa razburilo. Razmere so drugačne, kot pa so bile še pred kratkim, in neka tvoja spretnost ne bo več tako dobrodošla. Nežno pismo mora dobiti odgovor, zato se nikar ne izmikaj. ON #Tvoje ljubezensko življenje je povsem brez obveznosti in zato polno prijetnih prese- nečenj. Izkoristi ponujeno, saj boš s tem lahko izboljšal svoje finančno stanje. Tako boš lahko še naprej živel brez vsakih skrbi. LEV 23.7.- 23.8. ONA # Medtem ko pre- mišljaš o pretelosti in pri- hodnosti, se prav v se- danjosti dogajajo velike stvari. Še preden se boš prav znašla, boš že v vrtincu dogodkov Nekdo si zelo prizadeva, da bi te pritegnil nase, ti pa se boš nekaj časa izmikala. Sorodniki ti bodo polaskali. ON #Nekdo se vse pogosteje ozira za teboj, tako da te to že rahlo vznemirja. Ukreni nekaj, da se bo to prekinilo. Najbolje bo, da mu od- krito poveš, kaj si misliš o njemu. S takšno potezo bi si bistveno olajšal življenje. DEVICA 24. 8. - 23. 9. ONA#Neprevidnabošin zaletava, dokler te ne bo zaradi posredovanja pri- jatelja srečala pamet. Ko se boš zresnila in streznila, ti bo za marsikaj žal. Pri delu boš popustila, zato pa ti v neki drugi stvari ne bo nihče kos. ON # Ni izključeno, da se boš te dni hudo razjezil. Nič ne bo hudega, če boš imel prav Včasih je najboljša pot to, da se jasno in gla- sno pove to, karti leži na duši. Če pa si za- merijiv, ti bo to škodovalo. TEHTNICA 24. 9.-23. 10. ONA # Sprememba de- lovnega okolja ti ne bo prinesla nikakršnega za- dovoljstva. IVIoraš se začeti počasi prilaga- jati, drugače se boš znašla v težavah, iz ka- terih se boš težko izvlekla. Dobro premisli pred končno odločitvijo. ON #Ne moreš si pomagati, pri srečanju s svojo edino veliko ljubeznijo si ponovno po- polnoma izgubil glavo. Ne boš verjel, toda tudi njej ni vseeno. Če se ponovno srečata, se pogovoru nikakor ne smeš izogniti. ŠKORPIJON 24. 10.- 22. 11. ONA # Spretnost in iz- najdljivost ti bosta poma- gala iz zagate, v katero si zabredla po tuji krivdi. Sposojeni denar čim prej vrni, saj neki zna- nec komaj čaka, da bi lahko začel obrekovati , Zamenjava ti bo sicer uspela, vendar ti bo kasneje žal za vsem, čemur se boš odrekla. ON # Zamujene priložnosti, ki je odšla, ni- kakor ni mogoče dohiteti. Raje izkoristi nas- lednjo, ki se bo zelo hitro pojavila. Nikar se ne vznemirjaj zaradi svojega nekdanjega partnerja, saj tega ni vreden. _J STRELEC 23.11.-21.12. ^l^^a ONA # Z iskreno besedo W Wm boš skušala utrditi zvezo, pa jo boš le še bolj načela. .......... V odnosu do prijatelja boš morala biti malo strpnejša, pa se boš izognila mnogi prepirom. Na sorodnike in znance se raje ne zanašaj. ON #Kar si iskal, to si tudi našel. Vprašanje je samo, ali boš uspel nastalo situacijo tudi izkoristiti. Bolje bi bilo, če bi pobral samo smetano, drugo pa pustil. Tako se boš naj- lažje izmuznil, ko bo*do iskali krivca za izgi- nulo mleko. KOZOROG ^B^k 22.12.- 20.1. J ONA # Ne obljubljaj pre- več, saj se kaj lahko zgo- ' di, da danih obljub ne boš mogla izpolniti. Bodi realnejša in poglej na stvari iz druge perspektive. Samo tako boš lahko opazila tisto, karte resnično zanima. ON # Nekomu boš posvečal veliko več kot pa običajnemu prijatelju. Vendar bo stvar zašla v povsem drugačne tokove, kot si pričakoval. Ni ti treba biti zaskrbljen, saj te čaka še veliko lepih priložnosti. VODNAR 21. 1.-19. 2. ONA #Tvoja reakcija na nepričakovano novico bo vse preveč impulzivna, da bi lahko našla kakršnokoli razumno rešitev. Poskusi se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev po- kazala kar sama od sebe. Zavedati se moraš, da se za večino stvari najde ustrezen izhod. ON # S svojo neodločnostjo in mencanjem greš prijateljem vedno bolj na živce, saj so prepnčani, da sploh ne veš, kaj hočeš. Raje bodi tiho in izpelji načrt bo konca, saj boš po- tem videl, koliko bolj presenečeni bodo. Tako boš imel veliko več svobode. RIBI 20. 2. - 20. 3. ONA#Videlaboš, da se ti nad življenjem pravza- prav ni potrebno pri- toževati. V ljubezni boš sicer še nekaj časa potrta in razdvojena, vendar bo tudi to minilo. Se preden bo minil čas, ki si ga boš vzela za premislek, se bo vse uredilo. Sprejmi ponud- bo in stori, karte prosijo prijatelji. ON #Če ti bodo trenutni mali uspehi stopili v glavo, se ti zna to v prihodnosti še kako maščevati. To te lahko stane marsikakšnega velikega uspeha. Samo počasi, pa boš goto- vo prišel do končnega uspeha. TEDNIK - 21. NOVEMBER 1996 ZA KRATEK CAS - 17 Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, kdo so dekleta na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča na- klonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da je bila pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Tatjana Dremelj, je ugotovil tudi Jurček Gajšek, Krčevina pri Vurberku 7 a, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj. Rok: četrtek, 28. novembra. Rešei^afec: NasJo!« Ime skupine: Televizija, radio, časopisi posre- dujejo informacije in dobrodošla informacija za najstniško populaci- jo je gotovo, da bo 13. decembra v Ljubljanski dvorani Tivoli nastopi- la zelo popularna pop skupina Caught in the Act. Kanadski ročk pevec BRYAN ADAMS je z letošnjega albuma 18 till I Die imel že dva "super" hita: The only Thing that Looks Good on me is you in Let's make a Night to Remember. BRV AN je skupaj z Ro- bertom Jeffom Langeom napisal tudi optimistično balado STAR (***^), ki so jo odigrali Mickey Curry - bobni, Dave Taylor - bas ki- tara, Keith Scott - kitara ter Michael Kamen in Olle Rome - klaviature. Drugo presenečenje je BRVAN pripravil, ko je v duetu z BARBARO STREISSAND zapel čudovito ljube- zensko popevko I FINALLV FO- UND SOMEONE (*****). Britanski band DODGV je v polet- nih mesecih imel izvrsten pop/rock komad Good Enough. Z drugega al- buma Free Peace Sweet so DODGV pripravili drugo pesem IF YOU'RE THINKING OF ME (***), ki je prijetna ročk balada. Člani skupine THE CURE so: Ro- bert Smith, Roger 0'Donnell, Jason Cooper, Perry Bamante in Simon Gallup. THE CURE so posneli po mojem mnenju že kar nekaj boljših albumov od zadnjega Wild Mood Swings, kot so Wish, Kiss me, Head Over Door, Pornography. THE CURE pa se poizkušajo s skladbo GONE (***), ki je ena boljših z al- buma Wild Mood Swings. Italijanski romantik EROS RA- MAZZOTTI je odlični zadnji album Dove c'e Musica prodal že v več kot treh milijonih kopij. EROS pa ostaja Eros v skladbi L'AURORA Novinci na ameriški glasbeni sceni so DC TALK, ki izvajajo mešanico gospla, soula in pop/rocka. DC TALK so v ZDA na radijskih posta- jah izredno predvajani s skladbo JUST BETWEEN VOU AND ME (^^^), ki po stilu glasbe zelo spo- minja na glasbo Seala. Ameriški producent in pevec R. KELLV je lani za Michaela Jackso- na napisal pesem Vou are not Alone. R. KELLV pa je posnel soul harmo- nijo z naslovom I BELIEVE I CAN FLV (***), ki je naslovna tema filma Space Jam, v katerem igra naj- boljši košarkar na svetu Michael Jordan! CHAKA KHAN je svoje najboljše pesmi zbrala na kompilacijskem al- bumu Epiphany - The best of Chaka Khan. CHAKA je prispevala na to kompilacijo tudi nekaj novih skladb in kot prva prihaja skladba NEVER MISS THE WATER (**). Trio THE FUGEES se je nekoč imenoval The Tranzitor Crevv in je pod tem imenom izdal debitanski al- bum BLUETED ON REALITV. V najavah skupine THE FUGEES je priredba komada Boba Marleya NO WOMAN NO CRV ki ima boljšo verzijo na albumu The Score, kot pa je uradna single verzija tega komada. Nemški trio SCOOTER je izdal al- bum Wicked in na njem najdete tudi uspešnici Rebel Veli in Fm Raving. Posebno presenečenje skupine SCOOTER je elektro-pop balada BREAK IT UP (*r*), ki ima tudi nekaj "samplov" plesnih komadov. PET SHOP BOVS beležita že 26 hitov in med večje gotovo sodijo: West and Girls, Surburia, It's a Sin, Heart, Domino Dancing, Go West, Se A Vida E ... Duet PET SHOP BOVS sta z albuma Bilingual snela klasično plesno skladbo z naslovom SINGLE (Bilingual) Britanski "underground" kvartet THE PRODIGV letos beleži never- jeten uspeh komada Firestarter. THE PRODIGV pa ostajajo pri uveljavljeni formuli in so pripravili nov komad BREATHE pravzaprav novo besedilo, ritem pa ostaja enak kot pri komadu Firestar- ter. Glasbeno drevo ima veliko vej in na ena izmed njih je tudi plesna glas- ba, ki ponuja te novosti: One more Night - REAL McCOV, Unsafe Bu- ilding - DOUBLE TROUBLE, I have a Dream - DJ QUICKSILVER, Shake that Body - MOLA ABEDISI, Pearrs Girl 96 - UNDERWORLD, Return to Paradise - IMPERIO, Master Servant - HEATH HUN- TER, Sun always Shine on TV - IN- TERACTIVE, Da Beat Goes - RED 5, The Right Way - MARK 'OH. David Breznik POPULARNIH 10 1. Words-BOYZONE 2. Say you'll be there - SPICE GIRLS 3. Quit Playin' Games (with my Heart) - BACKSTREET BOVS 4. You must Love me -MADONNA 5. Dance into the Light - PHILCOLLINS 6. What's Love got to Do with it - WARREN G. & ADINA HOVVARD 7. Don't let me be Misun- derstood -JOECOCKER 8. It's ali Coming backto me - CELINE DION 9. One and One - ROBERT MILES & MA- RIA NAVLAR 10. Rotterdam - BEAUTIFUL SOUTH Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj. prodajalna TEHNIKA EMONA MERKUR d.0.0. PTUJ PLES PO ŽELJI V peiek popoldne smo učenci višje stopnje zaplesali ob ritmih divje glasbe, ki so jo vrteli učenci osmega razreda. Da bi bilo vzdušje prijet- nejše, smo pripravili tekmovanje, kjer smo izbirali najboljši plesni par. Ko smo spustili glasbo, se je kar ne- kaj parov začelo pozibavati v taktih mirne glasbe. Med vsemi, ki so ple- sali, je nabolj izstopal Matjaž s svojo plesalko Milado in komisija ju je iz- brala za najboljši plesni par. Zmago- valcema smo izpolnili glasbeno željo. Zaplesali smo na njuno glasbeno željo in se prijetno zabavali vse do osme ure. Tina Baštevc in Jasna Medved^ OS Cirkovce MOJA POKLICNA ODLOČITEV Mi osmošolci veliko razmišljamo o svoji prihodnosti, predvsem o tem, kaj želimo postati in kasneje celo življenje to z veseljem opravljati. Odločitev ni lahka. Pred dvema, mogoče enim letom sem natanko vedela, kaj si želim, kje bom nadaljevala šolanje in druge stvari, za katere se moram odločati sedaj. Ko pa so nas bolje in na- tančneje seznanili s temi stvarmi, se je vedno težje odločati. Dokončno se še sploh nisem odločila, saj mi je še ostaja kar nekaj časa, ki bo, predvi- devam, zelo hitro minil. Po končanem obveznem šolanju želim nadaljevati gimnazijo v Ljutomeru, mogoče celo v Ptuju. Pa tudi o nadal- jevanju šolanja v ekonomski srednji šoli sem že veliko razmišljala. Postati namreč želim pravnica, in ker vem, da se veliko mladih odloča za ta po- klic, se nikakor ne morem odločiti, ali ekonomska šola ali gimnazija. Študij o pravu namreč želim nadalje- vati v Ljubljani. Ko pa vprašam starše ali koga drugega za nasvet, pa mi odvrne: "Sama se odloči, vendar vedi, da boš to opravljala celo svoje življenje!" Govorijo, kot bi jim bilo tako neskončno žal, da so se odločili za ta poklic, ki ga opravljajo, in kot da jih je kdo s puško na vratu silil v to. Pa nazaj k moji odločitvi. Glede šole se zavedam, da ni od muh in da se bom morala še precej potruditi, da bom uresničila svoje želje in sanjar- ZAPLETENE ZANKE SLIKOVNA KRIŽANKA SEsmrn m iUSINC SNOV PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA VZDRŽNOST OD JEDI KANON OPOJNA PIJAČA ► RADIO TEDNIK PTDI HRVAŠKO MESTO RIBIŠKA VRVICA MORSKA RIBA GRŠKI FILOZOF BERAC IZ "ODISEJE" ANČKA BIKOV GLAS REKA V SREDNJI ITALIJI AFRIŠKA PUŠČAVA VR8?A MET4JUA BOMBAŽNA TKANINA c^Mladi dopisniki jenja. Prepričana sem, da bom ure- sničila svoje želje in postala to, kar si že dolgo želim. Nina Znidarič, 8. b, OŠ Velika Nedelja ZMEŠNJAVA MOJE PRAVLJICE Nekega lepega jutra se je Rdeča ka- pica odpravila nakupovat. Ko je šla skozi Ljudski vrt, je iz grma skočila Trnuljčica in jo strašansko pre- strašila. Ko si je opomogla, je nadal- jevala pot. Pri šoli je srečala Janka in Metko. Vsa zasopihana sta ji poveda- la, da ju preganja šolska kuharica, ker sta ji ukradla košček pizze. Zbežala sta proti ribniku in bežita še danes, če že nista umrla. Rdeča kapica pa je nadaljevala pot v trgovino Rimska peč, kjer si je ku- pila sedem kinder jajčk, v katerih je našla sedem palčkov. Skupaj z njimi je odšla domov čakat svojega princa na belem mopedu. Luka Masten, 3. c, OŠ Ljudski vrt, Ptuj SPOMIN NA OTROŠTVO čeprav sem še vedno otrok, je bilo v mojem ranem otroštvu veliko do- godkov, ki se jih z veseljem spomin- jam. Težko se je odločiti, kateri tre- nutek otroštva je bil najlepši. Je bilo to morda takrat, ko mi je dedek pri- nesel domov golobe, takrat, ko sem dobil zajčke in račke, ali takrat, ko sem prvič stopil na kolo, takrat, ko se mi je rodil bratec ali ko sem dobil svojo otroško sobo ...? Ne vem, kate- ro zgodbo vam naj povem. Sem pa tudi napravil marsikatero neumnost. Najbolj se mi je vtisnil v spomin dogodek, ko sem bil star pet let. Imel sem prijatelja, ki je hodil že v šolo. Meni se je zdelo to nekaj "mo- dernega". Vsak dan je nosil torbo, REBUSOID POMAGAJTE MU! polno učenosti, mimo našega doma in mi vedno klical: "Aljoša, pridi, greva v šolo!" Strašno sem si želel, da bi tudi jaz lahko šel z njim v šolo. Nekega dne, ko me je zopet tako zba- dal, sem se v trenutku odločil, da grem z njim v šolo, čeprav še nisem imel ne torbe, ne drugih šolskih po- trebščin. Po poti sva se pogovarjala, kaj bodo danes delali v šoli. Dejal je, da bodo imeli matematiko. Ker ni- sem vedel, kaj je to matematika, sem se zelo prestrašil. Še preden sva prišla do avtobusne postaje, mi je od strahu padlo srce v hlače in dejal sem mu, da moram do- mov po zvezke, da bom lahko pisal matematiko. Doma so me že vsi obu- pano iskali, ker niso vedeli, kje ho- dim. Meni pa se je tudi odvalil ka- men od srca, ker mi ni bilo treba v šolo, saj me je bilo grozno strah "go- spe matematike". Od takrat si nisem več tako močno želel v šolo, kajti strah pred nezna- nim, pred "gospo matematiko", "go- spo slovenščino" in drugimi "gospo- dičnami" je bil zasidran globoko v meni. Pa tudi starši se niso več bali, da jo bom popihal od doma. Aljoša Kmetec, 5. b, OŠ Hajdina POČITNICE KAR DOMA Počitnice sem preživela kar doma. Včasih sva se s prijateljico dobili in sva kolesarili, peljali sva se do Pol- skave. Potem sva šli malo k njej, kjer sva igrali odbojko in se pogovarjali ter včasih poslušali tudi glasbo. En dan sem preživela tudi v toplicah, kjer je bilo zelo veselo. S sestro Majo sva bili večino v vodi. Malo sva pla- vali, največ časa pa sva nagajali druga drugi in se potapljali. Proti četrti uri je začelo deževati, zato smo hitro po- spravili in se oblekli. Ko smo končali, se je spet zjasnilo, vendar smo se odločili, da se ne bomo več kopali. Odpeljali smo se v Mursko Soboto, kjer smo obiskali mamičino prija- teljico. Nekaj dni počitnic sem preživela tudi pri obeh babicah, kjer mi je bilo prav tako lepo. Počitnice so hitro minile, in ko premišljujem o njih, ugotavljam, da mi je bilo lepo. Lučka Kovačec, 5. a, OŠ Kidričevo POSETNICE 1. VIT LESK 2. RITA SRT 3. KEN JARC 4. LEV SOKO 5. ANDI GRK V zgornjih imenih in priimkih se skrivajo priimki znanih slovenskih književnikov. Za lažje reševanje navajamo njihove rojstne kraje: 1. Spodnje Retje, 2. Podsmreka, 3. Velika Polana, 4. Sežana in 5. Medana. Katero pipo rezervoarja, št. 1 ali 2, mora delavec odpreti, da se bo z vodo napolnila posoda, označena z A? z 'l§ -iniN 3irVOVI/\IOd - mpejo ■g 'i3AOSoyi p 'oafuejyi £ 'jeiiJis z 'msAai i •JOINlBSOd - -ojOif ouissujopeu -aiOSnaBU • omien 'Sluope 'ejeifes 'OJI 'iBJiios 'S)iei 'oiAB 'doi :vyiNVZHDI VNAO)inS BAll^BU, 18 - POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV 21. NOVEMBER 1996- TEDNIK PREJELI SMO DOČAKALI SMO NiKADIlSKI ZAKON Dr. Marija Durdevič je v Tedni- ku Ptuj 7. novembra zapisala rela- tivno obsežen zapis o tem, kaj pri- naša nov zakon o omejevanju upo- rabe tobačnih izdelkov. Z nekate- rimi njenimi ugotovitvami se lahko strinjamo, nekaj pa je takih, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. V drugi točki dr. Durdevičeva ugotavlja, da bo zaradi prepovedi oglaševanja mani novih kadilcev predvsem med mladino. To pre- prosto ne drži. Vsi svetovni prime- ri jasno govorijo, da se število ka- dilcev tudi ob najbolj drastičnih omejitvah oglaševania ne zmanjšuje. Raziskave jasno kažejo, da oglaševanje ni vzrok, zakaj nek- do začne kaditi, ampak )e vzrok, zakaj kadilci kadijo eno od oglaševanih vrst. Oglas vpliva na nakup določenega pralnega praška, avtomobila, ne pa na to, da začnemo prati perilo ali se voziti z avtomobili. To je splošno pravilo za proizvode, ki so vpeljani (tobak je vpelian že 2000 let), za povsem nove proizvode (recimo mobilni, telefon) pa seveda velia, da oglasi: vplivajo tudi na oblikovanie potre-^ be po tem proizvodu nasploh, ob^ tem pa še po določeni blagovni znamki. Tobačna Liubljana se bori za svobodo oglaševanja zato, ker se mora na trgu spopadati s konkurenco, ki bo še vedno lahko oglaševala prek mednarodnih me- dijev, ker bodo kadilci še vedno hodili v tujino, koder bodo lahko videli oglase za druge tobačne znamke. Prepoved oglaševanja pa prinese za sabo druge negativne posledice. Število kadilcev se ne bo zmanjšalo, ker pa ti ne bodo ustrezno obveščeni, bodo vztrajali pri starih proizvodih, na katere so že navajeni, in ne bodo posegali po novih, ki so tehnološko izpopoln- jeni. Finski primer prepovedi oglaševanja kaže, da se v šestih le- tih število kadilcev ni zmanjšalo, so pa ti nehali kupovati domače blagovne znamke in bolj so vztra- jali pri težjih cigaretah. V sedmi točki pa dr. Durdevičeva napeljuje, da je skrb za Tobačno nepotrebna, saj da smo tako ali tako priče številnim stečajem velikih in pomembnih tovarn. Njen dodatni argument k temu, da je vseeno, ali Tobačna Ljubliana propade, je, da je tako ali tako večinsko v rokah tujcev. V Tobačni Ljubljana smo zgroženi nad takim razmišljanjem. Dr. Durdevičeva kar z levo roko pometa z usodo 126-letnega spoštovanja vrednega podjetja, ki ta trenutek daje kruh preko 1000 zaix)slenim neposredno, posredno pa še nadaljnjim tisočim. Seveda tovarne propadaio - vendar zato, ker ne uspejo odgovoriti potrebam trga. Tobačna je 126 let znala zelo uspešno odgovarjati potrebam trga. V ranjki Avstro-Ogrski je vel- jala za najbolj vzorno tobačno to- varno v monarhiii! Nobenega tržnega razloga ni, da bi morali de- lavci Tobačne skrbeti nad usodo svojih delovnih mest. Seveda pa lahko Tobačno Liubliana uniči država. Ob zakonu, kot je zdaj sprejet, se kaj lahko zgodi, da bo Tobačna Ljubljana propadala, tuje multinacionalke pa pridobivale na njen račun. Tobačna Ljubljana je res v večin- ski lasti tujcev - toda to je še vedno slovensko podjetje! Tobačna Ljubljana obvladuje celoten posto- pek izdelave in prodaje tobačnih izdelkov. To je plod slovenskega znanja in to je tudi razlog, da je postala eno prvih podjetii, za kate- ro so se tuji vlagatelji zanimali. Za konec pa še žalostno nepre- mišljena izjava, da se lahko Tobačna Ljubljana prestrukturira, da naj začne delati nekaj drugega. Dr. Durdevičeva, vabimo vas, da si ogledate 126 let tradicije, razvoja, znanja in vlaganja v proizvodnjo tobačnih izdelkov. Tobačna Ljubljana ni novopečeni podjet- nik, ki danes "štanca" plastiko, ju- tri pa po domovih prodaja stezni- ke. Še man) razsodno je ob raznih termoelektrarnah, galvanah, salo- nitih, stotisočih avtomobilov, pes- ticidih, gnojenju, svinjskih far- mah, solinah, oljarnah, vinotočih ... reči, da je Tobačna Ljubljana edina tovarna v naši lepi deželi, ki s svojimi proizvodi pripomore k obolevnosti in prezgodnji smrtnosti naših ljudi! Ob tako iz- javo se v Tobačni niti ne bi spota- knili, saj je sama po sebi tako ab- surdna, da bi se ji morali samo po- smehniti - vendar se zavedamo, da je takim neumnostim navsezadnje podlegel slovenski parlament. To pa je ne le zaskrbljujoče, ampak tudi nevarno. Peter Zule TOVOTA RAV-4 že od 37.333 DEM pooblaščen servis irr prodaja avtomobilov in rezervnih delov Rogaška 11, Ruj, teK, fax 062 772-269, tel. 062 772-268 SERVIS PETER FURMAN Na zalogi: VSI TIPI TOYOTE (A (l) AVTO ŠOLA "HERAK" ___^ Rimska pl.. 16, 2250 Ptuj Tečaj cestnoprometnih predpisov za kategorije do 125 ccm, "A", "B", "E k B", "C" in "E", pričnemov ponedeljek, 2. decembra 1996, ob 16. uri v učilnici Tehnoservisa Ptuj, Ormoška 29. V DECEMBRU NUDIMO 30% BOŽIČNO-NOVOLETNI POPUST! PREDAVATELJA: g. Hinko Magdalene in g. Franc Ropič! NAŠE GESLO JE: VOZI IN PREŽIVI! Vse potrebne informacije dobite po telefonu: 062 771-431, 062 772-421 ali mobitel 0609 616-352. Priporoča se Avto šola "HERAK"! OKI People to People Technology TELEFAKS in TELEFON........................samo 36.670 SIT LASERSKI TISKALNIK..........................samo 53.900 SIT BARVNI TISKALNIK.............................. samo 41.900 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI VELIKA NAGRADNA IGRA M&M d.o.o. Ptuj, Slomškova 24,» 779-714 Internet: http://ntserver.kdm-ptuj.si/mm/mm_p.html DEMANTINA SESTAVEK "SPOPAD MED KANDIDATOMA KPSINLDS' Tednik je dne 14. nov. 1996 ob- javil sestavek "Spopad med kandi- datoma KPS in LDS", kjer novi- nar pod tem naslovom navaja vse nepridiprave in dogodke v zvezi s predvolilno kampanjo, ki so mu v kakršnikoli luči prišla na uho. S tem lahko sumimo, da novinar na- miguje na povezavo večine dogod- kov v zvezi s plakati v obdobju pred volitvami s KPS. To namigo- vanje lahko v celoti zanikamo, saj se s takimi in podobnimi dejanji predvsem izkazuje pripadnost ali pa nasprotovanje današnji politiki, slednje pa je opaziti pri velikem številu občanov. Kljub pravočasno poslanemu "Sporočilu za javnost!" s strani na- padenih (napadalca sta dogodek enostransko obelodanila v Večeru dan po napadu) si ie podpisani no- vinar na lastno roko dovolil obja- viti neresnične navedbe, saj nava- ja: "Pred samim pretepom naj bi si nekateri udeleženci izmenjali tudi nekaj glasnih in neprijaznih besed gostilniškega žargona", kar popol- noma zanikamo (v sporočilu za javnost je jasno zapisano, da je prišlo do fizičnega napada s strani LDS brez predhodnih besed) in novinarja opozarjamo, naj ne po- skuša s takimi in podobnimi be- sednimi zvezami ublažiti nastale politične situacije v vrstah LDS in s tem prikriti resničnosti navedb, ki jih s strani napadene dvojice niso dobile samo medijske hiše, ampak vsi navedeni v sporočilu. Iz sestavka, zapisanega v Tedniku, je moč zapaziti neobjektivnost novi- narja, njegovo nezainteresiranost, SPUHUA d.0.0. KMETIJSKO VRTNI CENTER Spuhlja 53, tel. 778-600, 776-515 OBRAČALNI PLUGI ZNAMKE ROTO-ROS PLUG 1272-230 - 449.000 SIT PLUG 1273-330 - 499.000 SIT TRAKTORJI MASEY FERGUSON, SAME, DEUTZ FAHR, ZETOR, TORPEDO AKUMOLATORJI, ANTIFRIZ, OUA, FILTRI, SVETLOBNA TELESA ITD. UREA 46% SAMO 1.390 SIT prez. p.d. NA ZALOGI SADNO DREVJE: JABLANE, HRUŠKE, SLIVE, BRESKVE, NAKTARINE, MARELICE, ČEŠNJE IN ZAŠČITNE ŽIČNE KOŠARICE PROTI VOLUHARJEM! PRIKOLICE AGRO 4T - 390.000 SIT AGRO 5T - 549.000 SIT AGRO 71 - 649.000 SIT ZEMUA ZA PIKIRANJE IN PRESAJANJE LONČNIC HUMOSTNO GNOJILO ZA SAJENJE DREVES MULCERJI TFZ-1600 ŠAPE - 258.500 SIT FTZ-2250 NOŽI - 299.900 SIT Kornaj^gji^f^rograrn za do. počutje in svež videz ko ' Aromoterapija in^l^lenaža obi ' Limfna dreneiža oR^gKi ' Kemični piling z AHA sadnjali kis ■ Maska za oči in podočnjake Aromoterapija telesa ' Terapija za nosečnice Odpravljanje celulita z alg^i, ci kremo, aroma esencami ter z apai ki stimulira mišice in gladi celulit. Vičava 127, Ruj, tel.: 062/777-179 da bi lastne navedbe pred objavo preveril in pridobil resnične po- datke tam, kjer ti obstajajo. Novi- nar se obnaša neodgovorno, neko- rektno, diletantsko, kar je v na- sprotju z novinarsko etiko, in se nagiba k zapisom v obliki "baba cula, baba rekla in novinar je to za- pisal". To trditev lahko podkrepi- mo z njegovo navedbo: "Pozneje smo izvedeli, da ga je to ujezilo to- liko bolj, ker naj bi Čuček prav Muzku na reverz posodil lepilo in valjček za plakatiranje", ki je lažna (nizkotna), saj lepilo sploh ni bilo kupljeno v trgovini g. Čučka, valjček pa ie bil kuplien z naročil- nico društva KID Ptuj skupaj z belo akril barvo in gipsom za ob- novo prostorov na Dravski 18. Takšni in.BodobpiDizki udarci :S Vsak Četrtek niso zgoli nakliučie in se jih novi- nar poslužuje zaradi zavajanja jav- nosti. Tega si tako "izkušen" novi- nar, kot je g. Martin Ozmec, ne bi smel privoščiti. Tudi za takšne vrste porednežev obstaja palica. KPS in slučajno vmešan NSS nista želela incidenta v predvolil- nem boju posredovati javnosti, zato takrat nista iskala zdravniške pomoči ali ustreznim državnim or- ganom dejanja prijavila, ampak sta to storila sama napadalca, ki sta z lažjo (sklicevanje na neobstoječi policijski zapisnik) zavedla novi- narko in iavnost (Večer, 8. nov. 1996 - NEPRIJETNE RAZ- SEŽNOSTI "PLAKATNE VOJ- NE"). KPS se ni odločila obvestiti javnosti o incidentu, da ne bi iz- padlo kot zbijanje glasov pripadni- kom LDS-a v Sloveniji. Omenje- nega sestavka ni bilo mogoče de- mantirati pred volitvami, ker ni bilo polici)skega zapisnika, saj ni objave brez ustreznega zapisnika policije. Sestavljal se je šele zvečer in naslednje jutro po objavi sestav- ka v Večeru na razposlano vsebino dogodka s strani KPS predsedniku vlade RS g. Drnovšku, predsedni- ku republike g. Kučanu in javnim medijem. mag. Viljem Muzek, dipl ing. el. ; brezplačni - mali oglasi "5 NON-STOP C i po tel.: (062) 225 330 tf\ in (063} 443 479 >l/l Prvi tiskani ogiasnilc, za katerega lahko oglase oddate tudi preko Interneta: WWW.REDIS.SI Trstenjakova ul 11, Ruj Tel./fax: 062/777-980 Prodaja in pooblaščeni servisi Iskra - PRJNS ter servis hladilne in zamrzovalne tehnike. - pralno-sušilni stroj 6 kg - pomivini stroj PHILCO - pralni stroj PS WA 904X - pralni stroj PS WAB06X - pralni stroj PS WA 909X 106.200,- 80.388,- 54.950,- 64.961 ,- 68.990,- MOZNOST PLAČILA NA 6 OBROKOV ALI 5% GOTOVINSKI POPUST! PRI TELEVIZORJIH GORENJE NA 8 OBROKOV ALI 10 % GOTOVINSKI POPUST! AKCIJA EL. ROČNEGA ORODJA ISKRA! Nova KBMd.d mMmom momsKi krediti za kurjavo, obdaritev svojih najdražjili ob bližajočili se praznikili, počitnice, opremo za zimski šport,......... v Novi KBM d.d. vam nudimo kratkoročne gotovinske kredite z rokom vračila do 6 mesecev in do 12 mesecev. Realna obrestna mera je za varčevalce naše banke 9 % pri kreditih z rokom vračila do 6 mesecev in 10,5 % pri kreditih z rokom vračila do 12 mesecev. Pri vseh kreditilri obračunava banka temeljno obrestno mero (TOM), ki znaša v mesecu novembru 0,5 %. Ob najemu kredita je potrebno plačati stroške odobritve kredita in zavarovanje. Za lažjo odločitev smo naredili primera izračunov. znesek posojila v SIT odplačilna doba v mesecih mesečna anuiteta v SIT stroški odobritve kredita in zavarovanje v SIT 100.000 6 17.388,00 4M3,30 250.000 12 22.693,00 5.723,20 Potrošniška posojila odobra /ajo naslednje enote banke: I v IVlariboru: odsek kreditirjnja občanov, Tyrševa 2; ekspoziture Tabor, Jezno, Melje, Partizanska, Pobrežje, Cesta zmage in Hoče; ekspoziture v Rušan, Lenartu, Ormožu, agenciji Lovrenc na Pohorju in Središče ob Dravi; na Ptuju, odsek kreditiranja prebivalstva, Miklošičeva 5, ter agencije Breg, Kidričevo, Videm, Rabelčja vas, Nova vas, Gorišnica in Zavrč; v Slovenski Bistrici, odsek kreditiranja prebivalstva Titova 55, ter agencija Poljčane; v LJubljani, agencija na Slovenski 56. \966l ■a o 06 0 CQ CO 0 ■a ■0 TO CC^ 1— d. 0 0 o 0 o. o o ni 0 m 06 od 0' 0 0 Q-0 0 e>j 0 cc => 0 ^ m t-^ ■0 o~ z od 0 0 0 0" 0 O O CD 0 ai 0 c6 CVJ <=) ai -53 ^, U O) O) .o g v s o e M s ■2 o s i o CZ) 3^ _^ ^ ;= o o " o .<=>.<=,> 2 u-i o T- o ^ -5- ■feL iS S -g S ^ S ■§ S 5 p o -g -s ^ Q č i? (/J CO D- is ._■ ^ E 06 o -,7;" a> O o ^ 8 ^ ■o ;§ CO :<2 I ^ ^ ^ i ^ o ■ ci O »o _ o .E ..-^ ■o "° S-1 E 2 s .y rr CJ> CO 5, CM o cb o tO 15 ^ 1:= > o ~ ra >. =3 SIS ^ o i= cri i: s o CO ■ W LO .~ T3 1— O) 3 ■= O) > ~ <" 55 O ° in 5 §5 ^ ■55 o J, o CD 0> . O in rri o. = ~ g I CM " CM o CO C3. -r^ .5 E » o o, CM (E CM :2 J5 °- HI 05 T- h— cc CO CM g g ^ E J TD ~ E -2 S O -a - as ■ o SS o O ^ CO o g u_ QJ > <£ i: iS cd ^ T- O- čo ° ;i ™ ^i: TO oc ca S£. ™ 00 !f _ .. o> o Q- 1- CM T- Q- CO o 0> CM CD o TO — CM -JJ § ^ .S o- o o cd" °- ^ E" cT C3 ro o ca ^ o CO ^ cq ^ ^ 00 1— x= Ij, CO 1^ sa si ^ c= z iS m CNI =■ o ^ Is I a S 8" m o. -2 §, o E; ■ cn ti" ■ iS ž ^ ?; g, o s aj o CO □C m p u, 2 ° 1; ^ m T- C c\j C) ci o o 2 -S — i— m 'ci. 0 < SI .O O) cr 0 CO O) "č 0 0 ■E O m 0 Q-in CO 0 CO c: o 2 I. ~ a3 o § ° 2 "° ? 01 o CM o -a 5 « -o «9 o o CO »- CO CM o{oo^c>icoeocoininwr^^»w««o>oONc>j 0 CI S i > > O". n c: 0 > T3 •3 8 > 0 CO CM 0 CM 0 0 In: CJ > ^ iS CO 0 0 "0 ■o 0 > O) 3: .22. "(5 CO 0 Lf> .S ci Q •0 CD uo 0 0 CO CM "cr — bi 0 cd CJl 0 CO % 0 ° (5 >r>j :i LD m g' 0 CO ■0 O. CM 0 "CZ C3. 0 0. S "ro 0 0 0 0 CM CM 11 "S - " ^ °° g g I ^ ^ od CM m ^ ' 1 i I S i Q -fe o s ?3 4 511 s ^ I i i o ^ cn -o c^ .S ^ °- CO o tr> TO - m " cr n .S. 5 i 72 INI — si o o< » CD _. < čS z: cu cu rs CD V) CD* < b) ><: o ro CD <: CJl > s: po čo o tt> ■o o o o -O o CD to o 5' 52 po o' o o< ST CO O) CD š: o o OJ o. 3 cr cu cr CD o o < :3. ehova ulica, Čopova ulica, Domavska cesta proti Podvincem, Draženska cesta, Erjavčeva pot, Frankovičeva ulica, Frasova ulica, Finžgarjeva ulica. Graj- ska ulica, Ciomilškova ulica, Gajzerjeva ulica, Groharjeva pot, Gromova ulica, (jolobova ulica, Gubčeva ulica, Hercegova ulica, Hermanova ulica, Hauptmaničeva ulica, Hreničeva ulica, iz Nove vasi v Kicar 118 a, Ilčeva ulica. Jezova ulica, Jurančičeva ulica. Kratka ulica, Kogejeva pot, Kerenčičeva ulica, Kokolova ulica, K jezeru, k Maistrovi 72 - Krčevina Ptuj, kraki Vičavske ceste, Klepova ulica, kraki Ulice Vide Alič, Kersnikova ulica, Krčevina 65 G, K mlinu Korejeva, K mitreju, Koresova ulica - do priklj.. Ljudski vrt, Lazarjeva ulica, Linhartova ulica. Mla- dinska ulica, Macunova ulica, Mejna cesta z Mestnim Vrhom h.št. 12, Maistrova ulica do h.š. 30, Mejna cesta, Meškova ulica, Majdina pot, Mestni log. Mladinska cesta do h.š. 15, Mežanova ulica. Nova cesta. Nova vas do h.š. 118, na Panoramo h.š. Vičava 19, Na obrežju. Obrtniška ulica. Ob Rogoznici, Orešje - Vide Alič - Maistrova, Orešje, ob Dravi^ krak h.š. 5, ob železnici do nadvoza, ob Dravi, ob E>ravi do CČN, ob Studenčnici, Pivkova ulica, Prežihova ulica. Poljska cesta, Pergerjeva ulica. Pot v topli- ce, Povodnova ulica. Prečna pot, Rabelčja vas - Nova vas 2 kraka, Rajšpova ulica, Reševa ulica, Remčeva ulica. Ribiška pot do h.š. 21, Rimska ulica, Seliškarjeva ulica, Slovenjegoriška - do h.š. 45, Stojkova ulica, Severova ulica, Saderjeva ulica, Sagadinova ulica, Sodince -I- krak, Suha veja, Slekovčeva ulica. Spodnja Hajdina 144, 146, Spolenakova ulica, Štrafelova ulica, Seronova ulica, Štuki od 5 c do 61, Toplakova ulica, Tumiška ulica, Tavčarjeva ulica, Trdinova ulica, Trajanova ulica, Ulica Viktorina Ptujske- ga, Ulica Avgusta Hlupiča, Ulica Franca Kosca, Ul. 1. maja,^Ul. Zetalskega Jožeta, Ul. Haloškega voda, Ul. 14. divizije, Ul. Šer- cerjeve brigade, Ul. Pohorskega bataljona, Vegova ulica. Vrtnar- ska pot, Vespazianova ulica, Wilhelmova ulica, Zechnerjeva uli- ca, Zelenikov-a ulica, Zavčeva ulica, Zidanškova ulica. Zadružni trg, Žabjak, Žunkovičeva ulica. □ KOMBI ŽE ZA 20 890 DEM ' NAKUPNI POGOJI: kredit na položnice na 5 let z devizno klavzulo (najcenejši finančni leasing v Sloveniji), bančni krediti že od T-i-5,9%! Možna menjava staro za novo! JESENSKI POPUST ZA OMEJENO KOLIČINO VOZIL - TUDI DO 3.000 DEM! NAŠ KUPEC SE ZADOVOLJEN ODPEUE! PREVERITE ZAKAJ?! Zavrč 7a, tel. 062/ 760-104, 761 -116, 761 -101 PI%AI?yi AIUjlrO)t.ll.mm. AVTOSOLA Prične s tečajem CCP za kategorije A,B,C in E v petek, 22. novembra 1996 ob 16. uri v OŠ Mladika Cena prvih pet ur vožrije za kal B samo 1.000 SIT/1 ura! Informacije in prijave po tel.: 411-023 in 775-185. AVTO ŠOLA URŠKA-d. organizira tečaj iz CPP za A in B kategorijo, ki bo v ponedeljek, 2. decembra 96 ob 16. uri v osnovni šoli OLGA MEGLIC organiziramo vse potrebno do izpita izposojamo literaturo vozila: Citroen AX, VW GOLF in motorno kolo Yamaha vožnjo prilagodimovašemu prostemu času dijaki in študentje imajo 50% popusta pri tečaju prijavite se lahko v Arbajterjevi 2 ali po telefonu 775-313 in 772-066 AVTO KOLA Ko m Ro (Konrad in Roman LAH) obvešča bodoče voznike, da prične tečaj CPP v ponedeljek, 2. decembra '96 ob 16. uri v prostorih Ljudske univerze (nad Kavarno). Prijavite se lahko po tel.776-274, 776-726 (non-stop), mobitel 0609-614-085, in ob pričetku tečaja. Izposojamo literaturo in organiziramo vse potrebno do izpita. Plačilnipogojizelougodni! Priporočase AVTO šai.A Ko §1 Ro Osojnikova 22, 2250 Ptuj Delovni čas: vsak dan od 8-13 in od 15-18 ure - v soboto od 8-12 ura Telefon: 062-771-727 SUPER UGODNE CENE! 586 komplet samo >:IrMi!»lEM8il PENTIUM lOO samo lilKililiMSBjg PENTIUM ISO samo mčiufNA vEččEmjimimmmmsisTEm VSE, RAR SI VAŠ PRVcESOR ŽELI, IMAMO MI! "M" DESIGN Za Vas smo odprli novi butik, v Trstenjakovi 5A (ob poti na avtobusno postajo), kjer Vam nudimo: - unikatne stenske ure - ročne ure: CITIZEN, - zlati nakit BULOVA, EDOX, CASIO .. - izdelke iz kristala - poslovna darila ■klJHl Trgoavto m%Wm Koper IZREDNO UGODNO! - MOTORNE ŽAGE HUSQVARNA:61 FF 69.825,- * 266 80.640,- - SOBNA KOLESA ŽE ZA 29.112,- - MOTORNA KOLESA TOMOS IN KOLESA ROG PO UGODNIH CENAH! - ZA VAŠA VOZILA SNEŽNE VERIGE ŽE OD 6.000 SIT DALJE - ANTIFRIZ - 40 - 257,-SIT IVložnost plačila na 4 čeke ali kredit M BANKE od 2. do 4. let brez pologa! Priporoča se^^^mkS^^ILj Maistrova i, Ptuj, tel. 776-333 Zavrč 7a, tel. 062/ 760-104, 761 -116, 761 -101 ZIMA JE PRED VRATI, ZATO SI KUPITE TERENSJgEi VOZILO IB^a^ IZ PROGR JEEP ^CHRYSLER Na razpolago tudi kompleten program vozil CHRVSLER! NAKUPNI POGOJI: kredit na položnice na 5 let z devizno klavzulo (najcenejši finančni leasing v Sloveniji), bančni krediti že od T-i-5,9%! Možna menjava staro za novo NAŠ KUPEC SE ZADOVOUEN ODPEUE! PREVERITE ZAKAJ?! 22 - POSLOVNA SPOROČILA 2L NOVEMBER 1996- TEDNIK m Wlojl po že znižani jf^ carinski stopnji! Kredit od T + 1% ali avtoradio Biaupunict ali 350 litrov goriva ali komplet liiiiikih guin ...je le nekaj razlogov za nakup vozil v novembru! Avto Prstec POOBLAŠČEMI PRODAJALEC 2251 PTUJ, OB DRAVI 3A, TEL. 062/773-095 Mali oglasi Ce ste preveč zaposleni in ni- mate časa za svoje ostarele in obolele, vam lahko vsakodnevno ali občasno pomagam pri negi in oskrbi. Naslov v upravi._ SENTES - gotovo obdelani HARO parketi in laminati, velika izbira (hrast, češnja, bukev, javor) s 062 781-138. ČIŠČENJE VSEH VRST TEKSTILNIH, PLASTIČNIH , KAMNITIH IN LESENIH OBLOG TER POSLOVNIH PROSTOROV* TELEFON 771 963 - 779 814 , V MAJSKEM VRHU, Videm pri Ptuju, prodam parcelo 12 arov. Na parceli je star kletni objekt, star sadovnjak in novi vinograd (žični nasad). Kličite od pone- deljka do četrtka popoldne na -s 061 448-914, od petka do nedelje g 061 887-398._ SOBO s kuhinjo oddam dekle- tom ali upokojenkam. Naslov v upravi. STE ŽE VLOŽILI certifikat? Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik ali multipraktik. ^062 631-164, po 16. uri. MONTAŽA TV ANTEN Alojz JAKOMINI s.p. 2250Ptuj, Vodovaul.4, tel. 777-718 m montaifl satditskih in klasičnih anten • kabdski ramdi m nastofitve W aparatov in videordcorderjev • vgradnja radiokasetofonov in vročnikov v vozila • montaJA hišnih telefonskih central SERVIS ZAMRZOVALNIKOV pridemo k vam na dom ■ ne zaračunavamo kilometrine Sagsdinoval. PTUJ - naročila NON-STOP ff062 776-040 MESTNA OBČINA PTUJ Oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Mestni trg 1, 2250 Ptuj Na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prosto- rov (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 3/96) razpisuje Komi- sija za oddajanje poslovnih prostorov NATEČAI za oddajo poslovnih prostorov A. za poslovni prostor na Ptuju, Aškerčeva 8, v velikosti 119,00 B. za Doslovni prostor na Ptuju, Cankarjeva 5, v velikosti cca 56,65 C. za poslovni prostor na Ptuju, Cankarjeva 5, v velikosti cca 59,70 RAZPISNI POGOII: 1. Dejavnost: Pod A. Trgovska dejavnost, storitve, gostinstvo Pod B. in C. Trgovska dejavnost, tehnične storitve, osnovna preskrba 2. Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas. 3. Najemniki priredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške za opravljanje registrirane dejavnosti pod pogoji, ki jih je določil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, in drugimi pogoji, ki jih določi lastnik. 4. Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno pred- ložiti fotokopijo celome r^stracije (za podjetje) ali fotokopijo dov- oljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetnik). 5. Varščina 100.000,00 tolarjev se plača ob prijavi na natečaj ter se udeležencu, ki ni uspel na natečaju, vrne, udeležencu, ki je uspel, pa upošteva kot plačilo najemnine. 6. Udeležence natečaja posebej opozarjamo, da obstoja možnost, da teče postopek za denacionalizacijo z vsemi pravnimi jKJsledicami. 7. Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri mesece po sklenitvi najemne pogodbe. Komisija bo obravTiavala samo popolne vloge ponudnikov, ki bodo predložili dokazilo o varščini na račun 52400-845-096-24139. Rok za prijavo na natečaj je 15 dni po objavi. Komisija bo opra- vila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem v roku 30 dni po poteku roka za prijavo. Interesenti pošljejo vloge na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ, Mestni trg 1, Ptuj - Komisija za oddajo poslovnih prostorov najem Mestna občina Ptuj j 31iles _SALON POHIŠTVA^ Ob Dravi 3a, desni breg Drave - zgradba PETOVIA pograd bor 29.493,- sit masivna postelja 190x90 12.202,- sit trosed EVA 30.537,- sit regal MIK 50.895,- sit otroška soba TORO 78.170,- sit pisalne mize 7.905,- sit sed.gar. VIOLA TR-I-2F 110.142,- sit kotna sed. gar. MIRNA 75.600,- sit Pot v toplice 9 Ptu, Delovni čas od9- 18ute v soboto od 8 -12 ure. SVETUJEMO DOSTAVIMO SESTAVIMO T+7,2% NOVO !!! Kravje koDe cca 6m' že od 39.234,- dalje velik razstavni in parkirni prostor m 062 773 - 375 TESNJENJE oken in vrat s sili- konskimi tesnili, garancija 10 let, brez prepiha, hrupa, g 781-138. PROSTOR za trgovino dajem v najem, g 758-122 ali 776-110. PRODAM dvobrazdni 10-colski plug, malo rabljen. Danijel Čeh, Drstelja 33, Destrnik._ V NAJEM dajem 100 m^ poslov- nih prostorov, g 775-657._ PRODAM kravo, staro 4 leta, s teletom ali brez. Pavel Zadravec, Loperšice 48, g 701 -465._ PRODAM 753-076. svinjo la zakol, g BETONSKI zidaki dimenzij 25, 20 in 12. Šurbek, s.p., Poljčane. g 062 825-303. SADNE sadike v drevesnici Mit- ja Vidovič, Hajdoše 78/d. Akcija: dvoletne jablane, g 773-983, 773-207. IZDELOVANJE in popravila raz- nih kovinskih elementov v grad- beništvu, gospodinjstvu, kme- tijstvu itd. LEMA, s.p., Belšakova 27, Ruj, g775-018. PRODAM svinje od 120 kg dal- je, g 758-350. REDNO ZAPOSLIM prijazno dekle v lokalu, g 779-870. PRODAM malo cirkularko z enofaznim motorjem, 45 metrov kabla na kolutu. Janez Kolarič, Školibrova 12, Ormož. □ Alojz JAKOMINI s.p. 2250 Vodova ul. 4 Telefon:062/777-718 MONTAŽA TV ANTEN IN HIŠNIH TELEFONSKIH CENTAL PM SAMOSTOJNEM PODJETNIKU ALOJZU JAKOMINUU Prodajamo, montiramo in vzdžujemo; - TV antenske selc za sprejemanje zemeljskih .signalov za stanovanjske hi.fe - Skupinske antene za zemeljske programe - Skupni satelitski sistemi - Montiramo tudi vse vrste satelitskih anten za enega oziroma več uporabnikov - opravljamo dodatne priklope (in.štalacije) za več televizorjev - Prestavitve instalacij pri renoviranju stanovanj oziroma načrtovanje in polaganje instalacij pri novogradnjah - Vzdrževanje in redni pregledi instalacij (v ustanovah, hotelih ,..) - Opravimo meritve signala na odvzemnih mestih Registrirani smo tudi za prodajo, montažo in vzdrževanje telekomunikacijske opreme, sisteinov in inštalacij. Prodajamo in montiramo telekomunikacijsko opremo več proizvajalcev; - PANASONIC - SAMSUNG - ISKRA - UOSCH-TELENORMA - SIEMENS - JAMNIK - ELGO -LE TEHNIKA Vključno z zagonom montiramo naslednjo opremo; - telefonske aparate - brez\'rvične telefonske aparate - telefonske garniture - telefonske centrale (analogne) - telefoniikc centrale ISDN tipa - telcfaxe - telefonske odzivnike - števce tarifnih impulzov - domofone - domofone priključene na telefonsko centralo v kompletu z ključavnicami - linijske zaščite pred vdorom strele VzdrŽevanje telekomunikacijskih sistemov; - vzdrževanje telefonskih aparatov - vzdrževanje relejnih tclefon.skih garnitur (Iskr-isicom standarrd) - vzdrževanje elektronskih telefonskih garnitur - vzdrževanje elektronskih central (Iskra, Samsung, Panasonic, Bosch-Telenorma, Siemens...) - vzdrževanje relejnih telefonskih central tipa Iskra cros.sbar (PABX 25C, PABX 50C, PABX m)C, PABX m)C ...) - obnova in generalni remont relejnih telefonskih central Iskra crosbar (PABX 25C, PABX 5()C, PABX lOOC, PABX M)t)C ...) -vzdrževanje telefonskih odzivnikov - vzdrevanje lefaxov - izvajanje meritev in testiranje telefon.ske instalacije A 062 771 - 721 TKR>1E PTUJ Družinska kosila I. Meni : 800 sit II. Meni : 900 sit Priporočamo ! 23/11 24/11 11. Meni 1. Meni juha juha # # lignji po pariško s kotlet po cigansko, tatarsko omako, kroketi, pomfri, riž, solata solata # # sladica sladica Dobrodošli ! Rimska ul. 10, tel. 772-388 TRGOVINA IN ŠIVANJE POSEBNA AKCIJA: -Ž. BLUZE 1.000 IN 2.000 SIT -Ž. KRILM .000 IN 2.000 SIT - Ž. HLAČE 2.000 SIT BLAGO NA KG: - PODLOGA - ZIMSKO BLAGO - BLAGO ZA BLUZE - ZAVESE VES MATERIAL ZA ŠIVANJE PO UGODNIH CENAH! PREOBLAČIMO GUMBE. PLAČILO NA 4 ČEKE. ŠIVAMO ZA VAS! rcdmAntika Trstenjakova 13 (klet Hotela Super Li) tel. (062) 779-822 četi1ei(,2l. ll.ob22.uri ANDREJ ŠIFRER petek CC PARTY S HOSTESAMI četrtek, 28.11. ob 22. uri HELENA BLAGNE do 4. uie in v nedeljo od 18 ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po tr 0038549372-605. NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR- TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE, a IZDELAVA VSEH VRST ^ ŠTAMPIUK ELEKTROMEHANIKA GAJSER UUCA ŠERCERJEVE BRIGADE 24.PTUJmJRNISCE/ Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospo- dinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! tr 778-707. □ TGHNA d.oo. . Rimska pl 5. PTUJ tel.: 779-184. fax: 773-200 Zasebna zobna ambulanta dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1 (ob Mariborski cesti) Ruj, rt 772-994. □ Po sklepu stečajnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. St 243/93, z dne 07.11.19% AGROTRANSPORT, p.o., PTUJ, v stečaju, Rajšpova ul. 18, PTUJ, obiavlja prodajo dela nepremičnega pre- moženja stečajnega dolžnika z javno dražbo PROIZVODNaPOSLOVNO HALO s pripadajočim zemljiščem na lokaciji Rajšpova ul. 18 na PTUJU: v industrij- ski zoni PTUJA, I območje. Nepremičnina - parcšt. 1558, ki so pripisane k zk.vl.št. 913, k.o. Ptuj (poslovna stavba v izmeri 1374 m2 in dvorišče v izmeri 18.586 m2), pare. ŠL 1564/1, ki so pripisane k zk.v.št. 913, k.o. Ptuj (pot v izmeri 811 m2) in 8/10, pare. št. 1563, ki so pripisane k zk. vl.št. 918, k.o. Ptuj (dvorišče v izmeri 2016 m2) 2. Izklicna cena: Premoženje se ponudi v prodajo po izldicni ceni, določeni s strani stečajnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju, katera predstavlja 50,16 % cene, določene s strani sodno zapriseženega cenilca, v znesku 1.220.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS na dan plačila. 3. Pogoji javne dražbe: a) na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, b) za sodelovanje na dražbi mora dražitelj predložiti potrdilo o slovenskem državljanstvu (če gre za fizično osebo) ali sklep o re- gistraciji v Republiki Sloveniji (če gre za pravno osebo), c) polog varščine -10 odstotkov od izklicne cene na žiro račun stečajnega dolžnika, št. ŽR 52400-690-42125 pri APP Pmj, d) na dražbi lahko sodelujejo: - tiste pravne in fizične osebe, ki na dan javne dražbe predložijo potrjen virmanski nalog ali potrjeno položnico od strani pristoj- nega organa o vplačilu varščine, - pravne osebe, ki na dan javne dražbe predložijo garancijo ene od naslednjih bank: - Nova Ljubljanska banka (NLB) - Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) - Stanovanjska komunalna banka (SKB) e) zahtevana dokazila pod točko b, c in d se predložijo na kraju javne dražbe eno uro pred njenim pričelkom, f) dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili (brez obresti) v treh dneh po končani dražbi. 4. Sklenitev pogodbe: izbrani kupec mora skleniti pogodbo v osmih dneh po dražbi. Če v tem času ne sklene pogodbe, varščino zadržimo. 5. Plačilo kupnine: kupec plača kupnino v tridesetih dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se varščina všteje v kupnino. Če pre- ostanek kupnine ni plačan v dogovorjenem roku, velja, da je ku- pec odstopil od nakupa in mu varščino zadržimo. 6. Prometni davek: promemi davek plača kupec, stroške prepi- sa lastništva pa plača prodajalec. 7. Prevzem nepremičnine: naslednji dan po plačilu kupnine. 8. Čas javne dražbe: a) čas javne dražbe - 27.11. 19% ob 10. uri, b) kraj javne dražbe - Okrajno sodišče na Ptuju, soba 26/11. 9. Ogled nepremičnine: vsak delovni dan od 8. do 13. ure na sedežu podjetja v Rajšpovi ul. 18 na Ptuju, (tel. 062/771-986). j TEDNIK -21. NOVEMBER 1996 OGLASI IN OBJAVE - 23 Mali oglasi PRODAM diatonično harmoni- ko BE, ES, AS in cirkularko s tri- faznim elektromotorjem, -b 764- 337._ PRODAM šivalni stroj Danica z mizo, g 772-708._ V NAJEM dam njivo v Spuhlji. Šalamun, Sputilja 31._ PRODAM kobilo z rodovni- kom, staro 2,5 let, pasme Norik. Franc Pajnkifier, Zg. Pristava 1, Rujska Gora._ KMETOVALCI, POZOR!. Pri nas lahko kupite nove traktorje ZTS po ugodnih cenah. Informa- cijenagOei 13 22 069._ ZALUZIJE, lamelne zavese, rolete, harmonična vrata. Arnuš, Maistrova 29, Ruj, v smeri Gra- jena. g771-409._ ODKUPUJEMO hlodovino smreke, bora, bukve in jelše. Za smreko plačilo takoj, "b 063 712- 480._' GRUNDING - PHILIPS - GO- RENJE, novi in rabljeni televizor- ji, staro za novo, na čeke. Trgo- vina servis Puhar, g 724-360. EVROVLEČNE kljuke za oseb-'; na vozila montiramo z elek-i tričnim priključkom po ugodnih] cenah, g 062 691-426._1 ZELO UGODNO vozimo pre-j mog iz Velenja. Naročila na g' 063 855-607 ali 775-181. PREMOG iz velenjskega njdni- ka dostavljamo po rudniških ce- nah in prevoz, možnost plačila na čeke. Informacije na g 771- 661._ AVTOTRGOVINA RENT-A- CAR Janko Čuš, Moškanjci 54/A. Odkupujemo vozila Jugo, Zastava 101, R 4 GTL, RS Cam- pus. g708-129. M&M, d.o.o., TELEFON SER- VIS PTUJ. Popravilo, montaža in servis telefonskih aparatov in te- lefaksov. Slomškova 24, g 779- 714._ TROCAL FENSTER & TUREN PVC. Okna in vrata, rolete, žalu- zije za nove in stare gradnje iz- delujemo in montiramo po kon- kurenčnih cenah. Roletarstvo Arnuš, Ruj, Povodnova 3, g 775-647._ ZELO UGODNA cena premo- ga z dostavo. Možnost plačila na več čekov, g 691-095, mobitel 0609 632-814._ PRODAM viličar Utostroj, 3,51, diesel, dobro ohranjen, g 708- 272. Možna zamenjava za manjšega._ GRADBIRO, PTUJ, KLEPOVA 12. Nepremičnine, sodne cenit- ve, lastniška dokumentacija in svetovanje v gradbeništvu. Pos- redujemo prodajo 1- do 4-sob- nih stanovanj,, hiš, številnih par- cel, kmetij in vikendov v Ruju in okolici. Poslovno zanimiv je sta- re ši prodajno-skladiščni center v Moskanjcih (124 m stavbišča in 58 arov parcele), poslovno- stanovanjski objekt v gradnji v centru Ruja in gostinsko-gospo- darski ob[ekti v Mezgovcih. Iščemo večje parcele ali stare domačije ob glavnih cestah, manjša stanovanja in stare hiše z malo zemlie. Podrobnejše in- formacije v Štajerskem oglasni- ku ali na g 062 773-949, dnevno od 8. do 15. ure in 18. do 21. ure. RABLJENE termoakumulacij- ske peči znamke AEG, moči 2 in 4 kW, ugodno prodamo, g 062 773-949, zvečer._ KRAŠKEGA ovčarja, mladiča, im.amo naprodaj, g 062 685- 300. MODRAHIŠA Odkupujemo delnice podjetij po naslednjih cenah: Sava Kranj 3.200; Radenska 1.350; Petrol 10.600; Pivovarna Union 13.500; Krl