ISSN 0040-7712

770040

771208

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102

LETNIK XLI11

DECEMBER 2004

CENA 450 SIT

Terra 400 F5J

/ V —\  - V-i I V-i j - V-i j -> V-i

\_Uv Lu.LLLc.L li.LL<Jv

2. ^tLaiULiLLOc:

Elektronski

okrasek


Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

DECEMBER 2004, LETNIK XLI!I, CENA 450 SIT,
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Za založbo:
mag. Ladislav Jalševac
Glavna urednica:

Maja Jug - Hartman
Odgovorni in tehnični urednik revije:
Jože Čuden

Lektoriranje:  Ludvik Kaluža
Trženje oglasnega prostora:

Vesna Aljančič
Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1 001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:

telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: maja.mezan@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslovu uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 450 SIT,
naročnina za prvo polletje pa 2250 SIT.
Transakcijski račun:

07000-0000641745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943
(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša
9000 SIT (40 EUR).

Devizni transakcijski račun pri
Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,
Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: 5156029220012171943
Koda SWIFT: UBASI2X
Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,
Miha Zorec, Roman Zupančič.
Računalniški prelom in izdelava filmov:
Luxuria, d. o. o.

Tisk:  Schwarz, d. o. o.

Naklada: 6.000  izvodov
Revijo sofinancira:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport -
Urad za znanost ter Urad za šolstvo.

Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na
dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega
dovoljenja uredništva.

Odjava naročnine revije je samo pjsna.

Fotografija na naslovnici:

Model katamarana, kakršne so nekdanji
prebivalci tihomorskih otočij gradili iz balzovih
debel in vrvi, je izdelan iz sestavljanke
nemškega proizvajalca Graupner.

Foto: Matej Pavlič

TIKrC december 2004

KAZALO

KAZALO

2

4

8

NOVE MEDALJE
ZA RAKETNE MODELARJE

TERRA 400 F5J

SREČANJE LETALCEV
IN LETALSKIH MODELARJEV

10

14

16

26

MODEL KATAMARANA
ZA ZAČETNIKE.

TIMOV TEST - PARKY

UTEKANJE IN NASTAVLJANJE
AVTOMOBILSKIH
MODELARSKIH MOTORJEV
(3. DEL).

TIMOVO IZLOŽBENO OKNO
- BLOHM & VOSS BV 222

27

28

ODSLUŽENE ŽARNICE
- TUDI ZA PONOČI

ELEKTRONSKI
OKRASEK ZA BOŽIČNO-
NOVOLETNO DREVO . . .

30

34

37

38

40

JASLICE.

OKRASNI BALONI
IZ TERMOPLASTIČNE FOLIJE

SNEŽENI MOŽIČKI IZ TESTA

ZGIBANA KOCKASTA ŠKATLICA . .

VOŠČILNICA - BOŽIČNA ZVEZDA

l

REPORTAŽA

za raketne modelarje

kjer pa je bilo za¬
nje treba odšteti
tudi do desetkrat
več kot zunaj v
mestu. Seveda so
vse tiste repre¬
zentance, v kate¬
rih si stroške
tekmovalci pla¬
čujemo večino¬
ma sami, bivale
zunaj ograje vo¬
jaške akademije.
Tako se je spet
enkrat ponovila
zgodba o pohlep¬
nih organizator¬
jih, ki ne razmiš¬
ljajo kaj dosti o
tem, da bi za
ugodno ceno na

Člani državne reprezentance LZS na 15. svetovnem prvenstvu raket¬
nih modelarjev (z leve): Igor Štricelj, Borut Lendaro, Janko Rupnik,
Marjan Jenko, Andrej Zevnikar, Drago Perc, Blaž Grgič, Andrej Vr-
bec, Uroš Jenko, Miha Kozjek, Anton Sijanec, Iztok Rupnik, Miha Ču¬
den, Jože Čuden in Tomaž Kogej

Svetovno prvenstvo,

Deblin, Poljska,

od 3. do 11. septembra 2004

Letošnjega 15. svetovnega prven¬
stva raketnih modelarjev se je udeležila
15-članska reprezentanca Letalske zve¬
ze Slovenije, v kateri so sodelovali pred¬
stavniki treh slovenskih klubov: ARK
Komarov iz Ljubljane, ARK Vega iz Sev¬
nice in MMK Logatec. Nastopili so v še¬
stih kategorijah v mladinski in članski
konkurenci.

Že pred odhodom na SP se je v stro¬
kovnih krogih na veliko govorilo pred¬
vsem o strahovito visokih stroških ude¬
ležbe na tekmovanju. Izkazalo se je, da
bo novi sistem zaračunavanja štartnin,
ki predvideva plačilo za vsako kategori¬
jo posebej, vsaj za manjše reprezentan¬
ce, kjer posamezniki tekmujejo v več
kategorijah, veliko breme. Tej novosti,
ki jo je predlagala FAI, se je pridružil še
organizator prvenstva, Poljski aero¬
klub, ki je za vse dodatne usluge in do¬
godke zaračunaval visoke zneske.

Tekmovanje je bilo postavljeno v
mesto Deblin, kakih 150 km jugovzhod¬
no od Varšave, kjer se nahaja poljska vo¬
jaška letalska akademija, ki, ograjena in
skrbno zavarovana, zavzema dobršen
del mesta. Udeleženci smo se zbirali
pred vhodom v kompleks in čakali, da
so nas posamezno spuščali do vojaške¬
ga kluba, kjer je v lepo urejenih prosto¬
rih, a v zelo hladnem ozračju potekala
registracija tekmovalcev. Organizator
je vsem tekmovalcem ponudil preno¬
čišča znotraj ograjenega mesta v mestu,

enem mestu pre¬
nočili vse udeležence in jim tako zago¬
tovili prijetno medsebojno druženje,
kar je takoj za športnim tekmovanjem
morda najpomembnejše in zanesljivo
koristi takim dogodkom, kakršen je sve¬
tovno prvenstvo.

Hladni pompoznosti se organizator¬
ji niso odpovedali niti naslednji dan, ko
je bila na vrsti uradna otvoritev tekmo¬
vanja. Udeleženci smo se postavljali in
sprehajali po velikanskem stadionu, na
katerem so prižgali celo olimpijski
ogenj, vendar je bilo vse skupaj le bolj

samo sebi namen, saj na tribunah poleg
uradnih zastopnikov FAI, organizator¬
jev in gostov po službeni dolžnosti ni
bilo kaj dosti gledalcev. Slovesnost ob
taki priložnosti seveda mora biti, pa če¬
prav le pred samim seboj, vendar bi
bilo vse skupaj mogoče izpeljati bolj
prijazno in toplo, kot smo to marsikje
že doživeli. Slab okus prvega dne je si¬
cer malce popravil večerni piknik, edi¬
ni dodatni brezplačni dogodek, ki pa je
bil zaradi popoldanskih dogodkov or¬
ganiziran vsaj tri ure prepozno.

Bronasti mladinci v Sl A: Andrej Zevnikar, Miha Čuden in Uroš Jen¬
ko z vodjo reprezentance Antonom Šijancem

Člani mladinske ekipe v doseganju višine, Uroš Jenko, Andrej Zevni¬
kar in Miha Čuden, med napeto tekmo za najvišja mesta

2

december 2004

TEBI 4

REPORTAŽA

Nekdanji svetovni
in še vedno aktualni
evropski prvak Anton
Šijanec naslova pri
raketah za doseganje
višine tokrat
ni ubranil, vseeno
pa je z nehvaležnim
četrtim mestom
dosegel našo
najboljšo posamično
uvrstitev na SP.

Naši RV-piloti
Borut Lendaro,
Blaž Grgič
in Igor Štricelj
med pripravo
na nastop
v kategoriji
RV-raketoplanov

Vrnimo se spet k športu. Naši repre¬
zentanti so tokrat domov prinesli manj
medalj kot zadnja leta. Taka bi bila lah¬
ko površna ugotovitev nekoga, ki stvari
opazuje od zunaj. Res je, da je število
medalj v zadnjem desetletju z vsakim
prvenstvom naraščalo (do lanskih iz¬
jemnih 15 na EP), vendar se mora tudi
ta niz kdaj ustaviti. To se je zgodilo le¬
tos, ni pa se zmanjšala kakovost sloven¬
skega raketnega modelarstva, saj smo
bili v večini kategorij tik pod vrhom in
še vedno ostajamo nesporna svetovna
velesila v tem športu. Kakovostne razli¬
ke med tekmovalci so postale zelo
majhne in vsaka najmanjša napaka po¬
sameznika potisne po lestvici navzdol v
sivo povprečje.

Že prvi tekmovalni dan, ko so bile
na sporedu bolj tekaške kategorije, ra¬
kete s padalom ter rakete s trakom v
mladinski in članski konkurenci, se je
pokazalo, da je tekmovalni poligon, po¬
stavljen na letališki stezi sredi mesta
zelo slaba izbira. Z dveh strani poligon
omejuje mesto, na tretji široka reka, le
četrta stran je za silo prosta. Modeli so

večinoma odletavali ravno v mesto in
čez reko. Imeli smo zelo dobro organi¬
zirano ekipo za vračanje modelov, ki je
bila z dvema kombijema in več tekači,
povezanimi z UKV-napravami (podjetja
pokrovitelja US COM), ena najbolje or¬
ganiziranih na prvenstvu. Kljub velikim
naporom nam precej modelov ni uspe¬
lo pravočasno najti in v tretjem turnusu
so že nastale vrzeli, saj tekmovalci brez
modelov niso mogli izvesti zadnjih Star¬
tov. Ni nam bilo jasno, kako je to uspelo
tistim, ki jih na mestu, kjer so pristajali
modeli, sploh ni bilo videti, kljub temu
pa so opravili tudi tretji štart. Morda je
odpovedal sistem overjanja modelov in
je nekaterim uspelo pretihotapiti nedo¬
voljen tretji model, kdo ve? Rezultati
naših so bili zato povprečni, saj z dve¬
ma maksimalnima letoma in brez tretje¬
ga pač ne moreš do medalj. Seveda velja
biti kritičen tudi do naše tekmovalne
taktike, ki ni predvidela težav z vrača¬
njem modelov, in tekmovalci niso upo¬
rabili determalizatorjev leta. Tako so že
v prvem krogu izgubili preveč mode¬
lov, da bi v nadaljevanju lahko posegli

po najboljših mestih. Uvrstitve so se gi¬
bale v prvi polovici lestvice.

Drugi tekmovalni dan so na poligo¬
nu kraljevali modeli s krili. Mladinci in
člani so se pomerili v kategorijah pro-
stoletečih in radijsko vodenih raketo¬
planov. V obeh kategorijah smo bili
med favoriti, saj je v naših vrstah nasto¬
pilo več nosilcev najvišjih naslovov z
zadnjih evropskih in svetovnih prven¬
stev. Drama z vračanjem modelov se je
nadaljevala, veter je spet pihal proti me¬
stu, poleg tega pa se je tekmovalcev dr¬
žala še tekmovalna smola in preboja
med najboljše tri posameznike spet ni¬
smo doživeli. Najbolje so se odrezali
člani Blaž Grgič, Igor Štricelj in Borut
Lendaro, ki so z ekipnim tretjim me¬
stom v kategoriji RV-raketoplanov osvo¬
jili prvo težko pričakovano medaljo.
Priče smo bili tudi velikemu presene¬
čenju svetovnega prvenstva. Kitajski
tekmovalci, ki so več let le zbirali in¬
formacije in pripravljali modele svojih
RV-raketoplanov, so tokrat v velikem
slogu pometli s konkurenco, najprej na
mladinski ravni, kjer so odnesli vse tri

OF THE WORLD (

Drago Perc, trener reprezentance, s srebrno člansko ekipo v doseganju
višine: Tomažem Kogejem, Jožetom Čudnom in Antonom Šijancem

Igor Štricelj, Blaž Grgič in Borut Lendaro z vodjo reprezentance
Antonom Šijancem na stopnici za tretje mesto v S8E/p

mr

december 2004

3

Terra 400 F5J

SASO BABIC

Model je klasične gradnje In primeren za spretne mlade modelarie. Niesova izdelava zahte¬
va samo osnovna modelarska gradiva, orodja in tehnike ° ta za

medalje in seveda tudi ekipno, ter ekip¬
no zmagali še med člani.

Sledila sta dva tekmovalna dneva,
namenjena kategorijam za doseganje
višine. Nastopili smo samo v klasični
višinski kategoriji, medtem ko maket
za doseganje višine tokrat nismo pri¬
pravili. Prvi dan so bili na vrsti člani.
Našo ekipo so sestavljali sami svetovni
prvaki, torej absolutni favoriti. Po
dveh turnusih je še vedno vodil brani¬
lec naslova Anton Šijanec, ki pa je v
zadnjem krogu zdrsnil na nehvaležno
četrto mesto, a vseeno dosegel naš naj¬
boljši rezultat med posamezniki. Ekip¬
no so Tomaž Kogej, Jože Čuden in An¬
ton Šijanec vseeno dokazali, da smo
Slovenci v tej paradni kategoriji še ved¬
no v vrhu, kar so potrdili z ekipnim
drugim mestom.

Tudi mladinci so naslednji dan na¬
stopili kot favoriti, saj je Miha Čuden
branil naslov svetovnega prvaka. Na
mladinskih rampah se je bil ogorčen
boj, ki ga je vmes prekinila tudi nevihta.
Poleg športa smo doživeli tudi nekaj
nizkih nešportnih udarcev konkurenč¬
nih ekip, ki jih bomo, čeprav težko, sku¬
šali sicer čim prej pozabiti. Miha Čuden
je zato v zadnjem krogu zdrsnil na peto
mesto, člani mladinske ekipe Uroš Jen¬
ko, Andrej Zevnikar in Miha Čuden pa
so s poštenim nastopom, čeprav pri¬
krajšani za eno stopničko, s tretjim me¬
stom ekipno vseeno ostali v krogu naj¬
boljših.

Zadnji tekmovalni dan so bile na vr¬
sti makete pravih raket, tekmovalci pa
so se pomerili tudi v še vedno novi ka¬
tegoriji žirokopterjev. Tudi tu ne more¬
mo mimo dejstva, da smo imeli vsaj
enega od adutov za medaljo. Žal se ne
mladincem ne članom ni uspelo prebiti
med najboljše.

V celoti gledano lahko nastop repre¬
zentance ocenimo kot dober in smo
lahko z dosežki zadovoljni, čeprav ne
gre prezreti dejstva, da so bile storjene
tudi nekatere taktične in tehnične na¬
pake, ki so nas stale še kake medalje.

Tekmovanje je bilo formalno in teh¬
nično gledano organizirano brez napa¬
ke, v izpiljenem slogu organizacijskega
»stroja« poljskega aerokluba, ki na leto
organizira več takih prireditev in z nji¬
mi tudi dobro zasluži, na drugi strani pa
je prav zato šepala tista človeška plat or¬
ganizacije, ki je zaradi višjih (finanč¬
nih) interesov pogosto zanemarjena.

Več o rezultatih in raketnem mode¬
larstvu si lahko preberete na spletni
strani www.komarov.vesolje.net

Slovenski reprezentanci raketnih
modelarjev so letos pomagali: G-M&M,
d. o. o., Grosuplje, Belinka, d. d., Mestna
zveza društev za tehnično kulturo, Uni-
hem, d. o. o. - Lepila UHU, Letalska zve¬
za Slovenije, US Com Uroš Spruk, s. p.,
Mestna občina (vsi Ljubljana), HSE
skupni podvig, Rafael, d. o. o., Kopitar¬
na, Športna zveza, Gradnje, d. o. o., Sava
avto, d. o. o., Plinovod, MKT Radej, Ob¬
čina Sevnica (vsi Sevnica) in Smučarski
klub Logatec.

Po zelo plodnih pomladanskih de¬
batah na forumu mdm.zrcalo.si se
je letos poleg utečenih tekmovanj z
RV-modeli začelo premikati tudi v
novi tekmovalni disciplini F5J. Več o
njej ste lahko prebrali v prispevku
Andreja Petrovčiča v drugi številki
Tima. Tokrat ponujamo tekmovalni
model istega avtorja, ki se je dodobra
izkazal na tekmovanjih pri nas in tudi
v tujini. Kljub temu da besedi »začet¬
niški« in »tekmovalni« ne gresta sku¬
paj, je tokrat drugače. Model leti na
krilnem profilu S3021, ki ga modelarji
že dolgo poznajo. Profil se dobro ob¬
nese predvsem v mirnih razmerah,
njegova najboljša stran pa je ta, da
odpušča precej napak pri vodenju
modela in je rahlo avtostabilen. To so
sicer lastnosti, ki pri vrhunskih RV-pi-
lotih v F5J niso zaželene, vendar to
krilo modelarju dobrodušno ponuja
možnost, da vrhunski pilot šele posta¬
ne. Trenutno je mogoče priti na zma¬
govalne stopničke s čisto običajnim
doma zgrajenim modelom, a z dobrim
letenjem. Model, kakršen je terra 400
F5J, je le prvi pogoj za uspešno tek¬
movanje, drugi pa je preprosto tre¬
ning, in to predvsem trening termič¬
nega jadranja.

Model je popolnoma klasične grad¬
nje, vključno s trupom, tako da je blizu
tudi tistim, ki radi delajo predvsem z le¬
som. Za tekmovalno uporabo predla¬
gam, da leseni trup zamenjate s kompo-
zitnim, ki ga dobite pri tekmovalcih in
prihranite pri teži. Tiste, ki se boste od¬
ločili za klasično različico, naj slike tek¬
movalnega modela s trupom ELSV in
ogljikovo palico ne motijo. Tehnične
rešitve so popolnoma enake, za malen¬
kost se razlikuje samo izvedba. Pri mo¬
delu sta repni površini povsem ločeni,

krmiljenje modela z njuno veliko povr¬
šino je zelo učinkovito. Krilo je zaradi
praktičnosti tridelno, zavora pa je na
centroplanu. Višinsko krmilo je plava¬
joče izvedbe, kar omogoča, da krilo za¬
menjamo z bolj prodornim in nato po
potrebi popravimo vpadni kot samo s
trimanjem višine. Če upoštevamo odlič¬
ne letalne zmogljivosti in praktičnost
modela, saj gre zlahka v avtomobilski
prtljažnik, ugotovimo, da je primeren
tako za tekmovanja kot za rekreativno
jadranje. Model se v minuti vzpne na
presenetljivo veliko višino, kar je odlič¬
no izhodišče za jadranje. Kombinacija
je več kot odlična.

Material:

- balza 1 mm,

- balza 1,5 mm,

- balza 3 mm,

- košček letalske vezane plošče
3 mm za rebra v trupu in krilne
bajonete,

- košček letalske vezane plošče
2 mm za pritrditev motorja in spoj¬
na rebra na krilu,

- smrekove letvice s prerezom 6x2
mm,

- 2 m jeklene žice 0 0,8 mm,

- 2 m plastičnega bovdna 0 2/ 0,8
mm,

- letalska vezana plošča 0,8 mm ali
tanek vitroplast za krmilne ročice,

- plastični vijaki M 4 za pritrditev
krila in zaustavitev krilnih ušes,

- daljši vijak M 2 za pritrditev vi¬
šinskega krmila,

- belo lepilo ali sekundno lepilo z
aktivatorjem,

- hitro 5- ali 30-minutno epoksidno
lepilo,

- folija Oralight v poljubni barvi za
prekrivanje modela.

4

december 2004

TELI'

PRILOGA

Krilni ušesi nataknemo na centroplan prek bajoneta iz vezane plo¬
šče, ki se natančno prilega med krilna nosilca. Na sliki sta lepo vid¬
na lesena jezika za poravnavo in pritrditev.

Za gradnjo bo zadoščalo osnovno modelar¬
sko orodje. Manjka še rezljača za razrez ve¬
zane plošče.

Orodje in pripomočki:

- ravnilo,

- tanek flomaster,

- skalpel ali manjši modelarski nož
(olfa),

- rezljača,

- deščice z brusilnim papirjem zrna-
tosti 180 do 600,

- modelarski likalnik za prekrivanje,

- modelarski sušilnik za napenjanje

folije.

Gradnja

Gradnja je popolnoma klasična z
običajnimi materiali in orodji. O tehni¬
kah gradnje smo že večkrat pisali, zato
se ne bomo ustavljali ob posameznih
korakih.

Trup je enostavne škatlaste kon¬
strukcije, izdelan iz 1,5 mm debele bal¬
ze in nekaj lahkih reber. Posebej pazi¬
mo, da bo trup povsem raven in čim
lažji. Začnemo tako, da na stranici prile¬
pimo kotne balzove letvice 3x3 mm in
trup ukrivimo prek reber tik pred kri¬
lom in za njim ter ga spojimo. Nato med
stranici prilepimo sprednje rebro, ki
nosi pogonski sklop. Vsa do tu navede¬
na rebra zaradi večje trdnosti spoja le¬
pimo z epoksidnim lepilom. Trup polo¬
žimo na rob mize ali na narisano črto
ter ga spojimo in zlepimo še na repu.
Trup mora biti zares raven. Potem ko
ga zapremo z balzo s spodnje strani,
vanj na označena mesta vlepimo cevki
za pogon višine in smeri, ter ga z 1,5-
mm balzo zapremo še zgoraj. Zaradi la-

Zunanjo letvico smernega in višinskega sta¬
bilizatorja oblikujemo kar čez načrt, ali pa
si pripravimo šablono za krivljenje balze.
Lepimo z belim lepilom.

žjega menjavanja pogonskih baterij na
trupu pred krilom izdelamo loputo iz
balze 1,5 mm. Tečaj za odpiranje med
prekrivanjem oblikujemo kar iz folije.
Krilo pritrdimo na trup z dvema pla¬
stičnima vijakoma, ki ju privijemo v za
to pripravljeni rebri iz letalske vezane
plošče. Rebri vlepimo v trup z epoksid¬
nim lepilom. Na spodnjo stran reber

Terra 400 F5J

KONSTRUKTOR:

VRSTA MODELA:

VRSTA POGONA:

RAZPETINA KRILA:
MASA MODELA:

KRILNA OBREMENITEV:
KONSTRUKCIJA:
RV-NAPRAVA:
UPRAVLJANJE:

MODEL JE PRIMEREN:

Andrej Petrovčič
tekmovalni model F5J
elektromotor razreda 400
(brez omejitev)

2100 mm

570g (odvisno odRV-opreme)

16 g/dm 2
klasična

najmanj 4-kanalna

smer, višina, plin, zavora

za tekmovanje in jadranje za zabavo

Uporabljene RV-komponente

Oddajnik:

Servo mehan izm i:
Sprejemnik:
Krmilnik vrtljajev:
Pogonske baterije:
Pogon:

Graupner mc-22
MC 500,9 g
Graupner R-700
Graupner V-30

8 členov Ni-MH, KAN, 650 mAh
elektromotor razreda 400,

6 V s prenosom 4 : 1 in zložljivim
propelerjem 14 x 10

mr

december 2004

5

Smerni in višinski stabilizator sta povsem ločena. Velike površine
omogočajo hitro in učinkovito krmiljenje modela po smeri in višini.

PRILOGA

Servomehanizem za zračno zavoro je prilepljen v krilo. Polno izvleče¬
na zavora model učinkovito upočasni in mu poveča kot upadanja.

Izvedba plavajočega višinskega krmila, to¬
krat v tekmovalni izvedbi na lahkem tru¬
pu, katerega zadnji del je izdelan iz ogljiko¬
vih vlaken.

lahko prilepimo matici, ali kar v vezano
ploščo vrežemo navoj M 4.

Krilo je preproste klasične kon¬
strukcije, izdelano iz balze. Njegova
posebnost je zavora na zgornjemu
delu centroplana. Ta nima torzijskega
nosu, ampak je izdelan samo iz reber
in krilnega nosilca, ki ga po načrtu
izdelamo iz smrekovih letvic prereza
6x2 mm in balze stojine debeline 1,5
mm. Na načrt z bucikami najprej prip¬
nemo spodnjo smrekovo letvico in
zadnjo balzovo letvico, ki jo obrusimo

ali poskobljamo iz 3-mm balze. Rebrca,
izdelana po načrtu, enostavno naniza¬
mo na označena mesta in mednje na
nosilcu prilepimo balzovo stojino. De¬
lamo natančno in sproti lepimo po
možnosti z belim lepilom. Razlika je le
pri končnih rebrih centroplana in
obeh ušes, ki so zaradi večje trdnosti
in delitve krila izdelana iz 2-mm letal¬
ske vezane plošče. Tu se stojina med
zadnjima dvema rebroma razmakne,
da lahko med smrekovi letvici vtak¬
nemo bajoneta. Pri izdelavi ušes posto¬
pek ponovimo. Sprednjo letvico iz¬
delamo po načrtu iz 3-mm balze ali še
bolje iz ogljikove palice 0 2 mm, če jo
imamo pri roki. Dela obeh ušes zlepi¬
mo pod kotom, označenim na načrtu.

Zavoro enako kot vse premične po¬
vršine pri prekrivanju preprosto zalika-
mo na centroplan, oziroma za tečaj
uporabimo folijo za prekrivanje. Sama
zavora je v obliki pravokotnika iz 3-mm
balze, ki ga odpira servomehanizem,
prilepljen v notranjosti krila. Na konč¬
na rebra centroplana in obeh ušes pri¬
lepimo jeziček za pritrditev iz 2 mm de¬
bele letalske vezane plošče. Nato ušesa
prek bajonetov iz 3-mm letalske vezane
plošče staknemo s centroplanom in je¬
zička prevrtamo s svedrom 0 4. Ušesi
snamemo s centroplana in v njegovo

Tekmovalno
konkurenčen
pogonski sklop
je sestavljen
iz motorja razreda
400 s prenosom
4: 1 in propelerjem
14x10.  Napaja ga
osem členov Ni-MH,
KAN, 650 mAh.

Krilo je na trup pritrjeno z dvema plastični¬
ma vijakoma M 4. Zračna zavora na sliki
je popolnoma uvlečena.

notranjost prilepimo matici M 4, v kate¬
ri bomo privili plastični vijak za pritrdi¬
tev ušes. Krilo spet sestavimo in ušesi s
spodnje strani privijačimo na centro¬
plan.

Krilo je na trup pritrjeno samo z
dvema vijakoma. Ležišče vijakov izdela¬
mo tako, da med srednji rebri vlepimo
natančno obdelana kosa debelejše bal¬
ze in ju pobrusimo po obliki profila.
Kosa balze pred lepljenjem pravokotno
prevrtamo z vrtalnikom. Po možnosti
luknji z zgornje strani pogrezimo, da se
vanju skrijeta glavi vijakov.

Repne površine izdelamo na že
znan način. Začnemo na sredini stabili¬
zatorjev, tako da na načrtu najprej se¬
stavimo in zlepimo nosilno paličasto
konstrukcijo. Ko jo obrežemo po notra¬
njem robu zunanje ukrivljene letvice,
naredimo še slednjo. Balzo debeline
1 mm narežemo na 3 mm široke trako¬
ve. Prvi notranji trak zunanje letvice
zvijamo tako, da sledi zunanjemu obri¬
su stabilizatorja, in ga na mestih, kjer se
stika z letvicami, začasno pritrdimo z
bucikami. Drugi trak namažemo z be¬
lim lepilom in ga tesno prislonimo k pr¬
vemu. Postopek še enkrat ponovimo,
tako da dobimo zunanjo letvico debeli¬
ne 3 mm. Ko se vse posuši, višinski in
smerni stabilizator obrusimo. Smerne¬
ga prerežemo na mestu, kjer bomo ka¬
sneje pri prekrivanju s folijo naredili te¬
čaj krmila, in ga obrusimo pod kotom
30°, kar bo omogočilo njegovo premi-

december 2004

mr

kanje. Stabilizatorja sta tako pripravlje¬
na za prekrivanje in nadaljnjo montažo.
Višinski stabilizator je plavajoče oziro¬
ma t. i. izvedbe »pendel« (nem.), kar na¬
redimo po načrtu z dvema nosilčkoma
iz 2-mm vezane plošče. Pregib krmila
na trupu utečajimo z daljšim vijakom
M 2, da lahko rep po potrebi snamemo.
Ob sestavljanju ne pozabimo vijaka za¬
varovati pred odvijanjem oziroma rahlo
prilepiti njegove matice, da krmila med
letom ne izgubimo!

Zaradi nižje vzletne mase modela
uporabimo lahek material za prekriva¬
nje. Ker je konstrukcija modela zelo
nežna, bodimo pri prekrivanju previd¬
ni. Ne uporabljajmo nepotrebne sile,
folijo pa napenjajmo v čim večji meri
brez segrevanja, saj takrat pride do pre¬
cejšnjih napetosti v konstrukciji. Seve¬
da folijo na koncu s sušilnikom previd¬
no ogrejemo in napnemo, pri čemer
pazimo, da ne zvijemo kril ali repnih
površin. Ker je na tekmi v istem termič¬
nem vzgorniku več modelov, je pamet¬
no, da uporabimo svojo prepoznavno
barvno shemo, sicer se nam lahko pri¬
meri, da bomo »leteli« s kolegovim mo¬
delom in pozabili na svojega.

Vgradnja RV-opreme

Najprej rešimo montažo servome-
hanizmov, ki jih privijačimo v za to
namenjena trakova iz vezane plošče. S
krmilnimi površinami jih povežemo

prek jeklene žice 0 0,8 mm, ki teče v
plastični cevki premera 0 2/ 0,8 mm.
Krmilne ročice na krmilih izdelamo iz
0,8 mm vezane plošče ali vitroplasta.
Na dno trupa pred servomehanizma
prilepimo sprijemni trak, s katerim pri¬
trdimo sprejemnik. Pred sprejemnik
pridejo še pogonske baterije, sestavlje¬
ne iz osmih členov Ni-MH, KAN, 650
mAh, v nos trupa pa pogonski sklop.
Model se bo zaradi majhne teže lepo
vzpenjal že z elektromotorjem speed
400 z neposrednim prenosom vrtenja,
za tekmovalno uporabo in hitrejše
vzpenjanje pa je priporočljivo poseči
po katerem izmed planetnih prenosov
z večjim propelerjem. Za optimalno
vzpenjanje predlagam motor razreda
400, 6 V s prenosom 4 : 1 in propeler¬
jem 14 x 10 ali celo 15 x 10 z malenkost
skrajšanimi kraki. Tako bo vzpenjanje
hitrejše in učinkovitejše, kar nam pride
prav v omejenem času na začetku vsa¬
kega tekmovalnega turnusa. Servome-
hanizem zavore v krilo preprosto prile¬
pimo s kapljico sekundnega lepila. Ko
smo vse komponente vgradili v trup in
jih povezali s sprejemnikom, preizkusi¬
mo delovanje krmil. Oddajnik nastavi¬
mo tako, da se vsa krmila odklanjajo v
pravo smer s pravimi odkloni. Smer od¬
klanjamo za ± 40 mm s 15 % eksponent¬
nega odklona, višino pa za ± 15 mm z
20 %  eksponentnega odklona. Zavora je
v središčni legi servomehanizma na pol

odprta, v skrajnih legah pa zaprta ozi¬
roma poravnana z zgornjo stranjo kri¬
la ter popolnoma odprta pod kotom
50-60°.

Letenje

Po preverjanju odklonov krmilnih
površin smeri in višine znova preveri¬
mo težišče. Model najprej vržemo iz
roke z ugasnjenim motorjem in ugoto¬
vimo, ali lepo zajadra. Šele potem ga
vržemo v zrak s prižganim motorjem. Z
vgrajenim pogonom se izvrstno vzpe¬
nja pod velikim kotom. Ob koncu
vzpenjanja in izklopu motorja znižamo
kot vzpenjanja, da se model zaradi pre¬
velikega vpadnega kota ne zažene (»za-
pumpa«) in tako ne izgubi višine. Mo¬
del je v zraku izredno miren, dvojni
lom njegovih kril pa mu omogoča iz¬
vrstno lego v zavojih. S tako dobro
letečim modelom se je lahko osredo¬
točiti na iskanje termičnih dviganj in
sotočja vzgornikov.

Model je bil na tekmah večkrat
preizkušen. Petrovčičevo krilo se je
že na začetku sezone uveljavilo in se
posebej v mirnih razmerah odlično iz¬
kazalo. To sicer ni prva generacija
tega krila, ampak že izpeljanka z od¬
pravljenimi pomanjkljivostmi. Tako je
za izdelavo zahtevna izvedba zavore
na zadnjem robu centroplana premak¬
njena na njegov vrh, krilo pa je zdaj
tridelno namesto v enem samem
kosu. Bajoneti so izdelani iz 3-mm le¬
talske vezane plošče. Seveda je treba
poudariti, da je krilo namenjeno ter¬
mičnemu letenju, ne pa šviganju po
zraku in akrobacijam. Model sicer
zmore nekaj čisto osnovnih, kot so
hrbtni let, premet čez krilo, luping in
valjček, vendar jih odsvetujem. To je
tekmovalni model kategorije F5J, ki
zaradi svoje krhke gradnje temu ni
namenjen! O tehniki termičnega ja¬
dranja bomo več spregovorili v eni
naslednjih številk.

Več o disciplini, modelih, uporablje¬
ni tehniki in tekmovalni taktiki si lahko
preberete v letalskem oddelku foruma
mdm.zrcalo.si., kjer sodeluje večina tek¬
movalcev, ki na smiselno zastavljeno
vprašanje hitro najdejo ustrezen odgo¬
vor in so novincem vedno pripravljeni
pomagati.

marklm

DEHTI

TRIX

Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin

Zastopa in prodaja

Prometej, d » o

Križna 4, 1000 Ljubljana

GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si

Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«.

december 2004

mr

7

REPORTAŽA

Srečanje letalcev in
letalskih modelarjev

Litija, 4. in 5. september 2004

SAŠO BABIČ

Aeroklub Milan Borišek iz Litije je v
začetku septembra na svojem vzletišču
Zavrstnik pri Litiji pripravil zdaj že tradi¬
cionalno prireditev - srečanje letalcev in
letalskih modelarjev. V klubu so se pri
organizaciji tega dogodka zares potrudili,
saj jim je k sodelovanju uspelo pritegniti
ne le modelarje, temveč tudi predstavnike
splošnega in ultralahkega letalstva ter pilo¬
te, ki so prireditev popestrili tudi z akro¬

batskimi točkami. Tu sta še posebej izsto¬
pala slovenjegraški galeb G-2 in dvokrilnik
pitts special. Verjetno je to za gledalce eno
naših najprivlačnejših srečanj, čeprav tu ni
bilo videti toliko modelov kot v Lescah.
Prireditelji so dobro poskrbeli za številno
občinstvo, saj ni bilo težav s parkiranjem,
poleg tega pa je bilo kar nekaj mest, kjer
so si lahko potešili lakoto in žejo ter se od¬
počili na klopeh.

Podrobno izdelana notranjost kabine ma¬
kete angleškega lovca spitfire iz druge sve¬
tovne vojne

Čeprav je najbolj preprosto model kupiti, je bilo tokrat na ogled pre¬
cej modelov, ki so jih modelarji v celoti izdelali sami. V sredini je
zlin 526, izdelan po načrtu iz naše revije.

Jernej Mencin z maketo spitfireja, ki sta ga z očetom izdelala po¬
vsem od začetka. Izvrstno izdelan model klasične gradnje poganja
bencinski motor MWS 35 cm 3 .

Avstrijski modelar Johann Ogris, ki že vrsto let sodeluje na naših le¬
talskih mitingih, je tokrat nastopil z velikansko maketo motornega
jadralnega letala z razpetino kril skoraj sedem metrov.

Večji akrobatski model CAP se skupaj z manjšim zlinom 50 hladi v
senci pod razpeto ponjavo.

8

december 2004

mr

REPORTAŽA

Sebastijan Dimeč je predstavil svoj samogradni model akrobatski
dvokrilnik ultimate, ki ga žene motor Titan ZG 62 cm 3 .

Žal se kljub zanesljivosti tehnike in izurjenosti RV-pilotov še vedno
dogajajo nesreče. Pri dražjih in zahtevnejših modelih je škoda
ogromna.

Cene plinskih turbin zaradi konkurence iz Kitajske vztrajno pada¬
jo. Modelov s takim pogonom je vedno več. V ospredju je priljubljen,
a že starejši model hotspot.

Čudovito izdelan albatros L-139, s katerim je Toni Bitenc uprizoril
enkratno letalno predstavo. Sestavljanka prihaja iz logaškega Miba.

Raznovrstnost modelov je gotovo zado¬
voljila gledalce, saj je bilo kaj videti. Od pre¬
prostih električno gnanih stiropornih lete¬
čih kril do modelov z reakcijsko turbino. Če
pa to še ne bi bilo dovolj, je na vzletišču br¬
nelo tudi nekaj ultralahkih letal ter helikop¬
ter; nekdaj vojaški galeb G-2 in akrobatski

Stil letenja, imenovan 3D, z divjimi akro¬
batskimi figurami je zadnje čase vse bolj
priljubljen. Večji ko je model, atraktivnejša
je predstava za občinstvo. Na sliki je make¬
ta extra 330S znanega modelarja Davida
Kocjančiča.

dvokrilnik pitts special, pa sta poskrbela za
vrhunec prireditve. Pilota nas nista pustila
ravnodušnih. Galeb je ob izvajanju akrobat¬
skega programa in nizkih preletih rohnel s
svojim reakcijskim motorjem, pitts pa je za
pravo predstavo poskrbel še z dimom.

Čeprav so v letalskem modelarstvu v zad¬
njem času posebej priljubljeni modeli, ki so
v sestavljankah skoraj pripravljeni za let
(ARF), smo se tokrat prepričali ravno o nas¬
protnem, saj pravi ljubitelji in modelarski za¬
nesenjaki še vedno gradijo svoje modele.
Nekateri popolnoma od začetka, kar sta lepo
pokazala oče Marko in sin Jernej Mencin s
svojim spitfirejem. Model je izdelan dobe¬
sedno iz topolovih gajbic, žene pa ga motor
češkega proizvajalca MWS 35 cm 3 , in to z
doma natančno izdelanim štirikrakim pro¬
pelerjem. Posebna pozornost je namenjena
končni izdelavi, saj je model izvrstno detajli-
ran. Po dolgem času spet prava leteča ma¬
keta. Druga samogradnja na mitingu je bil
ultimate Sebastijana Dimca. Celotni model s
trupom vred je izdelan v sendvič tehniki iz
balze in stiropora. Model je zato zelo lahek
in ima vanj vgrajeni motor Titan ZG-62 cm'
veliko zalogo moči. Model, ki je bil prav tako
deležen velike pozornosti, je reakcijska ma¬
keta češkega trenažnega letala L-139 alba¬

tros, ki ga je izdelal Toni Bitenc. Ne samo da
je Toni model odlično izdelal, temveč ga je
tudi vodil s pravim občutkom in prikazal
letenje, ki je bilo zelo podobno pravemu le¬
talu. In kaj je bilo še videti? Modelov je bilo
sicer veliko, toda ti trije so bili prvič pred¬
stavljeni širši javnosti. Med tistimi, ki so bili
narejeni po načrtih iz revije TIM, velja ome¬
niti zlin 50L in večji zlin 526. Organizator je
kljub velikemu številu udeležencev prav
vsem dal možnost modele predstaviti še v
zraku. Letelo se je neprekinjeno od jutra do
večera, vrsta čakajočih na nastop pa je bila
zelo dolga. Tisti, ki smo imeli dovoljenje
sprehoditi se za mrežo med sodelujočimi,
smo si lahko modele tudi pobliže ogledali.
Graditelji so jih ustrežljivo razkazali in bili
takoj pripravljeni pogovoriti se o tehničnih
rešitvah.

Zdaj že tradicionalna prireditev je trajala
od petka popoldne do nedelje zvečer. Orga¬
nizator je sodelujočim na mestu dogajanja
omogočil celo kampiranje. Če je prireditvi
naklonjeno še vreme, je to priložnost za pre¬
živetje prijetnega vikenda v družbi somišlje¬
nikov. Program je iz leta v leto pestrejši,
srečanja pa se vsako leto udeleži več mode¬
larjev. Domačini obljubljajo, da bo enako, če
ne še bolj zanimivo, tudi prihodnje leto.

mi*

december 2004

9

MODELARSTVO

Timov test

Model katamarana
za začetnike

MATEJ PAVLIČ

Modelarstvo oziroma maketarstvo je lep in zanimiv hobi, ki
prav tako kot vse drugo zahteva nekaj vaje in izkušenj, predvsem
pa potrpljenja, natančnosti in časa. Zato je za mladega modelarja
zelo pomembno, da si že takoj na začetku ne postavi previsokega
cilja. Večina načrtov in kompletov za izdelavo maket zgodovin¬
skih plovil, ki jih prodajajo v modelarskih trgovinah, je za popol¬
nega začetnika pretrd oreh, zato že ob prvi resnejši oviri izgubi
voljo - in z njegovim novim hobijem je konec.

Tega dejstva se vse bolj zavedajo tudi proizvajalci kompletov
za modelarje in maketarje. Tako je veliko nemško podjetje Graup-
ner pred časom predstavilo dva programa izdelkov, ki sta - kot
pove že njuno ime Junior line  in Creativ  namenjena mladim
oziroma začetnikom na področju modelarstva. V programu Ju¬
nior line  je na voljo več deset preprostih letalskih, ladijskih in av¬
tomobilskih modelov ter modelov gradbene mehanizacije na ra¬
dijsko vodenje, s pomočjo katerih najmlajši pridobijo potrebne
izkušnje za kasnejše upravljanje večjih modelov. Program Creativ
je namenjen še mlajšim; v njem prednjačijo preprosti izdelki iz
vezane plošče in masivnega lesa, ki jih lahko naredijo otroci sami
ali s pomočjo starejših. Poleg silhuet nekaterih priljubljenih juna¬
kov iz pravljic, mobilov, igrač in didaktičnih pripomočkov za
predšolsko stopnjo je v tem programu tudi šest letalskih jadral¬
nih modelov in šest maket plovil iz zgodnjega obdobja pomors¬
tva - po dveh splavov, katamaranov in kitajskih džunk. Precej iz¬
delkov iz tega programa je mogoče dobiti tudi v bolje založenih
slovenskih modelarskih trgovinah.

V tem prispevku lahko preberete kratek opis izdelave 370
mm dolgega, 190 mm širokega in 315 mm visokega modela ka¬
tamarana (slika 1), kakršne so nekdanji prebivalci tihomorskih
otočij gradili iz balzovih debel in vrvi. Komplet, ki stane 4.370 to¬
larjev, so nam za rubriko »Timov test« odstopili v podjetju Mibo
modeli, d. o. o. (tel. 01/759-01-01, trgovina.mibomodeli.si).  V
kartonski škatli sta dva večja, na obeh straneh zašiljena bloka bal¬
ze, že oblikovano krmilo iz tanke balze, šop okroglih bukovih pa¬
ličic različnih premerov, dva zvitka vrvice za povezovanje letvic,
dva pravokotna kosa rogoznice, večji kos platna za jadro in celo
lužilo za barvanje izdelka (slika 2). Vseh sestavnih delov makete
je natančno 72. Priloženi načrt je pregleden in jasen; treba je le
po korakih slediti navodilom in oznakam na risbah (slika 3).

Pri izdelavi modela boste potrebovali naslednje orodje: mode¬
larski nož, daljše ravnilo in trikotnik, fin brusilni papir, komplet

iglastih pilic, majhen čopič za nanašanje lepila in barvanje, mode¬
larske bucike in majhne spone (ali vsaj ščipalke za perilo), pa
tudi miniaturni električni vrtalnik ne bo odveč. Če boste pri delu
natančni in ne boste preveč hiteli, bo model gotov v približno 20
urah. Za lepljenje uporabite hitro sušeče se belo polivinilacetat-
no lepilo za les, za zaščito izdelka pa brezbarvni akrilni premaz
(npr. Belinka ambient, št. 310).

Opis izdelave

Ker so vse letvice v kompletu že odžagane na pravo mero, jih
morate le še enakomerno zaobliti na obeh koncih. Robove na
grobo posnemite z ostrim šilčkom za svinčnike, nato pa jih obde-

10

MODELARSTVO

lajte z brusilnim papirjem, da bodo po¬
polnoma gladki. Vsa nadaljnja gradnja je
zelo odvisna od pravilne oblike in trdno¬
sti osnovne konstrukcije, zato si pri nje¬
nem sestavljanju pomagajte s približno
16 cm širokim in 20 cm dolgim kosom
iverne ali panelne plošče, na katerega s
svinčnikom in kotnikom zarišite položaj
prečnih nosilcev (2). Da se med sušenjem
lepila ne bi premikali, jih pritrdite z elasti¬
kami in modelarskimi bucikami (slika 4).
Pravokotno na 5 prečnih nosilcev iz 8
mm debelih bukovih paličic prilepite 6
vzdolžnih nosilcev (3), ki so 3 mm tanjši.
Ko osušen zlepek snamete z montažne
plošče, ob zunanja robova na spodnji stra¬
ni prilepite še dva vzdolžna nosilca (4).
Ploščad za preprosto kolibo je narejena iz
25 bukovih paličic (7) s premerom 3 mm,
ki jih prilepite drugo poleg druge (slika
5), na zadnji prečni nosilec pa prilepite še
držalo krmila (5, 6).

NARIS

Ker v času nastajanja prvih splavov in
katamaranov še niso poznali okovja, vija¬
kov in drugih spojnih elementov, s kakr¬
šnimi si pomagamo danes, so debla med
seboj trdno povezali z vrvmi, ki so jih
spletli iz ovijalk. Ti spoji so pri našem mo¬
delu ponazorjeni s tanko bombažno vrvi¬
co, s katero je treba prevezati vsa pravo¬
kotna križanja nosilcev (slika 6). Pazite,
da bodo vozli na spodnji oziroma notra¬
nji strani in čim bolj neopazni. Ovoje in
vozle utrdite s kapljico nekoliko razredče¬
nega lepila za les ali brezbarvnega akrilne¬
ga laka; ko se posuši, odvečne koščke vr¬
vice previdno odščipnite s ščipalnikom
za nohte (slika 7).

Kolibo nosijo štirje navpični stebrički
(8), ki so med seboj razmaknjeni za nekaj

Podatki o modelu:

Dolžina: 370 mm
Širina: 190 mm
Višina: 315 mm

TEKI

< —Sc r<: "<“TT

Š7 — —— ' G vir

december 2004

11

manj kot 6 cm. Ker jih lepilo samo gotovo
ne bi dolgo držalo na svojem mestu in bi
se že pred koncem sestavljanja kolibe od¬
lomili, lahko uporabite preprost, toda
izredno učinkovit trik. Na stičnih mestih
s tankim svedrom (0,8 mm) prevrtajte le¬
tvice, ki sestavljajo podlago kolibe. Skoz¬
nje s spodnje strani potisnite štiri 15 mm
dolge žebljičke (slika 8), na katere nato z
vrha prilepite navpične stebričke, v kate¬
re ste prej izvrtali enako velike luknjice.
Točen položaj posameznih paličic (8), ki
sestavljajo stene in streho kolibe (slika 9),
določite s pomočjo narisa, tlorisa in stran¬

skega risa na načrtu. Krmilo (15) z vrvico
privežite med navpična nosilca (6). Po
možnosti naj spoj ostane gibljiv, saj je
tako manj možnosti, da se krmilo zaradi
krhkosti balze zlomi.

Nosilno ogrodje za jambor ima obliko
velike črke A. Sestavljeno je iz ene kratke
(12) in dveh daljših letvic (10), ki ju na
vrhu poševno obrusite, stik pa zalepite in
ovijte z vrvico. V kompletu najdete dva
koščka rogoznice, ki ju najprej na eni stra¬
ni prepojite z razredčenim belim lepilom,
da ju utrdite in preprečite izpadanje vla¬
ken na robovih. Šele po končanem suše¬

nju oba koščka s škarjami odrežite na pra¬
vo mero in prilepite na njuno mesto:
manjši kos (13) služi kot nekakšna pre¬
proga v kolibi in večji (9) kot streha. Tudi
kos platna za jadro (14) najprej po zuna¬
njih črtah narahlo prepojite z razredče¬
nim lepilom. Ko se to posuši, daljša robo¬
va tik ob zunanji črti obrežite z ostrimi
škarjami, zavihajte navznoter in dobljeni
rob zalepite. Kos platna na zgornji in
spodnji strani ovijte okoli letvic (11) in
zalepite (slika 12). Jadro na koncu z obeh
strani premažite z razredčenim lepilom,

S splavi in katamarani čez morja in oceane

1000 let pr. n. š., in ko so Evropejci v
16. stol. prvič prijadrali v ta del sveta,
je bil ta naseljen že vsaj 2000 let. V Sre¬
dozemlju in na Bližnjem vzhodu so
splave izdelovali iz papirusovega trs¬
tičja, ki so ga povezali v cigaram po¬
dobne snope.

Da je bilo s takšnimi plovili v resnici
mogoče pluti zelo daleč, je dokazal
znameniti norveški raziskovalec Thor
Heyerdahl, ki seje leta 1947 skupaj s še
petimi pustolovci odpravil na 4300 km
dolgo pot čez morje. Na podlagi zbra¬
nih podatkov je iz balzovega lesa zgra¬
dil splav »Kon Tiki« in z njim iz Peruja

Najpreprostejše plovilo, ki si ga sploh
lahko zamislimo, je drevesno deblo.
Ostanke najstarejšega deblaka, ki je
nastal okoli leta 7500 pr. n. š., so na¬
šli v nizozemski vasici Pesse. Približ¬
no 3 m dolgo plovilo je bilo izdolbeno
iz smrekovine. Če več debel trdno po¬
vežemo skupaj, na vse skupaj pa po¬
stavimo še jambor in kolibo, dobimo

splav, ki je povsem uporabno sredstvo
za prevoz tovora in ljudi. Približno
tako so v daljni preteklosti ljudje iz
skrajne Vzhodne Azije prek kopnih
mostov začeli naseljevati Oceanijo -
velikansko območje Tihega oceana,
ki obsega skoraj tretjino Zemljine po¬
vršine in na katerem je posejanih brez
števila majhnih in večjih otokov, med
katerimi sta tudi Avstralija in Nova Ze¬
landija. Prvi pomorščaki so v kanujih
pripluli do obal Polinezije že približno

12

december 2004

Ocena kompleta

Opisani Graupnerjev komplet za izdelavo mo¬
dela katamarana zasluži vso pohvalo. Model
je smiselno zasnovan in kljub številnim poe¬
nostavitvam, ki se jim v takih primerih pač ne
da izogniti, graditelju daje slutiti, kako je pred
davnimi časi potekala gradnja pravih plovil te
vrste. Ker so vsi sestavni deli že tovarniško
odžagani na ustrezno mero, tudi začetniku z
manj izkušnjami in zgolj z osnovnim modelar¬
skim orodjem ni težko gradnje modela uspe¬
šno privesti do konca. To dejstvo deloma
opravičuje tudi prodajno ceno kompleta, ki bi
bila glede na vsebino škatle vendarle lahko
za nekaj sto tolarjev nižja.

po 101 dnevu plovbe dosegel otoček
Raroi v Polineziji (sliki 16 in 17).
Ohrabren z uspehom se je lotil nasled¬
njega nenavadnega poskusa, s katerim
je želel ugotoviti, ali je (bilo) mogoče z
egipčanskim papirusnim splavom do¬
seči Ameriko. Leta 1969 je s pomočjo
čadskih domačinov zgradil splav »Ra«
in se z njim iz maroškega pristanišča
Safi odpravil proti Novemu svetu. Ker
se je splav kakih 1000 milj pred ciljem
potopil, je Heyerdahl naslednje leto
zgradil novega. Kar 13 m dolga in  5 m
široka »ladja« z imenom »Ra II« je v 57
dneh iz Safija srečno priplula na Bar¬
bados na Karibih. Leta 1987je Heyer-
dahl z indijansko pomočjo zgradil še
en splav iz trstike, ki seje imenoval »Ti-

da ga bo kasneje lažje oblikovati v nekoli¬
ko izbočeno obliko.

Z izdelavo trupov (1) ni veliko dela,
saj sta oba bloka balzovega lesa v komple¬
tu že tovarniško odrezana na ustrezno
mero in obliko. Z brusilnim papirjem
jima enakomerno zaoblite vse ostre robo¬
ve in ju prebarvajte z lužilom (slika 13), ki
je prav tako že priloženo kompletu (vse¬
bino vrečke stresite v 2,5 dl vode in do¬
bro zmešajte). Počakajte, da se lužilo po¬
suši, nato pa na trupa nanesite (vsaj) dve
plasti brezbarvnega akrilnega laka, da ju
površinsko utrdite in zavarujete pred vla¬
go. Enako lahko storite tudi s celotnim
nosilnim ogrodjem, vendar pa - če je le
mogoče - uporabite mat lak; običajni
svetleči laki oziroma nitrolak namreč de¬
lujejo precej nenaravno oziroma že skoraj
kičasto.

Na koncu nosilno ogrodje prilepite na
trupa (slika 14) in na vse skupaj postavite
še jadro z ogrodjem (slika 15). Napenjal¬
ne vrvice (16) zavežite enako kot prej.

Model je sicer razmeroma trden, ven¬
dar nikakor ni primeren za igro, saj ga je
za kaj takega škoda. Najbolje ga postaviti
v zastekljeno omaro, kjer bo na varnem in

se bo tudi manj prašil kot na mizi ali poli¬
ci. Še najboljša rešitev pa je izdelava us¬
trezno velike steklene zaščitne vitrine.
Načrt zanjo je bil objavljen v lanski no¬
vembrski številki Tima.

gris« (slika 18). Z njim je iz Iraka do¬
segel Indijo. Vsi ti poskusi (več o njih
lahko najdete na spletnem naslovu
www.greatdreams. com/thor.htm) ka¬
žejo, da je bilo s plovili starodavnih
konstrukcij mogoče prečkati celo ocea¬
ne. Ali so antični pomorščaki to tudi
res storili, pa seveda ni mogoče z goto¬
vostjo trditi.

Sodobna večtrupna plovila - katama¬
rani in trimarani - so zgrajena iz no¬
vejših, lažjih in zmogljivejših materia¬
lov, ki obenem zagotavljajo ustrezno
trdnost konstrukcije (slika 19). So
mnogo prostornejši in hitrejši od svo¬
jih prednikov. V vsakem trupu so dvoj¬
na ležišča v kabinah z lastno kopalni¬
co in sanitarijami, v vmesnem delu,

imenovanem most, pa sta nameščena
glavni salon in kuhinja. Ko je kata¬
maran zasidran v zalivu, je mirnejši
v primerjavi z enotrupno barko. Za¬
radi vsega tega je odlično izhodišče
za različne športne dejavnosti, potap¬
ljanje in ribarjenje. Ker ta plovila ni¬
majo kobilice, so velika lažja in bolje
reagirajo na povečevanje hitrosti ve¬
tra. Sodobni katamarani, namenjeni
križarjenju, so sposobni jadrati pod
skoraj enako ostrimi koti v veter ka¬
kor enotrupne jadrnice, vendar pa ne
dosežejo popolnoma enake hitrosti.
Med turistične katamarane spada
tudi 14 m dolgi, 6,6 m široki in 4,4 m
visoki »Aquabus C-60«, ki ga razvija¬
jo v švicarskem podjetju MW-line SA
iz Yvonanda (slika 20). Namenjen bo
prevozu 60 oseb, zato ima na nosil¬
cih, ki povezujejo oba trupa, zaprto
kabino, njena streha pa je v celoti
prekrita s fotonapetostnimi celica¬
mi. Razvijalci načrtujejo, da bo plo¬
vilo z dvema skoraj neslišnima elek¬
tromotorjema lahko doseglo hitrost
20 km/h. Leta 2003je bil v 8. in 9/10.
številki Tima objavljen načrt za iz¬
delavo modela tega katamarana v
merilu 1 : 32 .

rzm

december 2004

MODELARSTVO

Timov test

TINE ŠPAREMBLEK

Letalski model parky trži pod svojo
blagovno znamko podjetje Mibo modeli,
d. o. o., iz Logatca. Gre za preprost in lepo
oblikovan model parkflyerja. Ker zmore
presenetljivo veliko, je čez poletje postal
med modelarji zelo priljubljen.

Pogled v škatlo

Model me je že ob prvem pogledu
navdušil s svojo preprosto izdelavo in lič¬
no podobo. V škatli najdemo že izgotov¬
ljena krila, repne površine, trup, kolesca,
nosilec kolesc, nalepke ter preostali drob¬
ni material. Rep in krila so izdelani klasič¬
no in natančno prekriti s transparentno
folijo oracover. Model je mogoče dobiti v
različnih barvnih kombinacijah. Trup je
izdelan iz kakovostnega epoksidnega la¬
minata. Pravzaprav manjka modelu le še
RV-oprema, ki jo sestavljajo trije servo-
mehanizmi, sprejemnik in poljuben po¬
gonski komplet. V škatli so navodila za
izgotovitev modela v slovenskem jeziku,
celotno gradnjo po korakih nazorno pri¬
kazujejo tudi slike.

Sestavljanje modela

Pravzaprav je s sestavljanjem modela
bore malo dela. Model je pripravljen za
polet že v enem deževnem popoldnevu.
Sam sem krmila spojil z lepilnim trakom
za šarnirje, medtem ko lahko prav tako
uporabite najlonske ali navadne šarnirje.
Smerni stabilizator vlepimo v že izdelano
ležišče, ki ga je treba pred lepljenjem še
rahlo obrusiti s pilo. Višinski stabilizator
je preprosto privit na trup s plastičnim
vijakom, ki ga pred tem skrajšamo na
ustrezno dolžino. Bovdna sta že prileplje¬
na v trup, tako da samo še ukrivimo žici in
ju povežemo na ročici za premikanje
krmilnih površin na repu. Mizico za ser-
vomehanizme vlepimo s pomočjo pet¬
minutnega epoksidnega lepila. Prav tako
prilepimo tudi mizico za pogonske aku¬
mulatorje, še prej pa vstavimo v trup nosi¬

Modelje v zraku eleganten in v pravi barvni kombinaciji viden zelo daleč.

lec za kolesca. Krilca na krilu pripravimo
tako, kot je to lepo prikazano v načrtu.
Nato nam preostane le še montaža servo-
mehanizmov, montaža kolesc in izbira ter
vgradnja pogonskega kompleta. Model je
ob pomoči nazornih navodil zelo lahko
sestavljiv, težave se pojavijo le pri monta¬
ži motorja, ker je ta del modela težje do¬
stopen. Ž malo potrpljenja in iznajdljivo¬
sti, pa tudi to ni večja ovira do dokončne
priprave modela za let.

Eleganten način pritrditve višinskega stabi¬
lizatorja

Izbira pogonskega kompleta

Takoj sem opazil, da je v model mogo¬
če vgraditi različne pogonske komplete.
Sam sem jih preizkusil več. Izbira pogona
je odvisna od letalnih in finančnih spo¬
sobnosti posameznika.

Krila modela so na trup pritrjena s pomoč¬
jo aluminijastega bajoneta in plastičnega
vijaka.

Parky čaka na menjavo pogonskih akumulatorjev in na naslednji
polet.

14

december 2004

V dveh konfiguracijah sem uporabil Kontronikove celice Konion, ki
so se izkazale za zelo ustrezno izbiro pogonskih akumulatorjev.

1 .) _

Elektromotor Krmilnik vrtljajev Akumulatorske celice Propel er_

speed 280 6 V Rondo 280 KAN 650 mAh 7,2V CAM slim prop 20x15

gear (1:2,3) _

Masa pogona: 180 g

Masa celotnega modela s tem pogonom: 470 g
Trajanje leta: okoli 15 minut

Model leti počasi in je lepo vodljiv - kot nalašč za letenje na
manjšem travniku. Vzpenjanje je solidno. Model s takim pogon¬
skim kompletom postane pravi slowflyer in je primeren tudi za
začetnike.

2 .)

Masa pogona: 270 g

Masa celotnega modela s tem pogonom: 565 g
Trajanje leta: 8 minut

S tem motorjem postane model veliko bolj živahen in tudi rahlo
zahtevnejši za vožnjo. V kombinaciji s celicami KAN 1050 posta¬
ne precej težak in hiter ter manj primeren za začetek v letalskem
modelarstvu. Model je veliko hitrejši in pripravljen na osnovne
akrobacije. Vzpenjanje je že zelo solidno.

3.)

Masa pogona: 270 g

Masa celotnega modela s tem pogonom: 565 g
Trajanje leta: 5-6 minut

Sposobnosti modela s tem pogonskim kompletom začnejo posta¬
jati zelo zanimive. Šestvoltni elektromotor velikosti 400 je sposo¬
ben model potiskati pod kotom 60-75° navzgor. Ko sem nasta¬
vil malo večje odklone krmil, je postal še bolj okreten. Zmore vse
osnovne akrobacije.

4.)

Masa pogona: 190 g

Masa celotnega modela s tem pogonom: 485 g
Trajanje leta: okoli 13 minut

Ta konfiguracija je zelo zanimiva. Model je po eni strani zelo
lahek, po drugi pa ima še veliko moči za osnovne akrobacije.

TIK,!'

december 2004

Prehod v šolski krog in pristanek

Vzpenjanje je čudovito in s tehnologijo Li-po je pripravljen
na daljše lete. Komplet me je prepričal z razmerjem cena : spo¬
sobnost.

5.)

Masa pogona: 160 g

Masa celotnega modela s tem pogonom: 455 g
Trajanje leta: okoli 15 minut

Vzpenjanje je v tem primeru neverjetno. Model s takim pogon¬
skim kompletom je veliko lažji in tudi počasnejši od pogonov z
motorji velikosti 400. To pomeni manjšo škodo ob trših pristan¬
kih. Pozitivna stran takega pogona je tudi trajanje leta.

Letenje

Pred prvim poletom preverimo, ali se krmilne površine od¬
klanjajo v prave smeri, delovanje elektromotorja in seveda teži¬
šče modela. Letenje modela je odvisno od izbire pogonskega
kompleta. V splošnem model leti elegantno in stabilno, kljub
temu pa je pripravljen na osnovne akrobacije. Model vzletamo
kar iz roke, sicer pa lahko vzleti tudi z lepo pokošene trave.

Zaključek

Parky je model
letala na električ¬
ni pogon, ki mo¬
delarju omogoča
široko izbiro po¬
gonskih komple¬
tov. S svojimi spo¬
sobnostmi je in
bo navdušil mar¬
sikaterega izku¬
šenega modelarja,
ki išče rekreacij¬
ski model za
zelo ugodno ceno.
Prav tako pa je
v ustrezni kon¬
figuraciji prime¬
ren tudi za začet¬
nike. O vtisih in
izkušnjah pri le¬
tenju s parkiji
si lahko prebere¬
te tudi na MSM
forumu (http://
www.mdm. zrcalo,
si/forum/).

Detajl repa nam pokaže način povezave s
smernim krmilom modela.

15

MODELARSTVO

IMii|s in nastavl jam avtamabšlskili
modelarskih motorfev ci

JANEZ NEBEC

Nastavljanje motorja

Pravilno nastavljen uplinjač je prvi po¬
goj za brezhibno delovanje motorja. Pre¬
den se lotimo nastavljanja, si na hitro og¬
lejmo, kako je sestavljen in kako deluje
dvoigelni uplinjač, ki je najbolj običajen
pri avtomobilskih motorjih.

Naloga uplinjaca

Uplinjač mora zagotavljati natančno
razmerje med gorivom in zrakom v celot¬
nem območju vrtljajev motorja, hkrati pa
mora poskrbeti, da se gorivo čim bolj ena¬
komerno razprši. Ker se gostota zraka
spreminja v odvisnosti od temperature,
moramo tudi nastavitve uplinjaca prilaga¬
jati vremenskim razmeram.

(zapiramo) dovod goriva v uplinjač, z vr¬
tenjem proti urnemu kazalcu pa ga pove¬
čujemo (odpiramo).

Ker se količina vsesanega zraka s po¬
večevanjem vrtljajev motorja ne povečuje
linearno, zmes goriva in zraka pa mora
biti v vsem območju vrtljajev pravilna, po¬
skrbimo za to, da motor pri nizkih vrtlja¬
jih dobiva bistveno manj goriva kot pri vi¬
sokih. To nalogo opravlja nasprotna igla
(6), ki zmanjšuje pretok goriva skozi šobo
za prosti tek (2). Nasprotna igla (6) delu¬
je le pri nižjih vrtljajih motorja. Z vrte¬
njem šobe za prosti tek (2) v smeri urne¬
ga kazalca zmanjšujemo količino goriva,
ki ga motor dobiva pri nizkih vrtljajih, z
vrtenjem v nasprotni smeri pa jo poveču¬
jemo.

Nastavljanje uplinjaca

Uplinjač nastavljamo vedno, ko je mo¬
tor že dobro ogret. Ogrejemo ga tako, da
ga po vžigu najprej pustimo delovati v pro¬
stem teku, dokler glava motorja ni tako
vroča, da je z roko ne moremo več držati.
Potem z modelom odpeljemo nekaj poča¬
snih krogov, pri čemer motorja ne priga¬
njamo, ampak ga le dobro ogrejemo.

Vsi vijaki za nastavljanje delovanja mo¬
torja so zelo občutljivi, zato jih ob nastav¬
ljanju premikamo v zelo majhnih korakih
(največ četrt vrtljaja naenkrat).

Nastavljanje glavne igle za dovod
goriva

Kadar motor deluje s polnim vrtljaji, je
edina nastavitev, ki vpliva na njegovo delo¬
vanje, položaj glavne igle za dovod goriva.
Nastavitev glavne igle opazujemo tako, da
motorju počasi dodamo plin do polnih vrt¬
ljajev. Opozorilo: nikoli ne dovolimo, da
motor s polnimi vrtljaji deluje več kot le
nekaj sekund! Še posebej previdni mora¬
mo biti, kadar dodajamo plin brez obreme¬
nitve (kolesa v zraku), saj takrat motor lah¬
ko doseže previsoke vrtljaje.

Če motor pri polnem plinu mirno de¬
luje z visokimi vrtljaji, iz izpuha pa se
kadi, je to znak, da je nastavitev pravilna.

Sliki 1 in 2. Sestavni deli dvoigelnega uplinjaca: 1  - glavna igla za dovod goriva, 2  - šoba za nastavljanje goriva pri prostem teku, 3  - vijak
za nastavitev najnižjih vrtljajev, 4  - dušilnik zraka, 5  - priključek goriva, 6  - nasprotna igla,  7 - difuzor, 8  - ohišje, 9  - tesnilni obročki

Delovanje uplinjaca

Motor med delovanjem sesa zrak sko¬
zi uplinjač. Difuzor (7) poskrbi za večjo
hitrost zraka na mestu dovajanja goriva,
kar pomaga k boljšemu sesanju goriva.
Gorivo priteka v motor skozi priključek
(5). Količino goriva, ki priteka v motor,
nastavljamo z glavno iglo (1), ki deluje
kot ventil za regulacijo. Z vrtenjem glavne
igle v smeri urnega kazalca zmanjšujemo

Slika 3 ■ Pri polnem plinu je zmes goriva in
zraka odvisna le od nastavitve glavne igle
za dovod goriva.

16

Nastavitev šobe za prosti tek vpliva na
delovanje motorja samo pri nizkih vrtlja¬
jih, pri polnem plinu pa je delovanje mo¬
torja odvisno le od glavne igle za dovod
goriva.

Vijak za nastavljanje najnižjih vrt¬
ljajev (3), ki na prerezu ni viden, mehan¬
sko omeji zapiranje dušilnika za zrak. Z
njim nastavimo najnižje vrtljaje prostega
teka.

Slika 4. Pri nižjih vrtljajih nasprotna igla
zmanjšuje količino goriva, ki doteka v
motor.

Če motor ugasne, še preden doseže pol¬
ne vrtljaje, kljub temu da smo plin dodajali
zelo počasi, je to znak, da je v zmesi goriva
in zraka premalo goriva (zmes je presiro-
mašna). Ker motor nima dovolj goriva za
delovanje, ugasne, še preden doseže polne
vrtljaje. Glavno iglo odpiramo, dokler mo¬
tor ne doseže polnih vrtljajev. Opozorilo:
glavno iglo za dovod goriva nastavimo tako,
da je zmes nekoliko bolj bogata! S tem zago¬
tovimo zadostno mazanje motorja in dobro
hlajenje, s čimer povečujemo njegovo živ¬
ljenjsko dobo. Znak dovolj bogate zmesi je
dim iz izpuha tudi pri polnih vrtljajih.

Če motor kljub popolnoma odprtemu
dušilniku za zrak ne doseže polnih vrtlja¬
jev, ampak se vrti počasi, iz izpuha pa se
močno kadi, je to znak, da je v zmesi gori¬
va in zraka preveč goriva (zmes je prebo¬
gata). Zaradi presežka goriva motor ne
more doseči popolnega izgorevanja. Glav¬
no iglo zapiramo, dokler motor ne doseže
polnih vrtljajev.

Zaradi različnih temperatur, ki vpliva¬
jo na gostoto zraka, moramo nastavitev
glavne igle pogosto spreminjati.

Nastavljanje šobe za prosti tek
in najnižjih vrtljajev motorja

Nastavitev šobe za prosti tek je mnogo
bolj natančna od nastavitve glavne igle,

december 2004

mi 4

MODELARSTVO

Slika 5. Nastavljanje glavne igle za do¬
vod goriva: vrtenje v smeri urnega kazal¬
ca (zapiranje) zmanjšuje količino goriva
v motorju; vrtenje v nasprotni smeri
(odpiranje) povečuje količino goriva v
motorju.

vendar je zaradi spremembe temperature
zraka navadno ni treba popravljati. Ker je
šoba za prosti tek zelo natančna, jo
nastavljamo v zelo majhnih korakih (naj¬
več 1/8 vrtljaja naenkrat). Pred začetkom
nastavljanja moramo naravnati glavno
iglo za dovod goriva.

Z ročico za plin na oddajniku v nev-
trali in trimerjem v skrajnem zadnjem po¬
ložaju (prosti tek) najprej z vijakom (3)
nastavimo najnižje vrtljaje, pri katerih
motor še deluje mirno. Z vrtenjem vijaka
v smeri urnega kazalca povečujemo naj¬
nižje vrtljaje prostega teka, z vrtenjem v
nasprotni smeri pa jih zmanjšujemo.

Sobo za prosti tek z zelo majhnimi ko¬
raki premikamo v obe smeri. Opazili
bomo, da se pri vrtenju v eno smer vrtljaji
prostega teka zvišujejo, delovanje motor¬
ja pa postaja bolj mirno. Če se vrtljaji po¬
večajo toliko, da se vklopi sklopka, z vija¬
kom (3) nekoliko zmanjšajmo vrtljaje.

Po osnovni nastavitvi šobe za prosti
tek sunkovito dodamo plin. Pravilno na¬
stavljen motor mora skoraj v trenutku
pospešiti do polnih vrtljajev.

Težave, ki se lahko pojavijo med nastavljanjem motorja

Če motor med pospeševanjem uga¬
sne, je to znak, da ima pri nizkih vrtljajih
premalo goriva. Šobo za prosti tek mora¬
mo odpirati, dokler motor ne pospešuje
mirno in hitro.

Če motor pospešuje počasi, je to znak,
da ima pri nizkih vrtljajih preveč goriva.
Šobo za prosti tek zapiramo, dokler mo¬
tor ne pospešuje mirno in hitro.

Vijak za nastavljanje najnižjih vrtljajev
(3) ne vpliva na nastavitev zmesi, saj je
njegova naloga le mehanska omejitev za¬
piranja dušilnika za zrak, zato ga lahko ka¬
dar koli nastavljamo. Vrtljaji prostega teka
morajo biti dovolj visoki, da motor ne
ugaša, in hkrati dovolj nizki, da sklopka še
ni vklopljena.

Ko nastavimo šobo za dovod goriva v
prostem teku, še enkrat preverimo nasta¬
vitev glavne igle.

Zares natančno se naučimo nastavljati
motor le z veliko vaje in posluha. Vsi, ki
imajo pri tem težave in jim motorja ne
uspe natančno nastaviti, naj ne obupajo,
ampak poprosijo, da jim pri nastavljanju
pomagajo v trgovini, kjer so motor kupili.
Vprašanja o nastavljanju motorjev lahko
postavijo tudi na spletni strani www.man-
tua-model.si.

Slika 6. Nastavljanje šobe za dovod goriva
v prostem teku: vrtenje v smeri urnega ka¬
zalca zmanjšuje (zapira) dovod goriva pri
nizkih vrtljajih; vrtenje v nasprotni smeri
povečuje (odpira) dovod goriva pri nizkih
vrtljajih.

Slika  7. Nastavljanje najnižjih vrtljajev pro¬
stega teka: vrtenje vijaka v smeri urnega
kazalca povečuje najnižje vrtljaje prostega
teka; vrtenje vijaka v nasprotni smeri zni¬
žuje največje vrtljaje prostega teka.

mr

december 2004

25

j|j3 | MAKETARSTVO

?oem)©w®  izložb®«© ®fera®

Blohm & Voss Bv 222 (Revell, kat. št. 04383, M 1 : 72)

PRIMOŽ DEBENJAK
Foto: Andrej Kogovšek

Šestmotorni hidroplan Bv
222, ki ga je v majhni predse-
riji izdelala letalska podruž¬
nica znane hamburške ladje¬
delnice Blohm & Voss, je bil
eno največjih letal svojega
časa. Razvili so ga za Lufthanso
kot potniško letalo za polete
čez Atlantik, vojna pa je prekri¬
žala te ambiciozne načrte, tako
da so Bv 222 uporabljali kot
transportno in patruljno leta¬
lo. Eden od Bv 222 je na pa¬
truljnem poletu celo sestrelil
britanskega »kolega«.

Bv 222 je poganjalo šest
motorjev s po 1000 konjskimi
močmi, normalna vzletna masa
je znašala slabih 46 ton, največja pa 49
ton. To orjaško letalo s 46 m razpetine
kril je lahko letelo dobrih 7000 km daleč.
Trup je imel obliko čolna, pod vsakim
krilom sta bila po dva uvlačljiva pomožna
plovca.

Revellova maketa tega zanimivega le¬
tala je popolnoma nova in je tako kot dru¬
ge nove makete tega proizvajalca zelo
kakovostna. Realistično je prikazana tudi
konstrukcijska značilnost Blohm & Vosso-
vih letal, cevasti nosilec krila, ki je bil obe¬
nem tudi rezervoar za gorivo. Ker nisem
povsem zaupal trdnosti plastike, sem kri¬
lo na notranji strani malo okrepil s kosi
odpadne plastike.

Prileganje delov je dobro, tu in tam bo
treba malo pobrusiti, večjih težav pa ni.
Maketa je točna, edina težava je s pre¬
delom takoj za motorji, kjer izpušne cevi
gledajo iz opiate. Nerodno je, da je bila ta

opiata na pravem letalu iz enega kosa, pri
maketi pa je zaradi lažje izdelave razdelje¬
na na dva dela, sprednjega in zadnjega,
tako da dobimo grd spoj, ki se ga je težko
znebiti. Maketa je zasnovana tako, da olaj¬
šuje predelave in tudi zamenjavo motor¬
jev. V škatli so zvezdasti motorji BMW
bramo fafnir, zadnji štirje BV 222 pa so
bili opremljeni z Junkersovimi dizelskimi
vrstnimi motorji, ki jih bo morda ponudil
kak proizvajalec dodatkov. Večina make-
tarjev pa bo zaradi velikih dimenzij verjet¬
no ostala pri eni takšni maketi.

V škatli najdemo nalepke za eno leta¬
lo, ki pa je zelo zanimivo, saj gre za letalo,
ki je sodelovalo pri evakuaciji arktične
meteorološke postaje in je bilo delno pre¬
barvano z belo barvo, da bi bilo med niz¬
kim poletom nad morjem, v katerem so
plavali kosi ledu, manj vidno. Ta kamufla¬
ža je bila očitno uspešna, saj se je letalo

srečno vrnilo. Fotografija tega
Bv 222 je bila objavljena v več
publikacijah, najdemo pa jo
tudi v fototeki Muzeja novejše
zgodovine. Razpored belih lis
v navodilih ne ustreza povsem
tistemu, kar je mogoče razbra¬
ti iz fotografije. Potek bele ka¬
muflaže na desnem boku in na
krilu pa je neznan, tako da lah¬
ko verjamemo navodilom ali
pa tudi ne. Vsekakor se zdi, da
okrovov motorjev niso barvali
belo. Začasni beli oplesk se je
ponekod že malo obrabil, npr.
na nosu in na prednjem robu
krila. Da zaradi merila kontrast
ne bi bil prevelik, ga je pripo¬
ročljivo ublažiti tako, da v belo barvo
zamešalo malce sive. Bv 222 je bil sicer
pobarvan z dvema »morsko zelenima«
barvama (RLM 72 in RLM 73) zgoraj in na
bokih, na spodnjih površinah pa je bil
svetlomoder (RLM 65). Navodila za me¬
šanje barv so precej čudna - obe zeleni
kamuflažni barvi naj bi dobili z mešanjem
po ene zelene barve z rumeno, kar ne
obeta ravno dobrih rezultatov. Za RLM 73
priporočam mešanje Revellovih barv 67
in 68 v razmerju 50 : 50, RLM 72 pa dobi¬
mo, če temu primešamo še malo črne,
tako da je barva sicer opazno temnejša,
vendar kontrast ni prevelik. Revellova
barva 49 je dober približek za RLM 65.

Revellovo maketo tega orjaškega leta¬
la zaradi precejšnjih dimenzij priporočam
predvsem tistim, ki jo imajo kam dati.
Sicer pa je primerna za vsakogar z osnov¬
nimi maketarskimi izkušnjami.

MSHSKg OPREttIV

Trgovsko podjetje

GASILSKA OPREMA, d. o. o.

Trgovina »MLADI TEHNIK«

BTC - hala D, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana
Tel.: (01) 541-00-50, faks: (01) 585-13-55
Odprto: vsak delovni dan od 9.00 do 20.00
Modelarska trgovina predvsem za modele letal,
avtomobilov in čolnov na električni pogon.

Osnovni material: balzov furnir in letvice, smrekove letvice,
kovinske cevke in žice, lepila, japonski papir,
prekrivne folije, elektromotorji, krmilniki hitrosti,
RV-naprave in deli naprav, akumulatorji...

Modeli letal, čolnov in avtomobilov
Makete starih lesenih ladij
Plastične makete in pribor za diorame
Male železnice s priborom

Ker je pred nami čas letenja z dvoranskimi modeli,
vam nudimo naslednji material in modele:

- mikroservomehanizme od 3 g dalje,

- majhne krmilnike hitrosti,

- majhne elektromotorje - krtačne in brezkrtačne,

- Li-po akumulatorje in polnilnike,

- izredno lahko balzo, depron in drugi material.

26

december 2004

TIKI 4

IZDELEK ZA DOM

Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv - 4

0fJaJuž9j]9 žaDiioe

iudj zn ponoči

MATEJ PAVLIČ

Gotovo vsi poznate tisto staro gorenj¬
sko šalo, ko Francelj opazuje Janeza, ki je
v stropno svetilko privil novo žarnico,
pregorelo pa je previdno vtaknil v škatli¬
co in spravil v omaro. Začuden ga vpraša:
»Čemu ti bo pregorela žarnica?« In Janez
mu odgovori: »Za podnevi je še dobra.«

Čeprav se je življenjska doba žarnic
precej podaljšala in ne odpovedujejo tako
pogosto kot so še pred desetletjem, se v
vsakem stanovanju, kjer je nekaj deset
svetilk, vendarle zgodi, da se ob pritisku
na stikalo katera izmed njih ne prižge. Ta¬
krat iz zaloge v omari vzamemo novo žar¬
nico, staro pa vržemo v smeti; kaj bi dru¬
gega. Članek pred vami je dokaz, da je
tudi odslužene žarnice še vedno mogoče
uporabiti - pa ne samo podnevi, temveč
tudi ponoči! Takšne svetilke so v resnici
nekaj posebnega in jih boste zaman iskali
v še tako dobro založeni trgovini s svetili.

Za izdelek na sliki 1 potrebujete čim
večjo stekleno vazo ali posodo, ki ni nuj¬
no valjaste oblike. Enako uporaben je tudi
manjši akvarij kvadraste oziroma okrogle
oblike, pa tudi nekajlitrski kozarec, ki
vam že vrsto let dela napoto v kleti ali na
podstrešju. Posoda naj bo velika vsaj toli-

prevlečeni z diamantnim prahom (slika
2). Ti svedri stekla ne režejo, ampak ga
počasi brusijo, zato se precej segrevajo in
jih je treba hladiti (slika 3). Če takšnega
svedra za steklo nimate, prosite steklarja v
soseščini, da vam tik nad dnom posode
izvrta luknjo s premerom 6-8 mm, skozi
katero boste kasneje napeljali dvožilni
kabel za električno povezavo, na katerega
vzporedno priključite pet okovov za žar¬
nico (slika 4). Da ne bo nesreče, naj to
delo opravi nekdo, ki se spozna na te stva¬
ri. Sedaj samo še položite okove z žarnica¬
mi (te naj bodo največ 40-vatne in po
možnosti iz matiranega stekla) v posodo
ter jih do vrha »obložite« z drugimi žarni¬
cami (slika 5). Te so seveda lahko različ¬
nih oblik in velikosti, saj bo tako izdelek
še zanimivejši.

Na sliki 6 je še en nekoliko nevsakda¬
nji primer razsvetljave: v obliki črke L
ukrivljeni nosilci iz polirane nerjaveče
pločevine so pritrjeni na steno, čajna
svečka za (pregorelo) žarnico pa poskrbi
za razpršitev svetlobe.

Ker v tokratnem nadaljevanju naše se¬
rije obravnavamo ravno svetilke, zgolj kot
zanimivost na koncu objavljamo še sliko

ko, da je vanjo moč spraviti okrog 20 žar¬
nic. Ker toliko neuporabnih žarnic seve¬
da niti najbolj varčni Janezi gotovo ni¬
majo pri roki, uporabite kar nove. Ko bo
naslednjič v stanovanju odpovedala kak¬
šna žarnica, jo boste preprosto zamenjali
z eno iz vaše svetilke. Tako bodo v njej -
z izjemo petih, ki seveda morajo goreti -,
ostale res še same takšne »za podnevi«.

Za vrtanje stekla obstajajo posebni
svedri iz zelo trdega materiala ali pa so

7. Spretnejšim modelarjem bo tudi brez
dodatne razlage takoj jasno, da je ta okra¬
sna svetilka narejena iz nekaj poskoblja-
nih deščic, treh steklenic in girland z maj¬
cenimi lučkami (LED).

27

ELEKTRONIKA

V tem predprazničnem času skoraj ni
revije za prostočasne dejavnosti, ki ne bi
objavila elektronske sheme, po kateri si
bralec sam sestavi elektronski okrasek za
božično-novoletno drevesce. Skoraj vsem
predlogom so osnova utripajoče svetlob¬
ne diode, nekoliko manj vezja z enostav¬
nimi piezopredvajalniki (božičnih) melo¬
dij. Posamezni avtorji se sicer trudijo najti
izvirnejši okrasek, a ga ni, ki bi mu to za¬
res zadovoljivo uspelo. Očitno se je bolje
držati že uveljavljenih in preizkušenih re¬
šitev. In morda je tako tudi prav: svečk, ra¬
ket ipd. smo se že tako navadili, da si dru¬
gačne okrasitve niti preveč ne želimo.

Shema

Sledeč uvodnemu spoznanju se je tre¬
ba zamisliti nad možnostjo napajanja bo-
žično-novoletne elektronike. Vprašanje
nikakor ni obrobno, saj se decembrska
evforija začne že novembra, konča pa
krepko v januarju. Vemo, da najbolj raz¬
širjena svetleča dioda rabi okoli 10 mA
zgolj za lastno delovanje. Dovolj, da ne¬
kajdnevno nepretrgano napajanje elek¬
tronskega okraska spravi na kolena tudi
boljšo baterijo ali akumulatorček, ki bi ju
še lahko pritrdili na tiskano vezje skupaj z
drugo elektroniko. S tem bi dosegli avto¬

nomnost izdelka brez nadležnih kablov.
Podatek o prekratki baterijski sapi nare¬
kuje odločitev, da bo potrebno zunanje
napajanje, kar ni nič neobičajnega, saj so
takšne žične pogruntavščine nekaj po¬
vsem običajnega pri azijskih lučkah, ki ko¬
nec leta dobesedno preplavijo naš trg.
Žica mora imeti le »varovalno« temnozele¬
no izolacijo in stvar je sprejemljiva. Tu se
že lahko odločimo, da bo pravšnji napajal¬
nik kar napajalna kocka, ki jo že za tisoča¬
ka ali dva dobimo v samopostrežnici. Ker
izhodna napetost tega vira samo približ-

Seznam elementov:

B 1

C 1, C 2

D 1

D 2-D 17
R 1
R 2
U 1
U 2

napajalna kocka 12 V / 100 mA (glej besedilo)
100 nF (SMD - 1206)

1N4148 (SMD - SOD80)

LED 0 3 mm z majhno porabo, rdeča
560 k£ž (SMD - 1206)

330 Sl  (SMD - 1206)

CD4022 (SMD - SO 16)

CD4047 (SMD - SOl4)

28

december 2004

mr

ELEKTRONIKA

no ustreza napisu ob preklopniku, s ka¬
terim nastavimo napetost, mora imeti
načrtovano vezje dovolj široko območje
napetostnega delovanja. Bati se je pre¬
koračitve dovoljenega. Če izberemo teh¬
nologijo CMOS, je dovoljeni obseg na¬
pajalne napetosti od 3 V do 15 V, kar
zagotavlja dovolj veliko varnost tudi pri
uporabi 12-V nestabiliziranih virov. Sim¬
patično majhna tokovna poraba vezij
CMOS pomeni, da se elektronski okra¬
sek ne bo opazno grel, kar je naslednja
dobrodošla lastnost izdelka, ki bo večji
del časa vendarle deloval brez nadzora.

Za krmiljenje 16 LED-diod skrbi vezje
CD4022 (Ul). Gre za števec, ki trenutno
števno vrednost sproti dekodira in usme¬
ri na enega od svojih izhodov. Ob vsakem
osmem impulzu se samodejno resetira.

Števne impulze generira U 2 v stiku
A-stabilnega multivibratorja s frekvenco
nihanja, ki jo določata kondenzator C 1 in
upor R 1. Ta je približno 3 Hz, kar pome¬
ni, da bo v intervalu 2,4 s posamezna dio¬
da svetila samo 0,3 s. Ker so LED-diode na
tiskanem vezju ustrezno razporejene, pri
opazovalcu njihovo mežikanje ustvarja
vtis bežeče luči.

Dioda D 1 preprečuje slabo voljo, do
katere bi prišlo ob napačni priključitvi
napajalne napetosti. Ker mora v vsakem
trenutku svetiti vsaj ena izmed diod
D2-D17, je mrk okraska dovolj dober
znak, da smo pogrešili s priključitvijo
polaritete usmernika. Izhod CD4022 izti¬
sne le okoli 3,5 mA, zato moramo upora¬
biti svetlobne diode z majhno porabo. Za¬
nje je značilno, da spodobno svetijo že pri
vsega 2 mA toka. Povprečna poraba načr¬
tovanega vezja je 15 mA.

Izdelava

Tiskano vezje izdelamo po predlogu v
obliki okrogle ploščice s premerom 83
mm. Prevrtamo jo le na mestih LED-diod
in to so tudi edini elementi, ki jih prispaj-
kamo na klasični način. Vsi rugi elementi
so v izvedbenem primeru izbrani kot ele¬
menti za površinsko montažo (angl. krati¬
ca SMD).

Pri spajkanju teh komponent si poma¬
gamo takole. Najprej spajko v tankem slo¬
ju nanesemo na enega izmed zunanjih
spajkalnih otočkov (če gre za čip, npr. na
priključek št. 1). Na tako pripravljeno me¬
sto položimo elektronski element, uja¬
memo njegove priključke z vzorcem na
tiskanini, zadržimo položaj, nato pa s
spajkalnikom segrejemo nožico, pod kate¬
ro smo malo prej nanesli sloj spajke. Tik
pred tem na konico nanesemo še nekaj
»sveže« spajke, da spajkalno mesto zares
dobro očistimo. Komponenta je takoj za¬
tem že trdno nameščena, da brez težav
ocenimo kakovost namestitve. Če smo z
rezultatom zadovoljni, prispajkamo še vse
preostale nožiče vezja, sicer postopek na¬
mestitve previdno ponovimo. Svetlobne
diode prispajkamo zadnje!

Ne pozabimo namestiti prevez. Štiri
so, prispajkamo pa jih kar na bakreno
stran tiskanine. Končno prispajkamo še
napajalni kabel. Po možnosti naj bo črne
barve, ker žice z že omenjeno temnozele¬
no izolacijo naši trgovci preprosto ne
poznajo. Kabel, ki ga zaključimo s prepro¬
stim konektorjem (za prijazno povezavo z
napajalnikom), naj bo zadosti dolg, da do¬

mr

seže mesto napajalnika, upoštevajoč raz¬
daljo med vejami smrečice. Pri pritrditvi
kabla na tiskano vezje si lahko pomagamo
z izvodom skozi 3-mm luknjico, ki jo prav
za ta namen izvrtamo tik ob priključna
otočka B 1 (ni vrisana na tiskanini). Do¬
volj veliko mehansko trdnost kabla dose¬
žemo z žico premera 0,25 mm. Napajalna
vodnika zvijemo v kito s korakom preple¬
tanja do dvajset zasukov na dolžini 10 cm.

Konektorski priključek lahko izdela¬
mo iz para ženskih in moških kontakt¬
nih letvic. Ker je vezje varno pred napač¬
no priključitvijo, je taka preprosta in
cenena rešitev povsem na mestu. Origi¬
nalni letvici odlomimo dva kontakta, na¬
nju prispajkamo napajalni žici (kabel) ter
navlečemo in s toplim zrakom učvrstimo
termobužirko.

Bralec naj po lastni presoji pobarva
nebakreno stran okraska, torej tisto z
LED-diodami, medtem ko drugo stran le
očistimo z alkoholom in zaščitimo z za¬
ščitnim lakom iz pršilke. Kar lepo število
kakovostnih idej za razne lepotne dodela¬
ve je bilo v zadnjih letih objavljenih prav
v naši reviji.

Kaj pa, če izdelek ne deluje? Predpo¬
stavimo, da smo pravilno prispajkali vse
elektronske elemente za površinsko mon¬
tažo na neoporečno izdelano tiskano vez¬
je. V nasprotnem primeru smo pred zelo
neprijetno nalogo, toliko bolj, če smo po¬
grešili pri namestitvi U 1 ali U 2; ob de-
montaži ju, brez uporabe posebnega
orodja, skoraj vedno mehansko uničimo.

Dokaj preprosto rešimo problem, ka¬
dar se prižiga le del svetlečih diod, skoraj
zagotovo smo le napačno vstavili (vsaj)
eno izmed tistih, ki ne svetijo. Ob skrb¬

nem pregledu jo (jih) takoj odkrijemo. S
pomočjo pletenice in spajkalnika odstra¬
nimo spajko z obeh spajkalnih otočkov,
izvlečemo diodo, jo obrnemo in znova
prispajkamo. LED-dioda je rahlo posneta
ob katodnem priključku (pika v shemi).

Uporaba

Zdi se, da bo okrasitev drevesca učin¬
kovitejša, če bo na prazničnem drevescu
več okraskov. Elektronski okrasek obesi¬
mo na vejo na podoben način kot vse dru¬
ge okrasne predmete. Stran z utripajoči¬
mi diodami obrnemo v prostor. Pri tem
pazimo, da se zadnja (bakrena) stran ne
dotika kakih kovinskih predmetov.

Če imamo več elektronskih okraskov,
izdelamo nekakšen razdelilnik, zvezdasto
spojitev do 20 cm dolgih krakov na skup¬
ni povezovalni priključek. Pri povezova¬
nju ne bodimo površni, to je toliko bolj
pomembno, če so pri hiši majhni otroci.
Okraski zares oživijo šele, ko napajalnik
vtaknemo v električno vtičnico in pravil¬
no spojimo konektorje. Očarljivost luči
doda mrak.

Ni nujno, da okrasek izdelamo s po¬
močjo elementov za površinsko montažo,
vezje bo enako dobro delovalo tudi pri
uporabi vezij izvedbe DIL (oblike, ki smo
jo bolj vajeni iz preteklosti). Oznake ele¬
mentov so popolnoma enake. V tem pri¬
meru bomo prisiljeni narisati svoje tiska¬
no vezje, ki ga po želji povečamo ali po¬
manjšamo, ali mu celo namenimo drugač¬
no obliko (npr. obliko jelke).

To pa še ni vse. Zelo pomembno je,
kako po površini tiskanine namestimo
posamezne svetleče diode. Lahko se priži¬
gajo povsem brez reda, ali organizirano,
kot že rečeno - odvisno od tega, kako jih
razporedimo po tiskanem vezju. Upošte¬
vajmo, da dioda sveti, ko se izhod Ul po¬
stavi v »H« (približno +12 V). Izhodi se
»prižigajo« v večni zanki po naslednjem
vrstnem redu: Ul/2, Ul/l, Ul/3, Ul/7,
Ul/11, Ul/4, Ul/5 in kot zadnji Ul/10. V
veji so lahko ena, dve, tri, v nekaterih pri¬
merih celo do pet (B 1 = 15 V) LED-diod
nizke porabe. Upor R 2 prilagodimo dio¬
dam, odvisen je tudi od barve (pri zeleni
sme v primerjavi z rdečo imeti manjšo
vrednost za doseganje iste svetilnosti).

Za gradnjo prototipnega izdelka z ele¬
menti za površinsko montažo sem se od¬
ločil zgolj zaradi neobremenjevanja okra¬
ska z motečo vsebino, čeprav verjamem,
da marsikdo uživa ob pogledu na čipe,
upore, dušilke ali kondenzatorje med
prazničnim bliščem.

Privoščite si nekoliko eksperimentira¬
nja, čeprav bo tokrat nekoliko težje zame¬
njati upor R 1 ali kondenzator C 1. Čas
svetenja svetlobne diode določimo s for¬
mulo:

t = 4,4 • R1 • Cl,

kjer j e R 1  podan v ornih (£2), C 1 v  fara¬
dih (F) in rezultat t  v sekundah (s). Z
zmanjšanjem vrednosti R 1 ali/in C 1 se
poveča hitrost utripanja, tako da je pri
določeni frekvenci sploh ne zaznamo
več, prisegli bi celo, da vse diode svetijo
hkrati. Tudi pri zelo počasnem kroženju
utegne dogajanje postati dolgočasno.

Pa mnogo zabave pri delu in seveda sreč¬
no 2005!

december 2004

29

IZDELEK ZA DOM

Jaslice

MATEJ PAVLIČ

Na vedno daljši seznam različnih gra¬
div, iz katerih so bile narejene jaslice, ka¬
terih gradnjo smo v poldrugem desetletju
že opisali v Timu, letos dodajamo še akril¬
no ali organsko steklo (oziroma pleksi,
kot še radi s tujko rečemo tej umetni pla¬
stični masi). Letošnje jaslice se od vseh
dosedanjih razlikujejo tudi po tem, da so
kulisne izvedbe. S takimi »prijemi« na¬
mreč scenski umetniki na gledaliških
odrih že od nekdaj pri gledalcih ustvarja¬
jo vtis večje globine oziroma prostora.
Naše jaslice sestavljajo trije različni »pri¬
zori«: na zadnjem je hribovita pokrajina z
nakazano streho hlevčka in zvezdo repati¬
co, na srednjem sveta družina, vol in osli¬
ček, na sprednjem pa trije kralji in nekaj
ovčk. Vsi trije deli, postavljeni drug pred
drugega, dajo neprimerno drugačen vtis,
kot če bi bile naštete figure v isti ravnini.
No, to v našem primeru sploh ni izvedlji¬
vo, saj jih je preprosto preveč.

Ker se da
akrilno steklo ob
doslednem upo¬
števanju nekaterih
praktičnih navodil,
opisanih v tem pri¬
spevku, žagati z na¬
vadno modelarsko
ali električno rez-
ljačo, se izdelave
jaslic s slike 1 lah¬
ko lotijo tudi tisti,
ki se z obdelavo te
umetne plastične
mase doslej še niso srečali. Da pa takšna
izbira gradiva ne bi že takoj na začetku
koga odvrnila od dela, je načrt zasnovan
tako, da je letošnje jaslice mogoče naredi¬
ti tudi iz masivnega lesa oziroma vezane
plošče (slike 2, 11 in 12).

Objavljeni obrisi vseh štirih sestavnih
delov so narisani v merilu 1 : 2, zato jih

morate najprej fotokopirati in hkrati pove¬
čati za 200 %,  če želite, da bo najširši kos
meril približno 40 cm, tako kot na objav¬
ljenih fotografijah. Razrezane fotokopije
položite na kos 4 mm debelega akrilnega
stekla, ki ga prodajajo na vseh gradbenih
oddelkih večjih trgovskih centrov (npr.
OBI), morda pa vam ga bo uspelo naprosi-

SPREDNJA VRSTA
(Merilo: 1 : 2)

30

ti tudi v kaki delavnici, kjer se ukvarjajo z
obdelavo umetnih mas. Izmerite in označi¬
te velikost posameznih kosov ter jih odža¬
gajte z žago s čim bolj finimi zobci (sliki 3

SREDNJA VRSTA
(Merilo: 1 : 2)

december 2004

TEH'

IZDELEK ZA DOM

UHU PLUS ENDFEST 300

Dvokomponentno lepilo na osnovi epoksidnih smol,
primerno za visoke obremenitve. Mešalno razmerje trdilca
in smole je v razmerju 1:1. Odprti čas lepila je 2 uri, končno
trdnost doseže po 12 urah. Čas strjevanja in končna trdnost
lepila sta odvisna od temperature. Primerno je za lepljenje
kovin, stekla, porcelana, keramike, lesa, kamna, umetnih
materialov, gume in podobno. Zlepek je odporen proti
vlagi in staranju.

f

UNIHEM d o o

www.unihem.si

UHU*

Tisoč stvari skupaj drži.

in 13). Zaščitne folije v nobenem primeru ne odstranjujte, pač pa
dobljene kose z obeh strani(l) še dodatno prelepite s 40 ali 50 mm
širokim ličarskim lepilnim trakom (slika 4). To je eden od zelo
uporabnih trikov pri žaganju akrilnega stekla z modelarsko rezlja-
čo. Trak namreč zmanjšuje segrevanje žaginega lista, obenem pa
se na koncu hkrati z njegovo odstranitvijo elegantno znebite tudi
finega prahu in srha, ki med žaganjem nastaja tik ob spodnjem

TEKI,

december 2004

robu reza (sli¬
ka 7). Če list rez-
Ijače med poča¬
snim žaganjem še
»mažete« z voskom
oziroma s koščkom
sveče, bo rez tako gla¬
dek, da ga sploh ne bo
treba več obdelovati.

(Kdor ne verjame, da je to
res, naj naredi preprost
preizkus, ki ga kaže slika 5.

Na levi strani je prelepljen in
na desni neprelepljen košček akril¬
nega stekla po prežaganju na pol; razli¬
ka je menda očitna!)

Na zaščitene kose sedaj z navadnim lepilom za papir ali še bo¬
lje z odstranljivim lepilom (npr. Scotch UP) prilepite fotokopije
obrisov (slika 6). Za žaganje akrilnega stekla so primerne žagice
št. 3, 4 ali 5, vendar pa se izdelki različnih proizvajalcev nekoliko
razlikujejo med seboj, zato je treba pred »zaresnim« žaganjem se¬
stavnih delov jaslic narediti nekaj poskusov na odpadnih koščkih
akrilnega stekla. Žaganje mora obvezno potekati počasneje kot
žaganje vezane plošče; ko zavohate značilen vonj po zažgani pla-

PODSTAVEK
(Merilo: 1 : 2)

stiki, je to znak, da se žagica preveč greje.
V tem primeru se lahko zgodi, da se

zmehčani steni tik ob rezu takoj za žagi-
nim listom spet zlepita, tako da ju je na
koncu pogosto nemogoče ločiti. Ko ste z
žaganjem gotovi, odstranite ostanke pri¬
lepljene fotokopije in ličarskega traku
(slika 7). Za morebitne drobne popravke
uporabite fine iglaste pilice.

Podstavek s tremi pari utorov, ki po
velikosti ustrezajo utorom na sredini vseh
treh delov jaslic, obenem služi tudi kot
držalo za dve čajni svečki (slika 8). Kdor
bo jaslice izdelal iz debelejšega akrilnega
stekla, mora seveda ustrezno prilagoditi
velikost teh utorov. Šele tik pred leplje¬
njem z dvokomponentnim epoksidnim
lepilom z vseh izžaganih sestavnih delov
previdno odstranite tanko prozorno za¬

ščitno folijo (slika 9). S tem so letošnje ja¬
slice narejene (slika 10).

Akrilno steklo in njegova obdelava

Akrilno ali organsko steklo - strokovno
ime zanj se glasi polimetilmetakrilat
(PMMA)  - je leta 1930 odkril William
Chalmers s kanadske univerze McGill
University (Montreal, Quebec). Od na¬
vadnega ali anorganskega stekla se
razlikuje po tem, da ima za polovico
nižjo specifično težo (njegova gostota
znaša 1,19 g/cm 3 ) in da ga je mogoče
poljubno preoblikovati, pri čemer pri¬
deta v poštev predvsem postopka kriv¬
ljenja in globokega vleka. Največkrat je
prozorno z visokim površinskim sija¬
jem, kristalno čisto in transparentno v
vseh barvah. Je trdo in togo, ima dobro
natezno, tlačno in upogibno trdnost ter
dobro površinsko upornost; elektrosta¬
tično se naelektri. Prepušča ultravijolič¬
ne in rentgenske žarke, zadržuje pa to¬
plotno sevanje. Dobro je obstojno proti
temperaturnim spremembam, tudi pri
nižjih temperaturah, in različnim vre¬
menskim vplivom. Najvišja temperatu¬
ra njegove uporabe je okrog 70 °C. Gori
s svetlečim in prasketajočim plame¬

nom, praktično brez ostankov, in pri go¬
renja ne kaplja. Ponaša se z dobro ob¬
stojnostjo proti staranju na svetlobi (ne
porumeni), ne mara pa bencina, alkoho¬
la, nitrolakov in nitrorazredčil, koncen¬
triranih kislin in nekaterih mehčal.
Zaradi vseh naštetih lastnosti akrilno
steklo srečamo dobesedno povsod okrog
sebe. Iz njega je večina ohišij gospo¬
dinjskih aparatov, pribora, ročajev in
posode, v avtomobilski industriji iz
njega izdelujejo ohišja za žaromete in
smerokaze, prekrivna stekla za števce,
kontrolna okenca za različne napra¬
ve, varnostne zasteklitve in podobno. V
gradbeništvu uporabljajo akrilno ste¬
klo za zasteklitev streh, za nadsvetlo-
be, pregradne stene za rastlinjake in zim¬
ske vrtove, kadi in kabine za prhanje itd.
Nenadomestljivo je pri izdelavi svetlob¬
nih reklam, prometnih in signalnih zna¬
kov, izložbenih stojal ter modnih in
okrasnih artiklov. No, izdelke iz tega gra¬
diva lahko najdete celo na sebi: iz njega
so namreč stekla za očala in urna stekla

ter nekatere ortopedske naprave (med
drugim zobne proteze), v žepu pa gotovo
nosite kak kemični svinčnik, katerega
ohišje je spet - iz akrilnega stekla.
Akrilno steklo lahko žagamo, brusimo,
rezkamo in vrtamo z večino orodij, ki so
namenjena za obdelavo lesa ali kovin.
Še posebej je primerno za laserski razrez
in graviranje, saj površine in robov nak¬
nadno ni treba polirati. Za varjenje
akrilnega stekla v industriji in obrti upo¬
rabljajo vroče pline in dodatke (PMMA,
PVC), za lepljenje pa diklorometan. Mož¬
na je tudi uporaba epoksidnih smol, kon¬
taktnih, polimerizacijskih in adhezivnih
lepil, za modelarsko uporabo pa so naj¬
primernejša dvokomponentna epkosid-
na lepila (npr. UHU plus); obstajajo tri
vrste tega lepila (sofortfest, schnellfest in
endfest), ki se razlikujejo po hitrosti strje¬
vanja.

Za žaganje akrilnega stekla je pogojno
uporabna vsaka žaga - ročna ali elek¬
trična krožna oziroma vbodna le da
ima zelo fine zobce. Za žaganje cevi in
različnih profilov je primerna tudi žaga
za kovine, najboljše pa so seveda žage, ki
so narejene izključno za žaganje umet-

32

december 2004

IZDELEK ZA DOM

Pl

lin fr

Jaslice iz vezane plošče

Izdelava jaslic iz 4 ali 5 mm debele vezane plošče poteka
popolnoma enako kot vse tovrstne gradnje. Ne glede na to, ali
ste obrise sestavnih delov prenesli na vezano ploščo s pomočjo
kopirnega papirja ali z odstranljivim lepilom prilepljenih foto¬
kopij načrta, morate v vse zaključene površine izvrtati po eno
1 mm veliko luknjico, skozi katero boste kasneje s spodnje stra¬
ni potisnili žagico in jo vpeli v modelarski lok. Izžagajte naj¬

prej vse notranje dele in šele potem obris motiva (slika 11). Ko
ste z žaganjem gotovi, odstranite papir in izdelek previdno
obrusite po vseh robovih, nato pa ga še prebarvajte in/ali
samo prelakirajte, če želite jaslice v naravni barvi lesa. Ker se
skozi les ne vidi, je tudi učinek osvetlitve jaslic iz vezane plošče
povsem drugačen kot pri enakem izdelku iz akrilnega stekla.
Tako jih lahko osvetlite le s sprednje strani, pri šibko razsvetlje¬
nem prostoru pa še posebno pride do izraza osvetlitev s samo
eno čajno svečko na zadnji strani (slika 12).

nih mas, saj zagotavljajo najbolj gladek
rez. Pri ročnem žaganju vodite list čim
bližje ravnini obdelovanca (slika 13) in
pazite, da žage ne pritiskate premočno
in prenaglo. Pri hitrem gibanju žage se
material segreva in lepi na žagine zobe.
Enako se dogaja tudi pri žaganju z roč¬
no ali električno rezljačo, kjer pa se je
moč temu neprijetnemu pojavu dokaj
elegantno izogniti tako, da mesto reza¬
nja prelepite z ličarskim trakom, na
katerega je poleg tega tudi mnogo lažje
zarisovati kot na golo akrilno steklo ozi¬
roma na tanko plastično folijo, s katero
so običajno zaščitene plošče, da se ne bi
opraskale ali umazale. Glede na to, da se
prask z gladke površine ne da več odstra¬
niti, je treba to folijo odstraniti šele čisto
na koncu obdelave.

Ce so robovi obdelovanca zelo grobi in
potrebni izdatnejšega brušenja, jih je tre¬
ba poravnati s pilo z grobim nasekom
(slika 14). Natančnejše in predvsem veli¬
ko hitrejše je brušenje z grobozrnatim
brusilnim papirjem na brusilnem obro¬
ču ali brusilnem kolutu. Obdelovanec je
pri tem priporočljivo dobro vpeti oziro¬
ma pritrditi na trdno, ravno in očiščeno
podlago. V primežu po možnosti upora¬
bite zaščitne čeljusti z gumijastimi oblo¬

gami. Za sklepno fino obdelavo je najpri¬
mernejši vodnobrusilni papir, ki ga je
najbolje oviti okoli lesene kladice, ki naj
bo velika ravno toliko, da jo je še mogoče
trdno držati v roki (slika 15). Kadar
mora biti rob tako gladek kot površina,
je edini način poliranje s polirno pasto
(slika 15), ki jo je treba z mehko krpo ali
kosmom vate nanesti na izdelek in etia-
komerno razmazati, na koncu pa še do¬
bro zbrisati.

Za vrtanje akrilnega stekla obstajajo po¬
sebni vijačni svedri, ki so brušeni pod ko¬
tom 80°, za domačo uporabo pa so po¬
vsem primerni običajni vijačni svedri za
kovino, vendar naj bodo čim bolj ostri.
Tudi pri vrtanju mora biti obdelovanec
dobro pritrjen na podlago (slika 16).
Zarisano središče vrtanja je treba prej
označiti s točkalom ali šilom. Če je le mo¬
goče, naj bo vrtalnik vpet v navpično sto¬
jalo, hitrost vrtanja pa nastavljena na
čim manjšo. Po potrebi mesto vrtanja
hladimo z vodo (slika 16). Pri prehitrem
vrtanju in premočnem pritiskanju se sve¬
der segreje in masa se začne lepiti nanj.
Posledica tega je neenakomerna izvrtina
in v najslabšem primeru celo pokanje ob¬
delovanca, če je ta majhen. Ostre robove
izvrtin je treba previdno povrtati s poseb¬

nim stožčasto oblikovanim svedrom za
povrtavanje (slika 17) ali navadnim vi¬
jačnim svedrom, ki ima premer ustrez¬
no večji od luknje. Predvsem v nekoliko
debelejše akrilno steklo je mogoče vre¬
zovati tudi navoje (slika 18).
Preoblikovanje je operacija, pri kateri
spreminjamo obliko obdelovanca brez
odvzemanja ali dodajanja gradiva.
Plošče akrilnega stekla je v domači ali
šolski delavnici najlažje kriviti s po¬
močjo vročega zraka iz električnega od-
stranjevalnika barve (glej članek na
straneh 34,-36), ki še najbolj spominja
na sušilnik za lase. Z njim je treba me¬
sto krivljenja segreti v širini vsaj 5-krat-
ne debeline gradiva, da se ta primerno
zmehča, nato pa obdelovanec prek
roba mize ali kakega drugega predme¬
ta ukriviti v želeno obliko. Zaradi vi¬
šjih temperatur je pri tem delu treba ob¬
vezno uporabljati zaščitne rokavice. V
industriji in obrti obstajajo še nekateri
pripomočki za segrevanje mesta pregi¬
ba, kot sta npr. grelna žica (cekas) in
infra grelniki, v nobenem primeru pa
pri tem delu ne uporabljajte plinskih
gorilnikov, saj so nekatere umetne
mase zelo vnetljive in lahko pride do
nesreče.

december 2004

33

mr

ZA SPRETNE ROKE


Okrasni baloni iz termoplastične

ANICA PODOBNIK

Bliža se čas božično-novoletnih praz¬
nikov, ko bomo spet izdelovali različne
okraske za drevesca ter za prijetnejše
praznično razpoloženje doma in v šoli. Tr¬
govine nam v tem času ponujajo najrazlič¬
nejše okrasne balone. Če pa prisegamo na
lastno ustvarjalnost, jih lahko izdelamo
tudi sami in jih okrasimo s priljubljenimi
motivi (slika 1). Okrasne balone izdelamo
iz termoplastične folije z znanim postop¬
kom globokega vlečenja.

Gradiva

- termoplastična folija debeline 0,3 mm
ali 0,5 mm,

- univerzalno lepilo, primerno za leplje¬
nje umetnih snovi (UHU alleskleber,
magnetin) in lepilo za les,

- tempera barve, barve za steklo ali druge
primerne barve, barvni samolepilni pa¬
pirji, krep papir, različne bleščice in
drobni okraski, stiroporne kroglice,
vodnoodporni flomastri za okraševanje
(izberemo glede na način okraševanja),

- sukanec ali vrvica za obešanje balonov,

- lesena krogla (bukev, premera 45 in
60 mm),

- vezana in lesonitna plošča debeline
5 mm,

- letvice (kvadratne ali okrogle debeline
npr. 20 mm),

- vijaki (M 6 x 40 mm s krilnimi matica¬
mi).

Orodja in pripomočki (slika 2)

- kalup za globoki vlek, izdelan iz vezane
in lesonitne plošče,

- lesene krogle, letvice in vijaki z matica¬
mi,

- električni grelnik ali odstranjevalnik
barve za segrevanje folije,

- plastično kladivo,

- luknjač (0 2 mm),

- fin lisičji rep,

- primež,

- pila,

- električna rezljača,

- brusilni stroj,

- vrtalnik s svedrom,

- škarje.

Izdelava kalupa

Najprej izdelamo kalup za preobliko¬
vanje folije z globokim vlekom. Kdor
postopek že pozna, naj iz naslednjega
opisa uporabi samo zamisel o obliki iz¬
delka. Pobrskajmo za začetek po starih
šolskih zalogah kalupov, s katerimi smo
izdelovali posodice različnih oblik. Mor¬
da lahko uporabimo tudi že izdelane
pritrdilne plošče in matrice z okroglimi
izrezi. Tako naredimo le še novo patrico
v obliki polkrogle. Mere posameznih se¬
stavnih delov kalupa prilagodimo veli-

ZA SPRETNE ROKE

kosti polbalona, ki ga želimo izdelati z
globokim vlekom. Upoštevajmo, da
mora rob folije pri vpenjanju med ma¬
trico in pritrdilno ploščo segati 10-20
mm čez odprtino v matrici. Preverimo
debelino folije, ki jo bomo uporabili za
globoki vlek. Folijo lahko vlečemo le do
določene globine, da ohranimo dovolj
veliko trdnost balona in se folija ne raz¬
trga. Za dovoljeno globino vleka lahko
naredimo izračun po matematični for¬

muli. Pri načrtovanju kalupa si lahko po¬
magamo tudi s preizkušeno ugotovitvi¬
jo, da iz 0,3 mm debele folije naredimo
dovolj trden balon premera 45 mm, če
imamo 0,5 mm debelo folijo, pa tudi ba¬
lon premera 60 mm. Pazimo na to, da je
podstavek dovolj visok in se folija pri
vtisku ne dotakne podlage. Ploščica, na
katero sta prilepljena patrica s podstav¬
kom in ročaj, se mora pri vtisku dotakni¬
ti pritrdilne plošče.

Patrico izdelamo iz bukove krogle
premera 45 ali 60 mm, ki jo lahko kupimo
v specializiranih trgovinah z lesnimi pol¬
izdelki (npr. Bauhaus ...). Kroglo preža¬
gamo točno na pol in ploskev obrusimo.
Žaganja se lahko lotimo tudi ročno. Na
sredini zarišemo mesto reza, kroglo vpne¬
mo v primež in jo prežagamo s finim lisič¬
jim repom. Iz vezane plošče izžagamo
okroglo ploščico z enakim premerom kot
polkrogla, jo obrusimo in prilepimo na

Odstranjevalniki barve Black & Decker KX 1682, KX 1683 la KX 2000 K

Odstranjevalnik barve je hišnim moj¬
strom že dolgo znan pripomoček, ki pa
ni namenjen samo odstranjevanju
barvnih premazov in lakov, temveč je
uporaben tudi za spajkanje, varjenje
folij, sušenje lakiranih vzorcev, nete¬
nje žara, preoblikovanje umetnih mas,
odstranjevanje ostankov lepila in še za
kaj. Black & Decker ima v svoji ponud-

garnitura KX 2000 K (na sliki), za kate¬
ro je treba odšteti 14.760 SIT. Orodje je
zasnovano in tudi oblikovano nekoliko
drugače od doslej opisanih, skupaj s pri¬
borom in šobo za usmerjanje vročega
zraka pa je spravljeno v trdnem plastič¬
nem kovčku. Moč grelnika je 2000 W, na¬
stavljanje temperature in pretoka zraka
pa ni več stopenjsko, ampak zvezno  -
50-600 °C oziroma 300-650 l/min.

Za prva dva odstranjevalnika je
na voljo naslednji dodatni pribor: plo¬
ščata šoba (A 9881), okrogla šoba
(A 9887), vbočena šoba (A 9884), šoba
- ščitnik za steklo (A 9883) in garni¬
tura (A 9890), ki jo sestavljajo štirje
kosi.

Več podatkov o prodajnem programu
družbe G-M&M najdete na spletni stra¬
ni www.g-mm.si.

bi tri različne modele, ki se razlikujejo
po moči, največji temperaturi in preto¬
ku zraka ter priloženem priboru.
Odstranjevalnik barve z oznako
KX 1682 ima moč grelnika 1600 W.
Omogoča nastavitev dveh različnih
temperatur (140/560 "C) in pretoka
zraka (250/450 l/min), ki izstopa sko¬
zi šobo. Orodju, ki stane 9-960 SIT, je
dodano strgalo za odstranjevanje bar¬
ve. Za slaba dva tisočaka dražji je mo¬
del z oznako KX 1683, ki omogoča na¬
stavitev treh temperaturnih območij
(140/380/560 °C) in pretoka zraka
(250/350/450 l/min). Tudi temu je do¬
dano strgalo za odstranjevanje barve.
Najmočnejša izvedenka Black & Dec-
kerjevega odstranjevalnika barve je

G-M&M  proizvodnja in marketing, d. o. o.

Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500
faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74
www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si

Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah:

MERKUR - Vič, Gerbičeva 101, 1000 Ljubljana, tel.: 01/242-86-20

Mercator Gradbeni center, Nas. Aleša Kaple 4, 1430 Hrastnik, tel.: 01/564-20-28

MERKUR MOJSTER-Studenci, Sokolska ulica 58, 2000 Maribor, tel.: 02/429-21-00

Metalka Trgovina, Rogozniška 7, 2250 Ptuj, tel.: 02/749-18-00

MERKUR, Mariborska 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88

Mercator Tehnika, Vipavska c. 6, 5270 Ajdovščina, tel.: 05/364-48-00

Mercator Železnina, Ljubljanska c. 3, 6000 Koper, tel.: 05/663-68-69

Na vašo željo vam bomo poslali:

□ katalog in cenik orodja
Black & Decker

□ cenik orodja DeWALT

□ cenik univerzalnega pribora Plranha

□ katalog Vrtni program Black&Decker

Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira
oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si.

BLACKI/DECKER |.nV/:UiJ

Električno orodje
za industrijo in obrt

Ime in priimek:_

Naslov:_

Poštna št. in kraj:

mi*

december 2004

35

ravno ploskev polkrogle. Ta vstavek je po¬
treben, ker sicer zaradi debeline pritrdil¬
ne plošče ne dobimo okroglih balonov.
Vezana plošča za vstavek in lesonitna
plošča za matrico morata biti enake debe¬
line. Tako izdelano patrico prilepimo na
nosilno ploščico iz vezane plošče. Izdela¬
mo še ročaj za prijemanje (npr. iz debelej¬
še letvice ali drugega kosa lesa) in ga
prilepimo na nasprotno stran ploščice.

Izdelava pritrdilne plošče in matrice s
podstavkom poteka tako kot za druge ka¬
lupe za globoki vlek, zato samo kratek
opis za tiste, ki se tega lotevajo prvič. Od¬
žagamo dve enaki kvadratni plošči iz leso-
nitne plošče. Na sredini obeh izžagamo
okrogli odprtini in popilimo robove. Veli¬
kost odprtin naj bo za debelino uporab¬
ljene folije večja od premera patrice, da
se ta kasneje pri globokem vleku ne po¬
škoduje. Podstavek iz letvic in matrico
zlepimo, na zgornji strani pa v vogalih
izvrtamo luknje in vanje vtisnemo ter pri¬
lepimo glave vijakov. Za pritrjevanje pri¬
trdilne plošče uporabimo krilate matice.

Preoblikovanje termoplastične folije
z globokim vlekom

Globoki vlek termoplastične folije iz¬
vedemo po znanem postopku. Folijo raz¬
režemo na dele, ki so 10-20 mm večji od
osnovne ploskve izdelka. Posamezni del
folije vpnemo v kalup med pritrdilno
ploščo in matrico (slika 3). Folijo segreje¬
mo z grelnikom (slika 4), da se zmehča, in
vtisnemo patrico (slika 5). Počakamo ne¬

kaj sekund, da se folija ohladi, in razstavi¬
mo kalup. Pri izdelavi polbalonov lahko
uporabimo folijo različnih barv (slika 6).

Izdelava in okraševanje balonov

Nastale polbalone obrežemo s škarja¬
mi, tako da imajo približno 5 mm širok ra¬
ven rob (slika 9). V ravni rob polbalona z

luknjačem in kladivom izdelamo luknjo
(slika 10), v katero napeljemo nitko ali vr¬
vico za obešanje. Robove dveh polbalo¬
nov namažemo s kontaktnim lepilom (sli¬
ka 11), jih poravnamo ter stisnemo.

Balone poljubno krasimo z znanimi
tehnikami okraševanja (slika 7) tako na
zunanji kot na notranji strani. Poslikamo
jih lahko z različnimi barvami, nanje s flo¬
mastri narišemo najljubše motive, okrašu¬
jemo z motivi, izrezanimi iz samolepilnih
barvnih papirjev, z notranje ali zunanje
strani lahko lepimo različne kristalčke
(slika 8), drobne bleščice, stiroporna
zrnca, v notranjost vstavljamo okraske
iz krep papirja... Skratka, domišljija pri
okraševanju nima meja.

Spoštovani bralke in bralci!

Čeprav vas na straneh revije 7/A/sproti ob¬
veščamo o novih knjižnih izdajah Tehniške
založbe Slovenije,  smo se odločili, da vam
pred koncem leta spet podarimo barvni ka¬
talog naših knjig, priročnikov, enciklopedij
in pojmovnikov. Tako ga boste lahko brez
naglice in natančno pregledali ter se še pra¬
vočasno odločili za nakup, saj so pred vrati
božično-novoletni prazniki.

Prepričani smo, da boste med našimi izdaja¬
mi našli kaj zanimivega zase ali za svoje so¬
rodnike in prijatelje, saj je dobra knjiga za
vsakogar lepo darilo.

Tudi celoletna naročnina na revijo 77,1/j e lah¬
ko zelo dobrodošlo darilo. Sporočite nam to¬
čen naslov obdarjenca, na katerega naj poši¬
ljamo revijo, in naslov, na katerega naj pošlje¬
mo položnico za plačilo naročnine.

Ne spreglejte tudi ugodnosti, do katere
so upravičeni stalni naročniki
revij TIM ter Življenje in
tehnika,  tj. možnosti
nakupa knjig, pri¬
ročnikov, enciklope¬
dij in pojmovnikov
Tehniške založbe Slove¬
nije  s 30-odstotnim no¬
voletnim popustom, ki
velja do 31. 12. 2004.

(Popust ne velja za učbeni¬
ke in revije.) Kupnino lahko
poravnate v več mesečnih
obrokih.

Naročilo pošljite na naslov:

Tehniška založba Slovenije,

Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, p. p. 541,

vaša naročila pa sprejemamo tudi

po telefonu 01/4790-211,

brezplačni številki 080-17-90,

faksu 01/4790-230,

elektronski pošti info@tzs.si

ali prek spletne knjigarne www.tzs.si.

Vsi, ki se po svojih močeh trudimo s pripravljanjem in izdajanjem revije TIM,
vam želimo vesel božič ter veliko sreče, zdravja in uspehov v novem letu 2005!

36

december 2004

im. imLZ

ZA SPRETNE ROKE

BILJANA BUKOVEC

Za izdelavo prikupnih snežakov iz
testa potrebujemo moko, vodo in vo¬
dene barvice ter posodo, v kateri
bomo zamesili testo (slika 1). Količina
tnoke in vode je odvisna od števila in
velikosti figuric. Snežak na fotografiji
je velik približno 6 cm, iz pol kilogra¬
ma testa pa lahko oblikujem pet tako
velikih snežakov (slika 3). Naj še opo¬
zorim, da je z manjšimi več dela, saj ob¬
likovanje zahteva spretne roke, zato pa

so mali snežaki toliko bolj prisrčni. Te¬
sto zamesimo zgolj iz moke in malo
vode, ki jo dodajamo po potrebi tako,
da testo ostane trdo in togo (slika 2).
Oblikovanja se lotimo čim hitreje, ker
se testo naglo suši in začne pokati. Za
telo in glavo potrebujemo dve kroglici.
Dela zlepimo tako, da mesto, kjer se
kroglici stikata nekoliko bolj navlaži¬
mo. Pomagamo si lahko tudi tako, da
skozi kroglici od spodaj navzgor zabo-

Slika 3. Manjši sneženi mož zahteva več
ročnih spretnosti.

Slika 1.

Za izdelavo
sneženega moža
potrebujemo moko,
vodo, posodo,
v kateri zamesimo
testo, vodene barvice
in čopič.

Slika 4.
Posamezne dele
pobarvamo pred
sestavljanjem in jih
pustimo, da se barva
posuši.

—

Slika 2. Testo zamesimo iz moke, ki ji po malem dodajamo vodo, da testo ostane trdo in togo.

demo zobotrebec. Iz manjših koščkov
oblikujemo še oči, nos in druge dodat¬
ke, na primer kapo in šal (slika 4). Oči
in drobne dele pobarvamo, še preden
jih pritrdimo na snežaka. Kasneje bo
za to treba več spretnosti, saj nam čo¬
pič z barvo kaj hitro uide tja, kjer ni¬
smo hoteli barvati. Izdelane snežake
posušimo v pečici, in sicer na čim nižji
temperaturi. Uporabimo jih lahko kot
dekoracijo za praznični pogrinjek ali
za darilo (slika 5). Razgibajmo svojo
domišljijo in uživajmo ob izdelavi pri¬
kupnih snežakov!

ALENKA PAVKO - ČUDEN

December je čas obdarovanja in k da¬
rilom sodi tudi ustrezna ovojnina. Danda¬
nes je v trgovinah mogoče dobiti raznovr¬
sten darilni papir ter vrečke in škatle vseh
velikosti in oblik. A ker se pogosto zgodi,
da pravšnje škatle nimamo pri roki takrat,
ko jo najbolj potrebujemo, vam ponuja¬
mo hitro in enostavno rešitev. Z zgiba¬
njem tršega darilnega papirja si lahko hi¬
tro pripravite enovito kockasto darilno
škatlico, pri kateri pokrov ni ločen, am¬
pak pripojen. Izdelava takšne škatlice ni
prav zahtevna, vendar je pri zgibanju po¬
trebna natančnost.

Potrebujete darilni papir in škarje,
prav prideta tudi ravnilo in svinčnik. Za
okrasitev lahko uporabite papirno cvetje,
darilne trakove in pentlje (slika 1). Tanjši
in mehkejši papir je sicer lažje zgibati, a je
škatlica iz debelejšega in tršega papirja
lepše in stabilnejše oblike.

Slika 1. Potrebščine za zgibano enovito pa¬
pirno škatlico

Pripravite si list kvadratne oblike in
pri tem upoštevajte, da bo stranica zgiba¬
ne škatle merila tretjino robu pripravlje¬
nega lista. Najenostavneje je, če list po¬
ljubne oblike preganete po diagonali in s
škarjami ali modelarskim nožem odrežete
odvečni rob (slika 2).

navzgor proti središču (slika 3), da dobite
manjši, dvoplastni kvadrat.

Slika 3■ Vogale zapognite proti središču.

Z ravnilom izmerite dve pravokotni
stranici prepognjenega kvadrata, ju razde¬
lite na tretjine in razdalje označite s svinč¬
nikom (slika 4).

Slika 4. Stranici prepognjenega kvadrata iz¬
merite, razdelite na tretjine in označite raz¬
dalje.

Slika 2. Pripravite si list tršega darilnega
papirja kvadratne oblike.

Kvadratni list darilnega papirja položi¬
te na podlago z lično stranjo navzdol in
najprej prepognite po diagonalah. Nato
vse štiri vogale zapognite z lično stranjo

Slika 5. Kvadrat prepognite po oznakah
vzporedno z zunanjimi robovi.

Kvadrat prepognite po oznakah vzpo¬
redno z zunanjimi robovi (slika 5), da dobi¬
te mrežaste pregibe, kot jih kaže slika 6. Pri
delu bodite natančni in pazite, da med pre¬
gibanjem ne pomečkate zunanjih robov ter
da bodo pregibi med seboj pravokotni.

Slika 6. Zgiban kvadrat ima mrežast videz.

Preganjene robove odvihajte, da spet
dobite dvoplastni kvadrat (slika 6).

Odvihajte trikotne zavihke navzven
(slika 7), da bo na podlagi videti hrbtno
stran darilnega papirja (slika 8). Trikotne
vogale prepognite najprej po prvem, naj¬
krajšem, nato pa še po drugem, daljšem
pregibu proti središču (sliki 8 in 9), da
dobite dvojni, okrepljeni rob. Diagonalni
krajši robovi se morajo stikati.

Slika  7. Odvihajte zapognjene trikotnike,
da bo vidna hrbtna stran kvadratnega da¬
rilnega papirja.

dišču kvadrata po označenih pregibih.

38

december 2004

mr

ZA SPRETNE ROKE

Slika 9. Dvakratno zapogibanje vogalov
proti središču kvadrata

Vogale nato po označenih diagonal¬
nih pregibih zapognite navzven, kot kaže¬
ta sliki 10 in 11.

Slika 10. Vogale zapognite navzven proti
lični strani prepognjenega kvadrata.

Slika 11. Vogale zapognite na lično stran
darilnega papirja.

Slika 12. Zavihke potegnite navzgor...,

|4

december 2004

mi

Zavihke potegnite navzgor in s prsti
znova oblikujte navpične robove, da na¬
stane prostorska oblika (slike 12-15).
Dva nasproti ležeča zavihka oblikujeta
škatlo, druga dva pa pokrov.

Slika 13 • da nastane prostorska oblika.

Slika 14. Poravnajte in s prsti poudarite
navpične robove.

Slika 15. Dva nasproti ležeča robova obli¬
kujeta škatlo, druga dva pa pokrov.

Poravnajte zavihke za pokrov, da se
natančno prilegajo škatli (slika 16).

Slika 16. Poravnajte zavihke za pokrov.

Škatlo sestavite z zgibanjem, kot kaže
slika 17. Končni izdelek je enovite kocka¬
ste oblike; škatla in pokrov sta združena
(sliki 17 in 18).

Slika 1 7. Sestavljanje kockaste škatlice

Slika 18. Enovita kockasta škatlica

Zaprto obliko škatlice lahko utrdite
tako, da zavežete darilni trak ali prilepite
pentljo (slika 19).

Slika 19. Enovito darilno škatlico okrasite
z darilnim trakom ali pentljo.

39

ZA SPRETNE ROKE

Voščilnica

BIUANA BUKOVEC

Bliža se praznični čas, zato vam po¬
nujamo naslednji nasvet za izdelavo vo¬
ščilnic.

Za izdelavo potrebujemo (slika 1):

- trši risalni papir (šeleshamer) v
rdeči ali drugi barvi,

- kolažni papir,

- škarje,

- skalpel ali modelarski nožek (olfa),

- univerzalno lepilo ali lepilni trak.

- božična zvezda

Najprej iz šeleshamerja pripra¬
vimo osnovo za voščilnico v želeni
velikosti ali kupimo že narejene praz¬
ne voščilnice. Na trdi podlagi razgr¬
nemo osnovo oziroma voščilnico in
nanjo položimo šablono, ki jo lahko
izdelamo sami ali fotokopiramo pred¬
lagani motiv (slika 2). S skalpelom
ali modelarskim nožkom motiv pre¬
vidno izrežemo po šabloni, in sicer
tako, da izrežemo osenčene dele (sli¬

ka 3). Zunanji del lahko obrežemo
tudi s škarjami, vendar je rez s skal¬
pelom veliko bolj oster in zato tudi
lepši. Izrezani motiv nato položimo
na kolažni papir, na primer na zele¬
nega, in ga nanj prilepimo (slika 4).
Lepilo nanesemo le po sredini izre¬
zanih delov, da se ne razleze izpod
robov ter tako skazi videz izdelka.
Postopek rezanja ponovimo še na ko-
lažnem papirju, ki ga režemo centime-

Slika 1. Za izdelavo potrebujemo šeleshamer, kolažni papir, škarje,
skalpel univerzalno lepilo ali lepilni trak.

Slika 2. Cvetlični motiv lahko fotokopiramo v želeni povečavi.

Slika 3. Osenčene dele šablone previdno iz¬
režemo.

Slika 4. Izrezani motiv prilepimo na kolaž¬
ni papir druge barve.

ter proč od roba prej izrezanega mo¬
tiva (slika 5). Končno v sredino vo¬
ščilnice vstavimo še bel pisalni papir,
na katerega zapišemo besedilo vošči¬
la (slika 6). Voščilnice lahko izdela¬
mo v različnih barvnih kombinacijah
ali po različnih motivih (slika 6). Na¬
mesto rože je lahko smreka, zvonček
ali kak drug praznični motiv. Ta na¬
čin izdelave voščilnic nam omogoča
kombiniranje različnih vrst in barv
papirja.

Slika  5. Kolažni papir zarežemo samo po zunanjem robu kak centi¬
meter od izrezanega motiva, da dobimo kombinacijo dveh barv.

40

Slika 6. V sredino vstavimo pisalni papir za besedilo voščila.

december 2004

TIRI*

(?)

SKTT VU

1. Posebno mesto med modeli Janka Ruparja iz Kranja ima veliki
DC-3, ki se ponaša z zavidljivo razpetino kril 3,6 metra in tehta 7 kg.
Model je voden po višini, smeri in nagibu. Poganjata ga dva motor¬
ja Webra s prostornino 10 cm 3 .

2. Model vlaka deziro Slovenskih železnic je nastal na delovni mizi
Miloša Jocifa. Za osnovo je uporabil Pikov model DB VT 642 v
merilu 1 : 87. Pravo podobo je dobil šele po opravljenih spre¬
membah in dopolnitvah. Tako so popravljeni detajli na strehi,
predelana okna in vrata, model pa je tudi na novo pobarvan ter
opremljen z računalniško doma izdelanimi napisi in oznakami na
nalepkah.

3. Znani modelar Jan Lokovšek z Multiplexovim modelom letala
sonic liner, ki ga poganjata dva elektromotorja tipa 400. Za energi¬
jo skrbi 8 celic Ni-Cd. 1265 mm dolg stiroporni model z razpetino
kril 1330 mm in maso 1550 g zmore celo enostavnejše akrobacije.

4. Sliko svojih jadralnih modelov iz recikliranih gradiv nam je po¬
slal Ervin Klemenčič iz Ljubljane.

5. Elektromotorni model kanja elektro, izdelan po načrtu v reviji
Tim, ima razpetino kril povečano na dva metra. Krmiljen je s štiri¬
mi servomehanizmi in krmilnikom vrtljajev elektromotorja speed
400, 7 V, ki ga napaja 8 celic s kapaciteto 1100 mAh. Pripravljen na
let tehta dobrih 700 g, kar mu zagotavlja izvrstne letalne lastnosti. S
kanjo veselo jadra Janko Remic iz Ljubljane.

Foto: E. Klemenčič, J. Košak, I. Kuralt, J. Remic in J. Rupar

naložba!

_ Osi

cu o

S

• r.

0 O (/)

'E* o • •

^ o J2 (§)
o £ .£
* 'f d ”

CO W CD ■-"

INUIULUIII.

Po faksu gre hitreje! (01] 47 902 30

I—I izvodov Spoznajmo Ljubljano, (cena: 4.900  sit)

L . Ibrez obveznosti naročam brezplačni katalog TZS 2005.

Kupnino bom poravnal (a) v (?) mesečnih obrokih.

N -00
m ^ °

£ a. ® ^

O 0 0 Q-

Vaša udeležba pri poštnini je 450 SIT. Naročilo lahko prekličete v 8 dneh po prevzemu vodnika.

128 barvnih strani,
18 x 23 cm

CENA: 4.900 SIT

Spoznajmo Ljublj


IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

5

186  671(2004105

920050410,4 cobi

Knjižica Spoznajmo Ljubljano je novi
Ljubljani, namenjen predvsem mladim. Ljubljana
je leta 1991 postala glavno mesto nove države

1  Slovenije, leta 2004 pa ena izmed prestolnic Evropske unije. S pomočjo
tega vodnika se bodo lahko mladi pa tudi tisti, ki za prebiranje daljših
podrobnejših besedil nimajo časa, seznanili z Ljubljano in ugotovili, da
slovenska prestolnica v marsičem ni nič manj imenitna kot glavna
mesta drugih držav.

Kljub temu pa je Ljubljana že staro mesto. Knjižica Spoznajmo Ljubljano
nam bo razkazala predvsem mestno središče, ki je najpestrejši del
vsakega mesta, je »njegova duša«, tisti predel, po katerem se mesta
l razlikujejo med seboj. Prvi del knjižice pripoveduje o tem, kako je
L mesto nastalo, raslo in se spreminjalo, drugi del pa odkriva Ljubljano
| takšno, kot je danes. Popelje nas po ulicah, trgih, mostovih in parkih,
predstavi nam Ljubljano kot mesto državne oblasti, vodi nas na
njene gradove, v dvorce, palače in cerkve, v glasbene in gledališke hiše
pa tudi v trgovine in hotele, predstavi nam kulturne spomenike, nazadnje
pa še mesta mrtvih.

24 • TIHI 4  • december 2004 TIHI 4  • december 2004 • 17

o

Na prototipu je bil uporabljen pogon z elektromotorjem razreda 400, 6 V, prenosom 4 : 1 in propelerjem 14 x 10. Model se je z
osmimi celicami Ni-MH, KAN, 650 mAh v minuti vzpel na višino okrog 300 m, kar zadošča za tekmovalno jadranje.

Terra je tekmovalno dobro preizkušen model, posebej odlično pa se obnese v mirnih razmerah, v katerih bi ga z lahkoto
uporabili tudi za šolanje pilotov začetnikov. Ker je model izredno lahek, lahko kot poceni pogon uporabimo elektromotor razreda
400 z neposrednim prenosom vrtenja in propelerjem gunther.

Ker je model klasične konstrukcije, se še posebej potrudimo, da ga izdelamo kar se da natančno. Samo tako bo model trden in
lahek, konstrukcija modela pa bo lepo vidna skozi prozorno folijo za prekrivanje.

Tridelno krilo sestavimo kar na s folijo prekritem načrtu. Pri sestavljanju krilnih ušes pazimo na pravilne lomne kote.

Med krilnima nosilcema iz smrekovih letvic poteka vzdolž krila balzova stojina. Ta se na koncu centroplana in ušes
razmakne, da lahko med nosilca vtaknemo bajoneta iz letalske vezane plošče.

Pri lepljenju končnih reber centroplana in ušes si pomagamo z narisanimi šablonami, ki določijo pravi kot reber. Tako na
sestavljenem krilu ne bo rež. Ušesi nataknemo na centroplan s pomočjo bajoneta, zavarujemo pa ju tako, da ju
privijačimo skozi jezika iz vezane plošče.

Krilo z dvema plastičnima vijakoma na označenih mestih enostavno privijemo na trup. Luknji skozi balzov blok v krilu z
zgornje strani še poglobimo, da se vanju po vijačenju skrijeta tudi glavi vijakov.

1300

H

»-4

n

VP 2

B 1,5

Višinski in smerni stabilizator izdelamo iz balzovih letvic debeline 3 mm.
Zunanje letvice naredimo tako, da po zunanjem robu paličaste
konstrukcije prilepimo tri plasti balze debeline 1 mm.

Smerni stabilizator vlepimo v trup, ko ga prekrijemo s folijo. Tečaj
smernega krmila napravimo med prekrivanjem kar s folijo za prekrivanje

B 3

B 1,5-

-S 6 x 2

-B 3

B 3

-B 1,5

Servomehanizem zračne zavore enostavno prilepimo v krilo z nekaj kapljicami
epoksidnega lepila. Pred njegovo montažo ne pozabimo preveriti delovanja zavore.

Terra 400

Klasično grajen tekmovalni model kategorije F5J

Merilo 1 : 2

Razpetina: 2100 mm

Dolžina modela: 1300 mm

Masa modela: 570 g

Krilna obremenitev: 16 g/dm 2

RV-funkcije: plin, smer, višina, zračna zavora

Pogon: elektromotor razreda 400, brez omejitev. Priporočena je uporaba elektromotorja
razreda 400, 6 V, s prenosom 4 : 1 in propelerjem 14x10.

Pogonske celice: 7 —  8 celic Ni-MH KAN 650 mAh, odvisno od tekmovalnega razreda.

N z-


TT

Legenda:

B -- balza

S — smreka

VP — vezana plošča

Hodi krmil:

Višina: ± 15 mm
Smer: ± 40 mm

Trup je enostavne škatlaste konstrukcije, izdelan iz 1,5-mm balze
in trikotnih balzovih letvic prereza 3x3 mm. Z gradnjo začnemo
tako, da levo in desno stranico trupa ukrivimo prek reber tik pred
krilom in za njim ter ju spojimo. Trup mora biti popolnoma raven
in seveda čim lažji.

Postavitev RV-komponent je na načrtu točno določena. Če se le
da, uporabimo najlažje možne komponente, da znižamo težo
končnega izdelka.

Krmilne povezave s smerjo in višino
izdelamo iz jeklene žice 0 0,8 mm, ki
teče po zunanjemu plastičnemu
bovdnu 0 2/0,8 mm. Krmilne ročice
na krmilih izdelamo iz tanke vezane
plošče ali vitroplasta. Žici z imbusno
spojko pritrdimo na servomehanizma.

Pred vsakim poletom preverimo, ali se krmilne površine odklanjajo v prave smeri in ali so nastavljeni hodi dovolj veliki. Pred testnim poletom nastavimo
pravilen položaj težišča tako, da model vržemo iz roke z ugasnjenim motorjem. Model mora brez težav lepo zajadrati.

Več o tekmovalni disciplini razreda F5J, modelih, tehnikah letenja in načinu tekmovanja lahko preberete na spletnem naslovu http://mdm.zrcalo.si/forum.

Tloris krila in prikaz njegovih V-lomov sta zaradi lažje ponazoritve risana v merilu 1 : 4.

4  • december 2004 i^H« 4  • december 2004 • 21

IRC 4  • december 2004

TKI 4  • december 2004 TIKI 4  • december 2004 • 19