Narodno-gospodarska razprava,

Ponatis iz »Slovenca«

V LJUBLJANI.

Tisk in založba »Katoliške Tiskarne«


>

— j


KMETOM V POMOČ.

Narodno-gospodarska razprava.

Spisal

IVAN BELEC.

V LJUBLJANI.

Tisk in založba »Katoliške Tiskarne«.

03004^3.^0

UVOD.

Dokler ni prišel Kristus na svet je bilo kmetsko
delo, kakor tudi rokodelstvo zaničevano. Zategadel
je le tisti delal, kogar je sila priganjala. Največi
modrijani so učili, da je delo za poštenega človeka
sramotno.

Kako se je spremenilo, odkar je prišel Kristus,
večna Resnica, na svet! Delati z rokami, ni več
sramotno, ampak častno. Božji Zveličar si je do
svojega tridesetega leta z rokami kruh služil in s
tem je delo posvetil. Zdaj ima vsakdo dolžnost de¬
lati, ker apostelj pravi: kdor ne dela, naj tudi ne
je. Ker pa človek nima samo telesa, ampak tudi
dušo, zato je delo dvojno, duševno in telesno. Vsako
delo pa zasluži svoje plačilo. Kdor dela z rokami,
sme in mora zahtevati, da mu drugi pomagajo skr¬
beti za njegovo dušo. Kdor dela pa z duhom ljudem
na korist, takemu se mora dati, kar potrebuje za
svoje telo. Zategadel je Kristus aposteljem rekel:
„Pojdite, učite in krščujte vse narode 11 ; na drugem
mestu pa pravi: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega,
in Bogu kar je božjega", in apostelj pristavlja: „Kdor
altarju služi, naj se od altarja živi“. Tako moramo

1 *

4  —

drug drugemu pomagati, ker smo vsi bratje med
seboj in vsi otroci enega Očeta, ki je v nebesih.

Da se pa ljudje precej s prve mladosti morejo
odgojevati kot otroci božji, posvetil je Zveličar dru¬
žino s tem, da je zakon povzdignil v zakrament.
Mož in žena zamoreta z milostjo sv. zakona vse
dolžnosti spolnovati, ki jih imata drug do druzega
in do otrok. Krščanska družina je steber človeški
družbi, ako se družina spridi, spridena je tudi ob¬
čina in dežela. Da se pa svetost krščanske družine
ohrani, priporočal je Zveličar kot prvo dolžnost, da
moramo sami sebe zatajevati in priporočal je de-
vištvo kot posebno popolnost. Le kjer je zatajevanje,
kjer se devištvo časti, le tam je krščansko družinsko
življenje mogoče. Le tam je mogoče, da se zakoni
ne sklepajo neprevidno ali iz mesenega poželjenja,
da se med zakonskimi ohrani čista ljubezen in da
se otroci v čistosti in svetosti odgojujejo.

Božja volja je, da človek v potu svojega obraza
kruh služi sebi in svoji družini, ker apostelj pravi,
da, kdor za svoje ne skrbi, je vero zatajil. Kar si
kdo z delom pridobi, to sme po božji volji pora¬
biti, tega mu ne sme nihče vzeti, kajti Bog pravi:
„Ne kradi 11 . Božja volja je pa tudi, da revežem po¬
magamo; ako ne skazujemo telesnih del usmiljenja,
nas bo Bog obsodil v pogubljenje. Delati ne smemo
edino zavolj dobička, ampak zato, ker je tako božja
volja. »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove
pravice 11 , pravi Zveličar, „ih vse drugo vam bo pri¬
vrženo . 11  Spolnujte v vseh rečeh božjo voljo in

— 5  —

imeli bote vse, česar potrebujete na tem in onem
svetu.

To so krščanske resnice. Kjer so se po njih
ravnali, tam so bili ljudje srečni, tam ni bilo neza¬
dovoljnežev. Kjer se je po njih ravnalo, tam sta
zginila trnje in osat, tam se je po pridnem delu in
po blagoslovu božjem puščava spremenila v rodo¬
vitno zemljo, v raj.

V srednjem veku, ko je bila živa vera pri mo¬
gočnih in nizkih, ni bilo nemaničev, to je tacih, ki
nič nimajo. Vsaka družina, ki je bila sama za-se,
imela je svoje posestvo (svoj grunt) in vsaka dru¬
žina, ki je grajščaku pri delu pomagala, je imela
svojo bajtico. Ako je družina hotla iti proč ali na
drugo posestvo ali v mesto, jej tega nihče ni branil.
Ali nihče jej ni mogel vzeti ne grunta, ne koče.
Kmetska družina je bila z zemljo vedno zvezana.

Zemlja ni zato, da bi se iz nje dobiček vlekel,
ampak zato, da se ljudje na njej žive in za nebesa
pripravljajo. Ker je krščanska družina steber člo¬
veški sreči, zato se je skrbelo, da je imela vsaka
družina podlago v zemlji. Kakor ima drevo v gojzdu
svoje mesto in mu tega mesta, dokler je življenje v
njem, ne more nobeno drugo drevo vzeti, tako je
bila vsaka družina vkoreninjena na svojem kmetskem
domu; dokler je družina kot taka živela, toliko časa
je imela svoj dom.

Zategadel se kmetski dom ni mogel zadolžiti
in se tudi ni bilo treba. Cesarju je kmet služil le
s pestjo kot vojak, grajščaku je dajal desetino od

6  —

svojih pridelkov, bratom in sestram pa za doto kako
žrebe ali kravo in nekaj lakti platna. Ker so ljudje
imeli zatajevanje samega sebe in devištvo v časti
in ker so poznali težke zakonske dolžnosti, zato niso
silili v zakonski stan. Eden izmed otrok, navadno
najstareji sin, je prevzel dom, drugi so pa ostali
družinski udje doma ali so pa šli služit k sosedom.
Nobenemu se ni godila krivica, otroci so strice in
tete spoštovali, dostikrat še raj še imeli kot starše.
Nihče se ni od doma zapodil in vsak se je smel
domu vrniti. Zemljišče je bilo družinsko, zato mu
tudi zapravljiv gospodar ni mogel dosti škodovati,
ker se ni mogel zadolžiti. Ali si moremo kaj bolj¬
šega misliti? Kako bi bili kmetje zadovoljni, ko bi
bilo še tako! Se ve, tudi tačas so bile marsktere
pomanjkljivosti, ker ljudje so bolj k slabemu kot k
dobremu nagneni že po svoji po grehu sprideni
naravi, med pšenico je vedno nekaj plevela.

S šestnajstim stoletjem, v kterem je Luter
Martin novo vero učil, se je začel novi vek in z
novim vekom se je jela rušiti krščanska družina.
Luter, ki je bil prej katolišk duhoven, je kvasil,
da zakon ni zakrament in vzel je za ženo nuno, ki
je Bogu obljubila vedno devištvo. S tem naukom
in s tem izgledom se je na dostih krajih omajala
svetost zakona in ob enem tudi krščanska družina.
Ker pa krščanska družina ni bila več v časti, zato
so drugi jeli učiti, da za družino ni treba skrbeti.
Grunt je bil prej, kakor smo videli, družinsk, zdaj
so pa doktorji pravili, da je grunt gospodarjev, da

— 7

se sme gospodar zadolžiti na grunt in storiti ž njim,
kar se mu ljubi. Tačas so se kmetje jeli zadolževati
in družina je jela zgubljati svojo natorno podlago,
svoj dom.

Ravno tačas je po največ krajih nastalo tla¬
čanstvo. Grajščaki so rekli, da so kmetje, ki jim
dajo desetino, njih lastnina in tako rekoč njih sužnji.
Prej so bili kmetje sami za-se ali sami svoji, graj-
ščakom so bili le toliko podložni, kakor zdaj sod¬
nijam ali okrajnim glavarstvom; desetino so jim pa
zategadel dajali, ker so grajščaki bili njih gosposka,
ker so grajščaki opravljali vse to, kar zdaj sodnije
in okrajna glavarstva. Teh samostojnih kmetov so
se grajščaki polastili in kmetje se niso smeli ga¬
niti brez volje grajščakove; tlaka je bila dostikrat
grozna.

Se ve, bilo je veliko dobrih grajščakov, ki so
tudi pozneje po očetovski skrbeli za svoje podložne
in tudi oni malopridneži, kterim kmet ni bil dru-
zega kot živina, niso smeli podložnih preveč dreti.
Skrbeti so morali namreč zavoljo svoje koristi, da
so si vedno dobre delavce ohranili, da so kmetje
svoj grunt dobro obdelovali, da je bilo več desetine.
Zategadel niso pustili, da bi se bil kmet preveč za¬
dolžil in le malokdaj je šel kak grunt na kant.

Koncem prejšnjega stoletja se je grajščakom
oblast nekoliko skrajšala, v tem stoletji se jim pa
vsa vzela in kmetje so postali zopet sami svoji ali
le na videz. Nove postave silijo kmeta, ki je prej
le nekaj tednov grajščaku tlako delal, da dela celo

— 8  —

leto tlako za svoj dolg. Desetina prej ni bila tako
velika, ali zdaj je davek neznosen.

Pregledali bomo vse, kar kmete zdaj teži, njih
velike stroške in njih male dohodke. Odkrila se
nam bo zelo žalostna podoba, ali obupati ne smemo.
Zdaj se da še pomagati, zdaj še ni prepozno.

Dolg se mora po poštenem potu odpraviti,
kmetska družina mora zopet postati samostojna. V
to pomagaj Bog!

Ktere stroške imajo kmetje?

Davki

so med prvimi stroški, ker davke in sicer velike
davke mora vsak kmet plačevati. Zakaj so pa davki
tako veliki? Zato, ker naše cesarstvo na leto veliko
potrebuje. Kakor ima vsaka kmečka hiša vsako leto
razne stroške, tako jih ima tudi cesarstvo. Cesarstvo
izda vsako leto kacih tisoč milijonov gld. ali z dru¬
gimi besedami, cesarstvo izdd toliko, da pride po-
prek na vsacega človeka, kolikor nas je, po kacih
25 gold. stroškov na leto. Ta denar mora cesarstvo
dobiti z raznimi davki. Davke plačujejo sicer vsi
stanovi, ali kmetje so z davkom najbolj obloženi.
Na Kranjskem se plača gruntnega davka en milijon
sto in sedem tisoč gold. na leto. Koliko plača tega
davka posamezni kmet? Od vsacega goldinarja čistega
dohodka, ki ga mu zemljišče ali grunt prinaša, daje

— 9

skoro 23 kr. na leto. Komur prinaša zemljišče
100 gold., mora plačevati po 22 gold. 70 kr. Kazen
tega mora plačevati hišni davek, deželne in občinske
priklade. Te priklade so navadno ravno tako velike
ali pa še jvečje kot gruntni davek.

Da je to za kmeta previsoko, se razvidi iz na¬
slednje primere. Keeimo, da ima nekdo 4000 gold.
sposojenih po pet od sto; toraj dobiva na leto
200 gold. obresti ali čistega dohodka, in sicer vsako
leto, naj je dobra ali slaba letina, in od vseh teh
200 gold. mu ni treba plačevati ne krajcarja davka.
Ako bi pa 4000 gld. dal za kak grunt, bi od grunta
dobival komaj 100 gold. čistega dohodka in od teh
100 gold. bi jih moral 50 za davek dajati; od 4000
gold. bi dobival tedaj le 50 gold. na leto.

Dalje morajo kmetje plačevati velike pristojbine
ali procente. Ako oče ob smrti zapusti sinu grunt, ki
je vreden 1000 gold., se mora plačati kacih 25 gold.
odstotkov, ako pa oče še pri življenji izroči sinu
1000 gold. vreden grunt, se moi’a plačati nad 40 gold.
Na Dunaji pa v neki hiši, ki se imenuje borza, ve¬
liki bogatini barantajo s takimi rečmi, ki so na tisoče
in milijone vredne, plačujejo pa od 1000 gold. le
nekaj borih krajcarjev.

Iz tega se razvidi, da kmetje veliko preveč
plačujejo, bogatini pa premalo. Sedanja cesarska
vlada si pač nekoliko prideva, da bi kmetom breme
zlajšala ali dosti še ni opravila.

Akoravno kmetje toliko "davka dajejo, vendar
cesarstvo vedno bolj v dolg leze. Začetkom 1. 1847

— 10  —

je bilo 1087 milijonov gold. dolga. To ni bilo tako
veliko, ker tačas so bile še bogate laške dežele,
namreč Lombardija in Beneško pri našem cesarstvu.

Leta 1848 so se pa jeli visoki in nizki ljudje
krščanstvu odpovedovati in od tačas je dolg, ki ga ima
cesarstvo, narastel do blizo pet milijard. Sedanja vlada
je pač boljša, kot so bile prejšnje, ali dolga večidel
za železnice napravi vendar vsako leto kacih 20 mili¬
jonov. če je več dolga, več je obresti in veči so davki.

Zadolžene so pa tudi vse dežele in marsiktere
občine. Obresti se z davki plačujejo. Treba bi bilo,
da bi se navadili s svojim premoženjem, ne pa z
dolgom gospodariti.

Dote in obresti od dolgov.

To dvoje je v sedanjem času skoro vedno v
zvezi. Kdor da doto, mora navadno na posodo vzeti,
s tem napravi dolg in od dolga je treba plačevati
obresti. Po sedanjih postavah se mora premoženje,
ako oče brez oporoke ali testamenta umrje, med
vse otroke v enakih delih razdeliti. Nasledek tega
je, da mora grunt zlesti v dolg, ki se ne da nikoli
popraviti. Recimo, da je grunt štiri tisoč vreden in
da so štirje otroci. Kako se razdele? Mogoči so
trije slučaji. Ako noče nobeden grunta prevzeti, se
grunt proda, vsak dobi tisoč goldinarjev ali očetova
hiša, kjer so vživali nedolžno mladost, je zdaj za
njih tuja in sami se morajo na tuje podati. Ako se
pa otroci pogode tako, da si razdele med seboj

11  —

travnike, njive, gojzde v enake dele, potem vsakemu
nekaj ali pa še veliko manjka. Grunt, ki je prej
eni družini zadostoval, ne more zadostovati štirim.
Treba je tudi trem družinam napraviti gospodarska
poslopja in zato je treba posojila. Zategadel morajo
priti v nekaj letih vse družine na boben. Ako pa
eden grunt prevzame in trem doto izplača, napravi
3000 gold. dolga, če je na takem posestvu toliko
dolga, kmalo boben zapoje.

Ako pa oče izroči z oporoko enemu otroku
svoje premoženje, mora drugim otrokom tako visoke
deleže izgovoriti, da je tisti, ki grunt prevzame, na¬
vadno prisiljen se zadolžiti. Ak o pa oče skrbi za
grunt, vedoč, kako težko je zadolženemu posestniku
dobro gospodariti in kako težko se je izkopati iz
dolga in zategadel drugim otrokom majhne deleže
izgovori, so samopridni otroci kaj radi pripravljeni
očetovo oporoko ovreči.

To je žalostno ali pomagati se ne da, dokler
so take postave. Prositi in tirjati se mora, da se te
škodljive postave naglo odpravijo.

Pri tej priliki se mora omeniti neka jako škod¬
ljiva razvada, ki bi se lahko odpravila. V nekterih
krajih dajo prvi in morebiti tudi še drugi hčeri, ki
se omoži, tako veliko doto, da bi vsi drugi otroci
skupaj, ko bi se grunt precej prodal, ne mogli to¬
liko dobiti. Pred kacimi tridesetimi leti so dajali trdni
gospodarji po 200, 300 ali k večemu po 500 gold.
dote, zdaj pa zadolžen kmet kar tisoč „v pismo
dene“ ali bolj prav obljubi ali če mu hoče kdo upati,

— 12

na posodo vzame. To je neumna baharija, ki se
kmalo nad gospodarjem in njegovo družino maščuje.

Preidimo k obrestim, ki jih morajo zadolženi
kmetje plačevati. Pravico dolg delati imajo kmetje
že nekaj stoletij sem. A vendar se dolg ni posebno
naraščal, ker so bile postave, ki niso puščale, da bi
bil kdo dolg delal, kakor bi se mu bilo zljubilo in
ki so redko kdaj dovoljevale zadolženemu kmetu
grunt po sili prodajati Od francoskih vojsk sem so
se pa polagoma odpravile vse postave, ki so branile
kmetu lesti v dolgove.

Ker so bili davki in različni drugi stroški ve¬
liko manjši kot zdaj, je bilo previdnemu gospodarju
še vedno mogoče sinu izročiti grunt brez dolga. Se
ve, če je bil gospodar zapravljiv ali nesrečen, se je
pa dolg tako rekoč sam narejal, in množil. Leta 1857
so imeli v našem cesarstvu, če ne štejemo tistih
dežel, ki so pod ogersko krono, kmetje in grajščaki
1854 milijonov intabuliranega dolga.

To je veliko. Ker vemo, da se dolg veliko raje
množi nego manjša in ker nima noben grunt vedno
skrbnega in srečnega gospodarja, bi bili vsi naši
kmetje počasi zlezli v dolg, ko bi se tudi nove po¬
stave ne bile skovale.

Ali kaj se zgodi? Ni bilo dosti, da so se kmetje
smeli zadolževati, kolikor se je njim in upnikom lju¬
bilo, ni bilo dosti, da se je povsod videlo, da kmetje
vedno bolj v dolg lezejo; tisti poslanci, ki se imenujejo
liberalci, so na Dunaji 1. 1868 sklenili postavo, da
se kmetje morajo zadolževati, ko bi se tudi sami ne

13 —

hotli. Sklenili so namreč postavo, da morajo dobiti
otroci po starših enake deleže. To je toliko, kakor
smo prej videli, kakor bi se v postavi reklo: Vsi
kmetje se morajo čez glavo zadolžiti, vsi kmetje
morajo priti na kant.

Da je to res, kažejo naslednje števike. V av¬
strijskih deželah se je na kmetskih posestvih inta-
bulirani dolg pomnožil leta 1871 za 22 milijonov
goldinarjev, 1. 1872 za 38 mil., 1. 1873 za 78 mil.,
1. 1874 za 84 mil., 1. 1875 za 71 mil., 1. 1876 za
71 mil., 1.1877 za 31 mil., 1. 1878 za 31 mil., 1. 1879
za 30 mil., 1. 1880 za 16 mil. Vsega pri kmetih
intabuliranega dolga je zdaj blizo dveh milijard
(2000 milijonov) gold., ali ni to grozno? Tedaj
morajo kmetje vsako leto najmanj sto milijonov gold.
samih obresti plačati.

Na Kranjskem je 60 milijonov gold. intabulira¬
nega dolga. Kecimo, da je polovica tega dolga, ki
je v gruntnih bukvah zapisana, že plačana; kajti
marsikdo plača dolg, pa ga iz gruntnih bukev ne
da izbrisati, ker se stroškov boji. Dalje so tudi starši
za vžitek in žene za doto intabulirane in to prav za
prav ni dolg. 30 milijonov gold. pravega dolga ostane
še gotovo in če se od njega plačuje samo po pet od
sto, znašajo obresti poldrugi milijon gold. Davka s
prikladami plačajo na Kranjskem gruntni posestniki en
milijon in sto tisoč. Ker znaša ves čisti zemljiški do¬
hodek 2 milijona in osemsto tisoč, ostane za vse
kmete samo 200 tisoč čistega dohodka. Od dvesto
tisoč gold., naj se živi 337 tisoč kmetskih ljudi!

14 —

Na Kranjskem je 95.000 gruntnih posestnikov,
od teh jih 25.000 nima nič intabuliranega dolga,
tedaj jih je 70.000 tako čez glavo zadolženih, da
morajo samih obresti in davkov veliko več plačati,
kakor imajo čistega dohodka. Ti so slabeji, kakor
ko bi bili najemniki ali posli na „svojih“ zemljiščih.
Ko bi bili posli, bi vendar lahko svojo letno plačo
za-se prihranili, med tem, ko morajo zdaj tudi svojo
delavsko plačo upnikom dajati.

Tedaj je pravica dolg delati za kmeta najškod¬
ljivejša pravica ali bolje rečeno v nebo vpijoča kri¬
vica. O tem bomo pozneje še obširneje govorili.

J*

Asekuranca (zavarovanje).

Dandanašnji se vsak previdni kmet zavaruje ali
asekurira proti ognju, marsikteri tudi proti toči ali
proti nesreči pri živini. Poglejmo, bi se li ne dalo
napraviti, da bi kmet manj zavarovalnine plačeval in
bi vendar v nesreči vse dobil, za kar je bil zavarovan.

Pri nas imamo zavarovalna društva (aseku-
ranee) dvojne vrste: na delnice in vzajemna ali med-
sobojna. Zakaj se jim tako pravi in kakšna so?

a)  O zavarovalnih društvih na delnice,  kako
so nastala? Učeni možje, človekoljubi in bogatini
so se zbrali ter si rekli: „Spričano je, da je bilo
počez v deželi toliko požarov in nesreč pri živini v
zadnjih desetih letih, kolikor v prejšnjih desetih letih.
Spričano je, da pogori v enem kraji od dvanajststo
bolj trdno narejenih kmetskih hiš v dvajsetih letih

15  —

le dvajset hiš. Zahtevajmo tedaj od posestnikov mal
znesek, ki mora biti pa vendar nekoliko večji od
počezne nevarnosti in odškodovali jih bomo ob nesreči
za vso zgubo in še sami bomo lep dobiček imeli. Ako
se hišni posestnik zavaruje za tisoč gold. in nam plača
le en goldinar, bomo že dobiček imeli, ker sicer bi
bilo dosti, ko bi od dvanajstih sto plačal goldinar
in ker se vedno nekaj reši. Zložimo mi skupaj toliko
deležev po sto gold., da bo en milijon; kolikor de¬
ležev kdo vplača, toliko pisem, ki se imenujejo delnice,
bo dobil. Ko spravimo milijon skupaj, bomo pa za¬
čeli zavarovanje; kdor bo več delnic imel, bo pa
tudi več obresti in dobička vlekel. Stopili bomo pred
ljudi in rekli: „Kdor plača en goldinar, dali mu bomo
tisoč goldinarjev, če mu po nesreči hiša zgori, če
mu tudi precej prvi dan pogori, izplačali mu bomo
lahko, ker imamo cel milijon/

Taka so zavarovalna društva na delnice. Zame¬
riti jim ne smemo, če hočejo imeti dobiček, pobirati
morajo posamezne zneske, dosti pisariti in veliko
denarja vedno pripravljenega imeti, ker se lahko pri¬
meri, da semtertje kako leto več pogori, kakor se je
posameznih zneskov ali zavarovalnine dobilo. Kdor
pa d& svoj denar ali kapital, hoče tudi obresti in
dobiček imeti; če je več, toliko bolje zanj.

Zavarovalna društva na delnice ravnajo tako
kakor vsak kupec ali barantač. Ni jim treba skrbeti
za srečo tistih, ki so zavarovani, ampak le za lastno,
da bi se kolikor mogoče veliko zaslužilo. Od nekterih
tacih društev vemo, da se jim tako dobro godi, da

— 16 —

dajo po 30 do 40 odstotkov dobička (dividende), to
se pravi, kdor je kupil delnico za sto gold., dobiva
zdaj po 30 do 40 goldinarjev na leto. Na Franco¬
skem plačujejo nektera društva celo po 200 do 300
odstotkov dividende. Ker društva na delnice skrbe
le za svoj dobiček, zato so dobri ljudje napravili

b)  vzajemno  ali medsebojno zavarovanje.
Rekli so: »Najbolj napačno je, da se mora denar
ali kapital, s kterim se za vsaka še tako veliko ne¬
varnost dobro stoji ali garantira, da se mora ta ka¬
pital skupaj spraviti od tujih bogatinov, ki hočejo
zato imeti obresti in dobičke. Zakaj bi tega kapitala
ne spravili- skupaj zavarovanci sami, to je tisti, ki
si zavarujejo hišo ali živino. Saj ni treba tega ka¬
pitala naenkrat izplačati in kolikor več bo zavaro¬
vanih, toliko manj bo enega zadelo. Sčasoma se bo
po varčnem gospodarjenji že toliko nabralo, da za¬
varovancem ne bo treba druzega plačevati kot na¬
vadno zavarovalnino. To se pravi, ko se počasi na¬
bere potrebni kapital, bodo zavarovanci od dvanajstih
sto plačevali le en goldinar in nekaj malega za naš
trud in pisarenje. Po tem takem naše društvo ne
bo gledalo na dobiček, ampak le skrbelo, da se bodo
zavarovanci vzajemno ali med seboj podpirali.

Ta misel je jako lepa in v resnici krščanska.
Eden druzega moramo podpirati brez ozira na dobiček.

Ali en zadržek je le. S početka manjka kapi¬
tala, da bi se dobro stalo ali garantiralo. Ta kapital
se dobiva na tri načine. Od zavarovancev se tirjajo
visoke vstopnine in visoki zneski in kar ostane se

— 17  —

jim potem kot dobiček povrne ali pa morajo zava¬
rovanci doplačevati ali pa se škoda povrača v raz¬
meri z denarjem v kaši, to se pravi, če je več de¬
narja v kaši se pogorelcu več splača, če ga je pa manj,
pa manj. Tedaj zavarovanec nikoli za gotovo ne ve,
koliko bo moral plačati in koliko se mu bo povrnilo.

Zategadel so nova vzajemna zavarovanja večjidel
dražja kot ona na delnice. Stai'a vzajemna društva,
ki so si potrebni kapital nabrala, so dobra in poceni.
Ali ta društva, če hočejo obstati, smejo sprejemati
v zavarovanje le take hiše, ki niso v posebni nevar¬
nosti, da bi pogorele.

Dobiti moramo tako zavarovanje,  ki ne
bo imelo naštetih pomanjkljivosti. To se bo pa zgo¬
dilo, ako zavarovanje v roko vzame cesarstvo, dežela
ali okraj. Recimo da kranjska dežela prevzame zava¬
rovanje. Kapitala bi jej ne bilo treba iskati, ker bi
sama dobra stala ali garantirala z vsem svojim pre¬
moženjem. Tedaj bi zavarovancem ne bilo treba
obresti plačevati. Zavarovalnina bi bila nizka, ker bi
dežela ne iskala dobička; njen dobiček je, če se pre¬
bivalcem dobro godi, če prebivalci nimajo prevelikih
stroškov.

Nekaj novih uradnikov bi se po uradnijah na¬
stavilo, ki bi sprejemali zavarovalnino in to bi veliko
ne veljalo. Primorana bi bila dežela, da bi potem
za brizgalnice, živinske zdravnike itd. še bolj skrbela,
kot dozdaj. Zategadel bi bilo pozneje veliko manj
nesreč in zavarovalnina bi bila veliko manjša. Ko
bi bilo zastran zavarovanja v kaeem kraji kaj po-

2

— 18

manj kij ivega, bi se poslanci v deželnem zboru pri¬
tožili in odpravilo bi se.

V nemškem cesarstvu so zadnja leta napravili
nekaj tacih zavarovalnic, ki prav dobro in po ceni
delujejo. Koliko imajo naše sedanje zavarovalnice
agentov, ki se eden pred drugim ljudem vsiljujejo
in ti agentje morajo biti plačani, plačujejo jih pa
zavarovanci z veliko zavarovalnino. Potem bi ne bilo
treba agentov, ker bi bila zavarovalnina nizka. Naj¬
višji gospodje (osrednja uprava) pri bavarski deželni
zavarovalnici stanejo (imajo) po dva krajcarja od
tisoč gold., pri naših sedanjih zavarovalnicah stanejo
pa po pet krajcarjev ali pa še več.

Pri deželni banki „Messine“ se plača zavaro¬
valnine od 1000 gold. le 1 gold. 50 kr. za 20 let,
pri Draždanski zavarovalnici za živino se plača po
80 kr. od glave. Koliko se pa pri nas plačuje! Naj
pogleda vsak v svojo zavarovalno knjižico in potem
naj računi. Zakaj se pri nas še ni napravila deželna
zavarovalnica? Se bolje bi pa bilo, ko bi se kmetje
enega okraja združili v zadrugo. K zadrugi bi morali
pristopiti vsi kmetje. Zadruga bi imela razen drugih
opravil tudi zavarovanje v rokah. Kmetje vedo sami
najbolj, kje jih čevelj žuli in zavarovanje bi si gotovo
oskrbeli tako, kakor bi bilo njim prav.

Nepotrebni stroški.

Žganj arstva  v prejšnjih časih pri nas niso
poznali, zdaj bo pa, če pojde tako naprej, v marši-

— 19 —

kterem kraji kmalo več žganjarjev, kot treznih ljudi.
Y nekterih vaseh je že toliko žganjarskih beznic,
da pride na trideset ljudi ena. Kakšno žganje se
pije? Špirit in samo špirit, kterega krčmar z vodo
meša. Leta 1881 se je na Kranjsko vpeljalo skoro
29 tisoč hektolitrov špirita, leta 1882 pa 30 tisoč.
Gr. dr. Samec je preračunil, da se je na Kranjskem
izdalo 1. 1881 za špirit in iz njega narejeno žganje
en milijon in osem sto štirideset tisoč, leta 1882 pa
skoro dva milijona. S tem denarjem bi se lahko
plačal ves davek in bi še precej ostalo.

Nekteri mislijo, da žganje krepča. Ne, žganje
le človeka omoti, da lakote ali mraza ne čuti. Žganje
mori dušo in telo. Koliko je vsled žganjarstva za¬
mude časa, bolezni in revščine, koliko prepirov,
preklinjevanja, pobojev in pohujševanja, ve vsakdo.
Žganjar je bolj živinsk kot živina. Špirit je strup,
zato bi se moralo ž njim tako delati kot s strupom.
Le kdor bi imel pisano privoljenje od županstva, bi
smel špirit dobiti. Štacunarji in krčmarji, ki bi to
prepoved prestopili, naj bi se poslali za par let v
ječo. Pri sedanjih okoliščinah bi le to moglo poma¬
gati. Daleč smo zabredli, da moramo povsod žan-
darje na pomoč klicati. Nas li morejo poboljšati vsi
briči, kolikor jih je? Zadrževati nas pač morejo
nekaj časa ali poboljšati nikdar.

Sedanje okoliščine naj se spremene. Nekdaj so
bili naši kmetje premožni in pobožni, zato pa tudi
žganja niso poznali. Zdaj so pa zadolženi; kar v
potu svojega obraza pridelajo, morajo dati boga-

2 *

— 20  —

tinom. Je li toraj čudno, da med njimi vera peša
in da v obupnosti poprimejo za špiritov strup. Ne
mislite, kakor bi jaz hotel s tem žganjarstvo zago¬
varjati; kar je greh, ostane greh za bogatina in za
reveža. Dajte nam krščanske postave in špirit bo
sam zginil.

O tobaku  so zdravniki različnega mnenja,
nekteri pravijo, da je zdravju škodljiv, drugi, da ni.
Toliko je pa vendar gotovo, da je kadenje in šno-
fanje dostikrat nemarno, vselej pa nepotrebno; či-
kanje je pa naravnost ostudno. Koliko hiš in vasi
je že vsled kadenja pogorelo! Koliko se pri delu
zamudi. Le glej tobakarja, najmanj na vsake pol
ure nabaše svojo majhno pipico, ker pa spak ne
mara goreti, je treba večkrat prebasati in vsacih
pet minut z nova prižgati. Taeega delavca se povsod
boje. Najhuje je pa, da je tobak tako šmentano
drag. Najrevnejši tobakar, ki nikdar smodke med
zobe ne dene, pokadi za 10 gold. na leto. V nekem
sodnijskem okraji na Kranjskem se v štirih kmetskih
občinah pokadi in počika za 6000 gold., gruntni
davek znaša pa za polovico manj, namreč 3000 gold.
Take so tobakove dobrote. Na milijone in milijone
izdti vsaka država za tuj in domač tobak, in vendar
ima vsaka zopet na milijone dobička.

Loterija  ne gre nekteremu noč in dan iz
glave. Dobe se ljudje, ki so v sanjarskih bukvah
bolj podučeni kot v katekizmu in prvo zjutranje
premišljevanje je, kaj se je sanjalo in ktere številke
bi se dale iz sanj vganiti. Le poglej strastnega


— 21  —

igralca, sto in stokrat ga je že loterija na led spe¬
ljala in vendar si še vedno prizadeva, da bi on lo¬
terijo na led speljal. In če se mu res enkrat po¬
sreči, da dobi par stotakov, kmalo jih nazaj znosi
ali pa tako zapravi, da nimajo teka.

Mala loterija se mora odpraviti. Dokler se pa
ne odpravi, naj pa vsak malo preudarja, je li vredno
denar nositi v loterijo, iz ktere ga komaj polovico
nazaj dajo in da se loterija ravno zategadel tako
dolgo trpi, ker državi vsako leto nekaj milijonov
dobička prinaša. Ravno tako škodljive so tudi velike
loterije, v kterih se dobiva na prvi loz po več
sto tisoč in nič bolje niso loterije za dobrodelne
namene, v kterih se dobivajo igrače, ki niso pet
grošev vredne.

Loterije so znamenje današnje dobe, v kteri
vsak hrepeni priti do bogastva naglo in brez truda.
Ker revež vidi, da vse dirja za mamonom, ker vidi,
da so bogatini, ki imajo svoje denarje sposojene,
vsak dan brez najmanjšega dela bogateji, vname se
tudi v njem želja po lahki poti obogateti. Ker se
dandanes s težkim delom ne pride do premoženja,
stavi se v prekanljivo loterijo.

Nekteri drugi stroški.

Tu hočemo govoriti o stroških, ktere so kmetje
vedno imeli, kteri so bili pa včasih veliko manji
kot sedaj. Na prvem mestu so stroški za obleko.
Obleko ima človek zato, da si varuje sramožljivost

22  —

in čednost in da se ž njo brani mraza in vročine.
Žival nima pameti, zato tudi sramožljivosti in po¬
hujšanja ne pozna, zato jej tudi obleke ni treba,
človek pa mora imeti obleko, kajti kogar ni več
sram, tak se kmalo vsem hudobijam vda, tak je
vsem ljudem na poti, tak ni za med ljudi. Bog je
vstvaril in je hotel, da so različni stanovi na svetu.
Po tej različnosti se mora ravnati tudi obleka. Kakor
bi ne bilo prav, ko bi se moški in ženske enako
oblačili, tako bi tudi ne bilo prav, ko bi imeli kmetje
tako obleko, kakor jo ima gospoda.

Kako je bilo včasih z obleko? Kmetje so nosili
obleko, kakor se je njim prilegala, namreč tako, ki
je bila kmetska, trdna in po ceni. Kmetje so bili
ponosni na svoj stan in to so kazali tudi v obleki.
Večidel vso obleko so si doma napravili in zategadel
je malo veljala. Rabili so za obleko domače platno,
mezljan in kožuhovino, zategadel je bila obleka trdna
in tudi zdrava.

Dandanes je pa vse drugač. Kmet ni več prav
in trden kmet, vsak dan ga upniki lahko denejo na
kant in preženo s kmetije. Zategadel ni več ponosen
na svoj kmetski stan, ampak se ga sramuje, zato
se sramuje tudi kmetske obleke. Za ves svet bi ne
pripravili ne fanta, ne dekleta, da bi se oblekla v
mezljan. Kožuh in mezljan sta samo še za pustni
torek. Žalostna resnica! Koliko velja zdaj obleka pri
kmetski hiši, o tem nam ni treba govoriti, to ve
predobro vsak gospodar. V somenj se žene krava,
nazaj se pa za kravo prinese kramarsko blago. Ku-

— 28  —

puje se „cajh“, ki platnu še podoben ni, in „štof“,
ki je bil z volno komaj v dotiki. Oboje je pa jako
slabo, ker fabrikant ne skrbi za trdno in dobro
blago, ampak le za svoj dobiček. Prej je bila obleka
moških in žensk dosti za tri in več let, zdaj mora
biti pa v enem letu po trikrat nova. Zdaj je že v
vsaki hribovski vasi šivalna mašina, s ktero se ob¬
leka polovico prej naredi, in vendar je povsod po¬
lovico več krojačev in šivilj, kakor jih je bilo pred
tridesetimi leti.

Gleda se le na vnanjost. Ako je tudi obleka
tako trdna kot pajčevina in tako draga kot zida,
ter ne sme videti niti solnca niti dežja, nič ne de,
da je le za nekaj nedelj gosposka, pa je dobro.
Dekle mora imeti saj tako obleko kot grajščinska
hišina in fant ne sme drugač napravljen biti kot
brič, ki v nedeljo pred cerkvijo kliče. Večidel se
kajžarska dekleta bolj šopirijo kot gruntarska. Pri
obleki velja zlasti pregovor: ni vse zlato, kar se
sveti. Vsakdo naj si dobro zapomni: obleka ne na¬
redi človeka imenitnišega, modrejšega že celo ne,
popači ga pa dostikrat.

V sedanjih okoliščinah se da po mojih mislih
le eno svetovati, — namreč vlada ali gosposka naj
bolj podpira domačo obleko kot domačo obrtnijo. V
zimskem času, ko ni druzega opravila, naj se izde¬
luje to, česar je pri hiši treba: obleka in razno do¬
mače orodje.

Velike stroške imajo kmetje pri poslih.  Včasih
so imeli posli zgovorjeno obleko, kakoršna se je

— 24 —

doma narejala, ter nekaj goldinarjev po vrhu in
izhajali so. Zdaj bi pa take obleke ne hotli, ko bi se
za njimi metala, zdaj zahtevajo po 50 do 100 gold.
in še ne morejo izhajati. Vse gre na gosposke cunje
ali pa se znosi na veselice in še dosti ni. Dragi
posli so za kmeta velik davek, ki je pa še toliko
večji, ker se tudi za drag denar ne morejo dobiti
dobri posli. Ako se pripravi kmet, da bi posla kaj
podučil ali posvaril, brž ga ta zavrne: saj ni treba,
da bi bil ravno pri tebi, pojdem v mesto ali v fa-
briko, tam se bom nosil, kakor se bo meni zdelo
in nobenemu ne bom v strahu. In res, gre k žu¬
panu; župan mu da in mu tudi mora dati poselske
bukve in s temi bukvami se lahko pol sveta obrede.

Tako pridemo do stroškov, ki jih ima kmet za
postopače in berače.  Koliko skrbi, truda in
stroškov imajo stariši in gospodarji za otroke, dokler
ne odrastejo. In ko odrastejo, zapuste kmetsko vas.
Ali ne delajo postave, ki dovoljujejo otrokom iti,
kamor se jim poljubi, kmetom največe škode, ali
ne spodbujajo take postave otrok k nehvaležnosti?
Mlade, zdrave, močne ljudi imajo povsod radi: v
mestih, v fabrikah in pri železnici. Dokler so trdni,
imajo še precej dober zaslužek, ali z denarjem de¬
lajo navadno tako, kot zgubljeni sin v evangeliji.
Ako se fabrika ali delo ustavi, treba je postopati ali
pa popotovati do druge fabrike in med potjo kmete
nadlegovati. Nekterim se postopanje kmalo bolj pri¬
ljubi kot delo, ker so sramožljivost med svetom zgu¬
bili. Navadno se pa tudi kmetskega dela odvadijo.

25  —

Na starost, če še ne pred, pridejo pa vsi zopet
kmetom na glavo. Tedaj za otroke, ki si še poma¬
gati ne morejo, mora kmet skrbeti, ko odrastejo, po
svetu svojo moč in svoje zdravje zapravljajo, na
starost, ko so telesno in večidel tudi na duši po¬
kvarjeni, jih mora pa zopet kmet rediti. Ali ni to
krivica?

To se mora prenarediti. Ljudje se ne smejo
klatiti po svetu in drug drugemu kruha spred ust
trgati. Kdor pa po svetu gre, naj pa po svetu zanj
skrbe. Fabrike naj tako skrbe za svoje ljudi, kakor
kmetje za svoje. Nekaj tacih postav so zadnja leta
že napravili na Dunaji v državnem zboru, namreč,
če se delavec v fabriki kaj poškoduje, če zboli ali
umrje, bo dobival on ali njegova družina nekaj pod¬
pore ali denarja. Pa to je še vse premalo. Narediti
se morajo take postave, da fabrike kmetom ne bodo
nič škodovale. Kakor so kmetje fabrikam koristni,
tako morajo tudi fabrike kmetom koristne biti. Ako
niso kmetom koristne, ne škodujejo samo kmetom,
ampak celi deželi in celemu cesarstvu.

Ali tudi postava, vsled ktere bi morali fabri-
kantje za svoje ljudi sami skrbeti, bi sama na sebi
nič ne pomagala. Kmetje vedno bolj v dolgove le¬
zejo, čez nekaj let bodo prišli vsi na kant in za-
tegadel med berače in postopače. Nekteri pravijo, da
naj se postopači vtaknejo v posilne delavnice, da ne
bodo kmetov nadlegovali. Za marsikterega postopača
bi res to ne bilo napačno ali sploh se s posilnimi
delavnicami le malo opravi, veliko stanejo, jetniki

— 26 —

se pa le ne poboljšajo. Gez nekaj let bi bilo treba
posilno delavnico raztegniti čez celo deželo. Kmetje
bodo morali zarad dolgov zapustiti grunte in bodo
brez pravega dela. Podoba, ki se nam vedno bolj
bliža, je taka-le: Ljudje cele dežele bodo brez pre¬
moženja, nekaj sto bogatinov bo imelo vse v ob¬
lasti. Bogatim bodo še veliko huje, kot nekdanji
grajščinski vavptje, reveže k tlaki priganjali.

Zategadel mi tirjamo takih postav, ki bodo po¬
magale, da se kmetje sedanjega dolga počasi znebe
in ki ne bodo pustile, da bi se kmetje z nova za¬
dolžili. Le take postave nas morejo rešiti.

Kakšne dohodke imajo kmetje?

Žito.

Tu bomo govorili zlasti o pšenici, ker drugo
žito kmetje le bolj za dom prideljujejo, pšenico pa
večidel prodajajo. Žito je zdaj tako po ceni, da
kmetje nimajo od poljskih pridelkov kar nič čistega
gruntnega dohodka. Kupi njivo za 1000 gold. in
vsej na njo pšenico ali kako drugo žito in pridelek
bo komaj toliko vreden, kolikor je veljalo seme,
gnoj in delo. Zakaj je pa žito zdaj tako po ceni?

Zato, ker imamo amerikansko konku¬
renco.  Beseda konkurenca je tuja, po naše bi se
reklo tekmovanje. Da to besedo bolj razumeš, misli
si, da je v neki vasi en sam krčmar, pri kterem

27 —

vsa tista vas vino kupuje. Kmalo se pa naseli v tisti
vasi drugi krčmar, ki je pripravljen ravno tako dobro
vino ceneje prodajati. Zdaj mora tudi prvi ceneje
prodajati, ako noče zgubiti vseh pivcev. V tem pri-
merljeji pravimo, da dela drugi prvemu konkurenco.
Konkurenca je tedaj, ako dva (ali več) prodajata
ravno tisto blago v ravno tistem kraji, kjer je prej
ravno tisto blago en sam prodajal.

Kaj je pa amerikanska konkurenca? Prej se
je pri nas v Evropi le ono žito rabilo, ki se je v
Evropi pridelovalo. Cena je bila taka, da je imel
kmet pri obdelovanji svojega polja vendar nekaj do¬
bička. Y T  zadnjih letih so pa jeli iz daljne Amerike
k nam uvaževati žito, in sicer tako po ceni, da se
pri nas ne more tako po ceni pridelovati. Zato je
morala cena našemu žitu pasti. To imenujemo ame-
rikansko konkurenco.

Zakaj je amerikansko žito tako po ceni? Zemlja
se dobi tam skoraj zastonj. Pri nas je zemlja zelo
izmolzena, tam je pa taka, ki se prej ni nikoli ob¬
delovala, zato je zelo rodovitna. Gnojiti ni treba,
dosti je, ker se slama kar na njivi sežge. Obdelovati
jo je malo treba, pleti pa nič. Delajo večidel z ma-
šinami, kar je veliko ceneje. Prevažanje po ameri-
kanskih železnicah je jako po ceni, pri nas sicer že¬
leznice tudi niso drage — za velike fabrike in trgovce,
za kmeta pa ne poznajo milosti. Iz Amerike se vozi
po železnici in po morji žito na Francosko kacih
20 dni, pa vožnja ne velja več, kakor z Ogerskega
na Francosko, da si se le kake tri dni vozi.


— 28 —

V Ameriki kmetje niso zadolženi in se tudi ne
morejo zadolžiti in zategadel lahko ceneje prodajajo,
ker jim ni treba skrbeti za obresti. Kdaj bo pri
nas zasijalo tisto solnce, da kmetom ne bo treba
plačevati obresti!

V Ameriki plačujejo majhne davke.  Zakaj
imamo pri nas tako velike davke? Zato, ker ima
država ali cesarstvo, kakor je bilo povedano, veliko
dolga, od kterega je treba obresti plačevati, dalje
ker imamo jako veliko uradnikov po pisarnah in še
več vojakov po vojašnicah.

V Ameriki je vse drugač. Leta 1866 so imeli
v severnih državah 2778 milijonov tolarjev dolga.
Dolga pa Amerikanci, ker so modri gospodarji, ne
morejo trpeti. Od 1. 1866 so ga toliko plačali, da
so ga imeli 1. 1882 le še 1600 milijonov. V zadnjih
letih ga poplačajo vsak mesec po 10 do 12 mili¬
jonov. Če ne bodo imeli kake posebne nesreče, bodo
v desetih letih dolga rešeni. V našem cesarstvu
imamo pa dolga blizo pet milijard gold., pa se ga
še ne zdi dosti, vsako leto se ga še na novo na¬
pravi blizo 20 milijonov: v deželah pod ogersko
krono se pa še posebej dela.

V severnih amerikanskih državah je čez 50
milijonov ljudi; državnih, mestnih in občinskih urad¬
nikov  imajo pa le 90.000. Pri nas je pa, če iz¬
vzamemo dežele, ki so pod ogersko krono, le 22
milijonov ljudi, pa imamo samo 60.000 cesarskih
uradnikov, koliko je pa še deželnih, mestnih in ob¬
činskih uradnikov ali pisarjev?

— 29 —

V Ameriki imajo za 50 milijonov ljudi samo
25.000 vojakov,  v vsem našem cesarstvu je 87
do 88 milijonov ljudi, vojakov pa imamo, in sicer
tacih, ki so zmirom na nogah 285.000. Samo čast¬
nikov in kadetov imamo več kot v Ameriki vseh
vojakov. To je grozno! Najbolj trdni ljudje se jemljo
v vojake, doma pa delo zastaja. Vsako leto se stroški
množe za novo orožje, nove barke in trdnjave.

Vojaki se morajo odpraviti ali pa se mora saj
njih število zelo znižati. To priznavajo in spozna¬
vajo vsi pametni ljudje. Ali kako reč spoznati za
nepotrebno je lahko, odpraviti jo je pa težko. In
nič ni težjega kot vojake odpraviti. Ko bi kdo rekel,
da v našem cesarstvu ne bomo mogli dolgo tako
velikih stroškov za vojake nositi, bi prav pametno
povedal; ko bi pa rekel, da se morajo pri nas za-
tegadel vojaki precej odpraviti ali njih število znižati,
bil bi tepec ali pa izdajalec domovine. Ko bi danes
pri nas vojake odpravili, bi jutri našega cesarstva ne
bilo več in novi gospodar bi nam gotovo še večja
vojaška bremena naložil. Vladarji si nič ne zaupajo,
vedno morajo pripravljeni biti z vojaško močjo od-
poditi poželjivega soseda. Množeči se stroški za vo¬
jake morajo Evropo prevrniti ali pomagati ne mo¬
remo. Vojske so sicer vedno bile, ali vojni stroški
so bili jako majhni v primeri z današnjimi. Veliko¬
krat je tudi papež posredoval med krščanskimi vla¬
darji in vojske ni bilo treba. Tudi zdaj bi bilo treba
tacega srednika, da bi se trdega vojaškega bremena
znebili. Ali po človeški govoriti, take pomoči v bližnji

— BO —

prihodnosti še ne moremo pričakovati, ker se je svet
preveč od krščanstva in posebno od katoliške cerkve
odvrnil. Tu z vsemi postavami ne moremo nič po¬
magati, tii more le Bog pomagati in naša odkrito¬
srčna povrnitev k nazorom katoliške cerkve. Kdor ve
drug pomoček, naj ga pove, a svesti smo si, da ga ni.

Vrnimo se k amerikanski konkurenci. Nam
bodo li Amerikanei še dolgo pošiljali žito tako po
ceni? Še precej dolgo. Res je, da jemljo A m  eri -
kanci s tako imenovanim roparskim obdelovanjem
počasi zemlji vso rodovitnost. To jih bode prisililo,
da bodo s časoma zemljo tako gnojili in tako pridno
obdelovali kot pri nas. Tedaj bo zemlja, ki je že
zdaj obdelana, vedno lahko tamošnje posestnike in
trgovce živila. Se ve, ko bi bila vsa zemlja že ob¬
delana, bi mogli reči, da našim kmetom v par letih
Amerikanei ne bodo več škodovati mogli. Ali zemlja
ni še vsa obdelana in tudi kmalo ne bo. Veliko naj-
rodovitnejše zemlje v severnih državah še ni pluga
videlo. Potem pridejo druge države, pred vsemi Ka¬
nada, v kteri še 20.000 štirjaških milj čaka pridnih
rok. Poleg tega se vedno grade nove železnice in
novi kanali, po kterih bo prevažanje še ceneje.
Amerikanska konkurenca bo trpela še kacih 10 do
20 let in toliko časa bodo morali naši kmetje svoje
žito v zgubo prodajati. To bo marsikterega do zdaj
premožnega in previdnega kmeta spravilo na be¬
raško palico.

Veliko jih je, ki pravijo, da bi se dalo temu
ubraniti z varstveno colnino ali carino, s

— 81

ktero se domačim pridelkom primeroma visoka cena
zavaruje ali ohrani s tem, da se od tujih pridelkov
velika colnina pobira. Eeeimo, da imajo naši kmetje,
da pridelajo hektoliter pšenice, 8 gold. stroškov. Ako
Amerikanci prodajajo v Evropo hektoliter po 7 gold.,
jo morajo prodajati tudi naši kmetje po 7. Ako bi
se pri nas na amerikansko pšenico naložilo 1 gold.
colnine, bi veljala potlej 8 gold. in naši kmetje bi
pri pšenici ne imeli ne zgube, ne dobička. Ko bi
bilo pa od amerikanske pšenice treba po 2 gold. col¬
nine plačevati, bi imeli naši kmetje pri hektolitru
1 gold. dobička. Nekteri pravijo, da bodo kmalo
Amerikanci mogli k nam pošiljati pšenico po 5 gold.
in bodo še dobiček imeli. V tem slučaji bi se mo¬
rala colnina na amerikansko pšenico povišati na
4 gold., da bi naši kmetje imeli pri hektolitru 1 gold.
dobička.

Varstveno colnino nekteri zelo hvalijo, nekteri
jo pa zelo grajajo. Na Nemškem in Francoskem so
jo letos napravili. Zategadel bo pri nas žito še ce¬
neje in kmetje bodo imeli še manj dohodkov. V
našem cesarstvu, posebno na Ogerskem, se veliko
več žita pridela, kot se ga doma potrebuje in to
žito se je izvaževalo zlasti na Nemško in Francosko.
Od zdaj zanaprej se ga bo zavolj varstvene colnine
le malo izvaževalo, zato mu bo pri nas cena padla.
Ko bi na Francoskem in Nemškem varstveno col¬
nino samo proti amerikanskemu žitu napravili, potem
bi bila žitna cena pri nas višja kot je bila do zdaj.
Zdaj je pri nas varstvena colnina za žito nemogoča,

— 82  —

mogoče .je pa, da se okoliščine kmalo tako spre¬
mene, da bi se dala tudi pri nas vpeljati.

Vprašanje je, je li varstvena colnina dobra ali
ne. Najložje odgovorimo, če rečemo, da se nam taka
zdi, kakor kožuh. Po zimi kožuh nositi je pametno.
Kedar pa koga po letu v kožuhu vidimo, si pa
precej mislimo, da je njegovo zdravje spodkopano.
Varstvena colnina utegne včasih dobra biti, ko bi
pa kaka država vedno pri varstveni colnini pomoči
iskala, bi pa to kazalo, da je država gnjila. Ako bi
bila pri nas varstvena colnina za žito, bi kmetje
svoje žito dražje prodajali, ljudje po mestih in ne-
kteri mali kmetje bi pa žito dražje kupovali. Na
Gorenjskem kmetje žito sploh prodajajo, na Notranj¬
skem ga pa . sploh kupujejo, tedaj bi prava varstvena
colnina na Gorenjskem pomagala, na Notranjskem
pa škodovala. Kakor je na Kranjskem, tako je tudi
v marsikterih drugih deželah. V nekterih deželah,
kakor na Ogerskem, bi pa varstvena colnina le me¬
stom škodovala, kmetom pa večidel vsem pomagala.
Iz tega se razvidi, da se varstvena colnina za dalj
časa ne sme vpeljati. Za nekaj časa bi se pa sem
ter tje smela, namreč, ko bi kmetje prišli v tako
stisko, da bi si sami ne mogli več pomagati, poma¬
gati bi jim morali ljudje iz druzih stanov s tem,
da bi jim žito dražje plačevali. Taka pomoč pa
dolgo ne more trpeti, kajti sicer bi drugi stanovi
preveč opešali.

Varstvena colnina, ki kmetom iz stiske pomaga,
je tedaj dobra za nekaj časa. Ali nikdar se ne sme

— 38  —

pozabiti, da je varstvena colnina le tacaš dobra,
kedar kmetom v resnici pomaga. Bi colnina pri nas
kmetom pomagala? Nikakor ne, pomagala bi le
bogatinom, ne pa kmetom. Ko bi se namreč var¬
stvena colnina vpeljala, bi bilo več čistega dohodka
°d gruntov in gruntje bi postali več vredni. Od
vseh strani bi se kmetom denar na posodo ponujal
in kmetje, ki so že tako čez glavo zadolženi, bi se
še bolj zadolžili in bi se pozneje dolgi še težje zne¬
bili kot zdaj.

Varstvena colnina bi bila le tačas opravičena,
ko bi se napravile take postave, ki bi pomagale
kmetu dolga se znebiti. Tačas, ko bi kmetje se¬
danji dolg poplačevali, bi bilo dobro, da bi se njih
dohodki povikšali, da bi dolg preje plačali. Tačas
bi varstvena colnina kmetom v resnici pomagala,
zdaj bi pa kmetom, ki žito prodajajo, škodovala,
škodovala bi vsem, ki žito kupujejo, pomagala pa
le bogatinom, ki denar posojujejo.

Ker se je na Nemškem in Francoskem var¬
stvena colnina za žito vpeljala, mislijo pri nas v
povračilo napraviti varstveno eolnino za fabriške iz¬
delke. Na Nemškem in Francoskem imajo strašno
veliko fabrik in veliko tega, kar se tam v tabrikah
napravlja, se pri nas prodaja. Za naprej to ne bo
lahko in naši fabrikantje bodo dražje prodajali, bodo
imeli več dobička. Tedaj bodo v prihodnje na Nem¬
škem in Francoskem kmetje svoje žito dražje pro¬
dajali, fabriške izdelke pa ceneje kupovali in labri-
kantje bodo morali svoje reči ceneje prodajati. Pri

3

— 84

nas bodo pa kmetje žito še ceneje prodajali, tabriške
izdelke dražje plačevali in fabrikantje bodo imeli
dobiček.

Po tem takem se je varstvena colnina spre¬
menila v tiho vojsko, ki bo pa marsikterim več ško¬
dovala. kot najbolj krvava vojska.

v

Živinoreja.

Glavne dohodke imajo kmetje od živine, na
večih krajih še druzih dohodkov nimajo ne. Žita
nimajo povsod za prodaj, in kjer ga imajo, ga mo¬
rajo po nizki ceni prodajati; kako živinče imajo pa
med letom povsod na prodaj in živina ima zmirom
primeroma visoko ceno, ker Amerikanci pri živini
ne morejo dosti nagajati.

Zategadel pravijo nekteri: Pustite polje in pe¬
čajte se le z živinorejo. A. to ni prav. Nekteri kmet
se morda res preveč s poljem ukvarja, in marsikteri
se premalo meni za živino, ali sploh mora kmet
gledati, da si vsakdanji kruh sam prideluje. Skrbeti
mora kmet, da ima kolikor mogoče najmanj stroškov.
Kmet bi ne bil več kmet, ko bi si moral kakor
kupec ali rokodelec ves živež kupovati. Po nekterih
krajih tudi nimajo drugačne stelje kot slamo in slama
je gotovo najbolja stelja.

Nekteri pravijo, sejte trgovske ali drage rast¬
line. Taka trgovska rastlina je hmelj. Res je, da se
pri takih rastlinah dosti zasluži, če jih le malokdo
sadi. Ko bi se pa zelo sadile, bi manjkalo kupcev

— 85 —

in zaslužka bi ne bilo nič. Sploh se pa cena takim
rastlinam kaj lahko podere. Na Češkem so se kmetje
prav zelo pečali s sladkorno peso, ki so jo fabrikam
prodajali. Lani je pa cena sladkorju zelo pala in
kmetje pese še za polovično ceno niso mogli prodati.

Nekaj bi pa kmetom vendar-le svetovali, in
sicer, da bi se bolj poprijeli sadjarstva. S sadnim
drevjem ni dosti opraviti, zategadel se na polji in
pri živini nič ne zamudi. Pri sadji je dosti veselja,
dosti vžitka. Sadje je dobro za dom in če ga je kaj
več, tudi za prodaj.

Tudi bi radi svetovali, da bi kmetje za živino
bolj skrbeli, pa tega ne storimo, ker vemo, da bi
naš svet nič ne pomagal. Naši kmetje so večinoma
zadolženi; zategadel morajo vsako živinče, ko se ne¬
koliko poredi, prodati, da obresti plačajo. Na Pru¬
skem imajo zdaj manj živine kot pred 80. leti, ako-
ravno je zdaj veliko več ljudi. Najbrže je tudi pri
nas na Kranjskem taka. Le poglejte v hlev hudo
zadolženega kmeta: v kotu je nekaj živine, in sicer
take, da bi bilo skoro nevarno, se jej z žveplenkami
bližati. Pri nas je tedaj, dokler bodo kmetje v dolgu,
umna živinoreja nemogoča.

Ako je živina slaba, ako živine manjka, tudi
gnoja manjka. Zategadel rečemo, kolikor več je
dolga, toliko bolj pusto, toliko bolj nerodovitno
je polje.

In da se vsa podoba razdejanja pokaže, re¬
čemo, kolikor več je dolga, toliko bolj izsekani so
gojzdi. S tem pridemo do tretjega odstavka.

3 *

— 36  —

Dohodki od gojzdov.

Z gojzdom navadno ni nič dela in vendar se
vsako leto more nekaj brez škode izsekati; poleg
tega se dobiva iz njega tudi stelja. Kdor ima dober
gojzd, plača lahko vse stroške pri gospodarstvu iz
dohodkov od gojzda in gojzdu se nič ne poznh. Ali
koliko je še kmetov, ki bi imeli lepe gojzde! Povsod
je že zelo izsekano in če kje na lep gojzd naletiš,
smeš soditi, da ni kmetsk.

Zakaj so gojzdi izsekani? Zato, ker se kmetje
smejo in ker se večjidel morajo zadolževati. Ako dobi
zemljišče z lepim gojzdom zapravljivec v roke, se
kmalo dobi tudi „dober prijateljki  na gojzd rad
posodi brez vsake intabulacije in gojzd je vničen.
Drugi mora velike dote odštevati; ker nima goto¬
vega denarja, si misli, bolje je iz gojzda prodati kot
v dolg zlesti. Tretji je zadolžen; obresti se morajo
plačati, hajd v gojzd. Tako se gojzd polagoma, včasih
pa tudi naglo izseka.

Nekdaj so bili gojzdi večidel občinski. Vsaka
občina je imela gojzd, iz kterega so občani dobivali
les za kurjavo in stavbo. Ce je kdo še tako ubožal,
les za dom je imel vendar-le; zdaj bodo pa morali
kmalo tudi tisti, ki imajo največe grunte, les kupo¬
vati, reveži pa vedno zmrzujejo. Se ve, da so prej
marsiktere občine z gojzdom slabo gospodarile, ali
to bi se jim bilo lahko zabranilo. Zdaj se pa za¬
dolženimi kmetom ne more zabraniti, kajti ko bi se
jim prepovedalo gojzd briti, bi ne mogli obresti

— 37  —

plačevati in boben bi precej pel. Vendar so pa ob¬
čine veliko bolje gospodarile, kakor zdaj posamezni
gospodarijo. Tega ni treba dokazovati; vsak star

mož ve pripovedovati, kako so bili včasih gojzdi za¬
raščeni in vsakdo vidi, kako so zdaj iztrebljeni. Po¬
glavitno je pa, da so prej gojzdi služili vsem, tudi
revnim kmetom, zdaj pa koristijo večidel le lesnim
trgovcem in upnikom.

Ako je pa bila morebiti v kterem kraji po¬

trebna razdelitev gojzda, preskrbeti bi se bilo moralo,
da se kmetski hiši nikdar ne sme potrebni les vzeti

ali kar je vse eno, da se kmetska hiša ne sme za¬

dolževati, kajti kedar se prične zadolževanje, prične
se tudi vničevanje gojzda.

Koliko vničenje gojzdov škoduje, ve vsakdo.
Manjka lesa in stelje, brez tega pa kmetje ne mo¬
rejo shajati. Zaraščeni gojzdi zadržujejo mokrino,
ter jo le polagoma oddajajo po studencih, po izse¬
kanih gojzdih se pa ob deževji voda naenkrat od¬
teče in nastane povodenj, po leti pa vode pomanj-
kuje. Kjer so gojzdi iztrebljeni, tam ima veter hujšo
moč ter odnaša prst in kmalo se pokažejo gola rebra.
Ce se bodo gojzdi še nekaj časa tako vničevali, bo
kmalo povsod tako, kakor na Krasu, kjer se ne vidi
druzega kot skala pri skali.

Iz tega je razvidno, kam nas je pripeljala pra-
v ica dolg delati. Živine je vedno manj, polje zgublja
rodovitnost in gojzdi se spreminjajo v Kras. Mala
Azija je bila nekdaj jako cvetoča in rodovitna dežela.
Ko so pa kmete oderuhom v roke dali, se je pa

— 88  —

kmalo spremenila v puščavo. To tudi naše lepe do¬
movine čaka, če ne pridejo kmalo druge postave.

Domača obrtnija.

Kaj je domača obrtnija? Ako se kmetje v
kaeem kraji poleg kmetijstva pečajo še s kacim po¬
stranskim opravilom, na pr. z izdelovanjem suhe
robe, z lončarijo, s slamnikarijo, čipkarijo, imenu¬
jemo tako postransko opravilo domačo obrtnijo ali
domačo industrijo. Pri domači obrtniji se zasluži
najmanj po 20 kr. na dan in sicer tačas, ko ni po¬
sebnega dela pri kmetijstvu. Y Idrijskem okraji so
predlanskem samo pri čipkariji zaslužili 10.000 gold.
Zategadel ni čudno, da si marsikje, kjer še nimajo
domače obrtnije, zelo prizadevajo si jo dobiti.

Kaj mislimo mi o tej stvari? Mi mislimo, da
je tam, kjer se že od nekdaj s koristjo pečajo z
domačo obrtnijo, kakor v Ribnici, treba podpirati
domačo obrtnijo, kar se največ dA Kjer se pa še
le želi vpeljati kaka domača obrtnija, tam je treba
največe previdnosti. Zakaj ? Zato ker je domača
obrtnija le tačas dobra, če je v resnici postransko
delo, ki kmetijstvu nič ne škoduje, temveč mu po¬
maga. V zgled navedemo dve domači obrtniji, s
kterimi so se zadnji čas na Kranjskem posebno zelo
začeli pečati, namreč slamnikarijo in čipkarijo. V
Domžalah so v zadnjih petnajstih letih napravili
Tirolci veliko fabrik, v kterih se slamniki  izde¬
lujejo. V okolici daleč na okrog pleto po vseh hišah

— 39 —

kite za slamnike in sicer pleto vse ženske, otroci
in nekteri moški. S početka je pridna in gibčna
ženska zaslužila po 50—70 kr. na dan. Zdaj je pa
že veliko manjši zaslužek, pretečeno zimo se je pri-
pletlo na dan po 10—30 kr. Vendar je še tudi ta
zaslužek dober, če se pomisli da se dobi le pri po¬
stranskem delu. V Domžalski okolici so kmetje še
primeroma trdni, zato je njih glavno opravilo kme¬
tijstvo. Po leti se kite nihče ne pritakne in sramotno
bi se jim zdelo, ko bi kdo v senci kito pletel. Kedar
se pa jeseni kmetijsko delo zunaj opravi, se pa vse
h kiti vsede. Kako prijetno je tam po zimi, zlasti
zvečer! Razgovarja se, bere, poje in kratkočasi se
pri pridnem delu. Ljudje so bolj zadovoljni kot
Marsikje drugod. Se ve, tu govorimo le o okolici;
v Domžalah samih je pa tako, kakor povsod, kjer
so fabrike.

Ko bi se slamnikarija ustavila, bi za kmete
sicer ne bilo prav, a ne škodovalo bi jim tudi ne
posebno, ker imajo kmetijstvo za glavno opravilo in
se o kmetijstvu žive, zaslužek pri kiti je pa le nekak
poboljšek. Ali nekaj moramo vendar še omeniti.
Večidel se zaslužek od kite prav obrne, marsikak
krajcar gre pa tudi za žensko nečimernost; misli
se, saj ni bilo treba dosti trpeti, zato pa tudi ni
treba dosti gledati, kako se izda. Zdaj je kita res
postransko opravilo, ali če se postave kmalo ne spre¬
mene, bodo tudi tii kmetje opešali in kita bo za
nektere glavno opravilo. Potem bo pa kita, ki zdaj
koristi, škodovala kmetijstvu in zdravju. Tudi tega

— 40

ne smemo zamolčati, da fabrikantje kite preslabo
plačujejo, da imajo sami prevelik dobiček, ker dru¬
gače bi ne rastle fabrike kakor gobe iz tal.

Y Idrijskem okraji se je pa v zadnjih petih
letih čipkarija  (klekljanje) zelo razširila. V tem
okraji je kmetsko ljudstvo primeroma siromašno,
zaslužek pri čipkariji pa primeroma velik. Kakšni
nasledki izvirajo iz tega? Veliko jih je, ki po zimi
in po letu pri čipkah sključeni sede in ki ne marajo
druzega dela poznati. Kdo ne ve, koliko tako delo
zdravju škoduje; jetika bo kmalo na vrsti. Gospo¬
darji tožijo, da ne morejo dobiti poslov, učitelji pa,
da otroci zarad eipkarije v šolo ne hodijo.

Zaslužek pri čipkariji je v Idrijskem okraji ve¬
liko večji kot drugod. Ženska, dokler je zdrava in
mlada, se prav lahko živi in tudi kaj prihrani; ali
za družino ta zaslužek ne zadostuje. Kaj bi bilo,
ko bi se čipkarija danes ali jutri ustavila, kar je
kaj lahko mogoče. Kaj bi bilo z otroci, ki se no¬
benega druzega dela niso privadili, kaj z odraslimi,
ki so se druzega dela odvadili?

Le kmetijstvo je trdno in se nikoli ne zvrne,
če ga slabe postave ne zvrnejo. Domača obrtnija
je pa, kakor fabrika, zelo goljufiva, čez noč lahko
premine. V Kudogorji so nekdaj rudo kopali, ko
je ruda pošla, so se morali druzega dela lotiti. Za¬
čela se je čipkarija in bil je pri njej kolikor toliko
dober zaslužek. Zdaj so pa ženske vesele, če morejo
pri čipkariji po 12—14 kr. na dan zaslužiti; manj¬
šega in slabšega zaslužka si pač ne moremo misliti.

— 41

Tako bo najbrže tudi na Kranjskem. Kedar se bo
cipkarija zelo razširila in se bodo ljudje diuzega
dela odvadili, bo cena padla in ljudje se bodo mo¬
rali s čipkarijo ukvarjati, če tudi ne bodo več kot
14 kr. na dan zaslužili.

Le eno domačo obrtnijo smemo in moramo
brez ovinkov priporočati, namreč, da bi se po zimi
izdelovala, kolikor je največ mogoče, obleka in orodje
za dom. Pri vsaki obrtniji za prodaj je pa treba
največe previdnosti.

*

* *

Pregledali smo poglavitne stroške, ki so se vsi
povišali in poglavitne dohodke, ki so se vsi zmanj¬
šali. Nekterim se morebiti čudno zdi, zakaj du-
hovske bire nismo omenili. Tega pa zato nismo
storili, ker smo govorili samo o stroških, ki so se
Povišali; duhovska bira je pa enaka ostala in je
sploh tako majhna, da duhovni po več krajih kaj
težko shajajo. Videli smo, da so že navadni stroški
veliko večji od dohodkov. Kaj pa, če pridejo še
nenavadni stroški, nesreča na polji in pri živini,
bolezen in smrt? Kmetom se je ukazalo več nositi
kakor morejo, kmetje so preobloženi in bliža se jim
beraška palica. To so naredile postave; to je na¬
sledek liberalne dobe. Zatoraj volimo si poštenih
in krščanskih srenjskih, deželnih in državnih po¬
slancev, pa živimo tudi sami pošteno in krščansko;
potem tirjajmo in tirjajmo dobrih postav in — dale
se nam bodo.

42  —

O zemljiškem dolgu.

Zemljiško zadolževanje je škodljivo in
neumno.

Kako rodovitno je zemljišče ob potoku ali reki,
ako se voda prav napeljuje in rabi. Ali kako velika
je škoda, ako voda svojo strugo zapusti, ter se kot
povodenj razlije po rodovitnem zemljišči; prst zgine
in pokaže se prod. Toda, kakor vsaka stvar je ko¬
ristna, ako jo le človek prav rabi. Toda je močna
in lahko zemljišče vniči ali človek je še moeneji. Bog
je dal človeku um in ga postavil gospodarja vsi na-
tori. človek more s svojim umom in svojo pridnostjo
ukazovati vodi, da ne prestopa bregov. Ako strugo
trebi in jezove napravlja, mu bo voda le koristna.

Ako bi pa roke križem držal in mislil, naj se
zgodi volja božja, bi bila to turška vera. človek
mora sam vse storiti, kar je v njegovi moči in bla¬
goslov božji mu ne bo odšel. Pomagaj si sam in
pomagal ti bo Bog. Sramotno je za človeka, ako se
po njegovi nemarnosti koristna voda spremeni v po¬
gubno povodenj.

Kakor voda, tako je tudi denar ali kapital
zemljišču koristen in sicer kakor voda, le tačas ko¬
risten, ako se dobro napeljuje in rabi. Ako pa ka¬
pital svojo mejo prekorači s tem, da se na zem¬
ljišče dolg napravlja, je pa ravno tako škodljiv kakor
povodenj. In o tej denarni povodnji ali o zemljiškem
zadcjženji hočemo zdaj govoriti.

— 43

Videli smo, da ima kmet zategadel toliko manjše
dohodke in toliko veče stroške, ker se more in mora
zadolževati. Eekli smo, da je pravica, da sme kmet
na svoje zemljišče dolg delati, najškodljivša pravica.
Zdaj pa še pristavimo, da to ni samo najškodljivša,
ampak tudi najneumniša pravica. Pri starih paganih
(nevernikih) je smel mož sebe, svojo ženo in svoje
otroke prodati v sužnost. Kaj ne, da je imel mož
veliko svobodo, kakor bi mi zdaj rekli, in veliko
pravico. Ali pa dobite kterega pravega kristijana,
kteremu bi se ta pravica ne zdela najneumniša, naj-
ostudniša ?

Mož je sicer res gospodar sebi, svoji ženi in
svojim otrokom ali vendar ne sme s seboj in svojo
družino ravnati, kakor bi se mu ljubilo, ne sme ni
sebi, ni svoji družini škodovati, ampak ravnati se
mora po božji volji, skrbeti mora za-se in za dru¬
žino. Kdor temu pritrdi, mora tudi pritrditi, da
kmet na svoje zemljišče ne sme dolga delati.

Se li zadolžen kmet kaj razloči od sužnjega?
Prav nič. Svoje pridelke mora ob novini ali pa še
celo, kakor se godi sem ter tje po svetu, pred no-
vino prodati in potem mora celo leto z družino stra¬
dati in za upnike delati. To je novo suženjstvo, ki
je staremu podobno kakor jajce jajcu, le da je bilo
pri starem nekaj manj prostosti, pri novem pa precej
manj jedi. Kakor namreč vsak gospodar ve, da dela
v svojo korist, ako daje živini dobro zobanje, tako
se je tudi pri starih paganih sužnjem dajala tečna
hrana, da so se trdni in sposobni za delo ohranili.

44  —

Ko bi se pri nas staro suženjstvo zopet uvelo,
bi se li kdo za sužnja prodal? Jaz mislim, da bi
še prodaje ne bilo treba, ampak zadolženi in z
gruntov prepodeni kmetje bi v suženjstvo zastonj
drli, misle si, bomo imeli saj živež, ki ga zdaj po¬
grešamo. Tako smo napredovali, odkar smo Boga
zapustili.

Kakor človek ne sme s svojo ženo in s svo¬
jimi otroci počenjati, kar bi hotel, tako tudi ne sme
s svojim zemljiščem. Bog je prvi in najvišji go¬
spodar, on hoče, da se od zemljišča živi družina in
narod, ne pa, da bi si posamezni iz zemljišča do¬
biček vlekli ter pregrešnemu mamonu služili. Kmet,
ki se zadolži, škoduje najprej svojemu zemljišču; žito
prodaja ob novini, seno na travniku, tele v kravi;
ko pride božič, je že treba žita kupovati; ker ni
živine, ni gnoja, in ni pridelka, gojzd kaže pa rebra.
Tak kmet škoduje svoji družini in svojemu narodu.
Dobiček ima edino le upnik, ki dobiva obresti, ki
žanje, koder ni sejal.

Toliko bi bilo dosti, kajti vsak, kdor ima oči
zato, da gleda, lahko sprevidi, koliko zemljiški dolg
škoduje zemljišču in kmetu. Ker se pa nekteri še
zdaj tako potegujejo, da bi se kmet še nadalje svo¬
bodno zadolževal, zato hočemo o tej neumni svobodi
ali pravici še dalje govoriti.

Potok je zemljišču koristen, ako je med njima
trden in visok breg in je napravljena zatvorniea, s
pomočjo ktere more kmet o pravem času vodo na
zemljišče spuščati. Taka pregraja mora biti tudi med

— 45  —

zemljiščem in kapitalom, to se pravi med kmeti in
tistimi, ki denar sposojujejo. Dandanes so vse meje
podrte; tisti, ki mislijo, da so neznansko modri in
učeni, pravijo, kmetu ni več treba jeroba, kmet
mora biti svoboden, on je že dovolj pameten, da
se bo nezgod varoval, če pa še ni, naj se pa spa¬
metuje.

To bi bilo dobro, ko bi bili vsi ljudje enako
močni in v enakem položaji, ko bi bila med njimi
taka krščanska ljubezen, ko med prvimi kristijani
Vpije se zdaj, da naj imajo vsi ljudje enake pravice-
To bi bilo lepo, ko bi bili vsi ljudje enaki po moči,
Po stanu in po ljubezni. Ali ker ljudje niso, in ne
morejo biti enaki, zato tudi ne morejo in ne smejo
'meti enakih pravic. Neumno in grozovito bi bilo,
ko bi bile za mogočnega in slabega enake pravice.
Edino pametno je: vsakemu svoje. Voda mora imeti
svoj prostor in znemljišče svojega. Volk in pa jagnje
ue smeta imeti enačili pravic, med njima mora biti
pregraja; pastir mora ovce varovati. Ko bi imela
volk in jagnje enake pravice, ko bi se volk in jagnje
svobodno srečevala, kaj bi se zgodilo, kolikokrat bi
so srečala?

Tak, ki ima kapital, je zmirom močneji od
kmeta, ki nima kapitala. Zakaj je kapital močneji
°d zemljišča, zakaj je kapital zemljišču nevaren?

Zemljišče je nepremakljivo, kapital je pa pre¬
makljiv. Kmet je na rušinjo navezan, on ne more
svojega zemljišča ne za ped premakniti, mora ga
sam obdelovati in vedno na njem in pri njem biti.

— 46 —

Nasproti temu je pa denar zelo premakljiv, v
naši papirnati dobi zelo lahek in po telegrafu se
lahko na vsako stran sveta odpošilja. Kmet ne more
podnebja poiskati, da bi njegovo rodovitnost povikšal,
denar se pa more, kakor bi trenil, poslati tje, kjer
prinaša največe obresti in pri tem se morajo od
denarja, kar ga je doma ostalo, plačevati veče obresti,
zato ker je manj denarja na ponudbo.

Zemljišče je omejeno, kapital je pa neomejen.
Zemljišče se sicer z delom in denarjem napravi ro-
dovitneje ali povekšati se ne dš, niti za oral. Na¬
sproti temu se pa more kapital neskončno pomnožiti.
Deni 100 gold. v hranilnico ali posojilnico in puščaj
obresti. Brez najmanjšega truda se bo teh 100 gold.
v sto letih pomnožilo na kacih 10.000 gold. in v dve
sto letih na en milijon. To je grozovito, to je proti-
natorno in s tem so obresti obsojene. Zidovska Roth-
sehildova družina ima kacih pet milijard ali pet
tisoč milijonov premoženja. Ako bi imela tudi v
prihodnje priložnost na take obresti svoj denar iz¬
posoj evati, kot zdaj, bi v sto ali dvesto letih bilo
Rothschildovo vse na svetu do zadnjega vinarja in
do zadnje pedi zemlje. Pomisli še enkrat: ako deneš
100 gold. v posojilnico, se bo brez najmanjšega
truda v dvesto letih narastel en milijon, ako pa kupiš
za 100 gold. njivico, bo ta njivica, ako se ne bo
obdelovala, čez dvesto let le 100 gold. vredna; ako
se bo pa z največjo skrbjo obdelovala, bo morebiti
še enkrat toliko vredna, to se pravi, bo še enkrat
toliko pridelkov donašala kot jih zdaj donaša.

— 47  —

To je tista kapitalova dobrota, ktero nekteri
tako zelo hvalijo. Kapital se v sto letih stokrat po¬
množi in je zategadel tudi stokrat močneji od zem¬
ljišča. In za oba naj bi bile enake pravice! Pustite
volka k jagnjetu in dajte jagnjetu pravico volka po¬
žreti, volku pa recite, da ne sme jagnjetu nič ža¬
lega storiti! Kdo se ne smeja? Kedar bo tudi zem¬
ljišče v sto letih stokrat rodovitneje, tačas naj se
Pa le dolg dela. To se bo pa zgodilo o svetem nikoli.

Idimo dalje. Kmet ne more prisiliti zemljišča,
da bi mu toliko in toliko pridelkov donašalo. Pride
slaba letina in še seme se ne povrne, prikaže se
nesreča v hlevu in priredek je za pet let pri kraji.
Kapital pa ne pozna nesreče, ne nevarnosti; ako je
Še tako slaba letina, ako kmet ni čisto nič pridelal,
°bresti morajo biti plačane. Hranilnice in posojil¬
nice ne poznajo in ne smejo poznati usmiljenja,
vedno množeči se kapital jih drvi brez prenehanja
in brez ozira naprej. Obresti naraščajo noč in dan,
v delavnikih in praznikih, v slabih in dobrih letinah.
Zato mora zadolženi kmet noč in dan delati za ka¬
pital, zato si mora v delavnikih in praznikih pritr-
govati, da nekoliko ustreže nikdar sitemu kapitalu.
Vendar si v slabi letini ne more toliko pritrgati, da
^i obresti plačal. Kaj se zgodi? Obresti se pripišejo
dolgu ali pa se mora za obresti z nova na posodo
vzeti. Na vsak način se mora dolg .pomnožiti; zato
se pravi, dolg se sam dela.

Kedar je dobra letina, se obresti že plačajo.
Ali tudi v dobri letini je zadolženi kmet popolnem

48 —

v upnikovi oblasti. Vsak dan lahko upnik kapital
odpove. Odpoved  je meč, ki visi nad glavo ubo-
zega kmeta, vsak trenutek lahko nanj pade in ga
smrtno ali vsaj hudo rani. Kedar kmet nov dolg
dela, laglje in ceneje na posodo dobi in sicer zato.
ker že dalj časa ve, da bo treba na posodo vzeti,
zato ima priložnost premisliti in poprašati, kje bi
bilo ceneje in tudi zato, ker vsak raje posodi onemu,
ki do zdaj še ni bil zadolžen. Odpoved pa navadno
kar naenkrat pride, ko kmet ni pripravljen. Treba
je del zemljišča odprodati in sicer prav po ceni
kaeemu zemljiškemu Barantaču, ki le na očitni dražbi
ali pri posestnikovi zadregi kupuje. Največkrat se
pa v tem slučaji nov dolg napravi, ker kmet ne
more zemljišča kosati, ali pa ker upniki, ki so v
gruntnih bukvah zapisani, ne privolijo. Ali z na-
pravljanjem novega dolga je križ. Vsakdo ve, da
mora kmet denar imeti in marsikomu se dozdeva, da
bi posojilo ne bilo popolnem varno, zato se stavijo
visoke obresti in neznosni pogoji. Ako pa kmet ne
more niti od zemljičča kaj odprodati, niti na po-
sodbo dobiti, se pa boben oglasi.

Upnik bi kapitala, posojenega na zemljišči ne
smel nikdar odpovedati, kajti odpoved je v popol¬
nem nasprotji z zemljiščem. Trgovcu ali rokodelcu
se dolg more in sme odpovedati. Na pr. trgovcu,
ki gre v Trst po blago, manjka 1000 gobi., ki jih
na posodo vzame; čez pol leta prodd blago in ves
kapital ima nazaj in dolg lahko plača. Mizar „zlic-
tira“ vse mizarsko delo pri novem šolskem poslopji,.

— 49

pa nima denarja za les; dobi na posodo, napravi
Pri poslopji, kar je treba in v nekaj mesecih dobi
zasluženo plačilo, s kterim more posojilo vrniti. Kmet
bi si rad spomladi prascev kupil pa nima denarjev;
sosed mu posodi, rekoč, tu imaš za dva para prascev,
e n par jih boš na zimo doma zaklal, en par pa
prodal in iz tega meni vrnil, kar sem ti posodil.
V  tem slučaji pravimo, da so trgovec, mizar in kmet
dobili denar na kredit. Kredit  se pravi po naše
zaupanje; toraj, jaz ti d&m na kredit, se pravi toliko
kakor, jaz ti toliko-le zaupam, ker se zanesem na
tvojo poštenost, da mi boš vrnil; kredit more biti
todaj le oseben. Kredit je v obče opravičen in
Potreben.

Vse drugače je pa z zemljiškim dolgom. Na pr.
jaz imam lepo njivo, ki je vredna 1000 gold. in na
to njivo vzamem 500 gold. na posodo. Zdaj pa
vprašam, kedaj bo tisto leto, da bom toliko pridelal
®a tej njivi, da bom dolg plačal? Nikdar, in zato
Se  mi tudi dolg ne sme nikdar odpovedati. Po¬
sojilo pa, ki se ne sme odpovedati, ni zemljiški
dolg, ampak zemljiška renta, o kteri bomo pozneje
govorili.

.Nekteri tudi zemljiškemu dolgu pravijo realen
a d stvaren kredit. Ali to je popolnem napačno, ker
stvarnega kredita še ni ne. Hranilnica kaj rada
Posodi, ako se more intabulirati na prvo mesto
a b na kredit ti ne da niti krajcarja, tedaj ona ne
Za upa tebi, ampak vzame v zastavo ali hipoteko tvoje
Ze mljišče.

4

— 50 —

Ako imaš zadolženo zemljišče, ni prav za prav
zemljišče tvoje, ampak upnikovo-. Brez upnikovega
dovoljenja ne smeš ničesar odprodati, dohodke od
zemljišča ali obresti dobiva tudi upnik in vendar,
kar je najbolj čudno, davki se vsi do krajcarja le
od tebe tirjajo. Ti imaš zemljišče, ki daje 100 gold.
čistega dohodka in ob enem se ti je dolg na zem¬
ljišči tako pomnožil, da je treba vseh 100 gold. dati
za obresti. Ali davkar hoče imeti od tebe na vsak
način 30—50 gold. davka. Ti jih se ve da ne moreš
plačati, zato te brič za trikrat okliče. Kaj se zgodi?
Nobenega kupca ni in tvoj upnik kupi za 1000 gold.
Nič ti ne pomaga zdihovati, da je bilo zemljišče s
poslopjem vred vredno 3000 gold. in da moraš do¬
biti 1000 gold., ker si imel le 2000 gold. dolga. Po
svetu te poženo in ne dobiš niti krajcarja, ampak
— strašno čudo, ti si še 1000 gold. dolžan upniku,
ker je upnik zemljišče, ki je bilo 3000 vredno in
na kterein je imel 2000 gold. sposojenega, kupil za
1000 gold. Ti skoraj moraš obupati, kajti ko bi bil
tudi tako srečen, da bi si s pridnim delom kaj pri¬
dobil, upnik ti ima pravico vse vzeti.

Upnik je posodil le na tvoje zemljišče, tebi ni
zaupal niti krajcarja in vendar morata za povračilo
dobra stati zemljišče in ti.

Zemljiški dolg je toraj najgrozoviteja neumnost.
Zategadel moramo tirjati, da se odpravijo postave,
ki kmetu dovoljujejo ali celo ukazujejo na zemljišče
dolg delati.


51

Razkosavanje in nakopičevanje zemljišč.

Zemljišča so se še le v sedanjem stoletji za¬
čela razkosavati; prej to navadno ni bilo dovoljeno,
razen ob laški meji. Postave, ki to dovoljujejo so
škodljive, ali vendar bi ne mogle dosti škodovati,
ko bi se kmet ne smel zadolževati. Akoravno je
razkosavanje po postavi dovoljeno, se zdi vendar
kmetu sramotno. Le kedar sila kola lomi, le kedar
ki se moral dolg poplačati, le tačas se kos zemljišča
odproda. Največ se pa v tem oziru greši, kedar
Pride zadolžena kmetija na kant, in jo kupi kak
zemljiški barantač. Kupi jo dober kup, potem jo
Pa na drobne kosce razdrobi in sosedom prav oso¬
ljeno prodaja. Na Kranjskem imamo več ljudi, ki se
s  tem poslom bavijo. Ker ti ljudje ravno tako velike
dobičke v žep spravljajo, kakor drugi mesarji, bi nič
škodovale, ko bi se jim najdražji patent naložil.

Zakaj je razkosovanje zemljišč škodljivo? Pri
Oas na Kranjskem so večinoma tako majhne kmetije,
da se brez škode ne more nič od njih odprodati.
Kjer se kaj od kmetije odproda, tam se mora tudi
J1 okaj živine odprodati, tam družina nima več zadosti
°Pravila in gospodarsko poslopje postane preveliko.
-Rekli bi skoraj, da so pri taki kmetiji stroški ravno
tako veliki kot prej, dohodki pa precej manjši. Ali tudi
taka kmetija, ki ima po vseh krajih prikupljene kose,
je v gospodarskem oziru slaba. Koliko je treba več
v °žnje in dela, koliko se gnoja potrebuje, kako težko se
Nadzoruje, kake sitnosti so dostikrat pri setvi in žetvi!

4 *

— 52 —

K temu, da imajo pri nas kmetije tako raztre¬
sene kose, je veliko pripomogla tudi razdelitev
občinskih pašnikov in gojzdov,  ki se je v
zadnjih dvajsetih letih vršila. Pač se mora vsakemu
smešno zdeti, ki pregleduje oddeljene kosove. Od
daleč se ravno tako vidi, kakor bi bili inženirji jer¬
mene rezali, kajti dobe se parcele, ki so dolge po
sto ali petsto klafter, široke pa tako, da bi še kozla
ne mogel prevrniti.

Je bilo li prav, da seje  občinski svet razdelil?
Nikakor ne. Tako razdeljeni kosi se ne morejo ob¬
delovati, kakor bi bilo treba. Prej je imel vsak revež
drva in stelje preveč in za prodaj pa ni smel no¬
beden sekati, zdaj bodo morali pa kmalo največi
kmetje zmrzovati, ker vsaki je svoj del dal posekati
in nekdanji občinski svet je — goličava, kras. Od
razdelitve so imeli večidel dobiček samo lesni trgovci,
ki so gojzde dober kup obrili.

Zemljiško razkosavanje je krivo, da se je šte¬
vilo bajtarjev, gostacev in postopačev tako pomno¬
žilo. On ali ona dobi dote ali si prisluži 100 gold.,
sklene se zakon, kupi se prostor in napravi se baj¬
tica. Pravim bajtica, ker po najnovejši modi ni za
bajto treba druzega, kot veža in ena soba; okoli
bajte pa ni toliko domačega prostora, da bi se kokoš
zmuzala. In v tako bajto se še gostači dobe. To je
opis naših najnovejših hišnih posestnikov, ki se, kar
zadolževanja zadeva, od starih ne dajo prekositi.

V bajtah je siromaščina in zanikernost doma.
Otroci odrastejo v postopanji in brez pravega poduka

53  —

v pokoro sosednjim kmetom. Zategadel ni čudno, da
kmetje žele, da bi se prepovedala svobodna ali
beraška ženitev.  Kaj mislimo mi o tem? Ne¬
kdaj, ko je živo krščanstvo bilo v postavah in v
življenji, ni bilo toliko revežev, in reveži, ki so bili,
so čislali zatajevanje in devištvo. Ali zdaj je vse
drugače. Postave pravijo, da je vsak človek prost,
da sme narediti, kar mu drago, in ravno te postave
so napravile, da je na eni strani revežev brez števila,
ri a drugi strani pa peščica zelo bogatih bogatinov.
Kako morete revežu, ki nikakor ne ume, zakaj ima
le malo številce ljudi vsega v obilnosti in zakaj vsi
drugi stradajo, kako morete revežu dopovedati, da
Je zanj tudi zakonska ljubezen prepovedana? Ako
bi prišel k meni kak revež prašat, naj se li oženi
ali ne, bi mu jaz rekel: Prijatelj, nikar, ti boš sebe
In otroke pahnil v največo nesrečo; pomisli, da je
ttied čednostmi, ki jih je Jezus posebno priporočal,
budi zatajevanje samega sebe. Ako je do zdaj krščanski
živel in ako v istem kraji ni bilo dosti slabih zgledov,
1; ne bo najbrže ubogal; ako je pa v tistem kraji dosti
Pohujšanja in ako je že zdaj v kaki pregrešni zvezi
živel, me najbrž ne bo ubogal. Tedaj jaz bi le od¬
svetoval, nikdar pa ne prepovedal, ker bolje je v
z akonu kot v pohujšanji živeti. Koliko se morajo po
Oekterih krajih duhovniki truditi, da reveže, ki imajo
Ze  po par otrok, pred Bogom in svetom po krščanski
z edinijo!

Beraški zakoni so res velika nesreča, ali še
Ve ča nesreča bi bila, ko bi se taki zakoni prepove-

— 54  —

dali. Edino pametno in potrebno je, da se priložnost,
M v take zakone napeljuje, popolno odpravi. Ako
raste pred tvojo hišo trnjev grm in ti ga ne moreš
trpeti, kaj ti je treba storiti? Če vzameš nož in po¬
režeš vsa stebla, bode drugo leto še več mladik po¬
gnalo in pri obrezovanji bo zopet tvoja roka krva¬
vela in tretje leto ti bo krvava roka zopet kazala,
da obrezovanje nič ne pomaga. Ako hočeš spaka res
odpraviti, vzemi rovnieo in lopato in skoplji grm s
korenino vred, pa bo mir. Pomagajmo ljudem k
blagostanju, kakor je bilo tačas, ko so bile postave
še krščanske in beraški zakoni bodo sami zginili.

A nihče naj ne misli, da se mi bajtarji sploh
mrze. Ne, bajtarji so potrebni, ker kmet potrebuje
delavcev, vsi delavci pa ne morejo kmetje biti. Ne¬
kdaj, ko je bilo bajtarjev razmeroma malo, so imeli
vsi dosti dela in zaslužka in so skoraj ravno tako
zadovoljno živeli, kot kmetje. Edino to ni prav, da
so se bajtarji v zadnjih letih tako silno pomnožili,
da ne morejo dobiti ne dela ne jela.

Pravica svobodno zadolževati se je napravila,
da kmetje ne morejo več shajati. Posledica temu je,
da se zemljišča slabe, razkosavajo in po očitni dražb'
prodajajo. Zato ni nič čudnega, da bogati, ki svo¬
jega obilnega denarja že nikomur več ne morejo iz-
posojevati, taka zemljišča radi kupujejo in si na¬
pravljajo strašno velika posestva, ki jih latifun-
dije  imenujemo. Taka velika posestva so grozna
nesreča; prejšnji kmetje postanejo najemniki in de¬
lavci, ktere gospod vsak dan lahko prepodi.

— 55 —

Kaj je Grško, malo Azijo, Sirijo, Egipt, Afriko,
ti so bile nekdaj cvetoče in rodovitne dežele, spre¬
menilo tako rekoč v puščavo. Bogatini so od zadol¬
ženih kmetov zemljo pokupili in izstradani kmetje
so se izselili ali pa so pomrli. Zmanjkalo je de¬
lavcev, zemlja je opustošila.

Poglejmo v prelepo Italijo. Med vsemi krščan¬
skimi deželami se je v Italiji ali na Laškem najprej
svobodno zadolževanje začelo. Dandanes imajo tam
vso zemljo bogatini in grajščaki. Kje so kmetje? Ni
jih, zginili so, le lačni delavci so ostali, ki hodijo
Po celem svetu s trebuhom za kruhom, ali pa doma
Po leti in po zimi stradajo. Te nesrečne razmere
o a j naslednja dogodba nekoliko pojasni.

Pred kratkim je Beneški višji oblastnik ukazal,
da naj se vsi tisti zapro, ki so bili zarad gojzdne
tatvine obsojeni, pa še svoje kazni niso nastopili.
Na sto in sto ljudi je imelo v ječo priti. V neki vasi
v  Treviškem okraji so bili vsi možje razun župnika
v  zapor obsojeni. V Nervozi je 1500 prebivalcev ta
°soda zadela, ker so iz gojzda nosili les za domačo
Potrebo. Veliko jih je bilo na več let obsojenih. Do
z daj so jih že 5000 zaprli in v Graveri, Volpagu,
Selvi in Suvili so ljudje strašno obupani. Cele.dru¬
žne so se v ječo vtaknile, matere so morale svoje
d>ale otroke brez pomoči in varuha pustiti. Kako ža¬
lostna je bila ločitev, kako neizrečeno- hudo je bilo,
ho so žandarji moža od žene, starše od otrok trgali
* n  s silo v zapor vlačili. Po nekterih krajih so se
ljudje nekoliko ustavljali, a prišli so vojaki, ki so jih

— 56

nekaj pobili in ranili in vsi so se vdali. — To naj
dobro premislijo tisti, ki po vsi sili tišče, da bi se
kmetom ohranila pravica svobodnega zadolževanja.

Pred nedavnim sem se peljal z nekim gospo¬
darjem, ki mi je nekako tako-le pripovedoval: Lani
so pri nas občinski gojzd razdelili; nekteri so les iz
novih delov brž prodali, nekteri ga pa zdaj proda¬
jajo. Ne vem kaj bo, nekaj nas je pač, ki ne mislimo
lesa tako brž prodati, ali ker gre dolg zmirom
kviško, bodo skoro gotovo naši otroci izsekali, kar
jim bomo mi pustili. Kaj bo pa potem, res ne vem.
dobrega gotovo nič ne, ker v našem kraji, ko mo¬
ramo še žito kupovati, samo pri lesu nekaj dobimo,
kakšen krajcar se, se ve da, tudi pri živini vjame.
Ko ne bo gojzda, ne bodo mogli ljudje več tu živeti.

Da, res, ko ne bo gojzda, bo kraj vničen in
kak bogatin bo ves kraj prav po ceni kupil. Kjer se
pasejo zdaj krave, ovce in koze, pasle se bodo divje
koze, pasli se bodo morebiti tudi jeleni novemu go¬
spodaril v veselje in kratek čas. Divja žival se bo
množila, divji živali se bo potlej dobro godilo, na¬
sledniki sedanjih kmetov bodo pa stradali in če si
bodo nabirali drv za kurjavo, jih bodo pa žandarji
tirali v ječo, kakor se to zdaj na Laškem godi.

V našem cesarstvu smo zdaj na prehodu. Zem¬
ljišča so zadolžena in razkosana, kolikor le morejo
biti. Ako se ne obrnemo na pravo pot, bodo boga¬
tini, ki svojega denarja že nimajo kam izposojevati,
začeli kupovati zemljišča in čez nekaj časa cele vasi
— in napravile se bodo latifundije. Po nekterih

57 —

krajih se je to že začelo. Na Ogerskem je bilo leta
1870 1,681.000 zemljiških posestnikov, leta 1880,
k J- deset pozneje, pa samo 1,133.000. Tedaj je
v  desetih letih pol milijona ali skoro tretjino zem¬
ljiških posestnikov zginilo. Kdo je pa kupil? Poku¬
pili so večidel — Židje.

Da, tako se nam godi in prav se nam godi.
®og je neskončno pravičen. Zveličar pravi: „Moj
Jarem je sladek in moje breme je lahko 11 . Mi smo
Pa V svoji ošabnosti in neumni svobodoželjnosti vrgli
°d sebe krščanstvo kot neznosljivo breme, zato nam
Pa zdaj Židje gospodarijo, zato so nas pa zdaj Židje
v pregli v svoj kruti jarem. Zapomnimo si to dobro!

Po natorni pravici, po pravici prvorojenstva so
kili Židje izvoljeno ljudstvo božje. Še le, ko so in
ker so Židje Mesijo zavrgli, smo bili mi nasledniki
•lafetovi na kraljevo gostovanje povabljeni. Mi krist¬
jani, mi sinovi Jafetovi smo kraljevali svetu in sicer
celemu svetu tako dolgo, dokler smo radovoljno
služili nebeškemu kralju, kterega so Židje križali.
Kedar mi kristjani Mesijo zavržemo, kedar mi Kri¬
stusa s pregrehami vnovič križamo, tačas pa na-
torna pravica židovska zopet oživi, vsled ktere se
Morajo po božji volji vsa ljudstva Židom vklanjati.
•Mi smo izvoljenci božji po milosti in svetem Duhu,
^idje pa po natori; ako tedaj mi krščanstvo zapu¬
stimo, nimamo nikakoršne pravice več, Židom pa
tt&torna pravica vedno ostane.

Pa pustimo Žide. O, da bi le res mi Žide in
n jih nauke pustili in bi se s celim srcem krščan-

— 58

stva oklenili! Idimo dalje. Na nemškem Štajarskem
je nek grajščak v 29 letih (namreč od 1. 1854 do j
vštetega 1. 1882) nakupil 26 gruntov, ki merijo
čez 8000 oralov in sicer vse okoli svojega grajščin-
skega posestva. Na Kranjskem se do zdaj, kolikor
jaz vem, zemljišča še ne nakopičujejo, pa ne zato,
ker ljudje ne marajo prodajati, ampak zato, ker
kupca manjka, ker nimamo bogatih grajščakov in
ker se Židje še niso vdomačili.

Renta in pa zemljiški dolg.

Rekel sem in mislim, tudi sprieal, da je sedanji
zemljiški ali hipotekarni dolg grozovita neumnost.
Treba je zdaj, da povem, kakšen dolg so imeli ne¬
kdanji srečneji kmetje. Sploh kmetje niso imeli
dolgš,; ako ga je pa kdo naredil, naredil je tacega,
kakor se je zemljišču prilegal. Ta dolg se je ime- i
noval renta.

Zemljiška renta je bila zastava zemljiškega do¬
hodka za gotovo svoto (šumo) denarja in sicer na
večno ali pa za nekaj časa. Kmet, kteremu je bilo
denarja treba, je šel, ker tačas ni bilo niti posojilnic, ;
niti hranilnic, k sosedu, k župniku, ali k grajščaku
in je rekel: Posodite mi 500 gold., zato vam bom
pa dajal deset mernikov pšenice ali pa če vam je
ljubše, pet ovac vsako leto, dokler vam denarja ne
vrnem; prizadeval si bom pa, da vam vsako leto
20 gold. vrnem, ker vem, kako je nerodno, če je
dolg pri hiši.

— 59

Upnik je pa rekel: Naj bo, ker si pošten in v
resnici potreben. Dajal ini boš po pet ovac na leto.
A zapomni si, ko bi jih ti kdaj ne hotel dati, imel
bom pravico jih po sili vzeti.

Se ve, dolg ni nobeden dober, ali primernej¬
šega dolga si vendar ne moremo misliti. Pravice
upnikove in dolžnikove so bile natančno določene in
vsak je bil dovolj zavarovan. Vračilo je bilo na
veliko let razdeljeno ali po dolžniku na voljo dano.
Najbolj pametno je pa bilo, da upnik ni imel ni-
kake pravice do kmetovega zemljišča, ampak samo
do zemljiškega dohodka. Upnik ni smel kmeta z
grunta spoditi, ampak samo sekvester postaviti, ki
Ju potem skrbel, da je upnik zgovprjen prihodek,
b j., rento v resnici vsako leto dobival. Zategadel ni
Uoben upnik posodil preveč, ampak le toliko, kolikor
■je grunt mogel nositi, ker je upnik le iz dohodka
smel dobivati obresti in kapitalovo povračevanje.

Vse drugače je pa pri sedanjem zemljiškem
dolgu. Kmet ne zastavi svojih dohodkov, ampak
svoje zemljišče. Upnik gleda samo na to, koliko je
z emljišee vredno, in potem se ravna posojilo; nikdar
P a  ne gleda, ali more zemljišče prinašati vsakoletne
obresti. Ako bi izvedeni možje cenili kako zemljišče
z  gospodarskimi poslopji vred 6000 gold., bi po¬
sestnik dotičnega zemljišča mogel dobiti 4000 gold.
na  posodo, ko bi pa izvedenci cenili ravno tisto zem¬
ljišče 10.000 gold., bi dobil na posodo 6000 — 7000
g°ld. In vendar ni zategadel, ako se zemljišče po-
i°vico več ceni, ne za en krajcar več dohodkov in

60  —

vendar kmet vse obresti plačuje iz lastnega do¬
hodka.

Kmet dobiva svoje dohodke po vrednosti či¬
stega katastralnega ali zemljiškega prinosa, j
ne pa po kupni vrednosti.  Naslednji zgledi naj j
to reč pojasnijo. Ti imaš tik županovega vrta njivo, j
od ktere imaš počez vsako leto, ako odšteješ stroške
za trud, seme in gnoj, deset goldinarjev dohodka,
to se pravi, požeto snopje je deset goldinarjev vež j
vredno, kakor je veljalo seme, gnoj in tvoje delo.
Teh deset goldinarjev imenujemo čisti katastralni
ali zemljiški prinos; in le iz tega prinosa se morejo
obresti plačevati. Koliko je ta tvoja njiva vredna? j
Dv ajsetk rat toliko, kolikor na leto donaša, tedaj
dvajsetkrat deset goldinarjev, to je dvesto goldinarjev, '
in ta vrednost se imenuje dohodninska ali prinosna
vrednost, ki je tako dolgo stalna, dokler se v deželi
navadne obresti ne spremene. Zakaj se pa na ta
način računi? Vidiš, ako praviš, da dobivaš vsako
leto deset goldinarjev obresti in imaš po pet od sto j
izposojeno, ti bo vsak otrok povedal, da imaš dve I
sto na posojili in dve sto je pa toliko, kolikor dvajset- !
krat deset. Toraj si zemljiški čisti dohodek mislimo
kot obresti in iz teh obresti se preračuni zemljiška
dohodninska vrednost.

Rekli smo, da je tvoja njiva tik županovega
vrta. Zupan je pa bogat mož in bi si rad svoj vrt
razširil; ponujal ti je že štiri sto za njivo, pa mu
je nisi hotel dati. Štiri sto je tedaj kupna vrednost
tvoje njive, ker za to ceno jo župan vsak dan rad

— 61

kupi. Akoravno je tvoja njiva vredna štiri sto gol¬
dinarjev, vendar ne prinaša več kot deset goldinarjev.
Ko bi ti tri sto na-njo dolga napravil, kako bi mogel
obresti iz njivnih dohodkov plačevati?

Recimo, da ti tvoje zemljišče prinaša na leto
dve sto, tedaj znaša njegova dohodninska vrednost
štiri tisoč. Ker je pa gospodarsko poslopje že slabo
bilo, napravil si novo, ki je veljalo dva tisoč. Kupna
bednost tvojega posestva znaša tedaj šest tisoč,
dohodninska pa le štiri, kajti od novega gospodar¬
nega poslopja nimaš niti krajcarja dohodka. Ako-
1- avno je tedaj tvoje posestvo zarad novega gospo¬
darskega poslopja dva tisoč več vredno, vendar za-
t (! gadel ne moreš niti krajcarja več obresti pla¬
čevati.

Dohodninska in kupna vrednost se tedaj zelo
ra zločujeti. O, ko bi se bili res razločevali, ne imeli
bi na Kranjskem tako strašno velicega dolgi! Ako
z uaša v fari dohodninska vrednost vseh zemljišč
5 0.000 gold. in je v tisti fari tudi 50.000 gold. in-
tabuliranega dolgi, pravimo, intabulirani dolg znaša
v  primeri s prihodninsko vrednostjo 100 odstotkov
a ii procentov; ako bi bilo pa intabuliranega dolga
^5.000, potem bi rekli, dolg znaša 150 odstotkov.
Koliko imamo po tej primeri dolgi na Kranjskem?
butabulirani dolg znaša v primeri z dohodninsko
bednostjo v Crnomeljskem političnem okraji 158%,
l  Kranjskem 189%, v Radovljiškem 188%, v Ko¬
lškem 184%, v Kamniškem 111%, v Ljubljan-
skem 110%, v Litijskem 110%, v Postojnskem

— 62 —

'104%, v Logaškem 97%, v Krškem 71% in v
Novomeškem 59%.

Se ve, da iz teh številk nikakor ne smemo
sklepati, da bi bili n. pr. kmetje v Novomeškem okraji
ki imajo najmanj intabuliranega dolga bolj trdni kot
kmetje v Kranjskem okraji, ki ga imajo skoraj naj¬
več. Na Dolenjskem so oderohi, ki posojujejo kmetom
na vino in druge pridelke, ki pa svojega posojila
nikamor ne intabulirajo, ampak le ob novini vso
novino vzeti hočejo; na Gorenjskem pa ni oderuhov.
Dalje se morajo na Dolenjskem tudi od intabulira¬
nega dolgi plačevati neznansko velike obresti, tako,
da Dolenjci dasi imajo manj intabuliranega dolga
vendar težje shajajo kot Gorenjci.

Omenjene številke nam jasno kažejo, da je na
Kranjskem veliko kmetov, ki imajo več dolga kot
zemljiške dohodninske vrednosti, ki tedaj obresti ne
morejo plačevati iz zemljiškega dohodka. Ali kaj je
mar upniku, more li kmet zmagovati obresti ali ne!
Če jih ne more, mu pa grunt proda.

Nekdaj so postave skrbele za upnika in dolž¬
nika, da se ni nobenemu krivica godila, zdaj pa
skrbe samo za upnika; dolžnik je popolno v upnikovi
oblasti. Od tod pride, da je sem ter tje v kaki občini
bogatin, kterega nihče ne spoštuje, vendar vselej za
župana izvoljen.

Nekdaj kmetje niso imeli dolga. Tisti, ki so ga
imeli, so bili izjeme, in še ti so imeli le tak dolg,
kakoršen se dd prenašati, namreč zemljiško rento.
Zdaj so pa tisti kmetje, ki nimajo dolga, izjeme,

68

y si drugi pa omagujejo pod bremenom neznosljivega
Ze mljiškega dolg&.

Nekdaj se kmetje niso mogli svobodno zadol¬
ževati, zato zapravljivi kmet navadno ni mogel v
e flem letu več zapraviti kot eno novino, zdaj pa, ko
Se  sme vsak zadolžiti, zapravi lab ko zapravljivec v
e uem letu dvajset novin, zdaj zapravljivec lahko ženi
111  otrokom vse požene, zapravljivec lahko ženo- in
°troke po svetu požene.

Mi vprašamo zopet, ali ni sedanji zemljiški dolg
grozovita neumnost?

Zakaj kmetje dolg delajo?

Liberalci, ki v židovski rog trobijo, so pravili
111  sein ter tje še pravijo, da kapital zemljišču po¬
laga, da zemljišče bolj rodovitno napravlja. To je
na jostudneja laž. Ees bi kapital moral zemljišču po¬
žgati ali v resnici mu nič ne pomaga, temuč največ

škoduje.

Razločevati moramo tu, kakor je bilo že ome-
Tjerio, med zemljiškim, dolgom in zemljiškim kre¬
ditom; prvi je škodljiv, drugi pa koristen.

I. Zakaj in kedaj se kmet zadolžuje?

1. Nekdo, ki je že dvajset let pridno za hlapca
s hižil, in ki si je že kacih 1500 gold. prihranil, si
Jdisli, bolj bi bilo, ko bi imel človek -kaj svojega,

^kor pa da bi se vedno med tujimi ljudmi potika .
Kmalu zve, da je v obližji pripravna domačija za
^000 gold. na prodaj. V enem tednu je že kupna

— 64

pogodba narejena, 1500 je plačanih, 1500 pa inta-
buliranih.

Zemljiški barantač kupi na javni dražbi zem¬
ljišče v ta namen, da bi pri nadrobni razprodaji na¬
pravil velik dobiček. Sosed pravi v pomenjkovanji
sosedu: ona le njiva od prodanega zemljišča se mi
tako pripravna zdi, da bi jo brž kupil, ko bi imel
le denar. Barantač to precej zve; brž se podd v
krčmo, plačuje vino ali žganje in da onega kmeta
poklicati, ki se pijače se ve da ne brani, posebno če
se zastonj dobi. Barantač je kaj dober mož, z*
denar rad čaka, še are ni treba. Zato se kupčija
kmalo napravi in kmalo je tudi pol previsoka kup¬
nina intabulirana ne samo na njivo, ampak na ves
kmetov grunt. Drugi kmetje pa potem sodijo: če se
je ta njiva tako drago prodala, potem je moj grunt
tudi precej vreden. Oe so pa gruntje na videz več
vredni, morajo tudi dote veče biti in dolg se zelo
pomnoži. Tedaj, gruntje so na videz več vredni,
dolg pa postane v resnici veči.

Dolga, pri kterem se intabulira kupnina ali j
njeni ostanki, se napravi v avstrijskih deželah vsako j
leto kacih 40 milijonov gold. Koliko se s takim ]
dolgom zemljišču pomaga? Nič.

2. Trije bratje podedujejo nezadolžen grunt, ki '
je 6000 gold. cenjen. Tisti, ki grunt prevzame, !
vzame za svoja brata na posodo 4000 gold., ki se
na grunt intabulirajo. Tacega dolgš, se v avstrijski! 1  1
deželah napravi vsako leto kacih dvajset do trideset '

— 65 —

bilijonov. Koliko je zavolj tega dolga zemljišče rodo-
vitneje? Nič.

Te vrste dolgovi, namreč ostanki kupnine in
^ ote > so najštevilneji in najobilneji. Navadno se pri
nas  dolg vsako leto pomnoži za toliko, kolikor zna-
Sa J° kupninski ostanki in dote.

3. Nekdo si misli, kaj ko bi si štacuno na-
Pravil, ali bi bil „nobel.“ Štaeuna je kmalu narejena,
«er na grunt se povsod blago dobi. Ali reveža, ki
J1  bil rad „nobel“! pa o štacuni nič ne razume,
j^arsikdo opehari. Ni dolgo in na grunt se intabu-
lla  nekaj stotakov. Koliko ta dolg zemljišču ko-
ris ti ? Nič.

4. V pijanosti se sin s svojim tovarišem stepe
IJ1  ga močno rani ali pa kako dekle zapelje. Oče si

kaj tacega še pri naši hiši nikdar ni bilo,
Zat o bi bilo preveč sramotno, ko bi se zdaj kaj ta-
Ce ga razglasilo. Da se neljuba reč potlači, se vzame
rie kaj stotakov na posodo.

5. Gospodar je zapravljivec, vsi krčmarji mu
elajo križe. Ima tudi hčer, ktero bi rad omožil, ali
r eba je dote in ženitavanje tudi ni zastonj. Koliko
•| e  zarad tacih stvari intabulirani dolg zemljišču
k °ristil ?

, 6. Gospodar mora meseca maja davke plačati,

0  Ki bora pri hiši. Napravi se prvi dolg, kteremu
kmalo drugi pridruži.

Koliko je v teh šestih slučajih sposojeni ka-
P%1 zemljišču koristil? Nič in vendar se je na
Zei Kljišče intabuliral.

5

— 66  —

II. Zakaj in kedaj kmet kredita potrebuje?

1. Gospodar ima velik pa zelo močviren traV'
nik; ve pa, da bi se dal ta travnik s petimi st®
osušiti, in da bi potem toliko bolje seno rastlo, d®
bi samo iz tega poboljška v petnajstih letih mog®l
vrniti posojenih pet sto. Na drugem kraji ima mor®'
biti pust travnik, ki bi se z napeljevanjem vode ali
gnojenjem isto tako zboljšal ali denarja manjka.

2. Sin je dobil od očeta zelo zanemarjeno zeff'
ljišče; oče je raje seno pred košnjo prodajal, kot bH
bil živino redil. Misli si sin, ker je gospodarsko p°' |
slopje prostorno in ker jaz in moja družina nis®°
ravno preobilo z delom preobloženi, bi bilo gotov®
bolje živino rediti kakor pa seno prodajati; ko b*
imel kacih štiri sto gold., nakupil bi si žrebet i®
telic, in v dveh ali treh letih bi s priredkom vs®
zamogel vrniti.

Ti izgledi nam jasno kažejo, kedaj zemlji^ 1
posestnik dolg dela in kedaj rabi kredit. Zdaj
pa ozrimo krog sebe ter poglejmo zadolžene kmet®'
Zakaj so se zadolžili? V sto slučajih gotovo dev® tj
in devedesetkrat zategadel. ker jih je potreba gnal 9
ali ker so bili zapravljivi in morebiti komaj enkr®
zategadel, da so svoje zemljišče zboljšali. In tudi ' ;
tistih redkih slučajih, kedar kdo v zboljšanje svojeg 9 ]
zemljišča na posodo vzame, se mu ne da prilo?'
nost, da bi svoj dolg, recimo v petnajstih letih p°'
lagoma poplačal ali amortiziral.

Mi tirjamo tedaj, da se v prihodnje ne sm®j°
dolgovi na zemljišče intabulirati, in dalje tirjafl* 0 !

— 67 —

tudi, da bi dežela sama skrbela za primeren kredit,
z a zemljiško zboljšavanje. Proti nesrečam po ognji,
o toči, živinski bolezni, bi morali pa vsi kmetje pri
a deželni zavarovalnici zavarovani biti. Da bi pa po¬
sl bodenj ne delala škode, bi morale dotična soseska,

n dežela in država vzajemno skrbeti. O nekterih teh

lij • točkah mislimo še govoriti.

j Še nekaj o kreditu.

n Sicer smo o kreditu že dosti govorili, ali ne-

°| ktere stvari moramo vendar še omeniti. Kolikokrat
°i Se  slišijo in pišejo besede: skrbeti se mora, da bodo
)i kmetje kredit dobivali lahko in dober kup in kme-

#1 Kjstvo se  (jo povzdignilo. Koliko je resnice v teh

« besedah? Videli smo že, da se posojilo, ki je kmetje
z daj dobivajo, nikakor ne sme kredit imenovati,
d Kdor kmetu kaj posodi, ta se navadno intabulira in
*' opravi se na zemljišče zastavni ali hipotekarni dolg.
H kt če nainoštniki na Dolenjskem in Vipavskem proti
Neznansko visokim obrestim posojujejo na vinsko
3  kovino, ni to kredit, ampak oderuštvo.
d Kaj pa, ali so posojila z nizkimi obresti dobra?

m  s  Kajprvo rečemo, da je več kakor židovsko, ako je
9 v  Krškem sodnijskem okraji intabuliranih nekaj čez
''  14.000, od kterih se mora čez 12°/ 0  na leto plače-

r 'ati; v Metliškem in Črnomeljskem pa v vsakem

blizo 18.000. Precej oderuško je tudi (po postavi
Se  ve da je dovoljeno), ako se od kmeta tirja več
o kot 5 °/ 0 . Drugič rečemo, gotovo je za posameznega

5 *

68  —

kmeta dobro, ako more svoj dolg, od kterega j e
zdaj plačeval 6°/ 0 , spremeniti v tacega, da bo pl»'
če val le 5°/ 0 .

Zdaj pa rečemo, akoravno je znižanje obresti
za posameznega kmeta dobro, vendar za kmete sploh
ali za deželo ni dobro, dokler imamo sedanje pO'
stave. To se utegne marsikomu čudno zdeti i#
vendar je tako. Izgled naj pojasni.

Recimo, da neko zemljišče prinaša 100 gold-
čistega dohodka. Ako so v deželi navadne obresti
po 5%, je to zemljišče vredno 2000 gol d. OČ 0
umrje in štirje otroci si po § 732 drž. zakonik 0
razdele zemljiško „vrednost“ po enacih delih. NoV
gospodar vzame na posodo 1500 gold. in plača vsa'
čemu 500 gold., misleč, da je njemu tudi za 500
gold. vrednosti ostalo.

Ali obrestovanje je spremenljivo; povzdignit 1
se more do 10%, ne da bi se po postavi oderuško
imenovalo; dobe se pa tudi dežele, v kterih se n 3
prvo mesto dobi dosti denarja po 2, 2'/ 2 %.

A ko pade obrestovanje s petih odstotkov na tr>
in pol in ako omenjeni posestnik svoj dolg po t 0 J
meri spremeni, bo njegovo zemljišče na videz vredn 0
postalo 2857 gold., akoravno ne prinaša čistega d 0,
hodka ni za krajcar več od prej. Posestnik bo mislit'
da ima zdaj proste vrednosti 1357. Ako umrje
se ta vrednost, se ve po zopetnem posojilu, razdal’
med tri otroke po 452 gold. ima posestvo od prv$
dot 1500, od drugih pa 904, tedaj skupno 2404 gol^'
intabuliranega dolga. Ako pa splošno obrestovani 3

— 69 —

ttecega dne zopet na 5°/ 0  poskoči, pravijo upniki
Posestniku, plačaj nam obresti po 5°/ 0  ali nam pa
pol leta kapital vrni. Prvega ne more, ker či¬
lega zemljiškega dohodka je ravno tako 100 gold.
z daj kakor ga je bilo prej, druzega pa tudi ne more,
ker bi mu pri tacih okoliščinah nihče potrebne svote
n e posodil; tedaj in toraj se boben oglasi.

Zategadel bi bilo pogubno, ko bi se sedanji
; ’isokoobrestni intabulirani dolg splošno spremenil v
tttanjobrestnega — dokler so sedanje postave in
dokler se dolg sme odpovedovati. Ko bi se pa odpoved
vključila, kar je pa pri sedanjih postavah težko mo¬
goče, bi se kmetom breme precej zlajšalo za nekaj
Ca sa ali v prihodnje bi še bolj v dolg zlezli in se
* e daj še težje rešili.

Kjer je podlaga slaba, tam se poslopje ruši in
kolikor bolj se popravlja, toliko bolj se stresa in
1  Osi; na trdni podlagi je pa tudi poslopje trdno
dokler so sedanje postave, kmetu ne pomagajo niti
^tsoke, niti nizke obresti, niti hranilnice, niti poso-
hkiice. Kedar se pa te postave odpravijo, potem bo
^arsikaka reč pomagala, ki zdaj nič ne pomaga ali
še škoduje.

Ako bi se zemljiški dolg, to je posojilo, ki
Zemljišču nič ne koristi, ne smel več delati, potem
^ bilo jako dobro, ko bi se lahko in po ceni do-
kival zemljiški kredit, to je posojilo, ki se rabi v
Zei oljiško zboljšanje ali popravo. Za tak kredit bi
^rala in mogla le dežela (ali še bolj kmetska za¬
laga) skrbeti, ker dostikrat bi bilo treba posojevati

— 70

brez obresti, vedno pa paziti, da bi se kredit v
druge namene ne obračal.

Videli smo, da so v sedanjih okoliščinah poso-
jila, ki se lahko po ceni dobivajo, jako škodljiva.
Zategadel naj si vsakdo dobro zapomni ta-le stavek:
Dolgove vsake vrste zlajševati se pravi
toliko kot kmete s pospeševano hitrostjo
z gruntov poditi.

Kaj pa, ali so naše hranilnice in posojil¬
nice  dobre ali slabe? Iz tega, kar smo do zdaj
o zemljiškem dolgu govorili, vsak lahko sprevidi, kaj
mi o teh zavodih mislimo.

Hranilnice in posojilnice so potrebno zlo seda¬
njega časa. Zakaj zlo? Zato, ker je zemljiški dolg,
ker je neomejeno zadolževanje samo na sebi zlo.
Zakaj pravimo, da so hranilnice in posojilnice po¬
trebno zlo? Zato, ker če se kmet sme in mora
zadolževati, je bolje, da se pri hranilnici in poso¬
jilnici zadolži kot pri oderuhu in ker se v hranil¬
nicah in posojilnicah kapital navadno ne odpoveduje,
ako se le obresti redno vplačujejo. Zategadel je pri
sedanjih okoliščinah za tak kraj, kjer je dosti ode¬
ruhov, dobro, ako se osnuje posojilnica, ktero vodijo
krščanski človeko-, a ne denaroljubni možje, ki po-
sojujejo le tačas, kedar se boje, da bi kmet ode¬
ruhom ne pal v pest. Takim posojilnicam vso čast.
Prav nič nam pa niso všeč hranilnice, ki se pri
posojevanji ne ozirajo in se tudi ne morejo ozirati
ha nič druzega, kot na varno mesto ali hipoteko.
Naravnost židovsko bi pa bilo, ko bi kaka posojilnica-

— 71 —

sa ma kmete v dolg zapeljevala. Slišal sem o neki
Posojilnici, da se je tam reklo kmetu, ki je prišel
oO gold. na posodo prosit: „E, zakaj samo 50, saj
ti jih 100 radi damo“. Slišal sem tudi, daje  okraj,
v  kterem in odkar omenjena posojilnica posluje, ve-
i'ko bolj zadolžen, kot so drugi okraji in da bo po¬
sojilnica kmalo vse imela. Tako sem slišal, a na¬
ivnost povem, da tega ne verjamem, ker se mi
Oomogoče zdi, da bi ktera slovenska posojilnica tako
Po židovsko ravnala.

Ali bi bila potrebna deželna hipotekarna banka,
kakor je na Češkem, ki nobenega dobička ne išče,
ki kmetom po 4% posojuje? Lani se je Solnograški
deželni zbor o tej zadevi posvetoval, a izrekel se je,
da ni potrebna, ker obrestovanje je zdaj že tako
Povsod nizko in, kar je najbolj važno, ker ni pri¬
čakovati, da bi se dolg zategadel kaj zmanjšal. Mi
mislimo, da velja to tudi za naše razmere.

Zemljiški dolg se mora odpraviti.

Zadnja leta so bile na Ogerskem, na Tirolskem
111  v Galiciji tako velike povodnji, da niso odnašale
samo rodovitne zemlje, ampak so tudi hiše podirale
111  človeška bitja s svojimi hladnimi valovi zagre-
hale. Misli si, ti bi na bregu stal in bi si povodenj
ogledoval; kar prinese voda mimo tebe človeka, ki
Se  z valovi bori, ki se utaplja. Kaj bi storil ti, ali
ki utapljajočega še plavati učil? Gotovo ne, ampak
Podal bi mu kol ali bi pa v vodo skočil ter ga za

— 72  —

lase zgrabil in ga tako na suho potegnil. Sklenila
bi prijateljstvo in ko leto mine, ga že ti utegneš
plavati učiti, ker je dobro če zna človek tudi plavati.

Videli smo, da je zemljiški dolg tista povodenj,
ki zemljišča izsesava, ki grunte razdira in kmete
vničuje. Ako vidimo kmete, boreče se z neznosnimi
stroški, pogrezujoče se v smrtonosno zadolževanje,
kaj moramo storiti? Bomo li kmete plavati učili,
bomo li kmete kmetovati učili? Gotovo ne. In
vendar je precej tacih, ki mislijo, da so neizrečeno
modri, ki pravijo, ko bi kmetje umneje gospodarili,
ko bi bile povsod kmetijske šole, bi se kmetijstvo
kmalu povzdignilo. Mi pa vprašamo, kdaj je bilo
toliko kmetijskih šol, kakor jih je zdaj, (dasiravno
jih je želeti še več), kdaj je toliko mašin kmetijstvu
služilo kakor zdaj, in vendar, kdaj je kmetijstvo
tako propadlo, kdaj je bilo kmetijstvo tako na slabih
nogah kakor ravno zdaj ? Ko bi bile šole edini ali
saj prvi pripomoček, bi morali naši kmetje bogati
biti kakor svetopisemski bogatin, ki je stare žitnice
podiral in nove večje narejal. Stari ljudje pripove¬
dujejo, kako so se včasih plesnjevi tolarji hranili po
skrivnih predalih. Zdaj imajo pa kmetje, ker niso
več tako zabiti, kar v miznici hranilnične bukve, pa
ne tistih, na kterih je čebela namalana, loterijske
listke, plačilne naloge in kar je druge take šare
jako dvomljive vrednosti; skrivnih predalov pa ni
več treba.

Smo li mi tedaj zoper kmetijski poduk? Ne,
nikakor ne, marveč želimo, da bi se kmetski otroci

— 73  —

v šoli ne podučevali v gosposkih spakarijah, ampak
v stvareh, ki se pri kmetijstvu rabijo. Isto tako bi
svetovali vsakemu premožnemu gospodarju, ki ima
obširno kmetijo, da naj pošlje svojega sina v kako
kmetijsko šolo, se ve, da le v tako, kjer se vera in
ljubezen do kmetskega dela ne kvari. Mi toraj nismo
zoper kmetijski poduk, ampak le zoper tiste, ki kme¬
tijski poduk kot prvo in edino sredstvo priporočajo,
zoper tiste, ki od kmetijskega poduka vsega priča¬
kujejo. Mi smo zoper tiste zategadel, ker so oni
krivi, da se prava pomoč ne spozna, da se za pravo
pomoč ne prosi in da se prava pomoč tako dolgo
odlaša. Mi smo zoper nje, ker, da naravnost po¬
vemo, nizkim in visokim gospodom pesek v oči me¬
čejo, da prave nevarnosti ne spoznajo.

Poduk je pri kmetijstvu tako potreben kakor
mazilo pri vozu ali sol pri jedi. če je voz dobro
namazan, se puša v pesti in podvoz manj drgneta
•n živina veliko laglje vleče, če voz ni namazan,
malo škriplje ali naprej gre ravno tako, če živina
malo bolj poprime. Ako se pa kolo stare, pa le
maži podvoz, le upij nad živino, pa premaknilo se
le ne bo, ako tudi pol čebra masti porabiš. Slana
jed je bolja od neslane, bolj diši in se menda laglje
Prebavlja. Ko bi pa soli ne bilo, bi se jed sicer
malo upirala ali šla bi vendar, saj so nekteri ljudje,
n. pr. laški zidarji, ki se za sol ne menijo, pa so
r avno tako trdni. Ako bi pa ti jedi ne imel in bi
^ zaprli v shrambo, napolnjeno s soljo, bi se ti
s °li gotovo ne pritaknil in bi od glada umrl. Kdor

74  —

je v kmetijstvu dobro podučen, se. marsikterega ne¬
potrebnega stroška in truda obvaruje in marsiktero
stvar bolj porabi. A, če dobi zadolženo kmetijo ali
če se sam mora zadolžiti, kaj mu pomaga, če dobro
ve, da bi se tisti denar, ki ga plačuje za obresti,
veliko bolj obrnil, ko bi se porabil pri kmetijstvu!
In če ga zavoljo dolga z grunta prepode, kaj mu bo
pomagal ves kmetijski poduk! Kako more zadolženi
gospodar dobro gospodariti! Nezadolženi gospodar,
ki ima le nekoliko razsodka, da si ne ume niti pi¬
sati, niti brati, veliko bolj gospodari, kot zadolženi,
ki je po vseh šolah hlače trgal.

Vrnimo se k povodnji. Ako kmetje v povodnji
zemljiškega dolga omagujejo, jih ne bomo plavati,
kmetovati učili, ampak naša dolžnost je, da jih iz
dolga potegnemo. Zemljiški dolg se mora odpraviti.
Ako ne, se bo spremenila lepa naša domovina v
samoto za divje zveri, v puščavo, in naši kmetje
bodo na lastni zemlji postali sužnji ali bodo pa ne¬
srečno domovino zapustili. Godilo se bo tako, kakor
se zdaj na Irskem godi. Nekaj stotin gospodarjev
ima vso zemljo v lasti, drugi, in teh je več mili¬
jonov, so pa najemniki in delavci. Kar si ti po¬
slednji s krvavimi žulji pridelajo, morajo dajati go¬
spodarjem, ki po tujem zapravljajo. Ljudje beže v
Ameriko ali pa doma stradajo in od gladu mrjo.
V zadnjih tridesetih letih se je število prebivalcev
za tri milijone zmanjšalo in vendar se ostalim ne
godi bolje, ampak slabeje. Nekdaj je bila Irska tako
lepa, da se je imenovala, zelena ali cvetoča, zdaj

75  —

ste pa že dve tretjine opustošeni, da nihče tam ne
prebiva in v tretji tretjini prebiva pač človek ali v
največji siromaščini.

Se nekaj druzega. Irci so bili najbolj zvesti in
vneti katoličani. Pravi se, da bi bila smela najlepša
devica po vsej irski deželi zlato v nezagrneni posodi
nositi in nič žalega bi se jej ne bilo zgodilo. Dolgo
so Irci vse oderuštvo, vse zatiranje voljno trpeli ali
vsake reči je enkrat konec, tako tudi irske potrpež¬
ljivosti. Prišli so prostomavtarski podpihovalci, ki so
nčili: „ ustavite se zatiralcem, pobite jih “. Ti strupeni
nauki so pri marsikterem zatirancu padli na vgodno
zemljo in zdaj se iz katoliške Irske vedno čujejo
glasovi o grozovitih umorih.

Kako je pri nas? Ako bi prišel kak liberalen
šušmar kvasit k nezadolženemu kmetu, ki se živi
ob potu svojega obraza, bi se mu kmalo pokazal
prostor, kjer je imel mizar opravilo pa tudi po¬
seben namen. Ako bi pa prišel k zelo zadolženemu
a li z grunta prepodenemu, bi pa počasi že kaj
opravil.

Zemljiški dolg se mora odpraviti, in sicer ves
odpraviti. Ako je škodljivo na gruntu, ki je vreden
tri tisoč, imeti dva tisoč dolgd, zakaj bi ne bilo tudi
Vodljivo imeti en tisoč dolga? Ali naj kmetje na
Večno delajo tlako? Recimo, da kmetje zdaj nimajo
hie dolga in dovolite, da se smejo do polovice vred¬
nosti zemljiške zadolžiti in v nekaj letih bodo prav
gotovo vsi do polovice zadolženi.

— 76 —

Zemljiški dolg se da odpraviti.

Eekli smo, zemljiški dolg se mora odpraviti, če
ne, se bo spremenila naša dežela v puščavo in naši
kmetje v sužnje. Zdaj pa rečemo, zemljiški dolg se
da odpraviti. Kako? Najkrajša pot, se ve da, bi
bila, ko bi se določilo, zemljiški dolg je ves zbrisan.
Ali to bi bilo krivično, roparsko, kaj tacega ni po
krščanskem uku nikdar dovoljeno. Dolg pa se da
odpraviti tudi po pošteni, krščanski poti, da bi up¬
niki nikakoršne škode ne imeli.

Kmet napravi lep hlev, ki velja 1000 gold.
Misli si, ker hlev toliko velja, moram skrbeti, da
mi bodo obresti povrnene, da ne bom imel škode.
Ker ima živina tak lep hlev, se morajo tudi pri
živinski klaji povračevati obresti. Vsak dan bom
dal živini toliko manj sena, da bo na ta način pri¬
hranjeno seno koncem leta vredno 50 gold., ali ko¬
likor znašajo obresti od tisoča. Komu bi kmet ško¬
doval? Škodoval bi živini. Se ve, prve dni bi se ne
poznalo, da živina hujša, prihranjenega sena bi bilo
pa že nekaj košev. Cez nekaj tednov bi že živina
rebra kazala, koncem leta bi pa že najbrže kako
živinče poginilo. Tedaj bi gospodar ne škodoval
samo živini, ampak tudi sam sebi, ker bi s tem, da
bi pri klaji prihranil 50 gold., vničil skoraj vso ži¬
vino, ki je bila o začetku leta vredna nekaj stotin.
Pripoveduje se, da je Ribničanu konj, ravno ko ga
je stradati navadil, poginil.

— 77 —

Ali veste, kdo je ta kmet, kdo je ta Ribničan,
ki si misli pri stradanji svoje živine kaj prihraniti?
Ta Ribničan ni iz Ribniške doline doma, kajti v
Ribniški dolini so ljudje bolj pametni kot marsikje
drugod; ta Ribničan je upnik, ki na zemljišče po-
sojuje. Upnik posodi za doto ali za pijačo gospo¬
darju in ne krajcarja v korist zemljišču in vendar
hoče dobivati obresti od zemljišča. Nekaj časa se
obresti dobivajo, nekaj časa se zemljišče izsesava,
ne da bi se poznalo. Kmalo se pa to protinatorno
izsesavanje tudi očitno pokaže, kakor smo v prejš¬
njih odstavkih videli: zemljišče oslabi, opeša, zgubi
svojo vrednost. Kar je izstradana živina, to je po
obrestih izsesano zemljišče. Upnik ne škoduje z je¬
manjem obresti samo zemljišču, ampak tudi sebi,
ker izsesano zemljišče je vničeno in vničeno je ob
enem posojilo, ki je bilo na zemljišče intabulirano.

To se da najlaglje spričati s številkami. Iz
naslednjega se razvidi, koliko je bilo v avstrijskih
deželah zadolženih kmetskih gruntov na javni dražbi
prodanih in koliko so upniki pogubili:

— 78 —

L. 1881 in 1882 je bilo nekoliko manj ekse-
kutivnih prodaj kot 1. 1880 in so tudi upniki nekaj
manj pogubili. Zategadel je letos finančni minister
rekel, da se je jelo na bolje obračati. Mi pa mi¬
slimo, da se le na videz na bolje obrača, v resnici
gre pa vedno bolj navzdol. Ker je zadnje leta skoraj
polovico upnikov pri eksekutivni dražbi vse zgubilo,
zato zdaj ne ženejo tako radi na kant, ker si mi¬
slijo, bolje je da obresti dobivamo, kot da bi kapital
in obresti zgubili. Dalje se tudi zdaj dolg vsako
leto za nekaj milijonov pomnoži in sicer ne toliko
zarad novih posojil, ker povsod se slišijo tožbe, da
se ne more na posodo dobiti, ampak ker se obresti,
ki se ne morejo plačevati, pripisujejo. Na drugi
strani pa zgubivajo po zemljiškem dolgu izsesana
zemljišča vedno bolj svojo vrednost.

Kako je na Kranjskem v tej zadevi? V treh
letih, namreč 1. 1880, 1881 in 1882 se je na ekse-
kutivnih dražbah prodalo 1272 kmetskih posestev,
ki so bila cenjena 1,431.000 gold. za 1,152.000; na
intabuliranih dolgovih so pogubili upniki 714.000.
Ako pomislimo, da je bilo izmed teh posestev 111
zarad zaostalega davka prodanih in ako še pomi¬
slimo, da so pri nekterih prodanih posestvih tudi
prejšnji posestniki nekaj povrnenega dobili, smemo
sklepati, da so upniki skoro polovico svojih intabu¬
liranih posojil zgubili.

Tedaj na zelo zadolženih kmetskih po¬
sestvih so intabulirana posojila v res¬
nici komaj dobro polovico vredna.  Mislimo

— 79

si, da je na nekem zemljišči, ki je 4000 vredno,
tudi 4000 intabuliranega dolga in sicer na prvem
mestu 2000, na drugem in tretjem pa 1000. Koliko
je vreden na prvem mestu intabulirani dolg? Nekaj
malega manj kot 2000, ker se sem ter tje prigodi,
da se zemljišče še za polovico tega, kar je bilo ce-
ujeno ne proda. Na drugem mestu intabulirani
dolg je vreden, če zelo visoko računimo, komaj dve
tretjini, tedaj 666 2 / 3  gold. in tretji dolg komaj eno
tretjino, tedaj 833 1 / s  gold. Kajti navadno se morajo
upniki za srečne šteti, ako dobe iz eksekutivno pro¬
danega grunta, ki je bil 4000 cenjen, čiste 3000
nazaj, ker se večidel dobiva iz zelo zadolženega pro¬
danega grunta le polovica intabuliranega posojila.

Tako smo dobili merilo, po kterem moramo s
precejšnjo natančnostjo presojevati vrednost na zem¬
ljišče intabuliranega dolga. Dolg, ki sega do prve
polovice zemljiške vrednosti, je večidel toliko vreden,
na kolikor se glasi. Toraj, ako je na kmetiji, ki je
10.000 vredna, 5000 dolga, se navadno ni bati, da
bi upniki kaj zgubili. Dolgovi pa, ki presegajo prvo
polovico zemljiške vrednosti, so vedno v veliki ne¬
varnosti. Zategadel so dolgovi, ki so v tretji če¬
trtini zemljiške vrednosti, komaj dve tretjini vredni
in dolgovi v zadnji četrtini komaj eno tretjino. Toliko
so zemljiški dolgovi vredni in za tako ceno se
morajo odkupiti.

Zdaj pa nastane vprašanje, kako naj se zem¬
ljiški dolg odkupi? Mi pravimo, zelo tako, kakor
se je nekdaj grajščinska tlaka in desetina odkupila.

— 80 —

Preden se pa dolg prične odkupovati, posta¬
viti se mora moratorij.  Kaj pa pomeni ta tuja
beseda? Moratorij je tačas, kadar upniki ne smejo
zahtevati, da bi se zadolžena zemljišča eksekutivno
prodajala.

Da se bolj spozna, kaj je moratorij, hočemo
tu tri poglavitneje omeniti. Pri pruskem moratoriji,
ki je trpel od leta 1807 do .1821, se glasi drugi
paragraf: dokler traja moratorij, se ne smejo niti
posojila, niti zaostale obresti iztirjevati in brez pri¬
voljenja dolžnikovega in vseh hipotekarnih (zem¬
ljiških) upnikov se ne sme zemljišče eksekutivno
prodajati. V ogerskem moratoriji, ki je trajal od leta
1849 do 1858 in ki je bil veljaven samo za graj-
ščake, se določuje, da se posojila, ki so se napra¬
vila pred 1. 1848, ne smejo odpovedati in le postavne
obresti se smejo po sodnijskem poti iztirjevati.

Najnovejši in ob enem najimenitniši je mora¬
torij, ki so ga Angleži napravili 1. 1879 v Indiji.
Ko so Angleži prišli v Indijo, Indijani niso bili za¬
dolženi; zapravljivi Indijan je pač mogel novino za¬
praviti ali zadolžiti se ni mogel. Ker so pa svoje
dni učeni doktorji in Židje svobodno zadolževanje
tako hvalili, tudi Angleži niso smeli zaostati. Ali
Angleži so kaj premeteni, mislili so si, ker se svo¬
bodno zadolževanje toliko hvali, poskusimo ž njim
pri tujih ljudeh, pri Indijanih, če se bo tam ob¬
neslo, je bomo tudi doma napravili. Na Angleškem
namreč nimajo svobodnega zadolževanja in mislimo,
da se jim po njem nič kaj preveč sline ne cede-

81

Angleži so toraj s svobodnim zadolževanjem posku¬
sili pri tujih ljudeh. Napravili so postavo, da so
kmetje svobodni, to se pravi, da smejo oderuhi svo¬
bodno kmete odirati. Kaj se zgodi? V nekaj deset¬
letjih so se kmetje do grla zadolžili in vse svoje
Pridelke so morali dajati oderuhom ali „sovkarjem“,
j kakor se v Indiji imenujejo oderuški upniki. Prišlo
Je tako daleč, da so se ljudje, ki so še dobro pom¬
eli, kako srečno se je nekdaj brez dolga živelo, po
hekterih krajih jeli puntati.

Kaj so napravili Angleži? So li poslali vojakov
žandarjev, ki bi bili varovali oderuhe, da bi bili
s e dalje svobodno kmete odirali, so li poslali vojakov
*n žandarjev, ki bi bili kmete zategadel, ker so se
°deruhom ustavljali, v zapor vlačili? Nikakor ne.
Angleži so pametni; ker so videli, da so si s svo¬
bodnim zadolževanjem strašno prste opekli, odpravili
s ° je brez pomislika. Se ve, da so nekteri doktorji
Srozno upili, da se bo, če se svobodno zadolževanje
opravi, oderuhom strašna krivica godila. Ali An-
^oži se za to niso menili; mislili so si, dosti dolgo
3  A skrbela gosposka za oderuhe, treba je, da po-

3 ^bi zdaj tudi za kmete nekoliko in napravili so

i j^ratorij. Zadolžena posestva so dobila oskrbnike,
1  nadzorujejo gospodarstvo in ki skrbe da oderuhi
n ^ dobivajo prevelikih obresti. Eksekutivne prodaje
»- ^ad odpovedi posojila, zarad zaostalih obresti in
n 4v kov so za zdaj ustavljene. Angleška poskuša
n na vse načine, da bi se Indijani znebili zem-
e- J ' a kega dolga.

6

— 82 —

Najprvo se mora tedaj pri nas napraviti mo¬
ratorij : upniki ne smejo zadolženih kmetov na kant
devati. Samo ob sebi se razume, da bi kmetje ne
smeli delati novega zemljiškega dolga, da bi se zem¬
ljiške knjige morale zapreti.

Potem bi pa država ali dežela prevzela odku¬
povanje zemljiškega dolg  d. Napravila bi
zavod, ki bi se imel z odkupovanjem zemljiškega
dolga pečati. Ta zavod naj bi se imenoval zemljiško-
odvezni ali dolgodkupovalni zavod ali hipotekarna
banka, ker na imenu ni nič ležeče. Ta zavod bi
prevzel najprvo dolgove, ki segajo do polovice zeim-
Ijiške vrednosti. Da si to bolj pojasnimo, mislimo
si prejšnji zgled, namreč zemljišče, ki je vredno
4000 gold. in ki ima tudi 4000 gold. dolga, in sicer
na prvem mestu 2000 gold., na drugem 1000 gold
in na tretjem tudi 1000 gold. Zavod bi prevzel
2000 gold. ter dal upniku obligacijo glasečo se n»
2000 gold., od ktere bi se dobivalo po štiri od sto.
to je 80 gold. na leto. Dolžnik bi pa plačeval (p rl
davkariji) zavodu od teh dveh tisoč po 100 gold
na leto. namreč 80 gold. ali po 4% obresti 1"
20 gold. ali 1% za povračilo. In s tem bi dolžni
nekako v štiridesetih letih se znebil prvih dveh tiso&
Le zapomnite si, kdor ima polovico manj dolg*
kakor je njegovo zemljišče vredno, tak bi plače'' 1
štirideset let po pet od sto in čez štirideset let l 11
ne imel niti krajcarja dolga.

Morebiti marsikdo misli, za zadolženega km et ‘
bi bilo to že dobro ali upniku bi se s tem p reV<J

i

1

v

c

«

Sl

k

se

ni

lika krivica godila. Nikakor ne, upnik bi ne imel
pri tem niti krajcarja škode. Ko bi se mu obresti
(po štiri od sto) premajhne zdele, bi lahko vsak dan
prodal obligacijo po nominalni vrednosti, to se pravi
za toliko, kolikor bi bilo na obligaciji zapisanega
ali kolikor je imel prej pri kmetu posojenega. Ko
bi bil pa z obrestmi zadovoljen, bi jih vlekel tako
dolgo, dokler bi njegova obligacija ne bila iz¬
žrebana.

Dandanes imajo bogatini strašno veliko de¬
narja, pa ga ne morejo skoraj nikamor izposojevati,
ker so zemljišča, občine in dežele z dolgom preob¬
ložene. In če se kaj posebnega ne zgodi, se bo v
prihodnje denar še težje na obresti izposojeval kot
zdaj. Velike hranilnice in banke že zdaj kaj rade
Ha varno mesto posojujejo po štiri od sto. Na Če¬
škem posojuje deželna hipotekarna banka kmetom
Po pet od sto in sicer štiri za obresti, po enega pa
z a povračilo. Ako vzame tedaj kmet pri češki hipo¬
tekarni banki danes 100 gold. na posodo, ne bo
nnel v štiridesetih letih nič dolga, ako bo le vsako
^to pet goldinarjev plačal.

Toraj bi take obligacije kaj radi povsod kupo¬
li, posebno, če pomislimo, da bi bile take obliga-
Cl je najbolj zavarovano premoženje, ker bi za nje
H a rantiralo (dobro stalo) dotično zemljišče s popolno
N'o vrednostjo in ob enem bi za nje garantirala
^i dežela. Tedaj bi upniki, kterih tirjatve ne pre¬
dejo prve polovice zemljiške vrednosti, ne bili kar
prikrajšani.

6 *

— 84 —

Kaj bi bilo pa z upniki, ki so v drugi polo¬
vici zemljiške vrednosti intabulirani, to je, tisti up¬
niki, ki bi pri eksekutivni prodaji najbrže nekaj ali
pa še vse zgubili? Dobivali bi obresti po štiri od
sto od zadolženega kmeta. Ako bi pa kmet ne
hotel ali ne mogel plačevati teh obresti, bi se pa
zemljišče djalo v sekvester in sekvester bi potem
plačeval obresti, ki bi se zategadel morebiti neko¬
liko znižale. Kadar bi se pa, da rabimo prejšnji
zgled, na prvem mestu intabulirana dva tisoč toliko
povrnila ali amortizirala, da bi ostal od dveh tisoč
le en tisoč, bi pa oni tisoč, ki je na drugem mestu
intabuliran, prišel na prvo mesto in upnik bi dobil
zanj obligacijo, ktero bi kaj lahko prodal. In kadar
bi se zopet en tisoč amortiziral, bi zavod prevzel
zadnji dolg in izdal zanj obligacijo. Tedaj bi up¬
niki, ki so v drugi polovici zemljiške vrednosti in¬
tabulirani, akoravno je njih posojilo komaj dve tret¬
jini ali še le eno tretjino vredno, nič ne zgubili;
le na povračilo ali na izplačevanje kapitala bi mo¬
rali nekaj let čakati in sem ter tj e v par nevgodnib
slučajih bi nekaj manj obresti dobivali.

Mogoče bi pa tudi bilo, da bi zavod za ves
dolg, ki ne presega zemljiške vrednosti naenkrat
izdal obligacije in sicer (da zopet rabimo prejšnji
izgled) za prva dva tisoč po štiri od sto, za tretji j

tisoč pa tri od sto in za četrti tisoč po dva od sto. j

Dolžnik bi pa plačeval pri davkariji od prvih dveh J
tisoč po 4% za obresti in po 1 za povračilo, od c

tretjega tisoča po 8 °/ 0  za obresti in 1 za povračilom s

85 —

in od četrtega tisoča po 2% za obresti in 1 za
povračilo.

Po tem načinu bi se zelo zadolženi kmet prej
rešil dolga, upniki bi pa tudi ne bili nič poškodo¬
vani. Upniki, ki so intabulirani v prvi polovici zem¬
ljiške vrednosti, bi dobivali po štiri odstotke in obli¬
gacije bi lahko po toliko prodajali, kolikor bi bilo
na njih zapisanega. Upniki, ki so v drugi polovici
zemljiške vrednosti intabulirani, bi, ko bi ne bili
zadovoljni z obrestmi po tri ali dva od sto, mogli
prodati svoje obligacije, se ve nekoliko ali pa skoraj
polovico ceneje, kakor bi bilo na njih zapisano.
Tretji tisoč (da rabimo zopet prejšnji izgled) ima
zdaj komaj dve tretjini vrednosti, obligacija po tri
od sto bi se pa vendar nekoliko dražje prodala.
Četrti tisoč ima zdaj komaj tretjino vrednosti, obli¬
gacija pa po dva od sto, bi se pa vendar več kot
za polovico, tedaj več kot za 500 mogla prodati.

Morebiti bi se dala ta dva načina tudi skleniti,
namreč, da bi upniki druge in tretje vrste dobivali
sploh obresti po štiri od sto, ako bi pa hotli imeti
kapital, bi se jim pa dale obligacije po tri ali dva
°d sto.

Videli smo toraj, da se zemljiški dolg da od¬
išaviti. Zdaj nastane vprašanje, ima li država (ozi¬
roma dežela) pravico zemljiški dolg odkupiti ? Ima
Pravico, kakor je imela pravico tlako in desetino od¬
kupiti. Sme li država kmetom spremeniti visoko-
°brestne dolge v manjobrestne? Sme, kakor sme
svoje dolgove spreminjati (konvertirati).

— 86  —

Komu bi odkupovanje (oziroma odkup) zemlji¬
škega dolga koristilo?

Koristilo bi kmetom, ker bi prvič veliko manj
obresti plačevali. Zdaj plačujejo počez najmanj po
6°/ 0 , ker so v nekterih krajih, kakor smo videli,
obresti čez 12%; potem bi pa plačevali po pet ali
pa še le po štiri od sto. Drugič bi se jim kapital
nikdar ne odpovedal; koliko preglavic in stroškov
jim pa zdaj dostikrat dela odpoved. In tretjič bi
dobro vedeli, da se jim obresti ne morejo zvišati,
in koliko pomaga pri gospodarstvu, če se stroški
natančno poznajo.

S tem zemljiško-odveznim zavodom bi se moral
združiti rentni ali kreditni zavod, ki bi dajal kmetom
potrebni kredit. Kredit bi se, se ve da, moral ve¬
liko bolj naglo povračevati ali amortizovati kot zem¬
ljiški dolg.

Odkupovanje zemljiških dolgov bi koristilo up¬
nikom. Dobivali bi res manje obresti, namreč po
4% ali Ljubljanska hranilnica tudi ne daje večjih-
Zato bi pa imeli popolno varnost za svoj kapital,
med tem ko zdaj upniki prve vrste nimajo popolne
varnosti in upniki tretje vrste še celo nikakoršn®
varnosti nimajo.

Odkupovanje bi koristilo državi, ker bi dobil®
kmete, ki bi bili zadovoljni in ki bi tudi davke
laglje plačevali. In pri tem bi država ali dežela n®
napravila niti krajcarja dolgd; dosti bi bilo, da bi
garantirala in pomagala. Cenitev zemljišč in dolgoL
odkupovanje, pobiranje obresti in povračil bi P at;

87

nekaj stalo; a mi mislimo, da bi država te stroške
brez pomislika mogla prevzeti, ker bi si z vtrjenim
kmetskim stanom veliko več pridobila. In ko bi se ti
stroški tudi na dolžnike obesili, bi vendar preveč
ne težili; 1 / 4 °/ 0  provizije bi zadostovalo, to se pravi,
da bi kmet mesto 5 gold. plačeval 5 gold. 25 kr.

Ponovimo še enkrat: ako se zemljiški dolg ne
odpravi, se bo naša domovina spremenila v puščavo
in naši kmetje v sužnje; zemljiški dolg se tedaj
mora odpraviti. Videli smo, da se da ta dolg prav
po pošteni poti odpraviti, zategadel tirjajmo to brez
prenehanja toliko časa, dokler se ne odpravi.

O stalnem domu.

Stalen dom je potreben.

Iz tega, kar smo dozdaj govorili, se razvidi, da
se zemljišča ne smejo niti zadolževali, niti razkosa¬
vati, niti eksekutivno prodajati. Tako zemljišče ali
tak grunt, ki se ne sme niti zadolževati, niti raz¬
kosavati, niti eksekutivno prodajati, se pa imenuje
stalen ali kmetsk dom.

Vse dosedanje priča, da je stalen kmetski dom
potreben; zato nam o tej potrebi zdaj ni treba ob¬
širneje govoriti. Omeniti hočemo le nekterih stvari.

Bog je zemljo izročil človeškemu rodu, da bi
se ljudje na njej živili in si nebesa služili, človeški
rod se pa vzdržuje in množi edino le po družini,

— 88


zato se mora zemlja obračati v družinsko korist,
zato posamezni človek ne sme z zemljo ravnati,
kakor bi se mu ljubilo. Posamezni človek sme in
mora skrbeti, da se ob zemljišči živi njegova rodo¬
vina. A to bi še ne bilo dosti, ko bi skrbel samo
za sedanjo družino ; skrbeti mora, da se zemljišče v
rodovitnosti ohrani, da se bo mogla tudi prihodnja
družina na njem živiti.

Zemlja ne bo minula in na zemlji človeški rod
ne bo izginil, dokler se ne prikaže Sin Božji na
oblakih nebih Ako zemlja ne mine, ako človeški
rod ne mine, kako bi si ti minljivi človek, ki boš
v nekaj letih prah in pepel, smel prilastovati ne¬
omejeno ali popolno pravico čez zemljišče. Prejšnji
rod ti je izročil zemljišče, da na njem skrbiš za
sedanji rod in da kedar omagaš, izročiš zemljišče
prihodnjemu rodu. Ko bi bil ti zadnji na zemljišči,
ko bi bil za teboj precej sodnji dan, potem bi že ti
smel zemljišče pustošiti in dolg nanj delati, da bi
le tvoja družina pri tem škode ne trpela. Se ve
greh bi ti tudi v tem slučaji imel, ker se božji dar,
ker se zemljišče ne sme nikdar napačno obračati
ali ta greh bi se dal vendar izgovarjati, ker bi s
tem nobenemu človeku ne škodoval.

Ti si zemljiški gospodar, a ti nisi neomejeni
zemljiški lastnik. Ti ne boš nič s seboj vzel, a od¬
govor boš moral dati od vsega, kar si tu imel. Ti
si oskrbnik in ti moraš biti dober oskrbnik, ti ne
smeš svoji družini škodovati in ti tudi prihodnjemu
rodu ne smeš nič škodovati. Ako ti napraviš zem-

— 89


ljiški dolg, škoduješ svoji družini, ker se mora od¬
slej zemljiški dohodek namesto v družinske koristi
obračati v obresti; ti škoduješ prihodnjemu rodu, ki
bo obdeloval zemljišče, ktero je zdaj v tvojem oskr¬
bovanji, ker bo vedno moral plačevati obresti? Kdo
ti je dal pravico škodovati prihodnjemu rodu? Nihče,
nihče ti ne more dati te pravice in ti tudi te pra¬
vice nimaš. Tedaj ako delaš dolg, delaš krivico.

Isto tako smo videli, da je tudi zemljiško raz¬
kosavanje večidel škodljivo. Zategadel ti nimaš pra¬
vice zemljišča razkosavati tako, da bi razkosavanje
škodovalo tvoji družini ali prihodnjemu rodu.

Kakor pa ti ne smeš svoji družini škodovati,
tako tudi drugi ne smejo tvoji družini zemljišča je¬
mati ali eksekutivno prodajati. Tvoja družina je
vzrastla na zemljišči, je zvezana z zemljiščem, zato
je nihče ne sme z zemljišča pognati. Se ve, ker pa
človek ne živi samo v družini, ampak tudi v člo¬
veški družbi, zato se sme, kedar občna korist za¬
hteva, družini vzeti del zemljišča ali morebiti celo
zemljišče proti primernemu odškodovanju; n. pr. ako
bi bila pri vas cerkev premajhna in bi hotli novo
delati in bi ne bilo nikjer pripravnejega prostora
kot na tvoji njivi, moral bi ti dati njivo in ko bi
se železnica po tvoji senožeti merila, bi se ti ne
mogel ustavljati.

Človek nima neomejene pravice ’ do zemljišča,
on ne sme niti zemljišču, niti družini, niti prihod¬
njemu rodu škodovati. Dokler so bile postave krščan¬
ske, je bilo v postavah naravnost rečeno, da človek nima

90  —

te pravice in postave so branile, da človek ni mogel
niti zemljišču, niti prihodnjemu rodu škodovati. Zdaj
pa pravijo postave, da je človek neomejen, svoboden
gospodar, da sme delati z zemljiščem, kar mu drago.

Te postave se nekterim zde zelo modre, zato
nič ne škoduje, če jih pojasnimo z zgledom. Nek
prevzeten ali neumen bogatin bi kupil vse njive in
vrtove okoli mesta, in ako bi jih ne hotel in ne
pustil obdelovati, bi mesto veliko škodo imelo in
vendar bi se ne dalo pomagati. Recimo, da bi dal
ta bogatin karanja ali peska navoziti na njive in
vrtove, kdo bi mu smel braniti, ako je neomejen
gospodar! Morebiti kdo poreče, tega bi pa gosposka
že ne pustila, da bi se zemlja tako vničevala; jaz
tudi mislim, da bi gosposka branila. Ako bi pa
gosposka branila, bi s tem kazala, da gospodar nima
neomejene pravice do svojega zemljišča, bi s tem
kazala, da postave, ki pravijo, da je gospodar po¬
polnem svoboden, niso prave, niso dobre.

Da, mi imamo še celo gojzdne postave, ki bra¬
nijo (se ve bolj na papirju) gojzde do golega briti.
Tedaj po gojzdnih postavah kmet ni popolno svo¬
boden gospodar svojega zemljišča. In vendar po¬
stave dovoljujejo kmetom dolg delati, to se pravi,
v postavah je dovoljeno gojzd do golega briti. Kteri
kmet namreč vničuje svoj gojzd, ali tak, ki je trden?
Ne, ampak tak, ki v dolg leze, ki je zadolžen. Za¬
dolženi kmet mora sekati ali pa grunt pustiti. Tedaj,
kar brani ena postava, dovoljuje druga. Ali ni to
čudno, ali ni to nedosledno?

91  —

Dosledno bi le bilo, ko bi se v postavah reklo:
Vničuj zemljo, kolikor ti je ljubo in za prihodnji
rod nikar ne skrbi, ali pa, ko bi se reklo: ti moraš
skrbno obdelovati zemljo in moraš skrbeti, da tvoji
nasledniki ne bodo nesrečni. Ako hočemo biti do¬
sledni, moramo eno izmed teh dveh reči zbrati, ali
prvo, namreč neomejeno svobodo vničevati zemljo in
ljudi, kakor bi nihilisti radi, ali pa drugo, namreč
precej omejeno svobodo, kakor jo krščanstvo zahteva.
Krščanstvo nam omejuje svobodo učeč, ti ne smeš
delati, kar bi se tebi ljubilo, ampak to, kar je v
čast božjo, ti ne smeš bližnjemu škodovati niti v
najmanjši reči, kajti ti moraš bližnjega ljubiti, kakor
samega sebe.

Kaj si bomo tedaj zbrali, ali neomejeno pogub-
ljivo svobodo, ali omejeno krščansko svobodo? Go¬
tovo si bomo drugo zbrali in ako si jo zberemo,
moramo priznati, da človek nima neomejene pravice
' do svojega zemljišča, moramo priznati, da se mora
človek v vsem svojem dejanji ozirati na srečo svoje
družine, na srečo sedanjega in prihodnjega rodu.

Ako pa kmet skrbi za srečo svoje rodovine in
svojega prihodnjega rodu, mora tudi skrbeti, da se
zemljišče nikdar ne bo pokvarilo ali vzelo niti nje¬
govi družini, niti njegovim potomcem. To se pravi
z drugimi besedami: kmetski dom mora biti stalen,

■ se ne sme niti zadolževati, niti razkosovati, niti ekse-
kutivno prodajati.

Dokler so bile postave krščanske, kmetje niso
imeli neomejene svobode do svojih zemljišč, dokler

— 92 —

so bile postave krščanske, so bili kmetski domovi
stalni, družinski. Od rodu do rodu je imela družina
svoje zemljišče in ni ga zgubila prej, dokler ni iz-
mrla z zadnjim potomcem. Kakor je bil kmetski
dom nepremakljiv, tako je bila tudi kmetska družina
nepremakljiva, trdna. Turške vojske so trpele več
sto let; kolikokrat so Turki po naših krajih morili,
ropali in požigali in vendar so bili naši kmetje po
vsakem turškem napadu v nekaj letih zopet trdni
kot prej. In zakaj so si tako naglo opomogli? Zato,
ker so imeli stalen dom.

Koliko časa imajo že kmetje pravico neomejeno
se zadolževati, oziroma svoj dom razdirati? Nikjer
v Evropi še nimajo te pravice sto let. Pač v Italiji
jo imajo že več sto let, zato so pa tam tudi vsi
kmetje zginili. Naj se da kmetom v kterikoli de¬
želi neomejena pravica zadolževati se, ali kar je vse
eno, naj se kmetje izroče oderuhom in v sto letih
ne bo tam nobenega kmeta več. V avstrijskih de¬
želah imajo kmetje popolno neomejeno svobodo za¬
dolževati se še le od 1. 1848 in ako pomislimo, da
se je od tačas do zdaj zemljiški dolg pomnožil vsako
leto najmanj za 60 milijonov, moramo pač reci, da,
če se postave ne spremene, leta 1948 ne bomo več
imeli kmetov. Česar Turki v več stoletjih niso mogli
izvršiti, to bo napravila neomejena svoboda ali raz¬
uzdanost v enem stoletji.

Ker je stalni družinski dom potreben, zato
bomo povedali, kako bi se dali taki domovi pri nas
zopet osnovati, da bi bili primerni našim sedanjim

— 93

razmeram. Prej se pa hočemo še nekoliko ozreti
v nektere srečne dežele, kjer imajo kmetske družine
Varno zavetje v stalnih domovih.

Ruski mir.

Na Euskem imajo kmetje malokje svojo lastno
zemljo; vsa zemlja je navadno občinska in občina
jo odkazuje posameznim kmetom v obdelovanje. Tako
občino, v kteri je vsa zemlja občinska, imenujejo
„mir“.

Kako je na Ruskem zemlja razdeljena? V dveh
okrajih je bilo pred petimi leti natančno popisovanje
in iz tega posnamemo, da je bilo v prvem okraji
blizo 13 milijonov prebivalcev, v drugem pa nekaj
čez 8 milijonov, in v prvem okraji so imele kmetske
občine v miru blizo 18 milijonov desetin (ena de¬
setina je dober hektar ali l 3 / 4  orala), kmetje so pa
imeli le 705.000 desetin lastne zemlje; v drugem
okraji so pa imele občine v miru blizo 12 milijonov
desetin, posamezni kmetje pa 1,318.000 desetin. V
obeh okrajih je pa graščinskega, mestnega, cesar¬
skega in cerkvenega sveta skupno skoraj ravno toliko
kolikor kmetskega.

Vsair kmet ima svojo hišo z vrtom, vse kme¬
tije skupaj pa imajo občno zemljo. Vsa zemlja je
fazdeljena v tri oddelke, in sicer eden'" za ozimino,
drugi za jaro žito in tretji za praho. V drugem
letu se praha zorje za ozimno žito in se drugi od¬
delek za praho pusti. Vsak teh treh oddelkov je pa

94 —

zopet razdeljen v toliko kosov, kolikor je kmetov v
miru. Vsaka družina vživa svoj del, dokler se zemlja
ne razdeli na novo. Nova razdelitev po lozih se je
dozdaj vršila skoro na vsacih 15 let, odslej bo pa
še bolj po redko, ker pravijo postave, da naj se raz¬
delitev le ta čas dovoljuje, kedar jo dve tretjini
kmetov zahtevati. V razdelitev se gosposka nič ne
meša, kmetje vse sami opravijo.

Zemlja je občinska, hiša z vrtom je družinska,
toraj kmet ne more nič zapraviti. Kmet spravlja
pridelke od svojega kosa občinske zemlje, zato mora
pa tudi občini ali miru davke oddajati.

Ali sme kmet prodati hišo in del, ki ga ima
pri občinski zemlji? Sme, če se kupec zaveže, da
bo stopil v mir in če dve tretjini vseh občanov do¬
volita prodajo in ste pripravljeni kupca med-se spre¬
jeti. Le onemu, ki kupi občinski svet za kako fa-
briko, ni treba stopiti v mir ali prodaja mora pa
vse eno od dveh tretjin vseh občanov dovoljena biti.

Kmet sme zapustiti vas ter vzeti svoje premak¬
ljivo premoženje s seboj, ali če to naredi, zgubi
pravico do občinskega sveta. Ako mu pa občina do¬
voli proč iti in ako je pripravljen tudi v prihodnje
svoje davke plačevati, mu pravica do občinskega
sveta ostane.

Občina ima pravico del svojega posestva in
celo vse svoje posestvo prodati, v najem dati, zasta¬
viti in zadolžiti, ako <vsi občani enoglasno privolijo.
Dozdaj se je mir malokje razdelil ali razrušil, sem
ter tje so v nekterih krajih, kjer prej ni bilo mira,

— 95

kmetje še svojo lastno zemljo zložili v mir, ker jim'
skupno gospodarstvo bolj ugaja.

A k o se kmet zadolži, se mu hiša, njegov od¬
delek zemlje pri miru, poljsko orodje, konj in kar
potrebuje živeža, ne sme rubiti in prodajati. Toraj
nimajo Židje in oderuhi pri kmetih, živečih v miru,
dosti opravila in dobička. Kar kmetje pridelajo, sami
zavžijejo. Ali ni to tisočkrat bolj pametno, kakor
pa če morajo sestradani kmetje site oderuhe pasti?

Ali pa imajo kmetje kaj kredita? Priden in
pošten kmet ima pri vseh sosedih dosti kredita, za
zapravljivca je pa najbolj, da nima krajcarja kredita.
Sploh pa ne vem, zakaj bi kmetje dosti kredita po¬
trebovali. Ker so nezadolženi in dobri gospodarji, si
lahko v dobrih letinah marsikak krajcar prihranijo
za prihodnje potrebe.

Občina naklada sama davke posameznim kme¬
tom ter jih pobira od njih; ako so nekteri občani
kdaj tako nesrečni, da jih ne morejo plačati, jih pa
drugi mesto njih plačajo. Kaj pa, če kak zapravljiv
gospodar prav po svoji nerodnosti ne more davka
plačati? Se mu li mar pošlje plačilni nalog, pride
li eksekutor z rudečo kapico, se mu li zarubi zadnja
kravica kot pri nas? Kaj še, to bi se Eusom pre¬
neumno zdelo, kajti Eusi so bolj pametni kot mi v
gospodarskih rečeh. Kaj napravijo tedaj? Občinski
možje se posvetujejo in sodba se glasi, toliko ali
toliko naj se mu jih pri tej priči namaže po zadnjem
delu života ali pa naj se v daljno Sibirijo v pre¬
gnanstvo zapodi. Zapravljivec mora nasledke svoje

96 —

zapravljivosti sam čutiti, njegova družina si pa ohrani
hišo in oddelek občinske zemlja. Ali ni pametno, da
krivični trpi in da se nedolžni varujejo ? Pri nas pa
zapravljivec zapravlja, kolikor mu drago in nihče
mu ne brani, ker zapravljivec je po postavi popol¬
nem svoboden gospodar; pri nas zapravljivec svo¬
bodno popiva, družina pa doma strada, ker so naše
postave svobodne; pri nas ima zapravljivec svobodo
nedolžno družino, ki se ni nič pregrešila, po svetu
\  pognati. Tako toraj je pri nas narobe svet: krivični
• se veseli, nedolžni pa trpi.

Ako je v kaki občini več moških, kakor jih je
ravno za delo treba, gredo nekteri, se ve s privo¬
ljenjem občinskim, v fabriko ali mesto. Zaslužijo si
denar in pridejo čez nekaj časa zopet domu. Ako
kaka fabrika falira, se ni treba delavcu, kakor pri
nas po svetu klatiti, ampak vrne se na svoj dom.
Kar delavec v mestu ali fabriki zasluži, tega ne za¬
pravi, ker je vedno na svoj dom navezan. Tako
dobiva zemljišče podporo od obrtnije. Kolikor časa
ostane obrtnijski delavec ud domačega mira, toliko
časa ne more postati nemanič. Ako si pa kdo dosti
denarja prisluži, si pa tudi lahko kupi veliko po¬
sestvo, kajti na Kuskem imajo grajščaki in tudi ne¬
kteri trgovci zelo obširna posestva in ker se smejo
svobodno zadolževati, zato jih tudi Židje svobodno
s posestev preganjajo.

Povprek dobiva vsak mirjan po 10 do 15 de¬
setin (18 —26  oralov) zemlje. Zarad skupne prahe
ima živina vedno dosti paše in zato je dosti živine

— 97 —

in zato je dosti gnoja. Kaj si pa morete za polje
boljšega misliti kot dosti gnoja in praho vsako
tretje leto.

Škoda je le, da občine nimajo skoraj nič gojz-
dov in da morajo les večjidel kupovati od graj-
ščakov. Škoda je, da se skoraj polovico mladenčev
že predenj so 20 let stari ženi, zanašajoč se, da
bodo pri novi razdelitvi dobili del zemlje. Do zdaj
to ni bilo tako napačno, ker je bilo dosti zemlje, ali
v prihodnje se bo pa v nekterih krajih že moralo
določiti, koliko kmetov sme biti v miru, da posa¬
mezni ne bodo dobivali premajhnih kosov.

Imajo li kmetje na Ruskem kaj svobode? Imajo
in sicer precej več kot pri nas. Družinski očetje
(in če ni očetov tudi matere) ene občine volijo sta¬
rosto, ki dobiva nekaj malega plačila. Starosta skrbi
Za javno varnost, sodi pri prestopkih, in sme nakla¬
dati kazen do enega rublja (rubelj je 1 gold. 62 kr.)
ali prisilno delo do dveh dni. Več občin ali mirov
Ustavlja volost, kteri na čelu je starejšina. Starej¬
ša s starostami vred določuje, koliko mora ta ali
°ni davka plačevati, skrbi za popravljanje cest, za
Vojaški nabor. Vsakih deset volostnih družinskih
°četov voli po enega poslanca v veliki volostni svet.
'Pa voli deset sodnikov ali porotnikov, ki se tako
v rste, da vedno po trije sodijo v prepjrih in imajo
Pravico do sto rubljev kazni naložiti, pa tudi za
Palico prijeti.

Vidite, tako sami sebe vladajo kmetje, ki so v
*®snici svobodni, kterim ni treba obresti plačevati,

7

— 98  —

kterih živa duša ne more z zemljišča prepoditi.
Kako smešna je svoboda naših kmetov, ki za vsako
malenkost kličejo notarja, odvetnika, sodnika in brica
na pomoč; pravim, svoboda naših kmetov, ktere
vsaka sapica lahko popiha s posestva, kakor otrese
kapljo na veji.

Menda nikjer na svetu ni gospoda tako zelo
spridena kot na Euskem in vendar je Rusija trdna,
ker ima trdne in v resnici svobodne kmete. Ko bi
na Ruskem danes dobili kmetje tako neumno svo¬
bodo, kakor jo imajo pri nas, bi v desetih letih
Rusije ne bilo več.

Jugoslovanske zadruge.

V ruskem miru je vsa zemlja občinska. Pi' 1
Jugoslovanih se je pa občinska zemlja že zdavnej
razdelila med posamezne rodovine, ki se imenujejo
zadruge. K Jugoslovanom se prištevajo Slovenci.
Hrvatje, Srbi in Bolgari. Vsi Jugoslovani so živel 1
in razen nas Slovencev, večinoma še zdaj žive v
zadrugah.

V zadrugi je vsa rodovina združena. V hiš}
prebivajo stari oče, stara mati, starši, otroci in stric’
s svojimi ženami in otroci. Vsi delajo skupno, jed 0
skupno ter imajo tudi skupno premoženje; le stanc'
vanje ima vsak zakonski par, oziroma vsaka družin”
za-se. Ko sin odraste, si poišče nevesto in zadrug”
se pomnoži; ko se hči omoži, zapusti prejšnjo 2”'
drugo, zato se pa sprejme v moževo zadrugo.

— 99

Zadruga je tako rekoč večna, včasih je bolj,
včasih manj številna. Število njenih udov znaša na¬
vadno 10—12, semtertje tudi 20 ali pa še več.

Kdor je najboljši in najsposobniši v rodovini,
tistega si udje izvolijo za gospodarja, da ukazuje
vsem drugim in da premoženje oskrbuje. Če ni
moškega, ki bi bil za to sposoben, se izvoli ženska.

Kar se na polji ali pri živini dobi, je vse
skupno. Kar si pa ženska pri kolovratu, pri tkanji
ali vezenji in kar si mož v prostem času s kacim
rokodelstvom prisluži, to imajo pa posamezne dru¬
žine, s tem zaslužkom smeta mož in žena razpola¬
gati, kakor jima drago. Le iz tega postranskega za¬
služka se hčeram daje dota.

Kedar se zadruga preveč pomnoži, se podajo
nekteri moški po svetu kruha iskat, a zadružni udje
ostanejo vedno, če le s tujega po nekaj krajcarjev
za plačevanje davkov pošiljajo.

Ali ni pametno, da ima vsak človek, če še tako
uboža, svoje pribežališče? Zadrugar tudi na tujem
ni osamljen, ampak je vedno v zvezi s svojo rodo¬
vino, in če ga nesreča zadene, ve, kam se ima
obrniti. Zdaj si pa predstavite našega delavca v
mestu ali fabriki. Ko se je od doma ločil, je vzel
doto in s tem očetovo hišo v dolg pripravil, ali pa
morebiti še zdaj za doto tožuje in gospodarja na
kant spravlja. Med svetom živi osamljen, nihče mu
ne piše, nihče ga ne opominja, nihče se zanj ne
zmeni in on za nikogar; ker mu je očetov dom
tuj, poišče si drugi dom — žganjarijo in žganjarski

7 *

— 100

bratci so njegovi bratci. Ko oslabi, mu kaže pot od
hiše do hiše in nazadnje v bolnišnico na deželne
stroške.

Se ve, kakor vsaka človeška naprava, tako imajo
tudi zadruge svojo slabo stran. Kjer je več žensk
skupaj, tam je tudi dosti klepetanja in sem ter tje
tudi nekaj lasanja. A kaj se če, če so si ženske v
laseh, saj imajo dolge in zato se jim ne more dosti
poznati. Huje je, da se mladi ljudje v zadrugah,
kakor v ruskem miru, radi in precej ženijo. Gotovo
bi bilo dobro, ko bi bili zdrzni, ali bolje je vendar,
da so v zadrugah v zakonu, kot bi bili izven zadrug'
v vlačugarstvu.

Zadruge so dobre. Kar je neprimernega v njih,
1 bi se dalo odpraviti. Zato je jako žalostno, da se
zadruge odpravljajo, mesto da bi se napake od¬
pravljale.

Za Granico so Madjari 1. 1873 napravili prav
židovsko postavo. Tretji paragraf te postave pravi,
da sme zadruga s svojim nepremakljivim premože¬
njem (s hišo in zemljo) svobodno razpolagati. To se
pravi, zadruga se sme svobodno zadolževati, da bodo
tudi ubogi Židje in oderuhi od zadruge kaj dobička
imeli. Ravno ta paragraf dovoljuje, da sme vsak o
svojem delu oporoko delati. To se pravi, malopridni
zadrugar sme en del premoženja zadrugi vzeti. Četrti
paragraf dovoljuje, da se sme zadrugarju, ki se je
zadolžil, njegov delež eksekutivno prodati. To se
pravi, da ne bodo ljubeznjivi krčmarji žganja za¬
stonj točili, morajo imeti pravico zadrugarje na kant

— 101

devati. Peti paragraf pa pravi, če večina zadrugar-
jev obojega spola zahteva, se mora zadruga razdreti
in vse premoženje v enacih delih med posamne ude
razdeliti.

Kaj ne, da je ta postava svobodna, da bolj ne
more biti. Da, na videz je svobodna, v resnici pa
grozovita. Najprvo je ta postava krivična, kajti ako
je vse premoženje rodovinsko in ako zadrugar nima
nič sam za se, tudi postava ne more vzeti rodovini,
posebno če se še rodovina ustavlja dati posamez¬
nemu udu. Dalje daje ta postava potuho, ker dovo¬
ljuje zapravljivcu škodovati vsi rodovini. Eusi dajo
zapravljivcu s palico, Madjari mu pa dajo krivično
blago!

Se ni dvanajst let od tačas in Graničarji so
vsi v dolgeh, Židje se pa v pest smejajo. Zategadel
Graničarji zdaj Madjare preklinjajo, isti Graničarji,
ki so tolikokrat Ogersko branili od sovražnikovih
napadov.

Tudi na Srbskem se zadruge bližajo poginu.
I 515 srbske postave dovoljuje, da sme vsak za¬
drugar svoj delež pri skupnem zadružnem premo¬
ženji zadolžiti in da sme upnik iskati povračila iz
lega deleža. Vsled te postave se je v zadnjih letih
1700 zadrug razdrlo.

Akoravno so se na Srbskem zadruge tako rekoč
^ničile, vendar se je za kmeta na drug način po¬
skrbelo. Leta 1873, to je ravno tačas, ko so Ma¬
djari Graničarje Židom izročili, se je na Srbskem
§ 471 sodnijske postave prenaredil. Kmetu se po

— 102

tej postavi ne sme efesekutivno prodati en plug, en
voz, dva vola ali par konj, ena hiša, ena sekira,
en kramp, ena kosa in toliko živeža, kolikor ga je
treba do novine njemu, njegovi družini in njegovi
živini in pet oralov zemlje, naj si je neobdelana
ali gojzd ali vrt ali vinograd. Isto tako se tudi hiša
z gospodarskim poslopjem in enim oralom polja ne
sme eksekutivno prodati.

Tega tu naštetega premoženja pa tudi kmet
sam ne sme niti prodati, niti se ga na kak drugi
način znebiti. Ko bi bil pa kmet v stiski vsled po¬
vodenj, požara, slabe letine, ali ko bi mu živina po¬
ginila, ali ko bi mu manjkalo denarja za nakup
semena, pa sme na posodo vzeti, toda le pri javnih
(državnih) kasah, pa tudi v tem slučaji se ne smeta
zadolžiti dva orala zemlje in hiša s prostorom okoli
nje. Ako ima kmet več kot pet oralov zemlje, sme
sam določiti, kteri del naj se mu zavolj dolga proda.

Ali niso na Srbskem veliko modrejši kot pri
nas? Kmet mora vendar imeti zemljišče, živino in
živež, mislijo na Srbskem, drugač ni kmet. Pri nas
se pa kmetu zadnji rep v hlevu zarubi; s čem naj
kmet potem obdeluje in gnoji? Pri nas se kmetska
družina z grunta spodi; kaj pa naj začne kmetska
družina brez grunta? Ako vzamete tesarju sekiro in
žago, ali more biti še tesar? Pri nas se je skrbelo,
da mora vsacemu še tako zadolženemu uradniku
toliko letne plače ostati, da more za silo shajati ali
za kmete se ni skrbelo, kmetu sme upnik vse vzeti-
Se ve, tisti, ki se imajo za neizrečeno modre, pravijo,

— 108 —

ako bi kmet ne smel razpolagati z vsem svojim pre¬
moženjem, ako bi se kmet ne smel svobodno zadolže¬
vati, bi ne bil sam svoj gospodar, bi bil preveč omejen.

Mi pa vprašamo, je li uradnik manj svoboden
zategadel, ker mu upnik ne sme vse njegove plače
vzeti? Pri nas se kmetska družina nič ne smili,
vzame se ji vse, pri nas se kmet ne varuje, ker se
mora varovati, da upnik ne zgubi posojila in sicer
posojila, ktero mu je kmet morebiti že večkrat vrnil
v obrestih.

Na Srbskem se smejo mali kmetje zadolževati
le v resnični potrebi in še tačas le v davkariji ne
pa drugod. S tem se je tam oderuhom patent vzel.
O kdaj se jim bo pa pri nas?

Ker smo ravno pri Srbskem, se ozrimo nekoliko
še v sosednjo državo, v Eumunijo. Leta 1864 se je
tam odpravila tlaka in ob enem napravila postava,
da kmetje skozi trideset let svojih gruntov ne smejo
zadolževati, niti prodajati, izvzemši občini ali kakemu
druzemu vaščanu. Ko bi se bila pri nas leta 1848
napravila taka postava, bi naši kmetje zdaj ne zdi¬
hovali pod težo neznosnih dolgov. Mislim, da bodo
Rumunci, ko mine trideset let, omenjeno postavo
radi podaljšali še na trideset let zarad neštevilnih
svarilnih zgledov — pri nas.

Stalni dom v Ameriki.

Iz Evrope se podajmo v duhu v severno Ame¬
riko. Tam je bilo nekdaj tako, kakor je zdaj pri

— 104 —

nas. Kmetje so se smeli svobodno zadolževati, upniki
so jih pa smeli na kant devati. Leta 1887 je pa
nastala velika kriza, ki je trpela dve leti.

Kaj pa je kriza?  Mislite si, v našem cesar¬
stvu se napravi veliko fabrik za izdelovanje sladkorja
in železnine. Sladkor in železo se pošiljata na Laško,
Turško, v Azijo in v druge kraje. Fabrikantje imajo
več kot polovico dobička. To vidijo drugi, ki imajo
veliko poguma, pa malo denarja. A denar se kmalo
dobi, če se obljubijo velike obresti in če je denar,
se tudi fabrike kmalo napravijo. Naenkrat se fabrike
pri nas strašno pomnože in tudi na Laškem in
Turškem si mislijo, zakaj bi mi drugim ljudem do¬
biček dajali, saj lahko sami fabrike doma napra¬
vimo. V nekaj letih je morebiti trikrat več fabrik,
ljudi, ki sladkor in železnino kupujejo, je pa ravno
toliko, kolikor jih je prej bilo. Kar naenkrat je veliko
labrikantov brez dela in zaslužka. Upniki naganjajo
za obresti, fabrikantje jih ne morejo dajati in tako
fabrikantje falirajo ali na kant pridejo. Ker pa
fabrike v takih okoliščinah niso skoraj nič vredne,
upniki vse zgube. Ker morajo pa upniki nekaj de¬
narja vedno v rokah imeti za svoje barantije, tirjajo
zdaj tudi tisti denar nazaj, ki so ga imeli pri druzih
kupcih ali trgovcih sposojenega. Ker pa ti kupci
ne morejo denarja precej dobiti, da bi vrnili, tudi
oni falirajo. V kratkem je veliko falimentov; marsi-
kteri kupec, ki je imel še pred enim mesecem naj¬
boljšo kupčijo, pride na nič. Ljudje se prestrašijo
in tirjajo povsod svoja posojila nazaj, kupci in sem-

— 105 —

tertje tudi kmetje pa vse križem na posodo pro¬
sijo, obetajoč najviše obresti. Povsod manjka kredita
in denarja. To pomanjkanje se imenuje kriza.

Eekli smo, da je v Ameriki leta 1887 nastala
velika kriza. Upniki so kmetom odpovedovali posojila,
kmetje, se ve, niso mogli vračevati in frčali so z
gruntov kakor čebele zjutraj iz panja.

Kaj so storili Amerikanci? So li roke križem
držali? So li mislili, tako je natorna postava in mi
ne moremo nič pomagati? Ne, Amerikanci se ne
ustrašijo z lepo. Vrgli so svoje stare nerodne po¬
stave med staro šaro in napravili so nove, take,
kakor se kmetu prilegajo.

Z dobrim izgledom je posvetila najprve država
Texas, ki je imela tačas ob krizi veliko zemlje, pa
malo ljudi. Dala je kmetom, ki so bili iz družili
krajev prepodeni, zemljo in ob enem preskrbela, da
bi jih prejšnji upniki na novi zemlji ne mogli pre¬
ganjati. Napravila je komestead (izgovori homsted),
kar se pravi po naše: stalni dom. Stalni kmetski
dom se zarad dolgov ne sme niti v celoti, niti v
koscih eksekutivno prodajati. Kmalo se je pokazalo,
da je ta postava dobra. V desetih letih so bili
kmetje vtrjeni.

Druge države so hitro to državo posnemale.
New York (izgovori Nju Jork) je vpeljal stalne
domove leta 1842, Pennsjdvanija in Vermont
1. 1849, Wiskonsin 1. 1849, Michigan (izgovori
Mišigan) 1. 1850, Indiana, New Jersey (izgovori
Nju Džersi), Delaware (izgovori Deleuer) 1. 1851 itd.

— 106 —

Zdaj imajo menda vse države v severni Ameriki
stalne domove.

Določilo se je, koliko mora vsaka družina imeti
ali kar je vse eno, kaj se kmetski družini ne sme
nikdar prodati. V raznih državah se je razno dolo¬
čilo. V največih državah mora vedno kmetski dru¬
žini ostati 160 aeres (en acre — izgovori ekr —
je 2 /s hektarja), v treh državah pa le 40 aeres
zemlje. Nektere države so pa vrednost zemlje, ki
se nikdar ne sme prodati, v denarji določile in sicer
v eni državi 300 dolarjev (en dolar je toliko kot
2 gld. 40 kr. našega papirnatega denarja) v treh
po 500 dolarjev, v eni 800 dolarjev, v devetih po
1000 dolarjev, v dveh po 2000 dolarjev in v dveh
po 5000 dolarjev. Premakljivega premoženja, t. j.
orodja, živine in živeža mora pa ostati od sto do¬
larjev vrednosti do dva tisoč dolarjev.

Ker je bilo pa v Ameriki pred nekaj leti
grozno veliko državne zemlje, to je, take zemlje, ki
nima prav za prav nobenega gospodarja, zato je
1. 1862 sklenil kongres (mi bi rekli državni zbor),
kako se ima ta zemlja novim naseljencem oddajati.
Vsakdo, ki ima družino, sme dobiti 160 aeres take
zemlje, ako se zaveže, da jo bode pet let obdeloval.
Ko mine pet let, postane ta zemlja njegov stalni dom.

Stalni dom sme mož le tačas prodati, kedar
mu žena dovoli. V Texasu in Luizijani mož tudi
s privoljenjem žene ne sme dolgi delati. Stalni dom
se navadno zarad dolgov ne sme eksekutivno pro¬
dati ; le nekteri dolgovi so izvzeti, namreč, ako

107

lastnik ni plačal kupnine, ako delavcem in rokodel¬
cem, ki so mu pri stalnem domu pomagali, ni pla¬
čal dnine in ako ima davke na dolgu.

Leta 1850 je bilo v Ameriki 1,449.000 stalnih
domov, leta 1880 pa 4,008.000 in izmed poslednjih
je imelo 2,220.000 stalnih domov po 5 do 500
acres.

Tako so Amerikanci poskrbeli za kmete. Zdaj
so tam kmetje trdni in zadovoljni. Postava o stal¬
nem domu je vsem všeč, še celo jezični doktorji jo
hvalijo. Tako pravi neki tamošnji doktor: „Nobena
reč ne nagiba tako k čednosti, marljivosti in domo¬
ljubju, kakor stalni dom, okoli kterega se zbira ro¬
dovina in kamor se členi veselo vračajo, naj bodo
še tako raztreseni po svetu. “ Pri nas pa ni dok¬
torjem nič kaj všeč, da bi se napravili stalni domovi,
ker vedo, da bi imeli precej manj pravd in tedaj
tudi precej manj zaslužka, ko bi se kmetje ne smeli
zadolževati.

Amerikaneem je kriza oči odprla, da so spo¬
znali, da imajo neumne postave. Kaj bi bilo, ko
bi pri nas nastala velika kriza, da bi hranilnica in
drugi upniki posojila hotli vrnena imeti? Več kot
polovico naših kmetov bi prišlo precej na kant. Ne,
kaj takega ne smemo pripustiti. Naši kmetje ne
smejo postati sužnji. Ta strah moramo od sebe
odvrniti.

Posmemajmo Amerikance in napravimo stalne
domove.

— 108 —

Kako bi se pri nas napravil stalni dom?

Pri nas bi za stalni družinski dom morala ve¬
ljati naslednja pravila:

I. Stalni dom je zemljišče s primerno
potrebščino, ki senesmeniti zadolževati,
niti razkosavati, niti eksekntivno proda-
jatiinkimora vedno ostatilastninakmet-
ske družine.

II. Pravico stalnega doma mora imeti
vsako zemljišče, na kterem družina pre¬
biva in ktero družina sama obdeluje ali
oskrbuje in čegar dohodki zadostujejo
družini v življenje.

III.  Velikost stalnega doma določu¬
jejo po drugem pravilu izvedeni možje za
posamezne kraje, isto tako določujejo iz¬
vedenci tudi primerno potrebščino.

Po teh pravilih se da vse drugo določiti.

Kako veliki naj bodo stalni domovi? V Ame¬
riki so imeli tačas, ko so stalne domove naprav¬
ljali dosti državne zemlje, zato so lahko sklenili vsak
stalni dom mora imeti 160 ali 80 acres zemlje. Pri
nas so pa okoliščine vse druge; pri nas ima vsaka
ped zemlje svojega lastnika, zato ne moremo reči, vsak
stalni dom naj ima 60 ali 80 oralov. Pri nas moramo
drugačno merilo imeti, pri nas se sme in mora med
stalne domove vpisati zemljišče, ki je tako veliko, da
ima na njem kmetska družina dosti „dela in jela“.
Tako zemljišče je v resnici pravo kmetsko zemljišče,

— 109

gospodar je na tako zemljišče tako rekoč v vsem
svojem mišljenji in dejanji navezan. In le za tako
posestvo srednje velikosti, le za pravega kmeta že¬
limo posebnih postav. Morebiti kdo poreče, zakaj
naj bi bile za kmeta posebne postave? Zato, ker je
kmetski stan poseben stan, ki se razločuje od vseh
druzih stanov. Kakor imajo vojaki svoje posebne
postave, kakor imajo trgovci svoje posebne postave
(trgovsko pravo), tako morajo imeti tudi kmetje
svoje posebne postave in sicer take, kakor se jim
prilegajo.

Ktere velikosti bi stalni dom ne smel prese¬
gati? Le tako posestvo bi se smelo in moralo pri¬
števati stalnim domovom, ktero more gospodar sam
z družino in s posli obdelovati ali oskrbovati. Tedaj
bi pravice stalnega doma ne mogla dobiti ona velika
posestva, kterih en sam človek ne more oskrbovati,
ki potrebujejo enega ali več uradnikov (oskrbnikov,
gojzdarjev). Pravice stalnega doma bi pa dobile
grajščine, ki so tako majhne, da jih more en sam
gospodar oskrbovati, in tacih grajščin ali prav za
prav velicih kmetij je na Kranjskem pač nekaj.

Ktero zemljišče pi bilo pa premajhno za stalni
dom? Ono zemljišče, čegar dohodki ne zadostujejo
kmetski družini v življenje. Tedaj bi se stalnim
domovom ne prištele kajže, kterih posestniki se mo¬
rajo pečati z dninarstvom ali s kakim rokodelstvom.

Ker so pa na Kranjskem tako različne raz¬
mere, bi se ne dalo povsod po enem kopitu vrav-
navati, zato naj bi za posamezne kraje gosposka v

— 110

soglasji z občinskimi možmi določevala, ktera zem¬
ljišča bi bila za stalni dom prevelika in ktera pre¬
majhna.

Pri lanskem kmetijskem posvetovanji v Ljub¬
ljani se je nasvetovalo, da naj se kmetskim po¬
sestvom  prištevajo zemljišča, ki prinašajo 2 5 do
350 gold. čistega letnega dohodka.  Ako se
vzame, je rekel dr. Vošnjak, 25 gld. kot najnižja
meja, bi kaeih 25.000 do 30.000 kmetij, tedaj blizo
polovico vseh kmetij, spadalo med prava kmetijska
posestva. Ker je na Kranjskem 1 gld. 70 kr. poprek
na oral grutnega davka, bi pri 25 gld. čistega do¬
bička zemljišče merilo okoli 17 oralov. Na kmetiji
take velikosti se pa že preživi ena družina iz do¬
hodkov kmetijstva.

To merilo je po naših mislih za stalne domove
v obče prav primerno. Skoro bi rekli, da mora
350 gld. čistega zemljiškega dohodka ostati v vseh
slučajih kot meja navzgor. To merilo ni prenizko,
kajti na Kranjskem je jako pičlo število tacih kmetij,
ki bi imele več čistega dohodka in to merilo ni
previsoko, kajti nekaj obširnih kmetij mora vendar
le biti. Le na velieih kmetijah se morejo nove
mašine ali nova semena s pridom poskušati, le večji
kmetje morejo sinove na svoje stroške pošiljati v
kmetijske in latinske šole.

Nekoliko drugač je pa z najnižjo mero, to je
s tistimi posestvi, ki prinašajo 25 gld. čistega do¬
hodka. Mi mislimo, da bi bila ta meja sploh pri¬
merna ali za gotovo ne vemo. Dozdaj je bilo še

— 111

premalo kmetijskih preiskovanj; niti od ene kmetije
na Kranjskem se ne ve natančno, koliko ima leto
in dan dohodkov od kmetijstva in koliko ima po¬
trebnih stroškov. Mali posestniki ali njih družine
imajo skoraj povsod nekaj postranskega zaslužka in
ravno tako nekaj postranskih, oziroma nepotrebnih
stroškov. Sešteti bi se morali v vsacem kraji pri
nekterih malih posestnikih vsi dohodki in stroški,
kolikor jih imajo leto in dan, odšteti bi se pa mo¬
rali vsi postranski dohodki in stroški in zvedelo bi
se, koliko navadna kmetska družina v vsakem kraji
za primerno življenje potrebuje in kako velika mora
biti kmetija, da bi samo kmetijski dohodki navadni
družini za primerno življenje zadostovali. Recimo,
da bi po takem računu spoznali, da večjidel v vsa¬
cem kraji dohodki tacega zemljišča, ki prinaša na
leto 25 gld. tako imenovanega čistega zemljiškega
dohodka, ravno komaj zadostujejo navadni kmetski
družini, potem bi določili, zemljišče, ki prinaša manj
kot 25 gld. na leto, ne more postati stalen dom.

Nektere izjeme bi pa le bile. Ako je na zem¬
ljišči, ki ne prinaša 25 gld. čistega dohodka mlin,
žaga -ali kovačnica, bi se tako zemljišče večjidel
moralo prištevati med stalne domove. Ker velja stalni
dom za kmetsko družino, zato bi morala pravico
stalnega doma dobiti tudi zemljišča tistih tržanov
in meščanov, ki so bolj kmetje kot rokodelci,

V posameznih dvomljivih slučajih naj bi tedaj
izvedeni možje določevali, ktero zemljišče naj se med
stalne domove sprejme in ktero naj se ne. Izvedenci

112  —

bi morali pa tudi določiti primerno zemljiško po¬
trebščino, ki bi se ne smela nikdar od stalnega
doma ločiti. K zemljiški potrebščini se prišteva hiša,
gospodarsko poslopje, gojzdarsko in hišno orodje,
živina in živež. Videli smo, ktera potrebščina mora
na Srbskem in ktera v Ameriki vedno ostati pri
kmetskem domu.

Bi se li pri nas smela potrebščina tako določiti
kot na Srbskem? Nikakor ne, na Srbskem je za vse
kraje in za vse kmete enaka potrebščina izvzeta,
zato, ker je tudi za vse kmete enako zemljišče iz¬
vzeto. Na Srbskem sme kmet celo zemljišče zadol¬
žiti in prodati, le pet oralov mu mora vedno neza-
dolženih pri hiši ostati. Ko bi se pri nas sklenilo,
kmet sme vse zadolžiti in prodati, da mu le ostane
zemljišče, ki prinaša 25 gld. čistega dohodka, potem
bi se tudi utegnila za vse kmete enaka potrebščina
določiti. Ali mi tirjamo, da se med stalne domove
uvrste vse razne kmetije, ki prinašajo na leto 25
do 350 gld., zato moramo tudi tirjati, da se razna
potrebščina odloči. Zategadel smo rekli, da mora
biti potrebščina primerna zemljišču; kolikor veče je
zemljišče, toliko veča mora biti tudi potrebščina.
Potrebščina mora pa tudi kraju primerna biti: v
vinorodnih krajih so druge potrebe, kot v žitorodnih,
v hribih druge kot na ravnem. Izvedenci bi morali
toraj za vsak kraj in za vsako kmetijo določiti po¬
trebščino, ki bi se od dotičnega zemljišča ne smela
nikdar odtrgati. To bi pa ne bilo posebno težko. V
vsakem kraji bi izvedenci določili, pri kmetijah, ki

113 —

prinašajo 25 do 50 gld. čistega dohodka, mora biti
potrebščina taka-le in toliko-le vredna, pri kmetijah
od 50 do 100 gld. taka-le in toliko-le vredna, pri
kmetijah od 100 do 200 gld. taka-le itd. Pozneje,
ko bi bili stalni domovi narejeni, bi se izvedenci
zarad primerne potrebščine le v dvomljivih slučajih
za svet prašali.

Kdor ima več kmetij, bi imel stalni dom le na
oni kmetiji, na kteri prebiva.

Kdaj in komu bi se smel stalni dom
prodati ?

Mož bi stalnega doma ne smel nikdar prodati
brez privoljenja svoje žene. Ali tudi ženino privo¬
ljenje bi ne smelo v vseh slučajih zadostovati. Kakor
smo videli, mora v ruskem miru občina prodajo
dovoljevati in to bi tudi pri nas marsikje ne bilo
odveč, kakor nas žalostna skušnja uči. Kolikokrat
se sliši, da žena privoli možu, da tudi njeno doto
zapravi in da otroci še materinega dela ne dobe.
Zakaj pa privoli? Zato ker jo mož tako dolgo na¬
ganja in pretepa, dokler ne „privoli“. Vprašamo,
bi li bila žena kaj manj svobodna, ko bi bile naše
postave določile, da žena v zapravo svoje dote ne
riore nikdar privoliti, da se mora materina dota
^edno za otroke hraniti? Gotovo bi žena zatega-
del ne bila nič manj svobodna, pač bi bila pa
rianjkrat tepena in otroci bi bili bolj preskrbljeni.
Ako bi gospodar, ki bi prodajal svoj stalni dom,

8

114  —

kupil ravno tak ali še boljši dom, bi bilo dosti, ko
bi žena privolila; ako bi pa gospodar hotel kupiti
slabši dom, ali ako bi hotel v prihodnje brez kme¬
tije živeti, bi morala v prodajo tudi občina dovoliti.
Na tak način bi bila kmetska družina dovolj zava¬
rovana.

Komu bi se smel stalni dom prodati? Smel
bi se prodati le kmetu, v celoti in za go¬
tovo plačilo.

Stalni dom bi se smel prodati le kmetu, to je
takemu, ki bi na njem bival in ga obdeloval. Zem¬
ljišče nam mora biti drago in sveto, na njem naj
se kmetje ob delu svojih rok pošteno žive. Zategadel
ne smemo nikdar pripustiti, da bi špekulantje in
barantači zemljišča mešali in delili, da bi ž njimi
ravnali kakor svinja z mehom. Špekulantje naj, če
že ravno hočejo, karte mešajo in dele in dobička
iščejo, zemljišče naj pa kmetom prepuste.

Stalni dom bi se smel prodati le v celoti. Pre¬
pričali smo se, kako je zemljiško razkosanje škod¬
ljivo, zato bi se moralo v prihodnje zabraniti. Kaf
ima kmetska družina, od tega ne sme nič zgubiti;
dužina si mora naprej, ne pa nazaj pomagati. Se
ve, kmet, ki ima svoje parcele po vseh krajih raz¬
tresene, bi smel oddaljene prodati, ko bi mesto njih
kupil druge v pripravnejši legi. Le največje kme¬
tije bi se morebiti (pravimo morebiti) smele kdaj
razkosati.

Stalni dom bi se smel prodati le za gotov 0
plačilo, to se pravi, na stalni dom se ne sme dolg'

115

intabulirati. Videli smo, da je zemljiški dolg škod¬
ljiv za zemljišče in družino, zato bi se stalni dom
nikdar ne smel zadolžiti. Mogoče bi pa bilo, da bi
se kupcu, ki bi ne mogel ravno vse kupnine naen¬
krat plačati, kdaj dovolilo, da bi, recimo deset let,
četrtino ali tudi tretjino čistega dohodka prejšnjemu
gospodarju dajal. Zemljiška renta je namreč včasih
primerna, zemljiški dolg je pa vselej škodljiv.

Utegnil bi pa kdo ugovarjati, ako bo prodaja
tako omejena, bodo pa zemljišča preveč na svoji
ceni zgubila, se bodo prepoceni prodajala. Mi pra¬
vimo prvič, ko bi se tudi zemljišča po ceni proda¬
jala, bi to ne bilo tako zelo napačno, ker bi le
kmetje po ceni kupovali, ker bi bilo to le za kmete
dobro. In mi pravimo drugič, zemljišča bi se potem
nič ceneje ne prodajala kot zdaj. V treh letih 1880,
1881 in 1882 se je na Kranjskem 1272 kmetskih
posestev, ki so bila cenjena 1,431.000, eksekutivno
prodalo za 1,152.000 gld.; tedaj za 279.000 pod
ceno. Za tako ceno bi se tudi gotovo potem kme¬
tije prodajale, posebno če pomislimo, da bi potem,
ko bi bile kmetije tako rekoč za večne čase vtrjene
in zavarovane, kmetje ki bi kupovali, ne gledali to¬
liko na dober kup kot na to, da bi bila kmetija
za-nje v resnici primerna. Kdo pa zdaj kmetije ku¬
puje? Kupujejo jih večidel barantači in bogatini.
In kdaj jih kupujejo? Tačas kadar jih morejo prav
po ceni dobiti, da z razkosanjem na drobne kose
ali z izsekanjem zaraščanih gojzdov dober dobiček
napravijo.

8 *

116 —

Kaj bi bilo pa s kaj žarni (kočami), to je s
takimi zemljišči, ki ne dajo 25 gld. čistega letnega
dohodka, ki bi se toraj ne mogla med stalne domove
uvrstiti? Pri kajžah bi se le določilo, da se ne
smejo zadolževati in zategadel tudi ne eksekutivno
prodajati. V vseh drugih rečeh bi bil pa kajžar
svoboden kakor je zdaj. Razkosavanje bi ne bilo za-
branjeno, ker tako majhna zemljišča se tudi zdaj
malokdaj dele in ker bi razkosavanje tacih zemljišč
ne bilo posebno škodljivo. Prodajati bi se kajže
smele komurkoli bi bilo, ker se ne more zahtevati,
da bi kajžarska družina vedno na takem zemljišči
bivala in je obdelovala in sicer zategadel ne, ker
samo iz dohodkov tacega zemljišča ne more družina
živeti. Kdor bi stalni dom že imel, bi ne smel še
enega prikupiti; se ve, svojim otrokom bi pa že
smel vsacemu enega prikupiti. Ali kajžo bi smel
vsak kmet za-se kupiti in kajža bi se spremenila v
del njegovega stalnega doma. Da bi pa špekulantje
ne mogli kajžarskih posestev kupovati, bi se moralo
določiti, da kadarkoli bi zemljišče iz nakupljenih kajž
ali parcel tako veliko postalo, da bi prinašalo 25 gld.
čistega dohodka, bi se tako zemljišče precej spre¬
menilo v stalni dom.

Največja kmetija,  to je taka, ki je pre¬
velika, da bi se med stalne domove uvrstila, bi se
zadolževati tudi ne mogla, prodati bi se pa smela
vsacemu, ki še dozdaj ni imel zemljišča, ali ki bi
svoje dosedanje zemljišče prodal. Določiti bi se pa
moralo, da mora družini, ki je imela največo kme-

— 117

tijo, ostati toliko zemljišča, da bi prinašalo 350 gld.
letnega dohodka; in to ostalo zemljišče bi postalo
stalni dom. Razkosavati bi se največja kmetija smela
le v take dele, ki bi prinašali po 350 in morebiti
tudi v take dele, ki bi prinašali po 300 ali 200 gld.
čistega dohodka. Da bi se vsak tak del precej spre¬
menil v stalni dom, se tako razume.

Iz tega, kar smo dozdaj o stalnem družinskem
domu povedali, se razvidi, da bi navadno nobena
družina ne mogla pasti, to je, navadno bi nobena
družina ne mogla nič od svojega zemljišča zgubiti.
Ali smela bi se vsaka družina povzdigniti: delavec
bi mogel postati kajžar, kajžar bi mogel postati
mali kmet in mali kmet bi mogel postati veliki
kmet. Ali bi ne bile take razmere veliko pametneje
kot so sedanje ? Zdaj pride lahko najbolj trdna dru¬
žina zavolj enega samega zapravljivca v enem letu
na beraško palico, na drugi strani si pa špekulant
ravno tako lahko v enem letu prisluži več tisoč gol¬
dinarjev s špekulacijo in odrtijo.

Število stalnih domov bi se nikdar ne moglo
zmanjšati, ker bi nihče ne smel dveh stalnih domov
imeti. Število kajžarjev bi se pa zmanjšalo in to bi
ne bilo nič napačnega, ker zdaj imamo veliko pre¬
več kajžarjev (bajtarjev). Ali nekaj kajž mora zmi-
rom biti, ker večji kmetje potrebujejo kajžarjev pri
delu in ker je sploh za rokodelca dobro, da ima
nekaj svoje zemlje. Kajže imajo pa še drug namen.
Pridni delavec mora imeti upanje in priložnost si
sčasoma kaj zemlje kupiti. To upanje ga spodbuja,

118 —

ga krepča, ko dela v potu svojega obraza. Stalnega
doma bi pač delavec ne mogel kupiti, ker bil bi
zanj predrag. Ali za kajžo, ko bi mu šlo vse po
sreči, bi si že prislužil in njegov prihodnji rod bi
že morebiti kajžo prodal in si stalen dom kupil. Ko
bi se v kterem kraji število kajž preveč zmanjšalo,
bi se smelo za nekaj časa dovoliti, da bi se zemljišča
nektere vrste kosala in kmalo bi imeli potrebno šte¬
vilo kajž.

O zemljišči, ki je imajo fabrike in velike graj-
ščine ne bom govoril, ker moj namen je le govoriti
o najvažnejih rečeh, zadevajočih kmetski stan.

Stalni dom in pa kredit.

O zemljiškem dolgu in kreditu je bilo v prejš¬
njem poglavji toliko govorjenja, da mi tu ne ostaje
druzega, nego nektere znane reči ponoviti.

Na zemljišče se sme le tak dolg delati, kakor-
šen je zemljišču koristen in kakoršen se more iz
zemljiških dohodkov v nekaj letih povrniti. Kmet
ve, da bi se dal njegov travnik zboljšati, ko bi imel
500 gld. na razpolaganje. Ali sme toraj vzeti 500
na posodo? Sme, ako je prepričan, da bo mogel v
nekaj letih teh 500 z obrestmi vred vrniti samo iz
poboljška travnikovega. Ako pa ve, da bi poboljšek
ne bil tako velik, da bi se mogel iz njega kapital
z obrestmi vrniti, ne sme vzeti na posodo; kajti pla¬
čevati bi moral iz dohodkov ostalega zemljišča, kte-
remu posojilo ni nič pomagalo, toraj bi ostalemu

— 119 —

zemljišču škodo delal. Ako ve, da bi iz poboljška
mogel le tri odstotke obresti dajati, bi nikakor ne
smel vzeti na posodo kapitala po pet od sto.

Toraj je posojilo, ki se rabi v zemljiško zbolj¬
šanje, večkrat bolj ali manj škodljivo. Vselej je pa
kmetu škodljivo posojilo, ki se ne rabi v zemljiško
zboljšanje, ako se mora plačevati iz zemljiških do¬
hodkov. Kakor opeša njiva, ako kmet le žanje, ne
gnoji pa nič, tako omaga tudi zemljišče, ako upnik
iz njega vleče obresti, akoravno mu s posojilom ni
nič koristil.

Za navadno zemljiško obdelovanje kmet ne po¬
trebuje nikakoršnega posojila. Amerikanski kmet
shaja prav dobro brez zemljiškega dolga; 1. 1881
je bilo v Ameriki 6796 bank in hranilnic, ki so
imele čez tri milijarde dolarjev premoženja, a ni
bilo niti ene hipotekarne banke  ali hranil¬
nice, to so pravi, niti ena hranilnica ni na zemljišče
posojevala. Kako dobro se na Angleškem zemlja
obdeluje, akoravno ne morejo obdelovalci (najemniki)
napraviti niti krajcarja zemljiškega dolga. Isto tako
se tudi na Kuskem in Kumunskem kmetom prav
nič ne toži po zemljiškem dolgu.

Po kaj naj bi kmet na posodo jemal? Seme
doma pridela, živino doma priredi in toliko mu tudi
ostaja, da more poslopje sproti popravljati. Ako pa
kmet s svojimi dohodki ne more šhajati, potem je
pa največa neumnost, da se mu davki nakladajo,
potem bi bilo najpametneje, ko bi država toliko ali
toliko kmetu na leto plačevala za obdelovanje zem-

— 120  —

ljiško. Ako kmet ne more brez posojila shajati, bo
li potem ložje shajal, ko bo moral še obresti od
posojila plačevati?

Pri nas zdaj res marsikteri kmet svojega zem¬
ljišča ne more obdelovati brez posojila. In zakaj ne ?
Zato, ker nima niti semena, niti živine. In zakaj
nima niti semena, niti živine? Zato, ker je moral
žito in živino prodati, da je plačal obresti. In ako
danes dobi na posodo, se mu bo s tem dolg po¬
množil, in ob letu bo moral še več prodati, da bo
mogel še veče obresti plačati. Tako zemljiški dolg
vničuje kmeta in zemljišče.

Na Bumunskem so pred dvajsetimi leti odpra¬
viti tlako in ob enem sklenili, da kmet tudi upnikom
ne sme delati tlake. Zato kmetje zdaj dohodke
svojih zemljišč sami vživajo in ni jim treba semena
in živine za plačevanje obresti prodajati. Ko bi se
bilo pa tačas sklenilo, da se zemljišča smejo zadol¬
ževati, bi bila zdaj zemljišča gotovo do polovice
vrednosti zadolžena in zemljiški dohodki bi se na¬
mesto za zemljiško obdelovanje, rabili za plačevanje
obresti. Ko bi se pri nas zemljišča ne bila smela
zadolževati, bi bila zdaj zemlja veliko bolj obde¬
lana, bi bili zdaj naši kmetje veliko bolj srečni in
zodovoljni.

Zategadel bi se stalni dom ne smel zadolževati.

Kakor se je tlaka odpravila, tako bi se moral
tudi zemljiški dolg odpraviti. Ker so pa zemljišča
vsled sedanjega zemljiškega dolgd opustošena in ker
bi morali kmetje še veliko let povračevati sedanji

— 121  —

dolg, zato bi manjkalo marsikteremu kmetu potreb¬
nih pripomočkov za obdelovanje njegovega
zemljišča.  Zategadel bi se moral kmetom pre¬
skrbeti kredit, ki bi bil primeren, povrač-
ljiv in nizkoobresten.  Da bi bil kredit pri¬
meren, bi se moralo paziti, da bi se obračal le
v zemljiško obdelovanje, ne pa v postranske namene.
Moral bi imeti kmet priložnost posojilo polagoma
vračevati, ker dolg se ne sme kmeta držati kot klop
kože. Od posojila bi se smele le take obresti za¬
htevati, kakoršne bi si kmet s posojilom mogel pri¬
služiti, kolikor bi bil kmet vsled posojila na boljem.
Kolikor komu damo, toliko in sicer le toliko smemo
od njega tirjati. Ako bi si kmet s posojilom nikakor
ne mogel več pridobiti kot tri od sto na leto, bila
bi vnebovpijoča krivica, ko bi mi od njega zahtevali
štiri od sto.

Tak primeren kredit bi pa mogla preskrbeti
edino le država ali dežela. Pri davkarijah bi se
nastavili uradniki, ki bi se pečali z amortizacijo
zemljiškega dolg&, z asekuraneo in z zemljiškim
kreditom; po občinah bi pa morali biti zaupni
možje, na ktere bi se uradniki v svojem poslovanji
opirali.

A kje bi država ali dežela dobila denar za
zemljiški kredit? Dobila bi ga že brez posebnega
truda, ko bi le hotela; ako ga dobi za vse druge
reči, dobila bi ga tudi za to, kar je najpotrebnejše,
za koristno zemljiško obdelovanje. Mi mislimo, da
bi se denar iz poštnih hranilnic ne mogel primer-

— 122

neje obračati, kot ko bi iz njega kmetje in roko¬
delci dobivali kredit. Ker plačuje država od tega
denarja po tri od sto, bi se kmetom mogel oddajati
po tri in pol. Ker bi pa kmetje kreditno posojilo
hitro vračali, bi v petih letih državi ali deželi ne
bilo več treba skrbeti, kje bi se dobil denar za kredit.

Zemljiški kredit naj bi se rabil tudi za zem¬
ljiško zboljšavanje (melijoracijo).  Koliko
bi se zemljišča v vrednosti in dohodkih povzdignila,
ko bi se vodam struga vravnala, ko bi se voda na
pusto zemljo napeljala, ko bi se močvirnata zemlja
osušila, ko bi se v gojzdih in vrtih drevesa nasa¬
dila, ko bi imeli dobro plemensko živino, ko bi se
preskrbela umetna gnojišča, ko bi se omislile pri¬
merne kmetijske mašine in primerna gospodarska
poslopja. Da bi se melijoracija prav in primerno
vršila, bi morali pomagati in nadzorovati deželni
inženirji in kmetijski učitelji. Za zemljiško osuše¬
vanje in napajanje bi morala dežela skrbeti ravno
tako, kakor skrbi za ceste.

S početka, ko bi se stalni domovi napravili, bi
se za zemljiško zboljšanje ne dalo dosti storiti. Za
začetek bi bilo dosti, ko bi se zemljišča več ne pu¬
stošila, ko bi bilo navadno primerno obdelovanje
mogoče. A pozneje, ko bi si kmetje nekoliko opo¬
mogli, bi pa tudi melijoracija povsod prišla na vrsto.

Skrbeti bi se pa tudi moralo, da bi kmetje
zarad davkov ne prišli v preveliko zadrego. Nekdaj
je kmet večidel vse davke opravljal z desetino svojih
pridelkov. To je bilo jako primerno, ker pridelke

— 123

ima kmet vedno ali pridelkov ne more, kadar bi
hotel, po pravi ceni v denar spraviti. Zdaj davkar
nič ne vpraša, koliko je kmet pridelal in tudi ne,
je li mogel svoje pridelke prodati, ampak hoče denar
in kmet mora denar prinesti, če ga ima tudi izko¬
pati. Kaj se zgodi? Kmet gre sam k špekulantu ali
prekupcu ponujat svoje pridelke, špekulant se reveža
„usmili 1 ' in kupi, se ve, na pol zastonj. To se mora
prenarediti; od tega, kar kmet v potu svojega obraza
pridela, ne sme špekulant polovico dobička imeti.

Mi sicer ne zahtevamo, da bi kmet v prihodnje
z desetino opravljal svoje davke, zahtevamo pa, da
se špekulantom patent skrajša. Na Francoskem gre
kmet k davkarju ter pravi n. pr.: „Gospod davkar,
danes bi moral jaz davke plačati, pa nimam denarja,
potrpite dva mesca. Ta čas bom prodal mesarju
kravo, ki je že zdaj precej rejena, in plačal bom
davek z navadnimi obrestmi za ta dva mesca in vam
bom dal 1 j 2  % provizije. “ S tem je opravljeno in
eksekutorja se mu ni treba bati.

Kako naj bi se pri nas v tem oziru vkrenilo ?
Ko se stalni domovi vstanove, bodo kmetje pri dav¬
karijah veliko več morali plačevati kakor zdaj. Pla¬
čevati bodo morali tam davek, obresti in amortiza¬
cijo od sedanjega zemljiškega dolga in od prihod¬
njega kredita in zavarovalnino. Tedaj bo treba o
obroku davkarju veliko odšteti. Skrbeti se bo moralo,
da bo kmet to veliko svoto kolikor mogoče najlaglje
plačeval in da tudi davkar z raznimi opomini ali še
celo s sekvestrom ne bo imel preveč dela. Napravila

— 124

naj bi se pri vsaki davkariji in morebiti tudi v vsaki
večji občini skladišča  (magacini), v k ter a bi
kmet spravljal svoje pridelke  (žito, vino,
maslo itd.), ktere ima za prodaj in za ktere bi ne
mogel dobiti pravega kupca. Skladiški oskrbnik bi
dal od sprejetih pridelkov potrdila davkarju in kmetu.
S tem bi dobil davkar zagotovilo, da se bo davek
odrajtal in kmetu bi se oderuškega prokupca ne bilo
treba bati. Kedar bi dobili pridelki prav kup, bi se
pa prodali in davkar bi dobil denar in kar bi bilo
več, bi se pa kmetu dalo.

Kajžarjem, to je takim, ki na svojem zemljišči
ne pridelajo toliko, da bi se mogli živiti in ki mo¬
rajo zategadel hoditi k drugim, kmetom na delo, naj
bi se ponudila priložnost, da bi mogli nektere davke
zlasti okrajne in občinske priklade z delom plačevati.
Saj je vedno dosti dela pri cesti in vodi, pri cerkvi
in šoli.

Tako bi se stalni dom ne zadolževal, za po¬
treben in primeren kredit naj bi pa dežela skrbela.

Marsikdo poreče, akokmetnebo  mogel
na svoje zemljišče dol g &  delati, ne bo
svoboden.  Mi pa pravimo: ker smo se prepričali,
da je zemljiški dolg strup, ki razjeda in vničuje
družino in zemljišče, zato moramo skrbeti, da se
kmet ne bo mogel svobodno zadolževati, da ne bo
mogel svoje svobode napačno obračati. Le tisti je v
resnici svoboden, ki svoje svobode ne more ali noče
napačno obračati. Je-li pijanec svoboden? Nikakor
ne, on je suženj svoji strasti, svojemu slabemu na-

— 125

gnenju. V resnici svoboden je le oni, ki živi tako,
kakor mu velevata Bog in pamet.

Ako bi se gospodar hotel ostrupiti in bi mu
jaz vzel strup ter mu rekel, ti se ne smeš ostrupiti,
ti moraš skrbeti za-se in za svojo družino, bi li bil
gospodar zategadel kaj manj svoboden?

Bi pa li jaz smel strup vzeti? Gotovo bi ga
smel, da še več, jaz bi ne imel samo pravice, ampak
imel bi tudi dolžnost to storiti. Isto tako ima tudi
država dolžnost braniti kmetom, da bi se svobodno
ne zadolževali, da bi svoje svobode napačno ne
obračali.

Nekteri pravijo, zemljiški dolg ne more biti
tako škodljiv, saj vemo, da je že marsikteri kmet
svoj dolg poplačal. To je ravno toliko, kakor ko bi
se reklo, loterija ni tako škodljiva, le stavite vanjo,

Resnica je pa, da so tisti, ki terno zadenejo,
le izjeme, in sicer ravno take izjeme, kakor tisti, ki
zemljiški dolg poplačajo. Resnica je, da tisti, ki v
loterijo stavijo, vsako leto nekaj milijonov zastavijo
ali zgube, in resnica je, da se zemljiški dolg v
avstrijskih deželah vsako leto za kacih 60 milijonov
pomnoži.

Nekteri pravijo, zemljiški dolg je škodljiv, za¬
tegadel ne sme kmet toliko dolga napraviti, kolikor
je njegovo zemljišče vredno — ali nekaj svobode
mora vendar v tem oziru imeti, četrti del ali
polovico svojega zemljišča  naj le svobodno
zadolži.  Bi bilo li pametno, ko bi kdo rekel, kmet
ne sme zavžiti toliko strupa, da bi precej umrl ali

— 126 —

toliko naj ga le zavžije, da bo vedno hiral? Enaka
je z zadolženjem.

Kdor nima dolg&, kdor ne plačuje obresti, tak
že še dobi iz svojega zemljišča toliko, da poravmi
svoje navadne stroške. In tak naj bi le na posodo
jemal! Kdor je pa do poloviee zadolžen, mora več
kot polovico svojih dohodkov dajati samo za obresti
in poleg tega mu ostanejo še vsi navadni stroški.
Kdo je bolj posojila potreben, prvi ali drugi? Go¬
tovo gaje  drugi veliko bolj potreben kot prvi in
vendar bi se prvi smel zadolževati, drugi pa ne.
Kje je doslednost? Dosledno bi krilo le, ko bi se
reklo: Zemljiški dolg je kmetom škodljiv, zato se ne
smejo zadolževati ali pa, zemljiški dolg je oderuhom
koristen, zato naj se kmetje le zadolžujejo.

Konečno pravimo, zemljiški dolg je jako
sramoten za kmeta.  Je-li častno za kmeta, ako
upnik posojilo na zemljišče intabulira? Ne, nikakor
ne. S tem pokaže upnik, da kmetu nič ne zaupa
in da bi mu nič ne posodil, ko bi ne mogel nič v
zastavo vzeti. Časten je pa kredit, ako upnik posodi,
zanašajoč se na kmetovo poštenost in pridnost in
ob enem vedoč, da bo posojilo v resnici pomagalo-

Stalni dom in pa dota.

Prejšnje avstrijske dedne postave, ki so skoraj
povsod na Kranjskem do 1. 1868 veljale, so določe¬
vale, da mora zemljišče en sam gospodar prevzeti,
da se zemljišče ne sme med dediče razdeliti in da

127

se morajo tako nizke dote izgovoriti, da more go¬
spodar lahko shajati. Eavno to bi veljalo tudi pri
stalnem domu, le enega pristavka bi bilo še treba*
Stalni dom bi se nikdar ne smel med dediče deliti; j
dota bi morala taka biti, da bi jo gospodar lahko
plačeval. Ker bi se pa stalni dom ne smel zadolže¬
vati, zato bi se tudi zarad dot ne smel dolg delatii,
Ako bi oče brez oporoke  umrl, bi stalni
dom s primerno potrebščino dobil eden izmed otrok,
navadno najstareji sin. Vsa druga premakljiva za¬
puščina bi se pa med otroke v enakih delih raz¬
delila. Iz zemljiških dohodkov bi se pa dedičem za
doto odločila letna renta. Ta renta bi ne smela,
recimo, polovice čistega letnega zemljiškega dohodka
presegati in bi se dedičem dajala več let ali pa celo '<■
do njih smrti. Ako prinaša zemljišče po odbitih
davkih in obrestih 200 gld. čistega dohodka, bi
gospodar tedaj dajal dedičem vsako leto 100 gld.;
ako bi bili štirje dediči, bi dobivali vsak po 25 gld.
na leto. Nikdar bi pa dedič ne smel zahtevati, da
bi se mu dota za več let naprej plačala, in sicer
zategadel ne, ker bi se na stalni dom ne smel dolg
delati. Se ve, ko bi gospodar imel dosti denarja,
bi se kaj tacega smelo včasih dovoliti. Pri najmanj¬
ših stalnih domovih, to je pri tacih, ki bi donašali
25 gld. ali nekaj več čistega dohodka, bi dediči iz zem¬
ljiških dohodkov nikakoršne dote ne 'dobili, ali gospo¬
dar bi bil zavezan za-nje skrbeti, dokler bi bili mladostni
in tudi pozneje, kedar bi jih kaka nesreča zadela, bi
imeli zavarovano pribežališče na očetovem domu.

— 128  —

V oporoki bi pa oče volil stalni dom s pri¬
merno potrebščino kteremukoli otroku bi hotel. Isto
tako bi mogel premakljivo premoženje po svoji volji
med otroke razdeliti, tudi bi smel določiti, koliko
dote iz zemljiških dohodkov naj dobi ta ali oni
otrok. Ali stalnega doma bi ne mogel deliti, isto
tako bi ne mogel voliti take dote, ki bi presegala,
recimo, polovico zemljiških dohodkov.

Marsikdo utegne reči, po tem takem bo dobil
en otrok skoro vse, drugi pa skoro nič; kje je ena¬
kost, zakaj bi vsi otroci enako ne dobili?

Mi pravimo prvič: popolnaenakostvpre-
moženji ni mogoča.  Ako zahtevamo, da morajo
vsi otroci enako dobiti, potem moramo, če smo do¬
sledni, tudi zahtevati, da morajo otroci enega gospo¬
darja toliko dobiti kot sosedovi otroci. Tam je bo¬
gatin, ki ima enega samega otroka in poleg njega
prebiva revež, ki ima deset otrok, pa nič premo¬
ženja. Zakaj bi se bogatinovo premoženje ne raz¬
delilo v enajst enakih delov, zakaj bi reveževi otroci
ne dobili toliko kot bogatinovi? In če dobe otroci
dveh sosedov enake dele, zakaj bi ne dobili enaeih
delov otroci ene vasi? In ako bi imeli vsi otroci
ene vasi enake dele, zakaj bi ne imeli enaeih delov
vsi otroci ene dežele, zakaj bi ne imeli enaeih delov
vsi ljudje celega svetil? Ali je kaj tacega mogoče,
ali je pametno, kaj tacega zahtevati? In vendar so
nekteri, ki se imenujejo komunisti,  tako neumni,
da pravijo, vsi ljudje morajo popolnem enako pre¬
moženje dobiti.

129  —

Je-li mogoče, da bi imeli ljudje ene vasi enako
premoženja? Ni mogoče in nikoli ne bo mogoče.
Pa recimo, da je mogoče; bi li bili vsi ljudje enaki,
ko bi bila zemlja v sosednji vasi veliko bolj rodo¬
vitna in veliko bolj obdelana? Ne bili bi enaki, ako
bi hoteli v obeh vaseh enaki postati, bi se morala
zemlja tako razdeliti med prebivalce obeh vasi, da
bi vsak nekaj dobre in nekaj slabe zemlje dobil.
Pri mestih in pri železnicah je zemlja veliko več
vredna kot v hribih, zato bi se morala, da bi bili
ljudje popolnem enaki, tako razdeliti, da bi vsak en
košček zemlje dobil pri mestu in en košček v hribih.
Ker je v Ameriki na enaeem prostoru veliko manj
ljudi kot v Evropi, zato bi morali Evropejci Ameri-
kancem precej zemlje vzeti. Ali ni to naj veča bedarija?

In recimo, da bi se danes zemlja med vse
ljudi v enacih delih razdelila, kaj bi bilo na koncu
prvega tedna? Eden bi pridno dalal in si pri jedi
pritrgoval, drugemu bi pa za delo ne bilo nič mar,
mislil bi le na jed in pijačo. Kaj bi nastalo? Prvi
bi imel na koncu tedna več kot drugi, toraj bi ne
bila več enaka. Da bi enaka postala, bi se morala
koncem tedna zopet zemlja razdeliti. Zahtevanje po¬
polne enakosti je tedaj bedarija in ta bedarija se
imenuje komunizem.

Drugič pa pravimo mi, prizadevati si
moramo za največoenakostVpremoženji,
ki je na svetu mogoča in sicer za tako enakost, da
bo vsak mogel po svojem stanu primerno živeti.
Na svetu je vse nepopolno, zato tudi revščina ne

9

— 130 —

bo nikdar zginila; božji Zveličar sam pravi: „Bevne
bodete vedno imeli. 11  Beveži so še celo potrebni-
Drugač bi premožni ne mogli skazovati del usmi¬
ljenja in ravno usmiljenje nam bo plačilo v nebesih
zadobilo ter ga zelo povikšalo. Marsikdo bi bil po¬
gubljen, ali reveži, kterih se je usmilil, so molili
zanj in usmiljeni Bog mu je dodelil milost spre-
obrnenja. Blagor pa tudi revežem, ki posnemajoč
božjega Zveličarja, svojo revščino voljno prenašajo,
ki vsak dar, ki ga dobivajo od bližnjega, kot dar
božji sprejemajo. Tako pomaga premožni revežu v
telesnih in revež premožnemu v duhovnih potrebah,
tako se ohrani vzajemna ali medsebojna ljubezen.

Ali vzajemna ljubezen je le tačas mogoča, ako
je veliko premožnih, to je taeih, ki morejo ubogajme
dajati in malo taeih, ki ubogajme potrebujejo. Ako
je pa malo premožnih, so premožni zelo bogati in
ker so zelo bogati, nimajo dosti sebi enaeih in za-
tegadel so navadno ošabni. Bogastvo tudi kaj rado
človeka premoti, da misli le, kako bi si bogastvo
pomnožil, bodisi po poštenem, bodisi po nepoštenem
potu; zato bogatini kaj radi stiskajo in odirajo druge
ljudi. Zategadel pravi večna Besnica, da „gre laglje
kamela skozi šivankno uho, kot bogatin v nebesa. “
Kako se navadno obnaša bogatin do revežev? Le
opazuj bogatina, morebiti da revežu kajcar ali kako
Vrže mu ga tako ošabno, da še hrbta ne ukloni,
da reveža niti ne pogleda ali pa še celo nad njim
zareži. In ako d& bogatin, ki ima več sto tisoč,
enkrat na leto 50 gld. za reveže, jih ne da iz usmi-

181  —

Ijenja do revežev, ampak zato, da se po vseh čas¬
nikih njegovo ime čita in slavi.

More li stradajoči revež, na kterega se ošabni
bogatin z zaničevanjem ozira, more li revež, ki pri
bližnjem ne najde usmiljenega in sočutnega srca,
gojiti ljubezen do bližnjega? Ne, ampak čuti se
izpahnenega iz človeške družbe in zategadel misli
le, kako bi se nad človeško družbo maščeval. Tacih
nezadovoljnih, vsemu človeštvu sovražnih ljudi je
veliko na svetu; imenujejo se nihilisti in anar¬
histi.

Prizadevati si moramo toraj, da se viri, iz
kterih revščina izhaja, zamaše, da se število revežev,
kar največ mogoče, zmanjša in da premožni ne bodo
mogli tako naglo bogateti kakor zdaj. To se bo pa
zgodilo, ako se vstanovi za kmetski stan stalni dom,
kakoršnega smo mi nasvetovali. (Se ve, ob enem bi
se morale tudi za druge stanove primerno postave
napraviti.)

S početka bi se kmetom, dokler bodo plače¬
vali sedanji dolg, še trda godila. A veliko na boljem
bodo vendar kot zdaj, ker jih nihče ne bo mogel
z zemljišča pregnati in ker bodo precej manj obresti
plačevali kot zdaj. Kedar se bodo pa dolga veči¬
noma znebili, bodo pa na trdnem. V vsakem slučaji
jim bo ostala najmanj polovica zemljiškega dohodka.
S tem bodo starši mogli svojim otrokom dobro iz-
gojo preskrbeti bodisi pri rokodelstvu, bodisi v kme¬
tijski ali latinski šoli. Ako bodo pa otroci doma
ostali, prihraniti si bodo mogli starši toliko, da bodo

9 *

132 —

otroci dobili primerno doto. Imeli bi pa starši tudi
priložnost plačevati za otroke neki znesek v zavaro¬
valnico in kedar bi otroci postali polnoletni, bi jim
zavarovalnica doto izplačala. Ali tudi pozneje, ko si
bodo otroci že sami kruh služili, ko bodo že doto
dobili, ne bodo ločeni od očetove hiše, ampak dobi¬
vali bodo več let, morebiti celo do smrti, vsako leto
nekaj dohodkov od očetovega doma. In ako jih med
svetom nesreča doleti, vedeli bodo kam iti; gospodar
jih bode gotovo sprejel, ako mu bodo le nekoliko
pri delu pomagali. Si li moremo kaj boljega misliti?

Je-li zdaj popolna enakost med otroci,
ko pravi postava, da se mora zemljišče ali v par¬
celah ali denarji v enaeih delih med otroke raz¬
deliti? Ni popolne enakosti. V enem oziru so si
pač zemljišča, ki se po postavi razdele, enaka, nam¬
reč, da so za vse otroke enako zgubljena.

Eecimo, da je neko zemljišče vredno 4000 gld.
in da zapusti gospodar štiri otroke. Ako bi se zem¬
ljišče po postavi razdelilo, bi dobil vsak otrok kos
zemljišča, ki bi bil vreden 1000 gld. Pri takem
zemljišči je hiša z gospodarskim poslopjem gotovo
vredna 1000 gld. Tedaj bi eden dobil le hišo z
gospodarskim poslopjem. A koliko je vredno kmetsko
poslopje brez zemljišča? Skoraj nič. Drugi bi dobil
precej polja, a le malo košnje in gojzda. Ko bi precej
prodal, bi bil pač na boljem od prvega; ko bi pa
hotel obdelovati, bi moral napraviti dolg, da bi si
postavil kmetijsko poslopje in ne imel bi niti dosti
košnje niti gojzda; in bil bi zgubljen. Tretji bi

— 133 —

dobil precej košnje, a malo polja in gojzda, zato bi
se mu godilo kakor druzemu. In četrti bi ne bil
nič na boljem. Popolne enakosti bi toraj ne bilo.
Ako bi hoteli popolno enakost, bi morali razdeliti
vse polje v enake dele in ker je marsiktera njiva
na enem konci bolj a kot na drugem, bi se morala
najprej v dve polovici razdeliti in potem vsaka polo¬
vica v štiri dele. Isto taka bi se morala zgoditi s
travniki in gojzdi. In tudi hiša bi se morala raz¬
deliti v štiri dele in hlev ravno tako. To bi bila že
precej popolna enakost ali popolna bi še ne bila.
A kdo se ne smeje taki enakosti?

Recimo pa, da bi celo zemljišče prevzel eden
in bi se toliko zadolžil, da bi svojim trem sodedi¬
čem po postavi izplačal vsacemu 1000 gld. Bi li vsi
enako dobili? Trije bi pač dobili vsak po 1000 gld.
ali gospodar, ki bi tako zelo v dolg zabredel, bi
prišel kmalo na boben. Je-li to enakost? Otroci
prvega gospodarja bi toraj dobili po 1000 gld. dote,
koliko bi pa dobili otroci druzega gospodarja, ki so
bili na ravno istem zemljišči rojeni? Nič. Je-li to
enakost, ako dobe otroci prvega gospodarja vse,
otroci druzega gospodarja pa nič?

Pri stalnem domu bi pa na toliko vrednem
zemljišči otroci prvega gospodarja dobivali vsako leto
100 gld., otroci druzega gospodarja ravno tako vsako
leto 100 gld. in ravno toliko bi dobivali otroci vseh
prihodnjih gospodarjev.

Kje je toraj veča enakost ali pri sedanjih po¬
stavah, ko se zemljišče razbije in za otroke druzega

— 184  —

gospodarja nič ne ostane ali pa pri stalnem domu,
ko se zemljišče pri družini ohrani in otroci vseh
gospodarjev enake deleže dobivajo?

Naj pristavim neko zgodbo iz sv. pisma. Prišli
ste dve ženi h kralju Salomonu. In njiju ena reče:
»Jaz in ta žena sve stanovali v eni hiši in porodila
sem pri njej v hramu. Tretji dan pa potem, ko sem
bila jaz porodila, je porodila tudi ta; in bili sve
skupaj. Umrl je pa tej ženi sin ponoči, spe namreč
ga je zadušila. In vstala je tiho pred časom po noči,
ter je vzela mojega sina od moje strani, ko sem
spala, in ga je položila v svoje naročje; svojega sina
pa, ki je bil mrtev, je položila v moje naročje. 11  In
odgovorila je druga žena: „Ni tako, kakor govoriš,
ampak tvoj sin je umrl, moj pa živi.“ In tako ste
se prepirali pred kraljem.

Rekel je tedaj kralj: »Prinesite mi meč.“ In ko
so mu bili prinesli meč, reče: .»Razdelite živega
otroka v dva dela, in dajte polovico eni, polovico
pa drugi.“ Rekla pa je žena, ktere sin je bil živ,
kralju (ginilo se je bilo namreč njeno srce nad
njenim sinom): »Prosim, gospod, dajte oni otroka

živega, in nikar ga ne umorite!“ Nasproti je govo¬
rila ona: »Prav tako; ne bo naj ne moj, ne tvoj,

ampak razdeli naj se!“

Odgovoril je kralj, in je rekel: »Dajte oni

otroka živega, in nikar naj se ne umori; zakaj ta
je njegova mati.“

Nekaj tacega se godi tudi dandanes. Liberalci
pravijo: Zemljišče naj se razkosa, zadolži in vzame

— 185

km etski, družini; konservativci pa pravijo: Zemljišče
naj ostane celo, nezadolženo pri kmetski družini,
akoravno je sem ter tje kaka taka družina, ki zem¬
ljišča ni vredna. Kaj bi rekel modri kralj Salomon,
ko bi še živel, kteri so pravi prijatelji kmetske dru¬
žine, kmetskega stanii, liberalci ali konservativci?

Sklep.

Videli smo, da kmet tone v povodnji zemlji¬
škega dolga in da se da zdaj še rešiti. Liberalci
pravijo, ako se kmetu huda godi, naj si pa pomaga.
Mi pa pravimo, le Pavliha je bil tako pameten, da
se je, ko mu je voda v grlo tekla, prijel za lase in
se hotel sam na suho postaviti. Postave so pripra¬
vile kmeta v dolg in le postave ga morejo zopet iz
njega izvleči. Le država, oziroma dežela, more kmeta
dolga rešiti.

Kedar se kmet iz povodnji zemljiškega dolgii
reši, kedar se osuši in spočije in kedar se s posta¬
vami prihodnja povodenj zabrani, potem si bo pa
že kmet sam vedel naprej pomagati. Dokler je člo¬
vek bolan, potrebuje strežaja; ko se pa ozdravi, si
pa sam veliko bolj pomaga, kot mu je mogel prej
strežaj pomagati. Zdaj potrebujejo kmetje, ko jih
dolg duši, pač za vsako malenkost strežaja, ali urad¬
nika; ko se pa ozdravijo, bodo že - sami za-se skrbeli
in polovico manj uradnikov po kanclijah bo zado¬
stovalo. Ko bodo k moči prišli, ko bodo spoznali,
da ima njih stan trdno podlago, bodo ponosni po-

— 136  —

stali na svoj stan. Zdaj, ko so oslabljeni, si v stiskah
še sami ne morejo pomagati, klicati morajo strežaja
na pomoč ali ta jim, se vč da, ne more dosti po¬
streči. Ko pa trdni postanejo, si bodo pa v potre¬
bah že sami med seboj mogli pomagati. Združili se
bodo, brez priganjanja bodo nastale manj e in večje
zadruge.

Zadruge  bodo kmetom oskrbljevale primerni
kredit. Posojilne zadruge imamo sicer že zdaj ali te
pri najboljši volji ne morejo dajati primernega kre¬
dita. Zadruge bi skrbele, da bi kmetje svoje pri¬
delke prav kup prodajali in da bi potrebne reči prav
kup kupovali. Na Gornjem Avstrijskem imajo že zdaj
društvo (imenuje se konsumno društvo), ki ima po
raznih krajih skladišča, v ktera kmetje svoje pri¬
delke spravljajo in v kterih jih drugi ljudje po pri¬
merni ceni kupujejo. Da to društvo, ktero so vneti
katoličan je napravili, prekupcem in špekulantom ni
nič kaj všeč, nam ni treba praviti. Zadruge bi na¬
pravile, kjer bi bilo treba, primerne mline, žage,
mesnice, apnenice in morebiti celo tovarne. Na če¬
škem so marsiktere občine same vstanovile tovarne
za sladkor; da te tovarne zdaj ne morejo shajati je
krivo le to, ker so bile osnovane na špekulacijski
podlagi. V Bohinji se je pred nekaj leti po priza¬
devanji g. župnika Mesarja napravila mlekarska za¬
druga, ki, kakor se čuje, dobro shaja. Zadruge bi
pskrbljevale zavarovanje, zadruge bi si omislile večje
kmetijske mašine, skrbele bi za ceste, za obširneje
zboljšavanja, za kmetijske šole itd. Zadruge bi imele

— 187  —

iste pravice kot sedanji občinski zastopi, dobiti bi
morale pa tudi še marsiktero pravico v sodnijskih
in političnih zadevah.

Eekli smo, da se bodo zadruge gotovo vstano-
vile, kadar pridejo kmetje k moči; kajti, ako se že
zdaj snujejo zadruge, ki so kolikor toliko male in
enostranske, se bodo potem gotovo mogle kolikor
toliko popolne snovati.

Kmetski stan je podlaga vsaki državi; kjer so
kmetje zadovoljni, imoviti, tam je tudi država trdna.
Naši kmetje so zvesto vdani presvitlemu cesarju,
naši kmetje ljubijo domovino in zato je tudi naša
država veliko bolj zavarovana kot marsiktera druga.
Ali nekaj je vendar, kar gotovo ni državi v korist,
namreč, naši kmetje imajo jako malo za¬
upanja do državnega in deželnega zbora.
Velikokrat sem se o volitvah pogovarjal z našimi
kmeti in sicer tudi s takimi, ki časnike prebirajo,
a skoraj vselej se mi je reklo: Kolikor bolj volimo,
toliko težje shajamo. Gospoda skrbi lo za-se, za nas
kmete se pa ne meni. Ako izvolimo Petra ali Pavla,
davki bodo gotovo še veči; veliko huje kakor zdaj
se nam pač nikdar ne more goditi.

Deloma je ta sodba resnična, kajti na podlagi
sedanjih postav tudi najboljši poslanci ne morejo
kmetu koristiti. Tu krpanje nič ne pomaga. V zad¬
njem državnem zboru se je sklenila postava (ime¬
nuje se komasacijska), vsled ktere bi kmetje, ki
imajo po vsek kotih raztresene parcele, prav nizko
pristojbino ali procente plačevali, ako bi parcele za-

— 138  —

menjavali ali kupovali v ta namen, da bi bilo njih
zemljišče bolj združeno ali arondirano. Ta postava
je gotovo dobra ali kaj pomaga, ker se je zadolženi
kmetje ne morejo posluževati. Krpanje nič ne po¬
maga, pomagalo bi le, ako bi se kmetom in drugim
stanovom škodljive postave kar naravnost odstranile.

Naša sedanja vlada in tudi marsikteri državni
in deželni poslanci imajo prav dobro voljo kmetom
pomagati, ali ne morejo, ker imajo pri nas liberalci
in Židje še preveč veljave. Ti poslednji pravijo nam¬
reč, kmetje so zadovoljni, saj se nič ne pritožujejo,
zato ni treba postav spreminjati.

Glavni namen temu spisujepokazati
kmetom, da se jim morepomagati, kdo da
jim more pomagati in kako naj sami na
pravem mestu za pomoč trkajo.  Vsi občinski
zastopi in tudi posamezna društva naj v smislu tega
spisa napravljajo in ponavljajo prošnje (peticije)
do vlade, do državnega in deželnega zbora.
Isto tako naj se v tej zadevi volilci obračajo do
državnih in deželnih poslancev, pri novih volitvah
naj se pa volijo le taki, ki so vneti kristjani in od
kterih se sme pričakovati, da se bodo po svoji moči
potegovali za vstanovitev nezadolžljivih stalnih domov.
Ko bi kmetje le trkali in trkali, pa bi gotovo kaj
dosegli; vlada bi se ne branila in liberalci bi morali
odjenjati. Ako so na Švicarskem letos sklenili na¬
praviti stalne domove, zakaj bi jih pri nas ne mogli?

Vse, kar smo mi tu nasvetovali, bi se gotovo
precej ne moglo doseči, ker imajo, kakor smo rekli,

— 139 —

liberalci še preveč veljave, ali nekaj bi se že dobilo.
Za začetek bi bilo dosti, ko bi se sklenilo kakor na
Srbskem, da mora družini v vsakem slučaji ostati
nekoliko oralov zemlje s primerno potrebščino, ali
pa, ko bi se sklenilo, da se ima polovica dolgi! od¬
kupiti in da dolg ne sme presegati polovice zem¬
ljiške vrednosti. Začeti je težko, ko se pa enkrat
začne, pa že gre, da se le vstrajno dela. Kakor hitro
bi naše postave priznale, da je zemljiški dolg škod¬
ljiv, napravila bi se pot, po kteri bi se prišlo s
časoma do popolno stalnih domov.

Ko bi kmetje čutili, da je njih stan zavarovan,
zginila bi malomarnost in obupnost, ki se zdaj že
marsikje kaže. Kmetje bi postali zadovoljni in državi
hvaležni in državi bi se ne bilo treba nevarnosti
bati. Popolnem trdna in zavarovana država bi
lahko po ceni na posodo dobila.  Ko bi bo¬
gatini ne mogli več na zemljišča posojevati, bi radi
posojevali državi. Angleška banka je letos obresti
ponižala na 2°/ 0  in potem bi zamogla dobivati tudi
naša država denar po 2%. Zategadel bi mogla spre¬
meniti svoje visokoobrestne dolgove v manj-obrestne.
Ker bi polovico manje obresti plačevala, bi jej ne
bilo treba niti krajcarja novega dolga delati, temuč
bi jej letnih dohodkov še nekaj ostajalo. Ker bi
kmetje laglje davek plačevali, bi država svoj
dolgsčasomapoplačala.  In kadar bi državni
dolg zginil,  bi se tudi davki zelo znižali.

Ko se kmetje oproste, bodo svoje dohodke sami
vživali, le nekaj malega davka bodo dajali duhovski

— 140  —

in deželni gosposki. Potem jim nobena amerikanska
konkurenca ne bo mogla škodovati. Potem jim več
ne bo treba zemljišč pustošiti, ampak marsikak kraj¬
car bodo mogli porabiti za zemljiško zboljša¬
va  n j e. Zdaj še bogati in prebrisani gospodarji jako
malo skrbe za zboljšavanje, dobro vedoč, da prinaša
denar veče obresti na posojilu, kot v takem zboljša-
vanji. Oe napravi zdaj le en gospodar dolg, ostane
dolg vsem njegovim naslednikom, isto tako bo po¬
tem, ako bo le en gospodar zemljišče zboljšal, zbolj¬
šanje ostalo vsem njegovim naslednikom.

Ko se kmetje oproste, bodo tudi roko¬
delci in trgovci  na  bol  j e m. Ako kmetje nimajo
denarja, tudi rokodelci in trgovci nimajo zaslužka.
Potem bodo rokodelci in trgovci veliko laglje in
ceneje kredit dobivali, se ve, večidel le pri rokodel¬
skih in trgovskih zadrugah.

Ko dobimo krščanske postave, bo za vse sta¬
nove dobro, le oderuhi in špekulantje ne
bodo imeli nič dela in nič zaslužka;  zato
se pa oderuhi krščanstvu tako ustavljajo in zato ne
marajo nič slišati o krščanskih postavah.

Zdaj kmetje pač toliko pridelajo, da bi se mogli
leto in dan pošteno živiti. A kako se godi? Žito in
tudi druge pridelke morajo prodajati prav po nizki
ceni, da dobe za upnike, sami morajo pa leto in
dan stradati. Eokodelci in delavci morajo v nekterih
krajih in tovarnah delati po štirnajst in več ur na
dan, delati celo ob nedeljah in praznikih, in vendar
si še poštene jedi in obleke ne prislužijo. V maga-

141 —

činih in tovarnah je pa vse polno kmetijskih pri¬
delkov in tovarniških izdelkov, ki se končavajo, ker
ni kupca, da bi jih kupil in zategadel nastajajo
krize. Zakaj se pridelki in izdelki končavajo? Zato,
ker jih tisti, ki bi jih prav živo potrebovali, ne mo¬
rejo kupovati, zato, ker tisti, ki pridelujejo in izde¬
lujejo, nimajo denarja, zato, ker se kmetom in de¬
lavcem zaslužek trga. Ali ni v nebo vpijoč
greh, da se pridelki in izdelki končavajo,
tisti pa, ki v potu svojega obraza pride¬
lujejo in izdelujejo, stradajo?  Ali ni v nebo
vpijoč greh, da se delavcem zaslužek trga. Kadar
dobimo krščanske postave, bodo krize zginile in de¬
lavec bo dobival svoje plačilo.

Nekteri pravijo, ko bi bilo zdaj tudi vse dobro,
koliko časa bi dobro ostalo? Ker se ljudje vedno
množe, bi jih bilo kmalo preveč  in zopet bi
bilo hudo. Mi pravimo prvič: Ako mi svoje storimo,
bo Bog tudi svoje storil, ako mi po krščanski živimo,
nas oni, ki skrbi za tiče pod nebom in za cvetice
na polji, gotovo ne bo zapustil. Mi pravimo v drugič:
Zdaj je pač preveč ljudi na svetu, ko se pridelki in
izdelki končavajo, mesto da bi jih ubogi kmetje in
delavci vživali. Na Irskem se je v zadnjih 80 letih šte¬
vilo prebivalcev za tri milijone zmanjšalo in še je pre¬
več ljudi, in ko bi se v prihodnjih 80 letih zopet za tri
milijone zmanjšalo, pa bi bilo še preveč ljudi. Zakaj?
Zato, ker se delavcem in najemnikom zaslužek trga.

AlijenaKranjskemprevečljudi?  Zdaj
jih je pač preveč, kajti vsi zadolženi kmetje so odveč,

— 142 —

ker zadolženi ne morejo lahko shajati. Ko bi pa ne
bili zadolženi, bi se pa vsi, kolikor jih je, mogli po¬
šteno živiti. Ko se stalni domovi vstanove, se bodo
tudi zemljišča zboljšala in prostora bo še za veliko
več ljudi. Sicer se pa ljudstvo, ki ne poznd, liberalne
navidezne svobode, nikdar čez mero ne množi. Pre¬
velik naraščaj je le tam, kjer se zemljišča svobodno
kosajo in kjer se tovarne kar tje v en dan postavljajo.
Na Gorenjskem, kjer so razmeroma najbolj trdni
kmetje na Kranjskem, se v zadnjem desetletji, namreč
od 1.1870 do 1.1880 prebivalstvo ni kar nič pomnožilo.

Ko dobimo krščanske postave, se bo tudi vera
oživila in otroci se bodo v strahu božjem odgoje-
vali. Kjer je živa katoliška vera, tam se tudi evan¬
geljski sveti spolnujejo, tam je tudi devištvo v časti.
Ko bo revež videl, da se tudi taki, ki imajo vsega
v izobilji, popolnem Bogu darujejo, se bo tudi on
prostovoljno daroval. In ako bo tudi kak revež v
zakon stopil, dobri ljudje bodo gotovo za njegove
otroke skrbeli, kadar sam ne bode mogel.

Toraj se pri stalnem domu ne bo treba bati,
da bi se ljudstvo preveč narastlo. In ko bi se tudi
narastlo, bi se posamezni laglje izseljevali kot zdaj.
ker imeli bi več denarja kot zdaj.

S tem končam, svoj spis; želim, da bi ne bil
glas vpijočega v puščavi. Bog daj, da bi mogli
kmetje kaj kmalo to, kar si v potu svojega obraza
pridelujejo, sami vživati 1

KAZALO.

Stran

Uvod. 3

Ktere stroške imajo kmetje?

Davki. 8

Dote in obresti od dolgov.10

Asekuranca (zavarovanje) . 14

Nepotrebni stroški. 18

Nekteri drugi stroški.,21

Kakšne dohodke imajo kmetje?

Žito.26

Živinoreja. 34

Dohodki od gojzdov.36

Domača obrtnija .38

O zemljiškem dolgu.

Zemljiško zadolževanje je škodljivo in neumno . . 42

Razkosavanje in nakopičevanje zemljišč ....  51

Renta in pa zemljiški dolg.58

Zakaj kmetje dolg delajo?.63

Še nekaj o kreditu.67

Zemljiški dolg se mora odpraviti . . n  . .  •. ■ • 71

Zemljiški dolg se dd odpraviti .76

O stalnem domu.

Stalen dom je potreben.87

Ruski mir.93

Stran

Jugoslovanske zadruge.98

Stalni dom v Ameriki .103

Kako bi se pri nas napravil stalni dom? ....  108
Kdaj in komu bi se smžl stalni dom prodati? . . 113

Stalni dom in pa kredit.118

Stalni dom in pa dota.126

Sklep.135

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA