Slovenski Pravnik
Leto LVI.       Ljubljana, decembra 1942-XXl.    Štev. 11.-12.
O pristojnosti rednih kazenskih sodišč za sojenje dejanj, kaznivih po najnovejših
predpisih.
Ivan Brelih.
(Konec.)
Težkoče se utegnejo pojaviti v praJcsi naših sodišč ob uporabljanju predpisov, ki veljajo tudi za našo pokrajino in ki so bili izdani deloma od Visokega komisarja za našo pokrajino, deloma pa kot zakon, veljaven za celo Kraljevino Italijo vštevši nove province, torej tudi ljubljansko, pri katerih je očividno, da je naredbo- odnosno zakono-davec upošteval glede vrst zagroženih kazni in glede meje stvarne pristojnosti med okrajnimi in zbornimi sodišči določbe italijanskega občega kazenskega zakonika in italijanskega zakonika o kazenskem postopanju, ne da bi se oziral na predpise pri nas veljavnega kz. in kp. To so naslednje naredbe odnosno zakon: 1. kr. dekret - zakon z dne 5. septembra 1941-X1X in spremenjen v zakon z zakonom z dne 19. decembra 1941-XX št. 1641 „o prepovedi odsvojitve in izvoza dragih kovin in draigih kamnov", ki v čl. 6 izrecno določa, da velja tudi za našo pokrajino; 2. naredba Vis. kom. z dne 24. januarja 1942-XX št. 7 o uvedbi oseibne izka:znice in 5. naredba Vis. kom. z dne 18. marca 1942-XX štev. 48 o novih določbah o ureditvi proizvodnje in porabe papirja.
Ad 1. Navedeni zakon določa za sojenje zločinstev (de-litti) iz tega zajkona pristojnost okrožnega sodišča in ima tele kazenske sartkcije: ječo od 2 do 10 let poleg denarne kazni; ječo od 5 do 15 let poleg denarne kazni; ječo od 6 mesecev do 6 let poleg denairne kazni; ječo od 2 do 10 let poleg denarne kazni; denarno kazen od 5000 do 20.000 lir; zapoT od 3 mesecev do 5 let in denarno globo od 1000 do 5000 lir.
Ad 2. Navedena naredba ima v čl. 11 glede pristojnosti določbo: Sojenje prestopkov (v avtentičnem italijansikem tekstu „delle c o n t r a v v e n z i o n i"), predvidenih v tej naredbi, je odkazano pretorju (okrajnemu sodniku). Kan zenske sankcije te naredbe so različne za različne kršitve:
14
206     O pristojnosti kazenskiJi sodišč po najnovejših predpisih.
zapor do 5 mesecev in globa od 250 do 2500 lir; ječa od 2 do 4 let in denarna kazen ne pod 20.000 lir.
Ad. 5. Navedena naredba določa; za kršitve kazen zapora do 5 let poleg globe do 10.000 lir. Glede pristojnosti nima določb, ker je v smislu ital. kaz. postopnika jaisno podana preiorjeva.
Zaradi boljšega razumevanja je treba imeti pred očmi nekatere določbe italijanskih zakonov.
Ital. obči kazenski zakonik (Codice Penale, skrajšano C. P.) deli v svojem splošnem delu kazniva dejanja (reati) v dve vrsti, v zločinstva (delitti) in v prestopke (oontrav-venzioni) po različnosti vrste kazni, ki je za kaznivo dejanje zagrožena (čl. 59 C. P.). — Čl. 17 C. P. pa določa: Glavne kazni, določene za zločintsva so: 1. smrt; 2. dosmrtna ječa (ergastolo); 5. ječa (reclusione); 4. denarna kazen (multa). — Glavne kazni, določene za prestopke so: 1. zapor (ar-resto); 2. globa (ammenda).
Ital. zalkonik o kazenskem postopku (Codice di Pro^ cedura Penale, skrajšano C. P. P.) določa stvarno kompe-tenoo sodišč tako-le: Čl. 29: Spada pred porotno sodišče (Gorte d'assise) sojenje zločinstev, za katere določa zakon kazen smrti, dosmrtne ječe ali ječe, ki v najmanjši izmeri ni nižja od osmih let ali v najvišji izmeri ni nižja od dvanajstih let. — Čl. 50: Spada pred okrožno sodišče soje-jenje kaznivih dejanj, ki so različna od v prejšnjem členu navedenih in ki niso dodeljena pristojnosti okrajnega sodnika. — Čl. 50: Spada pred okrajnega sodnika sojenje kaznivih dejanj, za katera določa zakon kazen na prostosti, ki v najvišji izmeri ni višja od treh let ali kazen v denarju, samo ali združeno s prej navedeno kaznijo na prostosti, katera ni v najvišji izmeri višja od desettisoč lir (čl. 51).
Čl. 16 G. P. določa: Določbe tega zakonika se uporalb-Ijajo tudi na stvari, ki so predmet drugih kazenskih zalko-flov, kolikor slednji kaj drugega ne določajo.
Po določbah C. P. se kazen giblje v meji od 15 dni do 24 let z obveznim delom in z osalmitvijo po noči (čl. 25); kazen zapora se giblje v meji od 5 dni do 5 let z obveznim delom in z osamitvijo po noči (čl. 25); denarna kazen znaša najmanj 50 lir in največ 50.000 lir (čl. 24); globa pa najmanj 20 lir in največ 10.000 lir (čl. 26).
G. P. P. določa torej drugačno mejo za stvarno pristoj-noist med okrajnimi in okrožnimi sodišči kakor naš kp. Če ne upoštevamo prestopkov, zagrešenih po mlajših ma lolet-nikih (§ 9 t. 1 kp.), je po našem kp. okrajno sodišče pristojno
o pristojnosti kazenskih sodišč ]30 najnovejših predpisih.      207
le za sojenje prestopkov, a ne vseh, temveč le onrh, za katere je zagrožena kazen zapora (ali strogega za-
Eora) do največ 1 leta ali denarna, ali zaporna in denarna azen obenem ali samo denairna kazen (§ 9 t. 2 kp.). Sojenje vseh drugih prestopkov in sploh vseh zločinstev — na prvi stopnji seveda — spada pred okrožno sodišče (§§ 10 št. 5, 11 št. 2 kp.). Italijanski okrajni sodnik (pretor) ima po C. P. P. širšo pristojnost tako glede višine kazni na prostosti, ki je merodajna za določitev stvarne pristojnosti, kakor tudi glede vrste kaznivih dejanj, ker je pristojen tudi za sojenje nekaterih zločinstev; po drugi strani pa ima ožjo pristojnost glede dejanj, za katere je določena denarna kazen, sama ali združena s kaznijo na prostosti, ker je tukaj meja znesek 10.000 lir, dočim po našem kp. višina denarne kazni nikdar ne izključuje pristojnosti okrajnega sodnika.
Na drugi strani pozna italijanski kazenski zaikon poleg dosmrtne kazni samo dve vrsti časnih kazni na prostosti, to je reclusione za zločinstva in arresto za prestopke.
Pri uporaibljanju zgoraj navedenega zakona o prepovedi odsvojitve in izvoza dragih kovin in dragih kamnov bo stvar glede pristojnosti, kolikor gre zai dejanja, ki se kvalificirajo po vrsti zagrožene kazni, za zločinstva jasna, ker so taka dejanja zločinstva in jih bodo morala tudi naša sodišča kvalificirati za zločinstva. Kolikor pa bo šlo za dejanja, ki zanje navedeni zakon določa kazen zapora do 3 let i n globo do 5000 lir, bo pri nas ta dejanja smel soditi le sodnik-poedinec okrožnega sodišča v smislu § 10 t. 3 kp., če tudi gre le za prestopek in če tudi je za sojenje takih prestopkov v Italiji po C. P. P. pristojen pretor. Pri nas velja glede pristojnosti v polnem obsegu naš kp. glede na določbo prej citiranega razglasa z dne 24. aprila 1941, kajti doslej pristojna oblastva glede določb o pristojnosti naših sodišč niso odredila kaj drugega.
Omeniti je, da prej navedeni zakon izrecno pravi, da je za zločinstva pristojen tribunale in to tudi v primerih iz drugega odstavka člena 2. Ta določba je bila potrebna za Italijo, kjer velja C. P. P., ker bi sicer po določbah čl. 29 C. P. P. bilo za te primere, za katere je zagrožena kazen ječe od treh do petnajstih let, bilo pristojno porotno sodišče. Navedeni zakon o dragih kovinah in kamnih velja namreč za vso kraljevino.
Naredba Vis. kom. o uvedbi osebne izkaznice določa za nekatere kršitve kazen zapora ali globo; za neupravičeno prekoračenje meje v svrho utihotapljenja v našo pokrajino u*
208     O pristojnosti kazensikih sodišč po najnovejših predpisih.
pa je določena kazen ječe od 2 do 4 let in denarna kazen ne pod 20.000 lir. Slednje dejanje je torej zločinstvo, vsa druga so pa le prestopki. Naredba pravi v čl. U: „Sojenje prestopkov, predvidenih od te naredbe, je odkazano okrajnemu sodišču." — Tukaj je po mnenju pisca besedo „con-travvenzioni' razumeti v njenem tehničnem pomenu v smislu C. P. v nasprotju s pojmom „delitto". Slovenski prevod v Služb. Listu „Sojenje p r e k r š i t e v" je netočen in zapelje človeka v napačno razumevanje. Že stilistika, način izražanja v raznih drugih naredbah Visokega komisarja govori za gornje mnenje, kajti povsod, kjer se v naredbah določajo kazni za kršitve sploh dotičnih predpisov, se rabijo v izvirnem besedilu: „1 contravventori" (t. j. prestopniki) sono puniti"; „i trasgressori saranno puniti", „le infrazioni saranno punite". Zato bi se praviloma slovenski prevod čl. 11 moral glasiti: „Sojenje prestopkov itd." in je to tako razumeti, da je le za prestopke v smislu kz. pristojno okrajno sodišče, s čimer se je pač hotelo izrecno določiti, da je pristojnost upravnega oblastva izključena. Če se naredba tako razume, potem je jasno, da je za sojenje zločinstva iz čl. 8, za katero je določena poleg kazni v denarju kazen ječe, pristojno v smislu kp. okrožno sodišče, kakor bi bilo za to tudi po C. P. P. pristojno okrožno sodišče. Ravno ta okolnost tudi govori za to, da je besedo „contravvenzioni" v čl. U razumeti v tehničnem pomenu, sicer bi ta naredba uvajala aibsurdnost, da bi moralo okrajno sodišče izrekati za zločinstvo kazen ječe od 2 do 4 let! —
Za dejanja, kazniva po naredlbi o ureditvi proizvodnje in porabe papirja, je glede na zagroženo kazen (zapor do 3 let in globa) pristojno okrožno sodišče (sodnik poedinec, § 10 t. 3 kp.).
Rešiti je še vprašanje, katero kazen naj izrekajo naša sodišča, kjer določajo zgoraj navedeni zakon odnosno naredbe kazen ječe in zapora.
Za nas veljajo v smislu razglasa z dne 24. aprila 1941 še vedno določbe splošnega dela jugoslovanskega kz., ker kake drugačne veljavne določbe še nimamo in veljavnost sološnega dela C. P. na našo pokrajino še ni bila razširjena. To je izven dvoma. Sicer so predpisi, o katerih je v tej raz-jravi govor, posebni, izjemni predpisi v smislu § 13 cz., ki o njih določa ta §. da se na kaznovanje zaradi pre-kršitev istih ne uporaibljajo določbe kz., zaradi česar bi kdo utegnil meniti, da se naj pri izrekanju kazni zaradi kaznivih dejanj po teh predpisih uporabljajo določbe splošnega dela
o pristojnosti kazensikih sodišč po najnovejših predpisih.     209
italij. C. P., ko gre vendar za vrste kazni, ki so povzete iz C. P. in ki ne ustrezajo kaznim našega kz. Vendar bi bil moral zakonodavec v predmetnih izjemnih naredbah izrecno določiti, ali iu koliko naj se pri kaznovanju po teh izjemnih naredbah uporabljajo določbe drugih zakonov in ne splošni del pri nas velja^Tiega kz. — ali pa izrecno določiti, katera vrsta kazni po kz. naj se prisodi tam, kjer je zagrožena kazen „reclusione" ali „arresto". Podoben primer smo imeli, ko so pri nas z ukazom ministrskega sveta z dne 25. februarja 1919 razširili veljavnost 9. in 10. pojilavja srbskega kaz. zakonika na ozemlju cele Kraljevine SI IS in so potem glede sojenja dejanj iz navedenih poglavij srbsk. kz. z min. naredbo z dne 27. maja 1919 izrecno razveljavili vse nasprotne in neskladne določbe v Sloveniji veljavnih kaz. zakonov ter razširili na Slovenijo tudi določbe s. k. z. o obtežilnih in olajšilnih ckolnostih in izrecno določili, da se s kaznijo „robija" v smislu s. k. z. razume „težka ječa", a s kaiznijo „zapor" s. k. z. „strogi zapor" po avstr. k. z.
Takih posebnih določb italijanska oblastva glede prej navedenih naredb odn. zakona niso izdala, če tudi je to bilo izrecno predvideno v kralj, dekretu - zakonu z dne 3. maja 1941 št. 291, in sicer v čl. 7, ki pravi: Kraljeva vlada je pooblaščena objaviti na ozemlju Ljubljanske pokrajine ustavo in druge zakone kraljevine, kakor tudi izdati predpise, ki so potrebni za njih vzporeditev s tamkaj velja j o čo zakonodajo..."
Zato bodo naša sodišča morala izrekati tudi pri sojenju dejanj, za katera zakonite določbe določajo kazni „reclu-sione" in „arresto", kazni, predvidene v našem kz. — ,,kar se sodi pred rednimi sodišči, vse to mora biti presojevano po pravilih občega dela kz., razen če obstoje v konkretnem primeru posebni predpisi posebnega (stranskega) zakona v smislu § 13 kz." (dr. M. Dolenc: „Novi kazenskopravni predpisi o poibijanju draginje in brezvestne špekulacije" v Slov. Pravniku 1939, str. 276).
Po našem mnenju se bodo sodniki morali pri reševanju tega vprašanja držati načela, izraženega v § 10 našega kz.. da se namreč takrat, ko se ima všteti v novo kazen druga kazen, ki jo je storilec zaradi istega dejanja že prestal v inozemstvu in ki ni iste vrste z pri nas izrečeno kaznijo, ta Drejšnja kazen všteje po svobodni oceni. Sodišča >odo morala torej po prostem pravičnem preudarku odločiti, kateri vrsti kazni kz. ustrezata najbolj kazni reclusione in kazni arresto.
210     O pristojnosti kazenskih sodišč po najnovejših predpisih.
Mi poznamo za zločinstva dve vrsti časnih kazni, namreč rObijo in zatočenje, kakor je tudi prejšnji it. kz. iz 1. 1889. poznal dve vrsti, namreč „reclu8ione" in „detenzione", dočim pozna sedanji C. P. samo eno vrsto, to je reclusione. Ol>sodba na reclusione ne pod 5 let ima za posledico trajno izključitev iz javnih služb (kar ustreza približno naši „izgu!bi častnih pravic"), obsodba ne pod 3 leti pa povzroči izgubo navedenih pravic le za 3 leta (čl. 29 C. P.). Če se upošteva to in nadalje, da naša časna „robija" ne sme biti krajša od 1 in ne daljša od 20 let, da je način prestajanja iste približno enak načinu prestajanja kazni „reclusione" in da so tudi posledice pri obeh kaznih — vsaj deloma — podobne in da je naša kazen „zatočenja" zelo redko upo-laljljiva in'zagrožena kazen — naš kz. jo zagroža le v približno 10 primerih) — ter da se naša robija ob pogojih § 71 št. 4 kz. da spremeniti v strogi zapor najmanj 3 mesecev, potem bo še najbolj pravilno in pravično, če se za ,,reclusione" pri nas prisodi „robija" v smislu kz. — Edino kadar bi zakon zagroževal „reclusione" brez označenja najmanjše mere ali z označenjem najmanjše mere pod 1 letom, potem bo umestno prisoditi strogi zapor, kolikor bo sodišče smatralo, da je na mestu kazen pod 3 meseci.
Za prestopke poznamo mi tudi dve vrsti časnih kazni „zapor" in „&trogi zapor"; tako prejšnji kakor sedanji it. C. P. poznata pa samo eno vrsto, to je „arresto". „Arresto" se razteza od 5 dni do 3 let z obveznim delom in osamitvijo po noči, dočim naš strogi zapor ne sme biti krajši od 7 dni in ne daljši od 5 let in se prestaja^ če ni krajši od 1 leta, v posebnih kazenskih zavodih (§ 39 kz.), z obveznim delom, od začetka v celici (§ 4 z. o izvrš. kazni). Zato bo ustrezala kazni „arresto" v smislu, kakor jo predvidevajo italijanski zakoni, še najbolj naša kazen ,,strogega zapora", ki se bo dala ob obstoječih pogojih v slučaju umestnosti še v smislu § 71 št. 3 ali 4 kz. omiliti. Seveda se v talkih primerih ne bo smel prekoračiti nikdar maksimum 3 let, ker je zakon, ki je bil izdan v duhu in smislu italijanske zakonodaje, imel v mislih pri določitvi kazni .,arresto" očividno pojem te kazni, kakor jo določa čl. 25 C. P.
V pogledu denarnih glob ne bo težkoč, ko naš kz. na^^gOT ne pozna maksimuma (§ 42 kz.) in ko je za dejanja, za katera je določena samo kazen v denarju (globa v smislu C. P.) ali denarna kazen poleg zapora ali strogega zapora do enega leta, vedno pristojno okrajno sodišče (§ 9 št. 2 kp.). Pri spremembah denarnih kazni (glob) na zaporno v smislu § 44 kz. naš predpis, da velja razmerje 60 Din (to je 22'80 lir)
o pristojnosti kazensikili sodišč po najnovejšili predpisih.      211
za en dan, ni le nepraktičen, iemveč tudi neugoden za obsojenca, če tudi bo treba uporabljati določbo § 44 al. 1, zadnji stav. kz., da nadomestni zapor pri prestopkih ne sme biti daljši nego šest mesecev. C. P. predpisuje razmerje 1 dan zapora za vsakih 50 lir globe oziroma 1 dan reclusione za vsakih 50 lir multe (čl. 135). Tudi čl. 5 zgoraj cit. naredbe z dne 26. januarja 1942 št. 8 o določbah glede kršitev oskrbovalnih predpisov določa izrecno za vise kazni v denarju, izrečene za kršitve „in materiai annonaria", razmerje 1 dam za vsakih 50 lir. Zato morajo naša sodišča ne samo pri sojenju kršitev predpisov te vrste, temveč tudi pri sojenju kaznivih dejanj na podlagi italijanskih zakonov oziroma naredb izdanih od Visokega komisarja, kolikor je očividno, da je naredba — odnosno zakonodavec imel pri tem pred očmi splošno določbo čl. 155 C. P. in ne določbe jugoslovanskih zakonitih predpisov, izrekati, da se kazen v denarju ima ob neizterljivosti spremeniti v kazen zapora v relaciji i dan zapora za vsakih 50 lir.
Poudariti je treba, da je kazen m u 11 a, če tudi je to kazen v denarju, kazen za zločinstva v smislu C. P. (čl. 17). Kjer je očividno, da je zagrožena tai kazen in ne denarna kazen v smislu našega kz., ki pozna denarno kazen kot glavno kazen za prestopke (§§ 15, 35 kz.), bodo tudi naša sodišča morala dotično dejanje označiti kot zločin-s t vo in bo zaito za taka dejanja vedno pristojno v smislu pri nas veljavnega kp. okrajno sodišče (§11 št. 2 kp.) kot zborno sodišče. Multa je vse hujša kazen nego naša- denarna kazen v smislu § 42 kz., ki ji ustreza kazen ..ammende" (globe), ki jo določa C. P. kot kazen za prestopke. Kazen multa se ob neizterljivosti ne spremeni v kazen zapora kakor naše kazni v denarju, temveč kot kazen za zločinstvo v ječo, ki pa ne sme biti višja od treh let (čl. 136 C. P.).
D o s t a v e k. Že po zakl jnčitvi te razprave so izšle še iri naredbe Visokega komisarja, ki določajo, da je za sojenje kaznivih dejanj po teh naredbah pristojno vojaško vojno sodišče. To so naredbe: „predpisi o rabi zvonov" z dne U. avgusta 1942 št. 158, „ureditev proizvajanja, trgovanja in porabljanja rudninskega kuriva" z dne 2. septembra 1943 št. 169 in „predpisi o proizvajanju, razdeljevanju in porabljanju lesnega oglja in drv" z dne 2. sep-temiira 1942 št. 170.
Na koncu naj poudarim še važno določbo tretjega odstavka čl. 2 že prej citirane naredbe Vis. komisarja z dne 26. januarja 1942 št. 8. Po tej določbi sodišča niso več pri-
slojna izrekati zaplembe blaga ali odvzema obrtne pravice in to tudi takrat, ko so pristojna za izreikanje kazni za prestopke predpisov o oskrbi, potrošnji in cenah življenjskih potrebščin. Tretji odstavek čl. 2 citirane naredbe določa namreč: „Zgoraj omenjena oblastva — (mišljena so tu kvestura in upravna oiblastva prve stopnje) — smejo poleg kazni po njih pristojnosti, če je bilo dejanje stoTJeno v izvrševanju trgovine ali obrta, začasno odvzeti obrtno pravico in predlagati Visokemu komisarju njen trajni odvzem. Če treba, odredijo tudi zaplembo blaga, ki ostane pod zaporo do nadal jne odredbe Visokega komisarja. In to tudi v primerih, ko se pošljejo spisi zaradi višje pristojnosti sodišč u." — To se pravi, da sodišče niti v primerih, v katerih kvestura oziroma upravno oblastvo zaradi strožje pokaznitve odstopi ovadbo sodišču, ni več pristojno za odločanje o odvzemu obrtnega dovoljenja in o zaplembi blaga. O vsem tem odloča vedno, ne samo takrat, ko izreka kazen v lastni pTistojnosti, kvestuTa oziroma upravno oblastvo prve stopnje. Slednja oblastva pa morajo, če izrečejo začasni odvzem olirtne pravice in če smatrajo, da je potreben trajni odvzem, predlagati Visokemu komisarju, da izreče trajni odvzem. Ako smatra kvestura ali upravno oblastvo prve stopnje za umestno, da se blago zapleni, izreče zaplembo blaga, ki ostane pod zaporo, dokler ne odredi Visoki komisar ali preklic zaplembe ali definitivno zaplembo. Naredba z dne 26. januarja 1942 je torej glede vseh kršitev oskrbovalnih predpisov, na katere se nanaša, odvzela sodnim oblastvom pristojnost izrekanja očuvalnih odredb trajnega ali začasnega odvzetja obrtne pravice in zaplembe blaga. Vse to s prozornim namenom, da se iz javnih interesov kaznujejo in pobijajo prestopki te vrste čim hitreje in občutneje ter da se na ta način čilm uspešneje preprečijo kršitve zadevnih izrednih predpisov.