18 Določevanje vrst v naravi je lahko precej zahtevno. Enako je pri kitih, ki preživijo večino časa pod morsko gladino. Včasih uzremo zgolj kak pljusk, izdih ali hrbtno plavut. Na opazovalne zmogljivosti v veliki meri vplivajo tudi vremenski pogoji (me- gla, dež, velikost valov ipd.). V red kitov (Cetacea) spadajo kiti, delfi- ni in pliskavke. Red delimo na podredo- va vosatih (Mysticeti) in zobatih kitov (Odontoceti), znotraj katerih poznamo 80 vrst. Severno Jadransko morje je plitvo in polzaprto morsko območje, zato tu oce- anskih oz. pelagičnih vrst (vrste, ki ži- vijo na odprtem morju, daleč stran od obale) navadno ne srečujemo. Čeprav je stalno prisotna le ena, se tu pojavlja kar 9 vrst kitov iz družin delfinov (Delphi- nidae), glavačev (Physeteriade) in braz- dastih kitov (Balaenopteridae). Kiti severnega Jadrana — 2. del Besedilo: Ana Hace Ilustracije: Vladimir Leben, PMS Prispevek, objavljen v tej številki Tr- doživa, je nadaljevanje predstavitve iz prve številke in je namenjen lažji pre- poznavi preostalih 6 vrst kitov, ki jih lahko srečamo v Jadranskem morju. Te oceanske vrste ogrožajo predvsem zapletanje v ribiške mreže, vznemirja- nje, ki ga povzročajo plovila, podvodni hrup, zaužitje plastičnih odpadkov in splošno onesnaženje ter tudi nenadzo- rovano turistično opazovanje kitov. OKROGLOGLAVI ALI RISSOV DELFIN Okrogloglavi ali Rissov delfin (Grampus griseus) je dokaj pogosta vrsta v Sredo- zemlju, čeprav je tu slabo preučen. V se- verni Jadran zaide dokaj redko, v Trža- škem zalivu je bilo v zadnjem desetletju nekaj primerov nasedlih ali izgubljenih živali. Večinoma se sicer zadržuje v relativno globokih vodah. Doseže veli- kost do 4 m. Telo je nekoliko robustno, po hrbtu in bokih je sive barve, trebuh pa ima bel. Nima značilnega delfinjega kljuna, glava je bolj okrogle oblike, z iz- razitim čelom. Na sredini hrbta se dviga visoka hrbtna plavut. Prsne plavuti so dolge s koničastim vrhom. Po vsem te- lesu imajo predstavniki te vrste značil- ne praske in brazgotine, ki jih dobijo v interakcijah z drugimi delfini. Starejše živali so zaradi tega skoraj bele, med- tem ko so mladiči sivi. DOLGOPLAVUTA MRKA PLISKAVKA Poznamo dve vrsti kitov pilotov oz. mrkih pliskavk: kratkoplavuto (Globi- cephala macrorhynchus) in dolgoplavu- to (G. melas), ki jo najdemo tudi v Sre- dozemlju. V zahodnem Sredozemlju je relativno pogosta, v Jadranu pa je bilo zabeleženih le malo opažanj. Kljub ime- nu mrke pliskavke ne spadajo med pli- skavke, temveč v družino delfinov. V povprečju doseže velikost 6 m. Gla- va je zaobljena z izrazitim čelom, brez značilnega delfinjega kljuna. Ima zelo dolge prsne plavuti, srpaste oblike s ko- ničastim vrhom. Hrbtna plavut je dokaj nizka in široka v bazi ter se nahaja na prvi tretjini telesa od glave. Zadnji del telesa, kamor se pripenja rep, je vidno odebeljen. Samci imajo večje glave kot samice in širšo hrbtno plavut. So temno sivih do črnih barv. Na prsih imajo belo ali svetlo sivo liso v obliki sidra. Na hrb- tu, za hrbtno plavutjo, imajo svetlo liso oz. »sedlo«. Od očesa navzgor se vleče tanka svetla črta. MALA ORKA Mala orka (Pseudorca crassidens) je bila v severnem Jadranu zabeležena zgolj enkrat. Čeprav je bila v vzhodnem Sredozemlju mnogokrat opažena, njen status v Sredozemlju ni jasen in odpira več vprašanj o izvoru opaženih osebkov. Doseže velikost od 5 do 6 m. Ima dol- go, vitko telo in zaobljeno glavo brez kljuna, vendar čelo ni izrazito kot pri drugih vrstah brezkljunih kitov. Prsne plavuti so srpaste oblike s koničastim vrhom. Hrbtna plavut je visoka z ne- koliko zaobljenim vrhom in se nahaja na sredini hrbta. Telo je temno sive do črne barve, na prsih je rahla, svetlo siva lisa. Včasih je na nekaterih mestih sve- tlo sivo obarvana tudi glava. Okrogloglavi ali Rissov delfin. Dolgoplavuta mrka pliskavka ali kit pilot. Mala orka. 19 KIT GLAVAČ Kit glavač (Physeter macrocephalus) je največji predstavnik zobatih kitov. Naj- demo ga v celotnem Sredozemlju, pri čemer je bilo v severnem Jadranu zabe- leženih že več opažanj. Doseže velikost od 12 do 18 m, pri če- mer so samci večji od samic. Ima robu- stno telo in veliko kvadratasto glavo, ki zavzema približno tretjino celotnega telesa. Spodnja čeljust je ozka in krajša od zgornje. Na začetku glave, nekoliko na levi, je dihalna odprtina. Majhne, lopataste prsne plavuti so za glavo. Na zadnji tretjini hrbta je majhna, trikotna grba. Od nje se vse do repne plavuti vr- stijo manjše izbokline. Rep je širok in trikotne oblike z nekoliko zaobljenimi konicami in dokaj globoko zarezo na sredini. Telo za glavo ima pomečkan videz, s številnimi gubicami. Je temno sivih barv, ponekod po glavi in trebuhu belih. Od daleč ga lahko prepoznamo po značilnem izdihu hruškaste oblike, ki je ob brezvetrju nagnjen naprej in v levo. BRAZDASTI KIT Brazdasti ali hrbtopluti kit (Balaenop- tera physalus) je edini predstavnik v Sredozemlju stalno živečih vosatih ki- tov. V severnem Jadranu se v zadnjih letih občasno pojavlja na dve ali tri leta. Doseže velikost od 18 do 24 m, na južni polobli tudi do 27 m. Telo je dolgo in vitko. Glava je široka in koničasta. Na vrhu glave je dihalna odprtina s par- nima nosnicama, od koder proti konici poteka osrednji greben. Prsne plavuti so dokaj majhne in lopataste oblike in se nahajajo za glavo. Na grlu ima od 50 do 100 brazd, ki se vlečejo vse do trebu- ha. Majhna, kljukasta hrbtna plavut se nahaja na zadnji tretjini telesa. Repna plavut je široka, s priostrenimi konica- mi. Najbolj značilna je obarvanost tele- sa. Hrbet je temno sive barve, trebuh pa povsem bel. Temno sivi boki prehajajo v svetlejše odtenke, ponekod so lahko tudi beli. Obarvanost glave je asimetrič- na. Leva spodnja čeljust je temna, desna pa bela. Polovica vosi v ustih na desni strani je obarvanih belo, druga polovica pa sivo. Na levi strani so vosi obarvani povsem sivo. Na hrbtu, za glavo, je več svetlo sivih črt v obliki črke V. Izdih je videti kot visok, ozek stolp pršca. KIT GRBAVEC Kiti grbavci (Megaptera novaeangliae) ne živijo v Sredozemlju in se v njem pojavljajo redko. Zato je pojavljanje te vrste v Jadranskem morju še redkeje – zabeležena je bila zgolj dvakrat. Eno od opažanj v Jadranskem morju je bilo v Piranskem zalivu. Nam najbližje popu- lacije kitov grbavcev sicer živijo v se- vernem Atlantiku. Doseže velikost od 11 do 16 m. Telo je precej robustne oblike. Na vrhu glave je dihalna odprtina s parnima nosnicama, od koder proti konici poteka osrednji greben. Glava je posuta s številnimi majhnimi bunkami, ki spominjajo na gumbe. Od grla do trebuha se vleče od 14 do 35 brazd. Na zadnji tretjini hrbta je majhna, trikotna hrbtna plavut. Re- pna plavut je široka s koničastim vrhom in nazobčanim robom. Grbavci imajo značilne zelo dolge prsne plavuti, nji- hov zunanji rob je posejan z izboklina- mi. Hrbet in običajno velik del bokov je temno sive do črne barve, trebuh pa bel. Spodnja stran prsnih plavuti je bela, zgornja je temna, lahko z belimi vzorci na robovih. Spodnja stran repne plavuti ima različne bele in sive vzorce. Izdih je nekoliko nižji kot pri drugih večjih kitih in nekoliko »grmičaste« oblike. Kit glavač. Kit grbavec. Brazdasti kit.