Izvirni znanstveni œlanek PSIHOLOØKI VIDIKI OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PRI OPRAVLJANJU NALOG V TUJINI2 PSYCHOLOGICAL ASPECTS OF MANAGING STRESS-RELATED STRAINS AT PERFORMING INTERNATIONAL DUTIES2 P O V Z E T E K Udeleæba vojakov v mirovnih operacijah, øe posebej v dræavah, v katerih se je vojna pravkar konœala, predstavlja stresno nalogo. Sploøni model raziskave izhaja tako iz ugotovitev razliœnih tujih raziskav kot iz podatkov, ki so jih pridobili psihologi, zaposleni v Slovenski vojski. Rezultati kaæejo znaœilno sliko razmer, kakrøno so odkrili æe drugi raziskovalci (pomen dobre priprave, jasnosti naloge, loœenosti od druæine itn.). Udeleæenci raziskave niso bili izpostavljeni hujøim stresorjem, kar oteæuje sklepanje o moderatorskih dejavnikih stresa. Glede na to, da raziskovane osebnostne lastnosti kaæejo povezavo s psihiœnim blagostanjem, bi lahko domnevali, da so osebnostni dejavniki pomembni tudi pri spoprijemanju s stresom. Dogajanje bo treba spremljati øe naprej, opravljati raziskave pred odhodom, med misijo in po vrnitvi ter odkriti œim veœ dejavnikov, ki vplivajo na æivljenje vojakov v mirovnih operacijah. Pri tem se moramo izogniti æelji, da bi udeleæence vnaprej ‘patologizirali’ ter Marko Poliœ1 103 1 Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. 2 Raziskavo je opravila skupina, ki so jo sestavljali Marko Poliœ, nosilec projekta, Janek Musek, Valentin Bu- cik, Peter Umek, Vlasta Zabukovec, Boøtjan Bajec, Igor Areh, Robert Masten, Grega Repovæ in Sanja Øeøok. S strani psihologov, zaposlenih v Slovenski vojski, je sodelovala predvsem Romana Rupar. 2 The research was conducted by a group composed of Marko Poliœ, developer of the project, Janek Musek, Valentin Bucik, Peter Umek, Vlasta Zabukovec, Boøtjan Bajec, Igor Areh, Robert Masten, Grega Repovæ and Sanja Øeøok. Romana Rupar represented the psychologists employed in the Slovenian Armed Forces. jim z vsemi sredstvi vsiljevali razliœne protistresne terapije. V skrajnih primerih so sicer res nujne, vendar morajo veœino dela opraviti naravni oporni sistemi (druæina, enota ipd.), dobre priprave in ustrezna skrb za vojake. K L J U Œ N E B E S E D E Akutne s tresne motnje , mirovne operaci j e , osebnost , s tres . A B S T R A C T The participation of soldiers in peace keeping operations (PKOs), especially in countries where war has only just ended, is a stressful task. The general research model used is based on the findings of different foreign studies and on data collected in the studies of psychologists employed by the Slovenian Armed Forces. The results gave a quite typical picture of the situation, as already discovered by other researchers (the importance of good preparation, clear tasks, separation from families, etc). Since the participants in the research were not exposed to severe stress inducers, it is difficult to make conclusions about the moderator stress factors. In light of the fact that the researched personal characteristics show a link with psychological well being, we can assume that personal factors are important in coping with stress as well. The activity should be further monitored, the research conducted before the departure to, during and after the return from a mission and as many factors as possible influencing the lives of soldiers in PKOs should be discovered. The desire to “pathologise” participants of a peace mission and impose stress therapies on them should be avoided. Although necessary in extreme cases, the majority of work should be done by natural support systems (e.g. family, unit, etc.), good preparations and appropriate care for the soldiers. K E Y W O R D S Acute s tress disorders , peace keeping operat ions , personal i ty , s tress . PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 104 PSIHOLOØKI VIDIKI MIROVNIH OPERACIJ Mirovne operacije Organizacije zdruæenih narodov (pa tudi drugih mednarodnih organizacij, npr. Nata, EU) postajajo vse obiœajnejøe, in sicer z namenom, kot je nekoœ zapisal Perez de Cuellar, tedaj generalni sekretar OZN (po Taylorju 2004), da bi vojaøko osebje OZN ‘uporabilo svoj mednarodni status in vojaøke spretnosti /.../ za nadzor vpletenih strani in morebitno razreøitev navzkriæij’. Zgodovinsko gledano ni bilo kakøne oœitne potrebe po upoøtevanju psiholoøkih zahtev mirovnikov, saj naj bi bi bila njihova vloga povsem nevtralna. Posamezniki ali enote so se pojavljali predvsem v dveh vlogah, tj. kot (a) majhne skupine neoboroæenih œastnikov, ki so nadzorovali prekinitev ognja, potrjevali umik enot in patruljirali ob mejah ali demilitariziranih obmoœjih, in (b) oboroæeni kontingenti vojakov, ki so delovali kot vmesnik med sprtimi stranmi. Pripravljale naj bi pot politiœnim mirovnikom, pogosto pa so postale greøni kozel za vse, kar je bilo narobe ali sploh ni bilo opravljeno. Toda razmere so se spremenile. Kakorkoli æe so ali so bili opredeljeni cilji posameznih mirovnih poslanstev, so se vojaki sreœevali z mnogimi omejitvami (npr. uporaba sile le v svojo obrambo), neæivljenjskimi pravili in øibko podporo. Neredko so konœali kot nemoœni opazovalci pobojev, ko niso mogli zaøœititi tistih, ki so priøli pod njihovo okrilje (Srebrenica, 1995). Vse to se seveda odraæa tudi v delovanju in poœutju vojakov v mirovnih operacijah. Zato ne preseneœa, da se med stresorji pogosto pojavlja ‘nejasnost ciljev poslanstva’ in med posledicami ‘obœutek krivde’ zaradi nemoœnega opazovanja zloœinov. Ob tem gre pogosto za stik z neznano, tujo kulturo, nerazumevanje jezika in dolgotrajno loœenost od domaœega kraja. Seveda pa je vse odvisno od posamezne operacije in dejavnikov, ki jo doloœajo, zato se ne da vsega posploøevati. Tudi ta raziskava daje zgolj izsek sploøne podobe mirovnih operacij, kot jih doæivljajo njihovi udeleæenci. Kljub takim psiholoøko zahtevnim razmeram vse do srede devetdesetih let ta vpraøanja niso pritegnila pozornosti zdravstvenih delavcev in raziskovalcev. To se kaæe tudi v skromnem øtevilu objav, ki jih lahko zasledimo v razliœnih informacijskih virih. Øele leta 1996 je Litz opozoril na premik v mirovnih operacijah od nenevarnega k skrajno stresnemu in opomnil, da izpostavljenost vse nevarnejøim razmeram ustvarja ‘edinstven razred potencialno travmatizirajoœih dogodkov’, za katere bo treba razviti uœinkovito pomoœ. Zaœeli so celo govoriti o ‘mirovniøkem stresnem sindromu’, ki ga je Weisaeth prepoznal æe leta 1979 (po Taylorju 2004) in opisal kot ‘bes, zablodo in frustracijo, obœutek nezmoænosti in nemoœi pri sooœanju z nasiljem in krutostjo, na katere se mirovnik ne more odzvati’. Marko Poliœ 105 Raziskav je bilo nato veliko in æe preprosto iskanje s pomoœjo brskalnika po spletu odkrije veliko poroœil. Gre tako za resne, tudi veœletne raziskave, kot za manjøe pilotske øtudije ali zdravorazumske spise. Œe ne drugega, se kaæe zavedanje o teæavah udeleæencev mirovnih operacij. Razvili so tudi øtevilne ukrepe in posege za pomoœ prizadetim vojakom, npr. Marshallovo zgodovinsko razbremenitev skupine (Historical group debriefing), Jonesov BICEPS (Brevity, Immediacy, Centrality, Expectancy, Proximity and Simplicity) ipd. Njihova uœinkovitost ni povsem jasna, saj so rezultati raziskav med seboj neskladni. To morda nakazuje tudi potrebo po posebnih pristopih v razliœnih okoliøœinah in pri razliœnih ljudeh. V mirovnih operacijah, ki potekajo na razliœnih koncih sveta, vse bolj sodelujejo tudi slovenski vojaki. Nekatere psiholoøke vidike njihovega æivljenja in delovanja v okolju tuje dræave bomo predstavili v tem prispevku. Predvsem bo govora o stresu, kajti skrb za mir pogosto – posebno v dræavah, v katerih se je vojna pravkar konœala – predstavlja stresno nalogo, saj razumevanje dejavnikov stresa in njegovega premagovanja lahko blagodejno vpliva na spoprijemanje z njim. Udeleæenec nosi s seboj tudi nepredelane domaœe teæave, morda ni povsem pripravljen na to, kar ga œaka v tuji deæeli, ali se ne bo ujel s sodelavci iz drugih deæel in øe bi lahko naøtevali. Vpraøanj je seveda veliko, a ogledali si bomo le nekatera. Njihovo poznavanje namreœ lahko pripomore k boljøem vkljuœevanju v zahteve æivljenja in dela v takih razmerah. Slika 1: Model raziskave stresa in stresnih motenj v mirovnih operacijah PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 106 Organizacijski socialni dejavniki: – priprave – vedenje vodje – kohezija in socialna opora – kolektivna uœinkovitost Osebnostni dejavniki dejavniki: – osebna œvrstost – optimizem – lokus kontrole – samoocena – druge osebnostne poteze Operacionalni stresorji: – zaznana dvoumnost vloge (zaznava mir. op.) – pogostost izpostavljenosti potencialno travmatskim dogodkom – skrb za druæino Pritisk: psiholoøko blagostanje Na razliœnih misijah je v posameznih izmenah sodelovalo razliœno øtevilo pripadnikov, od posameznikov ali nekaj (UNTSO, UNMIK, OHR) do dvanajst in veœ deset (Sfor, Kfor, Isaf), kar pomeni, da so bile tudi (socialne) razmere bivanja in dela razliœne, saj ni vseeno, ali si v enoti z rojaki ali bolj ali manj sam zase. Tudi okolja so (bila) razliœna, od nam bolj znanih (Bosna in Hercegovina, Makedonija, Kosovo), do neznanih (Ciper, Afganistan in zdaj Irak). Prav tako so bile tudi razmere bolj ali manj nevarne, odvisno od okolja (npr. Bosna ali Afganistan) ali nalog (inøtrukcije, straæarjenje ali izvidovanje). V raziskavi zaradi omejenega œasa in dostopa do udeleæencev razliœnih misij nismo uspeli zajeti vsega bogastva razmer, kot se kaæe v subjektivnih doæivetjih udeleæencev, tudi v njihovem razliœnem prenaøanju stresov ali teæav. Ta raziskava daje predvsem neko sploøno sliko razmer in njeno odvisnost od razliœnih dejavnikov. Za izhodiøœe smo izbrali model S. Lewisa (2003), ki smo ga ustrezno dopolnili z osebnostnimi dejavniki, precej pa spremenili tudi izbiro instrumentov. Pravzaprav je bil podoben æe Bartonejev model iz leta 1998, ki opisuje potek od okoljskih stresorjev do odzivov, pri œemer stresorje filtrirajo situacijske in osebnostne spremenljivke. Sploøni model raziskave kaæe slika 1. Model izhaja iz ugotovitev razliœnih tujih raziskav in iz podatkov, ki so jih v svojih raziskavah pridobili psihologi, zaposleni v SV, ki so se ukvarjali z vojaki v mirovnih operacijah. Stresorji povzroœajo pritisk ter vplivajo na psiholoøko blagostanje, organizacijski in osebnostni dejavniki pa imajo moderatorsko vlogo, blaæijo ali pospeøujejo vplive stresorjev. V prispevku si bomo najprej ogledali nekatere sploøne ugotovitve o posameznih sklopih spremenljivk, vkljuœenih v raziskavo, in razliœna dognanja o teæavah v mirovnih operacijah, nato pa bomo prikazali ugotovitve, do katerih smo priøli v tej raziskavi. Zaœnimo kar s pregledom teæav v mirovnih opreacijah, o katerih poroœajo razliœni raziskovalci, predvsem ameriøki (Bartone 1998; MacDonough 1991; Lewis 2003). Tako Bartone (1998) poroœa, da so bili med operacijama Puøœavski øœit in Puøœavska nevihta (zalivska vojna v Iraku, 1990–1991) najhujøi nebojni stresorji izolacija, loœitev od druæine, pomanjkanje zasebnosti, dolgœas, prisilni celibat in prilagajanje tuji kulturi. Najhujøi bojni stresorji so bili boj s sovraænikom, ranjeni ali mrtvi civilisti in vojaki ter mine. Kohezivnost enote in osebna œvrstost sta blaæili hude uœinke bojne izpostavljenosti. Med operacijo Obnovitev upanja (Somalija, 1993) se je kot najhujøi stresor izkazala negotovost, kdaj se bo misija konœala in bo mogoœa vrnitev domov. Marko Poliœ 107 Drugi hujøi stresorji so bili loœenost od druæine, nejasnost misije in pravil delovanja ter fiziœno neudobje. Vojaki naj bi bili dobro prilagojeni, zato so se uspeøno spoprijemali s teæavami. Tabela 1: Stresorji pri ameriøkih vojakih pred odpravo v Bosno in Hercegovino, na zaœetku in sredi odprave (prirejeno po Bartoneju 1998) PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 108 December 1995–januar 1996 Januar–februar 1996 1. 6. 1996 (N = 3,036) (N = 1400) dokonœanje osebnih zadev teæko delo, dolge ure pogreøanje druæine pred odpravo priprava druæine za vojakov prepolna in omejena obœutek ujetosti, ne more odhod bivaliøœa iti kamorkoli nezadovoljstvo z izobrazbo nesnaæne latrine in bivalni dvojni standardi prostori skrb, ali bo zaledje skrbelo hladno, zoprno vreme dolgoœasno in ponavljajoœe za druæino se delo loœenost od druæine, pogosti in dolgotrajni omejitve potovanj prijateljev in ZDA sestanki/dajanje navodil pomanjkanje priloænosti za loœenost od druæine teæave s pretokom obvestil napredovanje v sluæbi teæave z vodji enot izolacija øirjenje govoric teæave s poveljevalno verigo dvoumnost in nejasnost obœutek, da je daleœ od poslanstva znanih stvari dolgœas na delu slaba komunikacija, pretok dolgœas, ko ni na dolænosti obvestil ‘mikroupravljanje’ mlajøih skrb, da bodo stranke vodij nadaljevale boj pomanjkanje spanja obœutek, da je odrezan od druæine pomanjkanje fiziœnih vaj skrb o tem, kako druæina obvladuje razmere malo priznanj Med operacijo Zagotoviti obljubo (Unprofor Hrvaøka, 1993) so se kot glavni stresorji pokazali dolgœas3 (pomanjkanje pomembnega dela), izolacija, pomanjkanje zaledne opore, loœenost od druæin in skrb za njihovo varnost, negotova prihodnost, pomanjkanje priznanja, obœutek nepraviœnosti ter pomanjkanje nadzora nad ugodnostmi in privilegiji (npr. potovati) ter nejasnosti v poveljniøkem ustroju. Tudi stresorji med operacijo Budni vojøœak (Kuvajt, 1994) so se nanaøali na izolacijo (biti loœen od doma in druæine), dolgœas (œakanje, ne da bi kaj poœel) in pomanjkanje nadzora ali nemoœ (pomanjkanje prostega œasa, pomanjkanje zasebnosti). Stresor, o katerem vojaki najveœkrat poroœajo, ne bo imel nujno tudi najbolj økodljivega uœinka na poœutje. Vœasih imajo lahko prav redki stresorji najhujøe uœinke. Bartone (1998) navaja, da ni bila pogostost, temveœ vrsta stresorja tista, ki je najbolj vplivala na vojake. Med operacijo Podpiranje demokracije (Haiti, 1994) so raziskovalci ugotovili, da so bili najhujøi stresorji slabi bivalni pogoji (vkljuœno skrb za sanitarije), hrana in voda, pomanjkanje zasebnosti, strah pred boleznimi ali osebno poøkodbo, loœenost od druæine, naporni delovni urniki in pomanjkanje prostega œasa ter negotovost glede dolæine odprave. Ti stresorji so bili pomembno povezani s psiholoøkim blagostanjem, merjenim s Kratkim inventorijem simptomov (Derogatis in Spencer 1982). Æal je ubesedenje vpraøanj o stresu v vpraøalniku pomeøalo stresorje v okolju s subjektivnimi odzivi nanje. Zato odgovori niso dali informacije o objektivnih pogojih v okolju, ampak o subjektivni oceni vojakove skrbi ali stresa zaradi morebitnega stresorja. Za nas bodo morda posebej zanimive ugotovitve, povezane z operacijo Skupno prizadevanje (IFOR Bosna, 1996). Izhajajoœ iz dejstva, da se razmere in izzivi med operacijo spreminjajo, so raziskovalci uporabili longitudinalni pristop in sledili vojakom v vseh stopnjah dvanajstmeseœne odprave. Povzetek ugotovitev je prikazan v tabeli 1. Najhujøi stresorji pred odpravo so odraæali skrb za dobrobit in varnost druæine (31 odstotkov), pomanjkanje œasa za priprave (35 odstotkov) in izgubo izobrazbenih (34 odstotkov) ali napredovalnih priloænosti (27 odstotkov). Nekateri (22 odstotkov) so imeli teæave s poveljniki in poveljevalno verigo, kar je morda odraæalo navzkriæje med zahtevami enote na eni in druæine na drugi strani. Ko pa so vojaki odpotovali, so se pojavili drugi stresorji: prepolna in slaba Marko Poliœ 109 3 ‘Dolgœas’ ni preprosto pomanjkanje dela, ampak pomanjkanje smiselnega, poklicno pomembnega dela. Dolgœas je izstopal predvsem v poznejøih obdobjih mirovnih operacij (Bartone 1998). Tabela 2: razseænosti psiholoøkega stresa med vojaøkimi operacijami (Bartone 1996) bivaliøœa, ostro vreme, velike delovne obremenitve, negotovost poslanstva in skrb za druæino. Toda bivalne razmere, vreme ali predvidljivost urnikov so se sœasoma izboljøali, pojavili pa so se drugi stresorji. Izboljøala se je tudi morala. Po treh mesecih sodelovanja v mirovnih operacijah se kot glavni stresorji pojavijo dolgœas, loœenost od doma in druæine ter omejitev gibanja in vedenja. Pri nekaterih enotah se je, kot poroœa Bartone (1998), razvilo znotrajpsihiœno navzkriæje okoli zaznanega neravnoteæja med osebnim ærtvovanjem, ki ga je zahtevalo poslanstvo (loœenost od druæine, svoboda, karierni razvoj), in pomembnostjo poslanstva ter posameznikove vloge v njem. Sorazmerno pomanjkanje pomembnih dnevnih poklicnih delovnih aktivnosti je vodilo v vpraøanja o vrednosti naloæbe in naraøœanje jeze, frustracije, krivde in depresivnosti. Bartone in Adler (Bartone 1998) sta skuøala iz dobljenih ugotovitev povzeti sploønejøa spoznanja in razvrstiti stresorje v sploønejøe kategorije, ki bi omogoœale boljøe razumevanje vojaøkih odzivov. Tako predlagata pet sploønih podroœij psiholoøkega stresa, ki se pojavljajo pri vojaøkih operacijah (tabela 2). Te sploøne razseænosti dovolj dobro povzemajo ugotovitve razliœnih raziskav. Oœitno izhajajo iz narave mirovnih operacij in poloæaja ter vloge vojakov v njih. Odraæajo tudi dejstvo, da so bile dosedanje mirovne operacije – z izjemo PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 110 Osamitev odpravljen na fiziœno oddaljen kraj, sreœanje s komu- nikacijskimi ovirami, novooblikovane enote, majhna povezanost, posamezniki so potegnjeni iz drugih enot Nejasnost poslanstvo ni jasno ali dobro opredeljeno, poveljniøka struktura je nejasna, zmeda v vlogi in identiteti, nejasnost Nemoœ pravila delovanja so omejevalna, omejitve pri poto- vanju in delovanju, izpostavljenost trpljenju domaœi- nov, tuja kultura in jezik, pomanjkanje zasebnosti /…/ majhen nadzor nad ureditvijo æivljenja, relativna de- privacija – dvojni standardi, pretirano zanaøanje na ‘marljivo delo’ Groænja oz. nevarnost nevarnost smrti, poøkodbe, groænja æivljenju ali udom, mine, ostrostrelci, bolezni, izpostavljenost smrti drugih tistih v nekdanji Jugoslaviji – na drugih kontinentih, v povsem drugaœnih kulturnih okoljih, ob nepoznavanju jezika in precej drugaœnih vremenskih in drugih razmerah. Mednarodna sestava enot je lahko prispevala øe dodatne teæave. Nekaj primerov stresorjev v razliœnih mirovnih operacijah kaæe tabela 3. Tabela 3: Stresorji, povezani z miravnimi operacijami (Litz 1996) Zanimiva je skupina stresorjev, imenovanih nemoœ, tesno povezanih z zelo omejevalnimi pravili delovanja, ki v mnogih situacijah prepovedujejo ali onemogoœajo vojakom odziv in pomoœ ogroæenim ter trpeœim prebivalcem. Marko Poliœ 111 Nizki stresorji Zmerni do visoki Visoki stresorji Skrajni stresorji stresorji Primeri Sinaj (1979) Libanon (1982) Somalija (1991) Bosna in Hercegovina (1991) Znaœilnosti trdno vzpostavljen øibek mir, izbruh medplemensko poteka vojna, mir navkriæij nasilje, nenehni genocid, ubijanje spopadi Kontekst priznavana lahke oboroæene enote Somalija je bila v osebje OZN ima prisotnost, skupen so preøibko oboroæene, brezvladju in majno moœ, preøibko ustroj in pravila mirovniki so iz majh- nevarna, stalna so oboroæeni, teæko so jasni in nih dræav, slaba osrba, æivljenjska groænja je ohraniti nevtralnost nedvoumni uporaba sile je civilistov osebju moœno omejena OZN Dolænosti opazovanje, opazovanje, nadzor, patruljiranje, zagotoviti vmesna nadzor, poroœanje, poroœanje, patruljira- razoroæitev, obmoœja in ‘varne’ policijsko delo nje, zagotavljanje humanitarna pristane vmesnega obmoœja, pomoœ, gradnja policijsko delo infrastrukture Morebitni nezgode, ugrabitve, nenadni nepredvidljivi napadi ostro- ostrostrelci, topovski travmatizirajoœi poskusi umorov napadi, jemanje strelcev, mine, napadi, prisotnost dogodki talcev, prisotnost pogled na laœne, pri pobojih, ob nasilju nasilje pripadnik kot talec Psiholoøki dolgœas, navkriæje brezup, nemoœ, frustracija zaradi skrajna nemoœ, izzivi vlog, zaprtost, øe izolacija, cinizem, pravil delovanja, krivda, strah, vedno prisotna demoralizacija, krivda demoralizacija, moralna navkriæja, nevarnost zaradi dejanj opustitve, sovraænost in jeza, navkriæje vlog terorizma pretirano nadozoro- pristonost ob vana agresivnost smrti in nasilju Povezani so tudi z drugimi omejitvami, ki so jim izpostavljeni vojaki (potovalne omejitve, teæave v komuniciranju s tujo kulturo, izguba zasebnosti itn.), pa tudi z dvojnimi standardi ali nepraviœno uporabo pravil. Øtevilne raziskave opozarjajo, da je nejasnost vlog hud stresor za bojno usposobljene vojake, delujoœe v mirovnih operacijah. Vojaki, usposobljeni za boj, imajo lahko teæave v prilagajanju na vlogo mirovnikov, ki pogosto zahteva nadzor in zadræanost. Nejasnost pravil delovanja in poslanstva je navadno zelo stresna ter oteæuje uœinkovito uresniœevanje poslanstva. Teæave lahko nastanejo zaradi nejasnega poveljniøkega ustroja v veœnacionalnih operacijah (OZN, Nato in druge). Groænje in nevarnosti se seveda razlikujejo v razliœnih mirovnih operacijah ter so æe po definiciji stresne. Litz (1996) v povezavi z mirovnimi operacijami govori o njihovi spremembi glede na dogodke, kot so bili v Somaliji ter Bosni in Hercegovini. Preprosto ugotavlja, da je ohranjanje miru v obdobju po hladni vojni bolj nevarno in obremenjeno z navkriæji. Tako je lestvica stresorjev tudi zgodovinsko utemeljena. Zato je vse pomembnejøa skrb za duøevno zdravje udeleæencev, posebno tistih, ki so bili priœe razliœnim okrutnim dogodkom ali njihovim posledicam. Vojake je treba naœrtno pregledovati tudi zaradi morebitnih znakov psiholoøkega distresa in drugih psihiœnih teæav ter jim po vrnitvi omogoœiti poœitek in neovirano izraæanje obœutkov o mirovni odpravi, posebej takrat, ko so bili izpostavljeni kritiœnim dogodkom (npr. granata je zadela vozilo pred vojakom, vozilo je naletelo na mino, streljali so na vojake, obœutek moœnega strahu pri voænji v konvoju v nevarnih okoliøœinah, priœe posledic spopadov, rana ali poøkodba, ranjeni ali poøkodovani otroci itn.). Treba je poskrbeti tudi za akutne strese na obmoœju operacij. Ne smemo pozabiti, da so stresom izpostavljene tudi vojaøke druæine. Videli smo æe, kako sta za vojaka stresni loœenost od druæine in skrb zanjo. Toda tudi vojakova druæina (partner, otroci, starøi) se mora prilagoditi na zahteve, povezane z vojaøko kariero. Pri nas gre predvsem za obœasno in vœasih nepredvidljivo loœenost vojaka od druæine in nevarnost poøkodbe ali smrti. Stresorji, kot so se pokazali pri 1700 partnerjih ameriøkih vojakov, ki so odøli v BiH, so bili predvsem dolæina odprave (82 odstotkov), skrb za vojakovo varnost, novice o razmerah v BiH, pravoœasno in toœno obveøœanje (50 odstotkov), loœenost od druæine in prijateljev v ZDA (vojaki, premeøœeni iz baz v Evropi), negotovost ciljev misije, moænosti telefonskih pogovorov, skrb za gospodinjstvo in teæave z otroki, zdravstvene teæave v druæini in prejemanje PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 112 poøte od vojaka. Stresorji se nekako dopolnjujejo s tistimi, ki so jim izpostavljeni vojaki v mirovnih operacijah. Lewis (2003) v tem kontekstu navaja Deahla in sodelavce, ki govore o operacionalnem stresu. Nanaøa se na notranje in zunanje stresorje, pomembne za vojaøke operacije. Ustrezni stresorji vkljuœujejo daljøo odsotnost od druæine in skrb vojakov za druæinske œlane ter njihovo zmoænost za spoprijemanje s teæavami, teæke okoljske razmere, podaljøane delovne ure, neustrezna bivaliøœa, dolgœas, izpostavljenost œloveøkemu trpljenju (npr. lakota, civilna vojna, ærtve vojnega kriminala), nejasna pravila delovanja, hiter prehod iz nebojnih v bojne operacije, sovraæen odnos domaœinov in omejeno javno podporo. Teæave pa niso zgolj v stresih, ampak tudi v tem, koliko udeleæenci razumejo (ali ne) stresne procese in njihove posledice za obvladovanje stresa. Raziskave (Lewis 2003) kaæejo pomembno povezanost med stresorji, povezanimi z odpravo, in depresivnimi ter somatskimi simptomi. Opozarjajo tudi na pomembno moderatorsko vlogo poveljnikov. Delva s sodelavci (2002) ugotavlja, da je pogostost odprav povezana z druæinskimi teæavami, zlorabo drog in depresivnostjo. To vpliva tudi na zmanjøevanje æelje po nadaljevanju vojaøke kariere. Operacionalni stres oznaœuje obseg, do katerega posameznik zaznava posamezno ali vse naøteto: (a) nejasnost vloge in poslanstva mirovnih operacij ter pravil delovanja, (b) nezmoænost druæine, da prenese njihovo odsotnost, in (c) nevarno okolje ter osebno ogroæenost. SLOVENSKI VOJAKI V MIROVNIH OPERACIJAH Metode in pristopi V okviru raziskave Psiholoøki vidiki obvladovanja stresnih obremenitev pri izvajanju nalog v tujini, opravljene za CRP Znanje za varnost in mir v letih 2004–2006, sta potekali pilotna raziskava, v kateri smo preizkusili instrumentarij, kot je izhajal iz modela raziskave, in osnovna raziskava s pomoœjo predelanega instrumentarija. V nadaljevanju podajamo kratek opis udeleæencev, gradiva in postopka obeh raziskav, poroœamo pa le o izsledkih osnovne. V obeh primerih so testiranje oziroma anketiranje opravili psihologi SV. Pripravili smo baterijo vpraøalnikov in dodatnih vpraøanj, ki smo jih preizkusili na œastnikih, podœastnikih, vojakih in vojaøkih usluæbencih, ki so se septembra in oktobra 2005 udeleæili misije na Kosovu (31 udeleæencev) ter v Bosni in Hercegovini (29 udeleæencev). Med udeleæenci je bilo 48 moøkih in 11 æensk, od enega udeleæenca podatka o spolu nismo dobili. Njihova povpreœna starost Marko Poliœ 113 je bila 35,6 leta (standardni odklon 7,85). Za merjenje treh velikih sklopov spremenljivk smo uporabili veœ ustreznih merskih instrumentov. V baterijo vpraøalnikov smo vkljuœili sploøna vpraøanja o demografskih podatkih udeleæenca, njegovi vkljuœenosti v pretekle misije ter o razlogih za vkljuœitev v zadnjo (udeleæenci so jih ocenjevali na lestvici od 1 (sploh ne) do 5 (zelo)). Uporabili smo vpraøalnik o vzduøju v enoti; za opazovanje osebnostnih lastnosti, ki naj bi bile povezane z doæivljanjem stresa, pa smo vkljuœili vpraøalnike samospoøtovanja (SCSL-R – Taffarodi in Swann 1995), osebnostne œvrstosti (DRS-II – Sinclair in Oliver 2003), velikih pet faktorjev osebnosti (BFI – John, Donahue in Kentle 1991), zadovoljstva z æivljenjem (SWLS – Diener, Emmons, Larsen in Griffin 1985), pozitivnega in negativnega afekta (PANAS – Watson, Clark in Tellegen 1988), optimizma (LOT-R – Scheier, Carver in Bridges 1994) ter lestvico sploøne samouœinkovitosti (Schwarzer in Jeruzalem 1995). S posebej sestavljenimi vpraøalniki smo ugotavljali tudi odnos do mirovne misije, kohezivnost enote, kolektivno uœinkovitost, skrbi in teæave na misiji ter postavili 13 sploønih vpraøanj o zdravju. Udeleæenci so poroœali tudi o kritiœnih dogodkih na mirovni misiji in kako so ti vplivali nanje. Na podlagi pilotske raziskave smo vpraøalnik v sodelovanju s psihologi v SV ustrezno skrajøali in priredili. Vse lestvice so imele ustrezno zanesljivost. V glavno øtudijo so bili vkljuœeni udeleæenci, ki so se do julija leta 2006 udeleæevali misij v Bosni in Hercegovini (74 udeleæencev), na Kosovu (80), v Afganistanu (8), Albaniji (2), Jordaniji (4), Makedoniji (6) ter Vzhodnem Timorju (2), za 23 posameznikov pa nimamo podatka, kje so sodelovali. Med vsemi je bilo 121 vojakov razliœnih œinov, 73 policistov in osem gasilcev. 186 udeleæencev je bilo moøkega in 15 æenskega spola, en udeleæenec nam podatka o spolu ni zaupal. Povpreœna starost je bila 35,86 leta (standardni odklon 7,23). Vpraøalnike so udeleæenci izpolnjevali en teden ali najveœ tri tedne po vrnitvi z misije, in sicer navadno na pogovorih po misiji, le policistom so bili poslani po poøti in so jih tako tudi vrnili. V nadaljevanju bomo prikazali glavne ugotovitve raziskave. Ogledali si bomo posamezne vsebine in nato podali temeljne ugotovitve o dejavnikih, ki vplivajo na doæivljaj stresa oziroma ga blaæijo ali krepijo. Motivacija za udeleæbo v mirovnih operacijah Razlogi za udeleæbo vojakov v mirovnih operacijah so razliœni. Œeprav se med skupinami, udeleæenimi v raziskavi, pojavljajo tudi statistiœno pomembne PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 114 razlike, je pomembnost posameznih razlogov podobno ocenjena. Med najpomembnejøimi razlogi so ‘nabiranje izkuøenj, finanœni razlogi, pomembnost za ugled Slovenije in SV’, med najmanj pomembnimi pa druæinski in socialni razlogi, kot ‘teæave in spori doma’, ter odhod enote ali sodelavcev. Slednje pomeni, da udeleæenci – po svojih izjavah – na mirovne operacije ne beæijo pred druæinskimi teæavami in spori, da se za odhod odloœajo razmeroma neodvisno, predvsem zaradi novih izkuøenj, pa tudi finanœnih razlogov in ugleda. Potrebna bo podrobnejøa raziskava povezanosti med motivi za odhod ter razliœnimi osebnostnimi in socialnimi dejavniki, ki bi lahko te motive podrobneje pojasnila. Razlogi za odhod na misije niso pomembno povezani z blagostanjem, kot ga merita lestvica zadovoljstva z æivljenjem in sploøni vpraøalnik o zdravju. Priprave na mirovne operacije Pomemben dejavnik blagostanja naj bi bile priprave na mirovne operacije. Tudi tu se pojavljajo precejønje razlike med skupinami. Priprave nasploh niso zaznane kot zelo ustrezne, so pa tudi pomembne razlike med razliœnimi skupinami. V sploønem jih policisti ocenjujejo kot najustreznejøe, udeleæenci odprave v Bosno in Hercegovino pa kot najmanj ustrezne. Najbræ je razlog tudi v tem, da so policijske naloge navadno jasneje doloœene od vojaøkih ali da so se vojaki celo znaøli pri policijskih nalogah. Øe najveœja je pestrost pri ocenah œasa za priprave in ureditve delovnopravnih zadev. K zadovoljstvu s celotno vsebino priprav so najveœ prispevale strokovne in psiholoøke priprave, øe najmanj pa œas in ureditev delovnopravnih zadev. To ne pomeni, da ta dva dejavnika nista pomembna, ampak le, da ju sploøna ocena zadovoljstva s pripravami ne upoøteva. Tudi priprave na odhod na mirovne operacije niso pomembno povezane z blagostanjem, kot ga merita lestvica zadovoljstva z æivljenjem in sploøni vpraøalnik o zdravju. Odnos do mirovnih operacij Videli smo æe, da je odnos do mirovnih operacij lahko pomemben dejavnik, ki vpliva na poœutje vojaka, predvsem takrat, ko se ta z mirovnimi operacijami ne strinja na sploøno ali pa nasprotuje konkretni oziroma mu njeni cilji niso jasni. Razlike med udeleæenci niso velike. Na sploøno se kaæe do njih pozitiven odnos, veœina se ne strinja s trditvami, da mirovne operacije vojakom jemljejo bojno ostrino, da je teæko zamenjati vlogo bojevnika z vlogo mirovnika ali da Marko Poliœ 115 slovenske vojske ne bi smeli uporabljati za reøevanje teæav drugih narodov. Odgovori se smiselno razvrøœajo v øtiri faktorje, ki pojasnjujejo 53 odstotkov variabilnosti. Smiselno jih je mogoœe interpretirati v mirovniøtvo ter vojsko in jasnost vloge. Odnos do mirovnih operacij je z blagostanjem povezan bolj, kot ga merita lestvica zadovoljstva z æivljenjem in sploøni vpraøalnik o zdravju, kar kaæe øtevilo statistiœno pomembnih, vendar sorazmerno nizkih korelacij. Vzduøje in kohezivnost v enoti Vzduøje v enoti in povezanost med vojaki veliko prispevata k njihovi odpornosti proti stresu. Tako vsaj kaæejo dosedanje raziskave. Razliœne skupine se pomembno razlikujejo po teh dveh spremenljivkah. Razlaga bi zahtevala podrobnejøi vpogled v razmere, oblikovanje enote, njene naloge, vkljuœenost v druge enote ipd. Povezanost je po priœakovanju povezana s kazalci blagostanja, vzduøje pa ne. Slednje preseneœa in bo zahtevalo podrobnejøo osvetlitev. Skrbi in teæave udeleæencev v operacijah Udeleæenci so veœinoma menili, da jih v vpraøalniku naøtete teæave ne zadevajo ali da le malo veljajo zanje. Gasilci in udeleæenci SICON v Bosni so poroœali o nekaj veœ teæavah in skrbeh. Gasilci so omenjali predvsem dolgoœasno in ponavljajoœe se delo, negotovost glede datuma vrnitve, zaskrbljenost zaradi min in drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev, slabo hrano, loœenost od partnerja, pomanjkanje stikov s prijatelji in pomanjkanje najnovejøih domaœih œasopisov, TV-programov ipd. Skupina iz Bosne in Hercegovine je imela sicer nekaj manj teæav, ostajajo pa teæave s podporo strokovnih sluæb SV druæini, z loœenostjo od partnerja in otrok ter zaradi pomanjkanja stikov z druæino. Teæave so obiœajne za take razmere. Razlike najbræ izvirajo iz razliœnih razmer, v katerih so delovale skupine. V celoti odgovori potrjujejo æe znane ugotovitve. Res da je izid odvisen tudi od vnesenih postavk, øtevilne so izhajale tudi iz drugih raziskav, a tisto, kar je znaœilno za obravnavane skupine, je razmeroma nizka stopnja skrbi in teæav pri veœini. To je sicer tolaæilno, a za raziskavo slabo, saj zato stresni vplivi in dejavniki, ki jih doloœajo oziroma vplivajo nanje, ne pridejo do izraza. Skrajni dogodki Ob bolj vsakdanjih, skorajda civilnih skrbeh so za nastanek stresnih motenj kljuœni razliœni skrajni dogodki. Øe oœitneje kot prej je, da na sreœo udeleæenci PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 116 raziskave niso bili pogosto izpostavljeni skrajnim dogodkom, øe najveœkrat œloveøkemu poniæanju in bedi. Psihiœno blagostanje in psihiœno zdravje V stresnih æivljenjskih razmerah, med katere spada tudi poklicno delo vojske in policije, øe posebej v posebnih razmerah, je pomembno poznavanje zakonitosti, ki vplivajo na odnose in povezave med osebnostjo, stresom in psihiœnim blagostanjem/zdravjem (psihiœno blagostanje in zdravje zaradi visoke stopnje povezanosti pojmujemo kot en skupni sklop spremenljivk). Psihiœno blagostanje/ zdravje je odvisno tako od notranjih dejavnikov, ki jih najbolj dosledno predstavljajo osebnostne lastnosti, kot od zunanjih, ki jih v najveœji meri predstavljajo stresne situacije na kontinuumu od skrajnega eustresa do skrajnega distresa. V raziskavi smo zajeli veœ spremenljivk, ki zadevajo osebnostne dimenzije, odpornost proti stresu, stopnjo æivljenjske stresnosti in psihiœno blagostanje. Omenjene spremenljivke skoraj vse pomembno korelirajo. Korelacije z æivljenjsko stresnostjo kaæejo, da je ta jasno pozitivno povezana z nevroticizmom in znaki niæjega psihiœnega blagostanja ter niæje osebne œvrstosti, negativno pa z drugimi temeljnimi osebnostnimi lastnostmi, samospoøtovanjem, samouœinkovitostjo in znaki viøjega psihiœnega blagostanja ter osebne œvrstosti. Kaæe se visoka povezanost med osebnostjo, osebno œvrstostjo in psihiœnim blagostanjem, ki so vsi tudi substancialno negativno povezani s stresnostjo. Regresijske analize so pokazale, da lahko na podlagi informacije o osebnosti, osebni œvrstosti in stresnosti v 70 odstotkih napovemo psihiœno blagostanje posameznika. Po priœakovanju sta generalni faktor osebnosti in osebne œvrstosti pozitivno povezana, generalni faktor stresnosti pa negativno povezan s psihiœnim blagostanjem oziroma zdravjem. Pokazalo se je tudi, da lahko potrdimo veljavnost modela, ki predpostavlja vzroœni vpliv osebnosti, osebne œvrstosti in stresnosti na psihiœno blagostanje. Vendar pa veljajo tudi modeli, ki predpostavljajo povratni vpliv psihiœnega blagostanja na druge latentne sklope, in modeli, ki predpostavljajo druge medsebojne vzroœne povezave. Psihiœno blagostanje in zdravje sta torej odvisni tako od notranjih (osebnostnih) kot zunanjih dejavnikov, med slednjimi zlasti od stresnosti æivljenjskih poloæajev. ZA SKLEP Predvsem se kaæe, da na sreœo teæav s stresom ni preveœ, œe pa so, so predvsem znane, povezane z negotovostjo pravil in poslanstva ter loœenostjo od druæine in Marko Poliœ 117 skrbi zanjo. Posamezne skupine se med seboj razlikujejo, a razlike, tudi œe so statistiœno pomembne, so bolj razlike v stopnji kot v kakovosti. Vsekakor bo treba dogajanje spremljati, saj se lahko glede na raznorodnost mirovnih operacij in nove, ki se obetajo, pripetijo tudi kritiœni dogodki. In bolje je biti nanje pripravljen. Pri tem je treba opozoriti na teænjo po patologiziranju udeleæencev mirovnih operacij, iskanju patoloøkih simptomov in ponujanju terapij takrat, ko bi se bilo bolj smiselno zanaøati na naravne oporne sisteme (druæina, enota ipd.) in ustrezno pripravo ter urejanje sluæbenih in drugih teæav udeleæencev oziroma njihovih druæin. Pri urejanju teh vpraøanj morajo imeti s svojim usmerjanjem pomembno vlogo vojaøki psihologi v SV, saj sta spoprijemanje s stresom in njegovo obvladovanje æe po definiciji psiholoøki podroœji. LITERATURA Bartone, P., (1998). Stress in the Military Setting. V: C. Cronin (Ed.). Military Psychology: An Introduction, Needham Heights: Simon & Schuster, 113–146. Bartone, P. T., Kirkland, F. R., (1991). Optimal Leadership in Small Army Units. V: R. Gal, A. D. Mangelsdorff (Eds.). Handbook of Military Psychology, Chichester: Wiley, 393–409. Delva, J., Lewis S., Turham A., (2002). Effects of social support and work-family conflict on the psychological wellbeing of deployed U. S. military personnel. unpublished manuscript. Diener, E., Emmons, R. A., Larsen, R. J., in Griffin, S., (1985). The satisfaction with life scale. Journal of Personality Assessment, 49, 71–75. John, O. P., & Srivastava, S., (1999). The Big Five trait taxonomy: History, measurement, and theoretical perspectives. In L. A. Pervin & O. P. John (Eds.), Handbook of personality: Theory and research (2nd ed., pp. 102–138). New York: Guilford. Lewis S. J., (2003). A Multi-Level, Longitudinal Study of the Strain Reducing Effects of Group Efficacy, Group Cohesion, and Leader Behaviors on Military Personnel Performing Peacekeeping Operations. The florida State University, School of Social Work, A Dissertation submitted to the Department of Social Work in partial fulfillment of the requirements for the degree of Doctor of Philosophy. Litz, B. T., (1996). The Psychological Demands Of Peacekeeping For Military Personnel, NCP Clinical Quarterly 6(1): Winter, MacDonough, T., (1991). Noncombat Stress in Soldiers: How it is Manifested, How to Measure it, and How to Cope with it. V: R. Gal, A. D. Mangelsdorff (Eds.). Handbook of Military Psychology, Chichester: Wiley, 531–558. Scheier, M. F., Carver, C. S. in Bridges, M. W., (1994). Distinguishing optimism from neuroticism (and trait anxiety, self-mastery, and self-esteem): A reevaluation of the Life Orientation Test. Journal of Personality and Social Psychology, 67, 1063–1078. Schwarzer, R. in Jerusalem, M., (1995). Generalized Self-Efficacy Scale. In J. Weinmann, S. in. M. Johnston (Eds). Measures in health psychology: a user’s portfolio (35–37) Windsor, U.K; NFER-NELSON. PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 118 Sinclair, R. R., in Oliver, C. M., (2003). Development and Validation of Short Measure of Hardiness. Defense Technical Information Center Report. Tafarodi, R.W., in Swann, W. B. Jr., (1995). Self-liking and self-competence as dimensions of global self-esteem: Initial validation of a measure. Journal of Personality Assessment, 65, 322–342. Taylor A. J. W., (2004). Occupational Stress and Peacekeepers, The Australasian Journal of Disaster and Trauma Studies, 1, http://www.massey.ac.nz/-trauma/issues/2004-1/taylor.htm. Watson, D., Clark, L. A., in Tellegen, A., (1988). Development and validation of brief measures of positive and negative affect: The PANAS scales. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 1063–1070. Marko Poliœ 119