3 nć.
63. številka.
Izdanje za četrtek 27. maja 1897.
(v Trsta, y fcetrtek zjutraj dne 27. maja 1997.)
Tečaj XXII.
„BDINOBT"
tihaja pa trikrat na teden v ieitlb ii-duljih ob tovklh, ć«tr«klb
1» aobot«h. Zjntianje isdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7, ■ri Teier. — Obojio ladanje itau: ga Jeden mesec , t. 1.—, isven AvatriJ« f. 1.50 ■a trt meeeo, . . 3.— « e • 4<*0 •a pol leta . . „ 6.» . ■ • «.— ■a tm leto . . » 13.— • • • 18.— NartftalM Je plačevati eaprej aa imiki Hrt* priložene aaraonlne •• aprava M Mira.
foaamične Številke le dobivajo t pro-iaj»lnioah tobaka v lratu po S nvć. iiven Trsta po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi m račane po tarifo ▼ petitu; ta aaaloTO i debelimi črkami ao plačajo prostor, kolikor obsega navadnih Tratio. Poalana, osmrtnice in javno zahvale, do> mači oglaai itd.se računajo po pogodbi.
Tai dopiai naj le pošiljajo uredništvu ulica Caserma St. 13. Tsako piamo mora biti frankovano, ker nefrankovana so a« •prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spra« jema upravniitvo ulica Mol i no pio-oolo bfit. 3, II. nadat. Naročnino in oglase j« plačevati loco Trst. Odprte roklanta oije ao proste podtuiae.
QI
,r iMmmII J« moe"
Razmere na Primorskem.
*(Govor posl, dr. Žitnika v seji zbornice poslancev dne 13. maja 1897).
(Dalje.)
Dovolite mi gospodje od one (leve) strani čisto aalo paralelo. Nikogar nočemo žaliti ali izzivati, izreči hočem le svoje subjektivno menenje. Jezikovne naredbe za Češko in Moravsko, o katerih je toliko govorjenja, provzročile so minole dni mnogo hrupa v tej visoki zbornici, razvnele go ogorčenih besednih bojev in izzvale toliko maetnega iskrenja, da bi človek mora) skoro dvomiti na resnosti užigajočih trditev nekaterih gospodov govornikov glede zapostavljanja, izzivanja in žaljenja nemškega plemena, mogočno stoječega v Avstriji.
No, gospoda noja, vi bi mogli tožiti, vi bi mogli ropotati, da: nebo in zemljo bi morali klicati na pomoč, da pridobite zadoščenja baje žaljenemu ljudstvu (Klici na levi: To storimo tudi 1), ako bi se nahajali le v približno podobnih odnoSajih, ? kakoršnih se nahajajo jugoslovansko prebivalstvo in njega zastopniki. (Tako je!)
Jeden gospodov, katerega visoko cenim osebno, je rekel tudi: Da, za božjo voljo, ne more se nam šteti v zlo, da se razvnemamo in navdušujemo za našo mater Germanijo. Dobro, vsprejenoam to mirno; barbar bi moral biti, ne človek, ne patrijot, ako ne bi imel takega plemenitega čutstva, toda, potem ne Štejte v zlo tudi nam, ako imamo svojo jugoslovanko mater, Jugoslavijo, katero hočemo častiti, od katere se ne damo ločiti, in ki sedi ob nogah vzvišene matere Avstrije in obrača zaupanjem svoje poglede do nje, da bi jej jeden-krat vendar zvabila prijazen nasmeh. (Pohvala.)
Njeg. ekscelenca g. ministeriki predsednik je v svojem zadnjem odgovoru na tozadevno inter-
PODLISTEK
Fromont mlajši & Rjsler starši. 111
ROMAN.
— Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Govorila je počasi, s težavo, iskala besed ter pretrgavala stavke s premolki, v katerih je Čakala, da bi se oče ganil ali kaj rekel. Toda igralec ni nmel, kaj ona misli. Gledal jo je z velikima, okroglima očesoma, slišal, kar mu je pravila, zavedal se nejasno, da se v tej čisti, neizprosni otročji duši dviguje tožba proti njemu, a vedel ni, kaj bi to ategnilo biti.
,Meni se zdi, da bi prav storil," je pričela Bćsirće plašno znova, ,da bi prav storil, ako bi se odrekel...*
,Kaj... kaj si rekla
Ona je umolknila, videča utis svojih besed. Izraz obnpa je kar spačil ginljivi obraz starega igralca. Solze, prave solze, katerih niti z roko, kakor je navada na odru, ni skušal skriti, so mu zalile oči, ne da bi tekle iz njih: takšen je bil strah, ki mu je krčil grlo. Nesrečnik je pričenjal ameti... Izmed dveh oseb, ki sti mu zvesti ostali s svojim občudovanjem, se je obračala jedna od qjega... njegova hči ni več verovala vanj! Te ni mogoče... gotovo je napačno slišal, napačno umel. Čemu naj se odreče?... A vpričo neme prošnje njegovega milosti prosečega pogleda Dćsiiće ni bila toliko pogumna, da bi dovršila. Sicer pa je nbožici pošla moč življenja.
pelacijo apeloval na dejansko sodelovanje onih krogov obeh narodnosti, ki morejo uplivati v pomirljivem zmislu vsled svojega ugleda in npliva na prebivalstvo, kajti le na ta način je možno vspešno pripravljati pot zadovoljivim odnošajem in ohraniti trajno take odnošaje. Mi smo pripravljeni k temu slehernega dne; veseljem bi porabili priliko, da bi došli enkrat do kakega modus vivendi, do spora-zUmljenja od naroda do naroda.
Ali ne dad6 nam take prilike, nočejo je dati.
Pred nekoliko leti se je vršil tu privaten pogovor med nekim slovenskim in dvema italijanskima zastopnikoma. Tedaj je rekel slovenski poslanec: Gospodje moji, dajmo, delajmo za spora-zumljenje od naroda do naroda, poiščimo kakov modus vivendi, da bodemo mogli mirno živeti drug z drugim. In kakov je bil odgovor? .Nikdar 1 Kajti jednakopravnost med Italijani in Jugoslovani je nemogoča stvar, pasti mora jeden ali drugi 1* To ste rekli sami tudi danes. Po takem naj ministerski predsednik ne apeluje do nas, ampak samo do vaše stranke.
Ta dogodek priča, da se nam je usilil boj! Mi vsprejemamo ta boj, pobiramo rokovioo, ki ste nam jo zalučali, kajti, ako ste vi od železa, pa smo mi od jekla. Naša orožja niso gola bodala, ampak Človeška prava, a srčnosti zajemamo iz ljubezni do našega naroda in iz nagona do samohrane.
Vsi ti dogodki, katere sem omenjal na kratko, so znaki bolezni, in — da še enkrat povdarim to — vladnega zistema, ki je donesel najslabšega sadu in ga mora morda, žal, še donašati, Česar naj bi nai obvarovala Vsemogočni Bog in previdnost avstrijskih državnikov; kajti gibanje v Primorski traja še vedno, toda namestnik, proti kateremu se v prvi vrsti obračajo naše tožbe — to pravim
Dvakrat, trikrat je še pošepetala: »Odreci se... odreci se...« potem se jej je glavica nagnila na blazino in umrla je, ne da bi mu odkrila, kako naj se odreče — — — — — — — —
„Tista Delobelle" je mrtva, gospod policijski komisar I Saj sem vam pravil, da tega ne stori nikdar več. Takrat jej je smrt prihranila trud in pot... sama je priila ponjo in sedaj — vi never-jetnež — so vam porok štiri dobro skupaj zbite jelkove deske, da bode držala obljubo. Besedo je dala, da tega ne stori več — sedaj ostane mož-beseda.
Mala šepalka je mrtva I Ta vest je razburila ves okraj Francs-Bourgeois. Ne rečem, da je bila D6air6e povsod znana in priljubljena ; saj ni hodila ven, in le redkokrat je bilo videti pri oknu bledi obraz male puščavnice i temno obrobljenimi očmi, ki so pričale o neumornem delu. A kadar se je zagrebala hči slovečega Delobellea, se je moralo sniti mnogo gledaliških igralcev in Pariz ves nori za to vrsto Ijudij; navdaje ga razkošje, kadar vidi na cesti večerne malike v jasni dnevni svetlobi ter spoznava njih pravi obraz, osvobojen pre-varljivega čarodelnega svita z odra. Radi tega so se na tlaku Rue de Braque kar gnetli radovedneži, ko so v dan pogreba hrupno pribijali bele žalne draperije na vrata hiše žalovanja.
Igralci se dobro zlagajo med seboj, to se jim mora priznati. Vsaj nekova prijateljska vez in navada jih sili k temu, da se udeležujejo slehernega
odkrito — on vztraja še vedno pri svoji stari, iz-skušeni taktiki.
Mi ne obtožujemo v prvi vrsti italijanskega ljudstva kakor takega, ampak vladne organe, ki nimajo nikakega spoznanja. Obžalujem, da ni tu nobenega visokih gospodov; poklical bi jim v spomin oni stari pregovor, ki se je uresničeval vsik-dar: Periculum est in mora, nevarnost tiči v zamudi.
Vlada mora trdno roko poseči v to sršenovo gnezdo, mora dovesti do spremembe in storiti kraj napačni politiki. (Tako jel) Kajti tudi to je res: Romanis deliberantibus Saguntum periit.
Tu ne pomaga prememba oseb, naj sedi tam doli Rinaldini ali kakov Imbriani, z i s t e m se m, o r a p r e m e n i t i.
Italianissimi bodo sicer bili okolo sebe raz-srjeni, novinarski junaki bodo pisali, da jim bodo krvaveli prsti; toda vlada naj se ne da motiti, ampak preokrene naj in napreduje odločno po stezi pravičnosti. Odpravi naj zistem, ki ga je nekdaj uvela nemškoliberalna in centralistiška stranka, kažoča do italianissimov najnerazumneje in najne-odpustneje potrpljenje, kateri zistem je Slovane izročil Italijanom. Toda, gospoda moja, tudi Nem« cem tu doli se že danes ne godi bolje, nego onim na Ogerskem. Italianissimi, nočem reči patrijotiška stranka, naj se privadijo in čutijo, da so v Avstriji (Tako je I) in da zmernost in potrpljenje državne vlade imata in morata imeti svoje meje.
In kaj želimo, kaj zahtevamo mi ? Visoka vlada naj vendar enkrat obrne svojo pozornost na abnormalne odnošaje v Primorski, naj vsestranski privede do veljave prava, zajamčena v državnih temeljnih zakonih in naj slednjič da strogo preiskati, da-li so bila zakonita, potrebna in nmestna mnogoštevilna areto vanja, izvršena v poli tiskih okrajih Gorica, Poreč in okolica tržaška od druge polovice meseca marca t. 1. sem.
javnega pojava stanovske družnosti svoje, plesov, koncertov, pojedin in pogrebov.
Dasi veliki Delobelle že dolgo časa ni več spadal k odru in je njegovo ime že pred petnajstimi leti izginilo iz gledeliških poročil, je zadostovala kratka opomba podrejenega gledališkega časnika: »Goipoda Delobellea, nekdanjega prvega junaka na gledališčih v Metzu in Aleugonu, je zadela nesreča itd. Pogreb bode itd.", da je priklicala cele tolpe igralcev iz vseh koncev mesta in predmestij.
Veliki ali mali, neznani ali sloveči — vsi so bili tul Tisti, ki so z Delobelleom igrali v provinciji, kakor tudi oni, ki so ga srečavali samo v gledaliških kavarnah; zanje je spadal med tiste, vedno znova pojavljajoče se obraze, katerih niso vedeli združevati z nobenim določenim imenom, in zato so ga na kratko prištevali krogu, v katerem ae je gibal. Prišli so cel6 igralci, potujoči preko Pariza in taki, ki so prišli z dežele v Pariz iskat ravnatelja ali mesta.
In vse te neznosne in sloveče može, Parižane in deželane, je navdajala želja, da bi bili imenovani po časnikih med poročili o pogrebu. Tem ča-stiželjnim ljudem je dobrodošel vsaki način javne omembe, in njih skrb, da bi jih občinstvo ne pozabilo, je tolika, da se jim tedaj, ko se ne morejo pokazati, celo vzbuja želja, da bi se vsaj govorile o njih, in da se na vso moč trudijo, da bi hitro ne izginili iz vrste pariških dnevnih slavljencev.
(Pride še.)
Hi zahtevamo jednakopravnosti in varstva •d strani oblasti proti terorizmu itafiaoMttov.
Mi zahtevamo, kakor je omenil posrednji gospod predgovernik, da naj bi šel tja doli in naj bi preiskoval nepriatransk mož, Nemec, Madjar, ali kdor si bodi; isti se uveri, da so le oblasti in magistratni organi izzvali nemir in razburjenje. (Tako je !)
Prepriča se, da so it&lianissimi ustanovili anarhijo in da bi hoteli Slovanom naprtiti krivdo.
To bi morala spraviti na dan preiskava, toda ial, da nimamo nikakj nade, in sicer že po načina odgovora na prvo interpelacijo.
Zaključojem z besedami:
Staro načelo je državnikom vseli narodov in držav, da javno življenje zahteva moči in trdne volje, toda moč in trdna volja morati biti zdru« leni z jednakopravnostjo in pravičnostjo.
Mi zahtevamo, da se tam doli trdna volja ne obrača samo proti nam, ampak tudi provzroče-vateljem nemirov. Prepričate se, da nismo mi volkovi, ampak oni drugi. Tam doli v Primorski so tla votla, izpodjedena in razorana; moglo bi priti do prekueije, pred kakoršno naj nas obvaruje Bog. Zato pravim: Cavaeut cousules, ne Austia quid detrimenti capiatt iS tem sem završi). (Živahna pohvala in ploskanje na desni. — Govorniku čestitajo.)
Krivi smo, ker smo živi!
Težke dni in še teže uadloge mora prebijati naš narod po Istri: zarotilo se je proti iijemu vse, kar ima moči, a on se opira le na svuje pravo, na svoje ljudsko dostojaustvo, toda jedno in drugo mu gazijo nasprotniki.
Ob volitvah se je moralo umakniti na stotine naših volilcev, ne da bi bili oddali svej glas, pred oboroženo silo ali pa besno druhaljo. Velike veČine naše vidile so se po krivici potisnjene v manjšine; dvesto tisoč Hrvatov ia Slovencev je moralo dopustiti, da jim še ne stotiaoč Italijanov odjemljejo jedntaga poslanca, a to vse, ker se je nekomu hotelo tako, ker se je moralo dokazati, da
je Istra.....po večini italijanska. Kjer-koli
bo se nasi prikazali v italijanska mesteca, da bi izvršili svoje volilno pravo, bili so žrtve italijanskega nasilja, iu napadali so se ljudje, ki so prišli V mesto po svojih rednih opravkih ; iu ko so prišli naši ljudje, da bi pozdravili prvega svetovalca krone, bili ho izžvižgani, kamenatii, ranjeni; in kadar oblasti kličejo na^s ljudi v mesto na vršenje državljanskih dolžnosti, tedaj se ti Ijudj« ne morejo izogniti napadom, roganju in sličnim Činom latinske gospode.
Ali čudno: ako kažemo, da smo Slovenci ali Hrvatje, ako dajemo duška svojemu veselju na priborjeni zmagi, ako smo vzkliknili koji .živijo", bodisi tudi cesarju ia kralju, ako smo razobesili cesarsko in narodno zastavo, ako smo zapeli kako narodno pesem — gotovo smo obtoženi radi izzivanja, gutovo je med našimi progaujanih; nasprotno pa morejo Italijani kričati in prepevati, friščati in napadati, žaliti in zasmehovati — ni jeden las jim ne pade z glave radi tega. Pač pa izvestni organi trde tudi tedaj, da oni drugi so nedolžni, da Hrvatje kale mir in izzivljejo.
To je tisti stari pregovor o volku, ki toži, da mu je jagDje skalilo vodo.
Ako se veseliš, kakor je piirojeno vsakemu človeku, postajaš izzivalen; ako se braniš, kadar si napaden, krivda je na tvoji strani; v tem in onem slučaju morajo Hrvatje in Sloveuci poplačati račun.
Ali s tem, da nas mrzite in tožite, zapirate in obsojate, da nam uničujete gospodarstvo ter unesrečujete naie rodbine — s tem, vedite vi, ki vedrite in oblačite danes nad Istro, nas vendar ne zaustavite na potu, na kateri nam kaže sama priroda: na potu samoobrane, napredka, zavesti, gospodarske neodvisnosti in moralne svobode! Gospoda, to je zakon mor&le, da mi korakamo naprej, da se dvigamo, da odkladamo se sebe težki jarm tu-jinstva, da postajamo zavedni svojega človeškega in narodnega ponosa.
Pojedince morete uničiti, naroda nikdar! Latini se jeze najbolj, ako naši ljudje, pri-Šedsi v italijansko mesto, govore, pevajo in oprav-• ljajo svoje posle v svojem materinem jiziku. Saj smo videli, kako so se spuntali radi nemih tabel; kako je
še le, ko čnjejo živo besedo nalega človeka l Ža-tibog, da so bH* pri tem sodisča, glavarstva, davčni
uradi itd. prave šole italijanskega jezika sa nade ljudstvo. Danes ne sme več biti, tako; danes hoče tudi vaš človek, da govari po svoje z glavarje«, sodnikom in vsakim, katerega pomaga plačevati tudi on. Ali je to krivično ? Ne, nikakor ne !
Zato Italijani mrze slovenske in hrvatske, uradnike, duhovnike, odvetnike, zdravnike in vso inteligencijo našo, ker ista dovaja narod do zavesti, ga poučuje o njega pravicah, mu svetuje, kako bi se mogel povzdigniti in se osvoboditi od nasilni kov in pijavk. Ali je prepovedano to? Nikakor ne !
.Dobro", pravijo Latini, »imejte svojih šol, imejte svojih odvetnikov, svojih duhovnikov itd. v Kastvu in Podgradu, v Dolini itd., ali ne smete jih imeti v Poreču, Polju, Labinju itd. 1"
Ali gospoda latinska, roko na srce, pa recite nam: kaj briga to vas, ako Medolinec v Pulju, ali Badernjan v Poreču govorita hrvatski s sodnikom ali glavarjem ?! Ali zgubiti kaj vi s tem, ako hočemo tudi mi uživati isto pravico, katero uživate tudi vi ?! Do tega imamo pravico, ker smo božja stvar, ker smo ljudje, ker smo državljani, ki plačujemo davek v krvi in denarju!
Ako pa res nočete, o gospoda latinska in vaši zaščitniki, da nas vidite in čujete po mestih vsaki dan, ako nočete, da se srečujemo ob vsakem ko« raku: ločite n a s 1 Dajte nam naSih občin izven mest, sodišč, glav., davčnih uradov, šol in cerkev, potem drugih potrebnih oblasti — videli bodete, da bo mir. Eno ali drugo: ali nam mora biti svobodno, da brez strahu prihajamo v mesta, ali pa morajo ven iz mesta vse kompetentne o b-lasti!	Po „N. Slogi".
Poliiiike vesti.
V TRSTU, dne 26. maja 1897.
K poožaju. Adresni odsek je nadaljeval včeraj podrobno razpravo o adresi večine. To priliko je porabil grof B a d e n i, da je povedal svojo misel o sedanjem položenju. Britko je zvenela že izjava, da bi raje govoril v zbornici, ali govoriti mora v odseku, kjer je to še mogoče, dočim ni vabljivo za vlado, da bi se oglašala v zbornici ob takih dogodkih. — Povedal je, da se vlada ne more indentiflkovati z adreso večine, pa tudi | z ono manjšine ne. V prestolni govor se je vedoma uvrstil odstavek o avtonomiji. Vlada hoče slediti tej misli in j o tudi izvršiti. V to je ne silijo politiški vzroki, ampak stvarni, namreč potreba, da se razbremeni državni zbor. Minister odklanja misel prevrata ustave, kar pa ne izključuje ustavne premembe ustave. Prestolni govor bode jedino vodilo vladi in se ista ne da odriniti od nikogar od te smćri.
Kakor vidimo, je bil odgovor Badenijev do* kaj odločeu ; obstrukcljonistom je bil to migljej, da ne dosežejo svojega namena, da . a ne porušijo. Uriva se nam torej misel, da mora imeti grof Ba-deni jako trdno zaslombo na odločilnem mestu in se nam vidi jako verjetna vest, ki jo priobčuje včerajšnji „Slovenec", da je namreč grof Badeni minolega petka v Budimpešti ponudil cesaiju ostavko vsega ministerstva, a da vladar ni kratko ni malo ni hotel niti čuti o tem, češ. da naj so levica le iztogoti! Zajedno pravi „Slovenec", da so se izdale jezikovne naredbe izrecnim dovoljenjem krone. — „Politik" piše zopet o nastopnih besedah, ki jih je baje izustil naš cesar nedavno v Požunu: „Libe ralna stranka je delala od nekdaj, s prav redkimi izjemami — zoper interese Avstrije". .Piccolo" pa javlja, da je grof Badeni pooblaščen od krone, da more razpustiti zbornico, ako bi se ddu videlo to potrebno, ter da sme zaustaviti pogajanja z Ogersko. Ako so utemeljene te vesti, potem more računati opozicija, da ima proti sebi vse drugačno moč, nego je grof Badeni.
•Pasti morajedeu ali drugi!" — .Vsaka moč mora biti združena z jndnakopravnostjo in pravičnostjo!" V svojem izbornem govoru o razmerah na Primorskem je navel g. dr. Žitnik gori navedeni dve gesli, nasprotni si dijametralno. Prvo geslo je izustil nekoč neki italijanski poslanec ; o drugem pa je rekel dr. Žitnik, da je jedino ono sposobno biti regulatorjem v javnem življenju. Dobro je bilo, jako dobro, da je naš govornik v zbornici poslancev vsporedil geslo Italijanov in Slovanov, kajti s tem je dal parlamen-
tarcem na roko pripomoček, da morejo soditi, kdo da je kriv na razmerah na Primorskem: ali oni,
ki hoče, da bodimo vsi jednaki, ali pa oni, ki hoče, da jeden bodi kladivo, drugi pa nakovalo! Is gesla, ki vodi nas, veje duh pravice in svobode, iz gesla nasprotnikov vej« duh tiranstva na jedli strani, a duh tlačanstva na drugi. Duh pravice, svobode in jednakosti pred zakonom je duh moderne in pravne države; dnh nad vladj a državljana nad državljanom znači pa nasilstvo in duševno robstvo, kakoršnemu ne sme biti prostora v moderni in pravni državi! Nočemo vpraševati, kje da je pravica in resnica ? ! Ali vprašati moramo, ker se gospdda tako radi sklicujejo na kulturo insvo-bodnostno mišljenje svoje: kje je srednjeveštvo, kje mračnjaštvo ?!
Gosp. posl. dr. Žitnik je dal odgovora na to vprašanje! Ako je torej res, da Avstrija hoče veljati za moderno in pravno državo, potem smo mi prijatelji iu podpiratelji te države v nje svrhah in ciljih, ne pa oni, ki svojimi zahtevami tirajo naše pokrajine na pota, nedostojna moderne države. Zaključek je jasen: pripom nite, gospodje t parlamentu in v ministerskih foteljih do pravice in svobode onim, ki hočejo biti stebri pravne in moderne Avstrije 1 Živela svoboda državljanov in proč z mračnjaštvom iz temnih dob nekdanjih I
Pogoji za mir. Včeraj so odgovorili zastopniki vlasti v Carigradu na noto porte o pogojih ia mir. Dopis poslanikov se zahvaljuje na dovoljenem premirju in naznanja turški vladi, da so poslaniki pooblaščeni od svojih vlad za pogajanja v sklep miru. Poslaniki predlagajo nastopne pogoje: Turčija ima pravico, da se uredi meja, v kolikor sa-htevajo strategiški oziri in pa varnost pred udiranjem brigantov na turška tla; ima pravico zahtevati vojno odškodnino, primerno resničnim vojnim stroškom Turčije in finančnim močem Grške; ako bi bilo potrebno, da se obnove državne pogodbe, razveljavljene vsled vojne, se obnovljenje ne more raztezati na one privilegije, ki so jih vlasti svoje-časno dovolile Grški.
Kar se dostaje točke o oškodaini, smo pa res radovedni, kako jo rešijo gospodje diplomatje v zadovoljnust obeh strani. To je pač šraentana naloga: nasititi ovco, a trava da bi ostala vendar nedotaknjena. Taka je sadaj naloga diplomatov: zračuniti jim je vojno odškoduino, ki bi zadovoljila turškega volka, ne da bi preveč trpela ovca grških financ. Težko pojde, kajti financijelne moči grške so menda take, da ne bode mogla dati ni velike ni male vojne odškodnine, kamo-li da bi zadovoljile zahtevam tudi jako potrebnih Turkov.
Različne vesti.
Primorski odnoiajl in „viši oziri"! Dunajski
poročevalec „Slovenca4* piše: „Povdarjati smem in to je javua tajnost, da bi grof Badeni prišel pol poti naproti opravičenim zahtevam slovenskim glede Primorja, toda „viši obziri" ne dopuščajo tega. Te .više obzire" pa že pojasnijo primerno naši poslanci o priliki. Slovenski in hrvatski poslanci so v tem vprašanju solidarni".
Čestiti čitatelji morejo ugibati za sedaj o „ viših ozirih".
Nesramnost Čožotov. Iz sv. Križa nam pišejo: V noči minolega petka so se naši ribiči zopet u-verili o predrznosti Čožotov. Naši ribiči so lovili na ladijah Stepančiča in Bezina in so prišli v do-tiko z Čožoti. O tej priliki so Čožoti zopet zasra-movaii naše: „Morje je naše in mi imamo svoje poslance (S!) na Dunaja! Vi pa pojdite režat travo, moštri d i š č a v i 1"
Tako se vedejo ti gladni Čožoti in še zasra-mujejo naše ljudi v zahvalo, da se tu rede. Kar gospodarje se čutijo v naših vodah in pred njimi naj bi se umaknili domačini???
Mi opozarjamo zopet slavne oblasti na tako drzno vedenje Čožotov, ki mora le še bolj ogorčati itak že razvnete duhove. Oni naši ribiči, ki so zadnjič agitovali za laške kandidate, pa vidijo sedaj, da Čožoti računajo na pomoč Mauronerja in družbe, da so torej tržaški poslanci zastopniki interesov Čožotov, ne pa vaših, ki ste domačini in okoličani. Ali vam tudi to še ne odpre očij ?
Za družino pok. sourednlka Avgusta Kermav-nerja darovali so: Ivan Hribar, župan ljubljanski 5 gl., dr. Gustav Gregorin 5 gl. in Vrbanov 9 gl.
■ Radi današnjega prazniki iside prihodnji številka .Edinosti" v soboto zjutraj ob navadni nri.
Imenovanje oziroma prtmaičenje. Voditelj policijskega komisarijata pri sv. Jakobu, g. riši komisar dr. M a h k o v e c, je premeščen na okrajno glavarstvo v Kotorn, a na njegovo mesto pride koncepist dr. B i a s o 11 o.
Mestni svet trlaiki je imel predsioočojem svojo X. sejo. Po odobrenjn zapisnika zadnje seje je prijavil župan Dompieri, da je odredilo Njegovo Veličanstvo, da se predsedništvu mestnega sveta prijavi zahvala na izrazu sožalja povodom smrti vojvodinjo Aleugon. Med raznimi drugimi prijavami je bila tudi ta, da je ministerstvo za notranje stvari odbilo ntok občine zoper naredbo na-mestnišla, s katero se je razveljavil sklep mestnega sveta glede neodobrenja izvolitve g. Nabergoja mestnim svetovalcem. Ta sklep ne more imeti ni-kakih pravnih nasledkov. Zbornica je vsprejela predlog svetovalca Piccoli-a, da je uložiti pritožbo na državno sodišče zoper omenjeno naredbo mini-sterstva. — Na to so se vršile dopolnilne volitve v nekatere odaeke. Seveda ni nobenega slovenskega imena med izvoljenci. V tajni seji, ki je sledila javni, so ukrepali o raznih osebnih stvareh.
Odpor in vedno odpor. Znano je že, da naši mestni gospodi ne imponujejo vsi odloki vseh oblasti. Naj je krivica še tako jasna, oni ne odnehajo nikdar in za nobeno ceno od svojega ,Non possumus". To so pokazali tudi v predsinočnji seji. Ves svet je na jasnem, da je večina mestnega av&ta storila liudo krivico z neodobrenjem izvolitve Nabergoja: da se je pregrešila proti politiški morili, proti načelu parlamentarizma in proti volji volilcev. Z ozirom na to krivičnost je namestni-Itvo razveljavilo oni sklep večine mestnega svčta in tudi ministerstvo za notranje stvari je odbilo zoper namestništveno naredbo uloženi reknrz. Ali goapdda se ne udajo. Ne imponujejim ni sodba javnosti, ni sodba oblasti. Oni hočejo vztrajati v svojem odporu ter tirati stvar pred državno sodi-Šče, ne zmenć se za to, da so prejeli že toliko moralnih pljusk od tega visokega mesta. — Kakor znano nastopa vsikdar svetovalec Piccoli kakor glavni tolmač mestnega štatuta, kadar treba zagovarjati krivice, storjene v imenu tega štatuta. Tudi predsinoenjem je bil ta gospod predlagatelj, da se u!oii rt. k ur z na državno sodišče. Utemelje-vaje svoj predlog je mož jezdil svojega starega konja o pravicah in avtonomiji občine, ki se je baje kršila po namestništvem naredbi. Toda mož noče p vTrV.fi, <h pravica ni več pravica, ako se V nje imenu vrši krivica; da avtonomija ima pravico do obstanka le tako dolgo, dokler se ne zlorablja za nasilstva, ter da je avtonomije vreden le oni, ki jo ume izvrševati v nje pravem vzvišenem duhu. Nikdar pa ne sme avtonomija služiti v pretvezo krivičnom činom le jedni strauki na korist. Zlorabljena avtonomija je zgubila pravico do obstanka se stališča mor&le, pravičnosti in javnega interesa. Saj vidimo sedaj na Dunaju: parlamentarizem, ki ubija samega sebe, ki gazi v blato svoje vrhuo načelo, tak parlamentarizem je zdrel za koso. — Gospodje naj nam nikar ne go-vore o nevarnosti, v kateri se baje nahaja avtonomija občinel Ako je res taka nevarnost, izzvali so jo le oni sami. Pokažejo naj, da umejo zmerno, pravično in objektivno uživati dobrote avtonomije in gotovo ne pride nikomur na misel, da bi hotel spravljati isto v nevarnost. Glavni steber avtonomije pa je: vera in zaupanje vsega prebivalstva v dobroto avtonomije. Ta vera pa se mora porušiti, ako vidi prebivalstvo, da avtonomija ne ume biti — pravična 1 Sodečim s tega stališča vidimo še le, kako nevaren je avtonomiji ta veČnt odpor proti pravoreliom pravičnosti.
Ali je življenje res krivda ? V očeh naših nasprotnikov smo Hrvatje in Slovenci zločinci že zato, ker hočemo — živeti. Ne le borno človeško življenje, življenje politiških helotov, anapak polno življenje, življenje pravice in svobode, življenje jednakopravnosti. Ali je to res takov zločin, da bi mogel opravičiti vso divjo gonjo proti nam ? 1 Ne, želja po življenju ni nikaka krivda 1 To željo je Bog usadil v naša srca 1 Življenje je dar božji, a kar je došlo od Boga, to ne more obsezati nikake krivde 1 Pravica naša do življenja je zapisana v veliki knjigi božjega stvarstva, a zločinci in kri-vičneži so le oni, ki hočejo delati korekture v tej knjigi 1 S to knjigo v roki si hočemo izvojevati in
zagotoviti življenje, bodi to ljubo ali ne, vsem Vte-likim ii malim gospodom t
Doneski za moiko podružnico družbe av. Cirila in Metoda v Tirstu:
Gosp. iJežef ttsjpel je daroval SMrfoni. Gosp. Ivan Šiikovič iz Kozine je nabral dne 16. t. m. v veseli družbi povodom svojega imendana v Klemea-čevi gostilni 6 kron in v Dobrilovi gostilni 3 krone 60 stot. Ukupej torej 8 kron 60 stot. Balinčari na Prošeku 3 krone.
Sežanska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda bode imela svoj letui občni zbor dae : 30. maja 1897. I. ob 4 uri popoludne v prostorih I gospe Franje Gulič-eve s sledečim dnevnim redom : 1.) Pozdrav predsednice. 2.) Poročilo blagajnicarice 3.) Poručilo tajnice. 4.) Volitev odbora. 5) Volitev zastopnic na glavno skupščino družbe. 6.) Predlogi.
Nadškof sarajevski dr. Stadler se je že povrnil iz Lakruma. Na radost naroda hrvatskega je popolnoma ozdravel visoki cerkveni dostojanstvenik. Na povratku preko Reke je obiBkal škofa v Senju in potem je odšel v Zagreb. Sedaj obišče tudi velikega škofa Strossmayerja.
Odbor aSlovanske čitalnice" v Trstu poživlja vse častite gg. društvenike na glavni zbor, ki bode v soboto dne 29. maja 1897. ob 8. uri zvečer z sledečim dnevnim redom: 1. Govor predsednikov 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju minolega leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka društvenih računov. 5. Posamični predlogi iu interpelacije. 6. Volitev predsednika in odbora. 7. Volitev treh pregle- \ dovalcev računov.
Hrvatsko slavje na Dunaju v proslavo zmage na volitvah na Hrvatskem so improvizirali Hrvatje, bivajoči na Dunaju. Komersa so se udeležili tudi
I nekateri slovenski poslanci. Navdušenje je bilo splošno in vse je navdajala nada, da je slednjič , doSel čas, ko je skušena zloga posvetila Hrvate ! za pravo patrijotiško delo. Tej duševni dispoziciji — tako poročajo z Dunaja »Hrvatski domovini" — bile so kakor olje v ogenj ognjevite besede dičnih slovenskih poslancev Žitnika, Kreka in Pogačnika, ki so čestitali hrvatski mladini, da se more danes radovati na *magi, ki jo je izvojevala zloga — zloga, ki je jedina rešitev nam Hrvatom in Slovencem. Ali kako je še le bilo, ko je nastopi) istrski sokol Spin čiči! V vznešenem govoru je opisal našo borbo v Istri, rekši da je le divni zlogi med Hrvati in Slovenci pripisati vspeh, ki je ovenčal naše delo. Pa še jeduo : jeklenost značaja t
Iz Gorice nam pišejo: Neki odličen goriški Lah očita svojim someščanom, da so zgrešili pravo pot in jim priporoča, naj bodo previdnejši in naj ne kažejo svojega sovraštva do Slovencev, ampak naj se nam rajši dobrikajo iu naj bolj prikrito delujejo za svoje namene.
Nekateri lahonski trgovci in drugi so tudi dozdaj že imeli to taktiko, da nam so se kazali prijazne in nepristranske in podarjali so cel6 za božičnice »Slogine* Sole, da so bili potem objavljani in priporočani v časopisih. A kadar smo jih potrebovali v borbi za svoje politične pravice, — bili so vedno z nasprotniki in zoper nas. Zdaj pa se kaže, da hočejo splošno nastopiti to hinavsko pot. Oglašajo se že pomirovalni „misijonarji". Celč v zagrižeuem »Corrieru" in v »Sentinelli* se razodeva ta obrat. Vsi laški trgovci in drugi si prizadevajo, da bi oprali svojo krivdo na poslednjih dogodkih zoper Slovence. Vsaki dokazuje, da je nedolžen, da je tudi on — Slovenec itd.
Vsi iščejo zveze, da bi se zopet zlizali s Slovenci. Naročajo si .Sočo", ponujajo jej oglasov, iščejo posredovalcev, o d s t r a n u j e j o laške napise in napravljajo slovenske; celd zabavljajo čez svoje laške prijatelje, da bi se bolj prikupili Slovencem. Ne sramujejo se no< beuega sredstva.
Nas pa to ne sme omamiti, nikakor ne. V tem tiči za nas velika nevarnost. Razmere so take, da se je bati — korupcije 1
Kako lahko je dobiti med nami izdajic ! Videli smo o volitvah in o mnogih prilikah in že zopet zdaj slišimo med nami odločnih zagovornikov lahonov in koristolovcev.
V naših narodnih društvih je lahonov; med oglasi v časopisih, pod napisom »svoji k avojim", vidimo udov »Lege nazionale" in naših očitnih na-
sprotnikov. Čuti je izgovor, da Vsaki mož je do ber, ako si ga pridobimo. Mi ne sodimo tako. Taka popustljivost more le slabo uplivati na merilo, na volitve in na rodoljube, ki se vedno odločno borijo in žrtvujejo za narod?!
Kdor zastopa iu spreminja narodnost po svoji koristi, nam je bolj škodljiv, nego očiten nasprotnik, ker nas le izkorišča in pospešuje narodno sprijen ist. Bodimo torej previdni in ne dajmo se motiti po novi hinavski taktiki narodnih nasprotnikov naših.
Torej pozor! kdor je res naroden !
„Dramatično društvo" je imelo minole sobote svoj občni zbor v Ljubljani. Predsednik gosp. dr. Tavčar je povdarjal, da se je pričelo nabiranje mesečnih prispevkov, da se pokrije neki stari dolg. G. dr. T e k a v č i č je prečital poročilo intendaiice o minoli sezoni. Zadovoljstvom smo posneli, da je druStvo poslalo dve moči v gledališko šolo v Mo-nakovo. Družtvo je dobilo podpore od dež. zbora kranjskega in od mesta ljubljanskega. Posebna zahvala se je izrekla tudi ravnatelju narodnega gledališča v Pragi, g. Antonu Šubertn, ki vsestranski podpira naše slovensko gledališ5e. V znak zahvale je bil ta gospod imenovan častnim členom društva. Tem malim podatkom ne vemo pridodati druzega, nego iskreno željo, da bi se posrečilo »Dramatičnemu društvu" vzdržati slovensko gledališče v Ljubljani na višini kulturnega zavoda.
Odhod „junakov". Junaki italijanski, ki so bili šli na bojišče grško-turško borit se baje za osvobojenje krščanstva od piitiska turškega, se kažejo v vedno »lepši" luči, čim več poročil dohaja o vedenju te — sitvenia verbo — so dr g e. Sosebno v odhodu iz Epira je pokazala grška vlada, da komaj čaka, da se iznebi teh svojih »rešiteljev". Ob odhodu italijanske legije je prišlo namreč do krvavih pretepov. — Kakor že rečeno: grška vlada je kar hrepenela, da čim prej odpravi se svoje zemlje te laške junake in je odredila zato, da se morajo brez odloga ukrcati v Epiru. Toda „junaki*, ki so prišli na Grško po vs3 kaj drugega, ne pa borit se za svobodo in krščanstvo, niso hoteli ni čuti o takojšnjem odhodu, ampak zahtevali j so, da naj jih poprej odpeljejo v Atene. Toda vlada ; je bila tega menenja, da ima v Atenah itak že ■ preveč nevarnih in sumljivih življev, in je razorožila Italijane. V pristanišču je prišlo do pobuja med Italijani in meščani. V poboju sta bila umorjena dva Italijana, 6 pa je bilo ranjenih.
Ladijo, ki je odvela Italijane v Brindisi, sti spremljali dve vojn! ladiji. Vzrok, da so ae Italijani tako branili vrniti se v domovino, je bil tudi ta, da je bilo med njimi navadnih begunov!
Lepa sodrga je morala biti torej to, a'to je grška vlada smatrala za potrebno, da jo vojne ladije eskortirajo z grške zemlje! Prav kakor roparje 1 In na tako sodrgo je bil še ponosen „Indipendente", in je takim subjektum ovijal okolu glave glorijolo „junaštva". Ali ta italijanska gospoda res nimajo nobenega zmisla več za avojo narodno čast in dostojanstvo ? To je pač razločen znak propadanja in degeneracije. Zaslovelo je res po vseta širnem svetu, to italijansko junaštvo 1
Brat ustrelil sestru. Minolo nedeljo se je do-] godil jako žalosten »lučaj v nekem predmestnem gledališču v Berolinu. V gledališču je bilo kacih 4000 oseb, ki so gledale, kako se producira glasoviti strelec Kliiger. Njegova 201etua sestra je držala v svojih rokah ali na ramenih različnih predmetov, v katere je streljal brat.
Vsikdar je pogodil in sestri se ni nikdar dogodilo kaj zlega. Toda minole nedelje je sestra j hkratu zaklicala bolestno, kajti bratov strel jo je zadel ravno v usta. Zgrudila se je okrvavljena in mrtva.
Voda Beaufort - Spontin
iz vrelca v
Neudonf-u pri Karlovih varih
je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 32 % naravnega ogljenčevega kisl^ca.
Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje Siegfried Hochwald
TRST - Via Giotto - TRST.
Najnovejše veatl«
Dunaj 26, (Zbornica poslancev.) Uloieno je poročilo adresnega odseka o načrtih manjšine. Posl. G r o s s je protestiral proti postopanju pred-sednistva v zadnji seji glede glasovanja o predlogu Kaizlovem. To da je bil čin nasilatva. Govornik je stavil nekoliko predlogov za popravo ne« katerih mest v zadnjem zapisniku. Zajedno je predlagal, da se glasuje o tem po imenih, eventu-velno tajno. Sličnih predlogov sta stavila poslanca Sylvester in Fnnke. Potem se je glasovalo po imenih, da li je taino glasovati o predlogn Grosso-vero. Vse predloge stavljene po dru. Grossu, je zbornica odklonila.
London 26. Iz Aten javljajo: Tu se jelo zopet pojavljati sovražno mišljenje proti onim osebam, Katerim pripisujejo odgovornost na vojni. Čuje se, da nameruje vlada uvesti preiskavo.
Bukaralta 96. Prestolonaslednik je obolel za pljučnico.
Carigrad 25. Ker so sporočili konznli v Volo, da se je bati, ds bi se od turške strani na tamošnjem carinarskem uradu zapleojalo ptuje blago, zahtevali so poslaniki danes na porti, naj se spoštuje tako blago.
Trgovinska brzojaivk« v 3«ti.
BnAiiapeitF.. Pfanica zajosen 7.44 7.45 Pšenica za maj-jnni 1897 771 do 7.72 Ove« za jesen 5.26—5.28. — Rž za spomlad —, — ,—. Koruza /a maj-juni 1897, 3.61'3.62
PSenifa nova od 78 kil. f. 8.20—8.25 od 79 kilo. 325 8 30 od 80 kil f. 8.35—840., od 81. kil. f. 8-40
8 45 , od 8Ii kil. for. —.--. Ječmen 6* — 8-—
proso 5-75'-6*20.
Pšenica: sredna ponudbe, povpraševanje omenjeno trg miren ali cone »talne- Prodalo se je 20C00 met. at. Vreme: dež.
Prfcea. Neratiniiani sladkor for. 11.65 do —•—. Novi po f. 11.72'/,.
Pragh. Centrifugal I.o nori, poatavljno v Tr»', i oarino vred ođpoSiliatov preoej f, 32 — —•— Conensi« S*'— —Četvoru- $4,'—■ 34,25 V glava sodih 3650 Jako sta'na robe primanjkuje.
Hftvrt. Kava Santo« good average za maj 46.75 in september 47.75 mirno.
Bavbsrg. 8anto« good nvertiro maj 37*75. za september 38.75, za december 39.50 za marc 40.—. mirno.
Dvaaaatfak« bora« 23. maja 1SS7.
Državni dolg v papirju n n v srebru Avstrijska renta v zlatu * „ v kronah Kreditne akcije . . , London lOLst. , , . Napoleoni ..... 20 mark . . 100 italj. Ur
včeraj 102.05 10215 122.80 100.85 362.50 119.50 9.52 11.72 45.35
danes 101.95 101.95 122.95 100.85 361.25 119.50 9.52 11.72 45.35
Št. 916. O. š. sv.
Razpis učiteljskih služb.
V tem šolskem okraju razpisujejo se sledeče službe:
1.	Nadučitelja-voditelja đvorazrednice v Štanjelu;
2.	Učitelj a-voditelj a jednorazrednice v Gabrovici pri Komnu, v Štomažu, na Vatovljah;
3.	Učitelja v Komnu, Povirju ;
4.	Učiteljice v Kostanjevici, Štanjelu in Zgoniku. Dohodki so določeni v deželni postavi 4. marca 1879 odnosno 15 oktobra 1896.
Prošnje s postavnimi svedoCbami in sicer glede prosilcev iz drugih okrajev potom c. kr. okrajne Šolske oblastnije, je vložiti do 15. julija 1897 pri podpisanem.
C. kr. okrajni šolski svdt.
Sežana 15. maja 1897.
Predsednik;
Sohaffgotsch.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dnnajska cesta) katere so bilo odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k Vis prejasne gospe prostolonaslodnice-udovo nadvojvodinjo fttefanlje "VI Steklenica volja 20 kr.
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
Državna ielesnloa. (Postaja pri bv. Andreju.)
Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4.40 popol, t Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzovlak v Pulj. Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ izTulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"rpelj, Ljubljne, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak ii Pulj a, Rovinja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 popol iz. Divače.
T soboto dne 29. maja
se odpre
Kopelj Buchler
nasproti
Loydove palače. Pozor na brate Ribarić!
Podpisani je odprl v svoji hiši krčmo, ul. Porta, 1, uhod ul. Conti, za Holtom. Toči pristna črna in bela vina istrska in dalmatinska I. vrste. Drži pivo Dreherjevo v sodčkih in steklenicah. Kuhinja je izborna, vedno z jedili preskrbljena. Postrežba je točna. Strankam tlad<5 se kosila in večerje. Oddaje se vino tudi na dom v sod-čekih po 28 1. — po dogovoru. Nadejaje se mnogobrojnih posetov od strani sorojakov, zahvaljuje se prav srčno njim udani
Mihovil Ribarić.
*_____
¥
Zdravljenje krvi
Čaj „T I to6e r n I cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidnm. Jeden omot zo ozdravljanje, stoji 50 n8, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Hi due Mori" Trst, veliki trg.
OLJE.

m
Pošilja se od 5 litrov naprej in na debelo.
/\
Naj fineje olje
Pošilja se od 5 litrov naprej in na debelo
Acqnedotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
Itna se veliko korist in velik trud bo prišparo, ako se poslužuje pri l. špediciji in bIov. firmi za olje, kis in milo. Postrežba je točna, hitra in vTČi bo tralni. Prevzemajo se posiljatve za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vre na domu brez are. Jedilno oljo 1. 28 nč., fino 32—36 nč. 1., finejše 40 namizno pol fino po 44—48 namizno fino po 52—56 in 60 nč. 1., ekstriifino 64—72 nč. 1. — Kis vinski in o i p e r s k i po jako nizki ceni. Milo kuhinjsko 18 nč. K., fino 24, ft-nejše 26—28 nč. K. Velika zaloga mila (žajfe) za toaleto po zmernih cenah.	Udani Anton 6ivoa
Kolesa?
rt... -. -•lfrszia.+^UKMBnes
J0IANA
(Dttrkopp);
nadkrilujejo tudi letos vse druge. Število izdelovalcev 4000. Izdeluje se vsako leto 50.000 strojev. Materijal izvrsten: vsled tega zelo trpežen- Precizno delo, dosedaj še ne prekoseno, zato lahkega teka.
OBLIKA JAKO ELEGANTNA.
Zastopstvo za Trst in okolico:
Hčlel Fischer, Kamnik,
Kranjsko.
Ponižno podpisani slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je s 1. majem letos obče znani
8»	f^ofel fisc^ev
8> v mestu Kamnik, najprijetnejšem zavetišču In kopallš&a
l^j prevzel zopet v lastno režijo.
jfL Priporofuje se slavnemu občinstvu za obilni obisk naznanja, da bodo skrbel prav posebno zadovoljiti ;fp cenjene goste z izbornim vinom, z vedno svelim pivom, z dobro, ukuaio, gorko in mrzlo kuhinjo.
V hotelu se nahaja mnogo sob za prenočišče, kakor tudi letna stanovanja za ptujce.
S spoštovanjem Fran Fischer*
#
G. kr. dvorna tor ar na cigejj
bratov Bieger v Jagerndorfn avstr. Silezija. Zastopstvo v Budimpešti, VII., Garay- uteza št, 48
v lastni hiši. Dobre, cene cerkvene orgije pod jako ugodnimimi pogoji.
Katalog za orgije zastonj.
J
. KOPAČ
Solkanska cesta it. 9.
cerkvenim opravam,
Svečar v Gorici
priporoča velečastitemu svečenBtvu, ter slavnemu občinstvu pristne
Voščene sveče
kilogram po 2 gld 45 nč.
Ha so one Rvtči', koje nosijo pretokolirano tvornično znani' ko, nepokvarjene, jamčim se svoto 1000 kron.
Sveče slr.boje vrste za pogrebe in postransko rai-svetljavo cerkva dobivajo ae po jako nizkih cenah.
Prodajem tudi tamijan za corkvo:
Lacrimo najflneji.......klgr. po gld. 1.20
„ običajni....... „ „ „ 1,-
Oranis............ B„ „ —,60
Blago pošilja se na vse strani nvstro-ogerBko monarhije poštnine prosto.
Riunione Adriatica di Sicurtš
24-2
v Tmtu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892
Glavnica društva	gld. 4,000.000'—
Promijna resorva zavarovanja
na življenje	„ 13,326 346-98
Promijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,632.248-22
Promijna reserva zavarovanja „
blaga pri prevažanju	49.465.07
Resorva na razpolaganje	, 500.000'—
Reserva zavarovanja proti prelij injanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822.42 Resorva zavarovanja proti premi njanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 '83 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenjo ,	500.000'—
Občna reBerva dobičkov	„ l; 187.164.86
Urad ravnateljstva : Via Taldlrlvo ,]>r. 2 (v lastnej hiš).
i
Josip Egger
TRST
Piazza detla Caserma 3
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Rlchterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva »e po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj bo blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo na kratko kot
Ricbterjev liniient s „sidrom"
ter naj se previdnostno vnpri-jmejo le take steklenice kot pristne, ki iiuujo znano varstveno zr.nmko „sidro".
Ricliterjeva lekarna
„Pri zlatem levu" v Pragi
c. to. m avstr. kritna zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novei za vplačila. V vredn. papirjih na	V napcleonlh na
4* dnevni odkaz 2'/» 30-dnovni odkoz 2°/0 8- , 2»/« S-rnesečni , S1/*0/«* 30-	„	3% 6- ,	n 2Vi7o
Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstr. velj., stopijo nove obrestne takso v krepost z dnem 5. febrara, 9. fobrara in odnosno 2. marča t, 1. po doličnih objavah.
Okrožni od del.
V	vredn. papirjih 2°/u na vsako svoto.
V	napoleonih brez ohrosti.
Nakaznic««
za Dunaj, Prago, Pešto, Hrno, Lvov, Tropavo, Iteko kakor za Zagreb, Arad, Biolit?., Gablonz, Oradoc, Sibinj, Inornont, Oelove«. Ljubljana, Line, Olorauo, Reichenberg, Saaz in Solnograd, — b r o z troškov
Kupnja in prodaja
TrcdiiOBtij, diviz, kakor tudi vnov^coje kuponov
proti odbitku l°/oo provizijo, lnkaso vseh vrst pod najumestnejfiimi pogoji.
Predujmi, na jamoevne listine pogoji po dogovoru. Kredi1 na dokumente v Londonu Parizu, Bero-linu ali v drugih mostib — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd — po pogodbi.
KaAu blagajna izplačuje nakaznice narodne banko italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnovnen oursu. Trst, 2. febrara 1896.
Laatnik kensorcij Unta ,Kdinoatp. Izdavatelj in od^ovorui urednik: Fran Godaik.
— Tiskaru* Dolenc v Trstu.