Št. 38. Poitnina plaiana v gotovini. V Ljubljani, dne 22. septembra 1921. Leto III. Glasilo ,,Samostojne wr 1 l; ' \" :'A ' ] , * : t -'.'.! t » : i : f/}* i V ' stranke za Slovenijo Izhaja vsak četrtek. "ym Kmet, pomagaj si sam, Inseratl: naročnina: K 50-- in svoje stališče -v državi 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase............ . K 1- poiuietno ... ... ....... Posamezna številka . . .... . 25 -1-- uravnavaj si sam! uradne razglase . . . ■ . . reklamp . . . . .... „ 1-50 - „ 2- uredništvo in upravnistvo lista ie v t,jubilant za teh vsporednih smeri iz gospodarskega vidika ni bila še tako nujna kakor sedaj. Danes je drugače. Mejniki napram Hrvatski so padli, v Trstu gospoduje Italijan, Slovenija je na celi črti odrezana od morja. Vprašanje nastane, ali se naj zadovoljimo z odvisnostjo od Italijanov, ki imajo od 147 km dolge proge Ljubljana-Trst 90 km, od 140- km dolge železnice Ljubljana-Reka pa 85 km v svojih rokah, ali pa naj stremimo po zvezi z morjem po lastni zemlji, da bomo neodvisni od tuje oblasti. Jasno je, da moramo slednje doseči in zato je gradba nove — naše zveze z morjem vprid vsej slovenski Kraljeviča, Cerkvenica i. dr., katere je treba le med seboj spojiti z železnico in nadomestovale nam bodo skupaj eno enotno luko. S tem pa bomo tudi tako pritisnili na Reko, da bomo na Reki zagospodarili mi, četudi ne politično, pa vendar gospodarsko. Seveda, ako kar v naprej puščamo naše morje v nemar, vodimo le vodo na mlin naših nasprotnikov, ki nas potem gospodarsko potisnejo v drugo vrsta in nas spravijo v končno odvisnost od tržaške luke. Splitske luke kakor izhoda Slovenije in Hrvatske na morje se Italijani res ne bodo bali. Ne, Kvarnem se ne odrečemo, ker se mu odreči ne moremo! Naravnemu razvoju torej popolnoma odgovarja klic po zvezi dolenjskih železnic z reško progo, ki ne bo utihnil, dokler se ta zveza ne uresniči. Obstoječa zveza čez Metliko na Karlovec nikakor ne odgovarja tem težnjam, čeravno ima velik pomen za notranjost države. Nastalo je vprašanje, ali se naj podaljša do reške proge kočevska 'ali črnomeljska veja dolenjskih železnic? Kočevje in Črnomelj kot izhodišče nove'železnice sta. postala centra tozadevnih prizadevanj in tudi medsebojnega tekmovanja. Nastala so nasprotja in borba, ki se bije, je huda. Ali pa je ta v prid lokalnim in -splošnim interesom? Gotovo ne! Kočevskim interesentom je smer proti Reki edina skrb, črnomeljskemu okraju pa je podaljšanje železnice v smeri proti Dalmaciji na srcu. Tako sta nastala dva projekta: projekt dunajskega inž. dr. Musila (spojiti Kočevje s postajo Brod-Moravice) in projekt inž. Kavčiča (zvezati Črnomelj s postajo Ogulin na Reški progi;. Prva ima v mislih edino le smer na Reko, druga edino le smer v Split. Ta projekta tvorita po legi ekstrema na za-padu, oziroma na vzhodu. Kritika obeh prog je razvidna iz spodnje tabele. Omenimo le, da je Mu-silova proga prestrma, da bi mogla ve- plošnosti. _ _ . , -------0.„ . „ Zračna črta Liubliana-Trst meri 75 jatl .za edin0 Pravo zvezo z Reko, ker zračna črta L,]uoijana-lrst m®n Je njena virtuelna dolžina Drevelika km, Liubliana-Reka 8o km, Ljubljana- TVi,~Q „orvo, „ T prevelika. Split pa. 350 km (proga L ubljana- ng*» Jroti Reki tudi ni nič boljša od varijante čez Lukovdol. Saj je zveza Kočevja naravnost z Brod Moravicami (ali Srpskimi Moravicami) zaradi vmesne nekoliko 100 m globoko pogreznjene doline Kolpe a priori nepriporočljiva. Najbolje odgovarja razloženim vsestranskim interesom kombinacija zvez Kočevja in Črnomlja čez Lukovdol v Vrbovsko. Kakor se iz tabele vidi, stoji v smeri proti Reki proga pod 3.) med petimi glede progovnih kilometrov na drugem, glede virtuelnih — kar je 395 370 345 370 355 620 635 610 595 605 glavno — pa na prvem mestu; v smeri v Split stoji v obeh slučajih na drugem mestu, kar z ozirom na veliko daljavo v Split ni tako važno. Ako vzamemo pa vse kombinacije za vse zveze v pretres, vidimo, da je proga pod 3.) gotovo najbolja. Varijanta Kočev-je-Ponikve-Ogulin je proti Splitu in Reki krajša od Kavčičevo varijante čez Črnomelj-Ogulin in ima s Kavčičevo proti Lukovdolski prednost, da je Ogulin glavno križišče prog sever-jug in vzhod-zapad. Ako bi se izvedla od privatne strani že projektirana nova proga proti Reki (mišljena kot razbremenitev in izboljšanje obstoječe reške proge), ki drži iz Ogulina čez Zagorje — veliki predor I — Drežnico — veliki predor II — Ledenico -- Vino-dol — Bakar na Reko, bi bila kombinacija Kočevje- in Črnomelj-Ponikve-Ogulin najbolj priporočljiva. S to razpravo sem mislil enkrat temeljito m vsestransko razbistriti vprašanje zveze dolenjskih železnic z reško progo. Dosedanje študije so bile po mojem mnenju vse preveč enostranske. Kar je veljalo pred prevratom, ne velja več danes. Definitivne zaključke prepuščam javnosti in kompetentnim faktorjem. — Inž. Makso Klodič. Ljubljanska policija. Nikakor ne spadamo med tisto redke izjeme, ki bi mislili, da je ljubljanska policija taka, da jo je treba pohvaliti. Nasprotno smo doživeli dosti slučajev, ki so nam prav pošteno izbili iz glave rešpekt pred njo. Toda moč ljubljanske policije nimamo prenašati toliko mi, ko Ljubljančani ni zato se z ljubljansko policijo tudi nismo pečali. Pred par dnevi pa smo dobili od samega policijskega ravnateljstva opomin, ki se nam zdi tako imeniten, da ga priobčimo tudi javnosti. Opomin, ali kakor bi ga že imenovali, se glasi: «Št. 192. dnevnika «Slovenec» z dri3 25. avgusta 1921 prinaša na 3. stara v rubriki «Prekmurje» poročilo o odhodu.... pešpuka----- in namestitvi. tega polka .... (Policijsko ravnateljstvo čuti za potrebno, da navaja vse podatke, ki jih pa mi izpušča,mo.) S takimi razglasi je dana sovražnim in sosednim državam prilika, da n lahko in hitro pridobe podatke o razporedu in spremembah naše vojske. Vsled tega, naj bi bila poročila o vojaštvu samo splošne vsebine in brez navedbe kakih številk ali imen, iz katerih bi bila razvidna organizatorična pripadnost dotične vojaške formacije,.:> Smo tako neskromni, da trdimo, da je opomin ljubljanske policije popolnoma zgrešd naslov. Ker to, kar nam polaga ljubljanska policija na srce, smo vedeli že davno in smo se tudi po tem vedno ravnali. Zato odklanjamo opomin. Drznemo si pa pripomniti sledeče: Če je «Slovenec® «dai sovražnim državam priliko, da si lahko in hitro pridobe podatke o razporedu in izpre-membah naše vojske*, potem naj policijsko ravnateljstvo prime lepo «Slovenca* za ušesa, ne pa da razširja njegovo vest še drugim uredništvom,. Želeli bi pa končno tudi, da bi policijsko ravnateljstvo pošiljalo take očetovske opomine tudi v drugih stvareh in da bi si enkrat ogledalo protidržav-no hujskanje «Domoljuba», »Slovenskega gospodarja® in «Straže», ki^dajo nasprotnikom še vse druge prilike, ko pa samo vpogled v organizacijo naše vojske. Že to naj stori ljubljansko polieij sko ravnateljstvo,* potem pa bomo tudi mi vse bolj spoštovali njegove opomine. Odkar je minister za kmetijstvo naš tovariš Ivan Pucelj, je ustanovil že drugi posvetovalni organ za svoje ministrstvo, kar moramo z odobravanjem pozdravljati, kajti narodna skupščina ne more obravnavati vsake malenkosti, minister sam in njemu prideljeni uradniki pa tudi niso v stanu poznati vseh razmer v vsej državi. Ima pa to še drugo posebno dobro sflfan. Naši gospodje klerikalci, ki se na shodih in v svojem časopisju kar topijo ljubezni do kmeta, katerim beseda o avtonomiji (samoodločevanju) nikdar ne more biti zadosti poudarjena in ki jo zaradi tega venomer trobijo na svoj največji rog, tako da že vrabci čivkajo o njej in se je bati, da. se vname med ščurki v zapečku vojska za avtonomijo, ti klerikalci niso vzlic dvoletnemu vladanju pokazali niti najmanjšega zmisla za avtonomijo, resnično avtonomijo, kjer bi mogli vedno in pri vsaki stvari odločati zastopniki ljudstva. Pa kaj jih briga avtonomiji. Glavno sta stranka in politična moč. Ce bi bili naš kralj in beograjski politiki taki klerkalni podrep-niki, kakršen je bil avstrijski cesar z vso svojo bližnjo okolico, bi bili klerikalci največji centralisti, kakor so bili v Avstriji, po kateri točijo vsak dan debelejše krokodilove solze, čim bolj spoznavajo, da jim v svobodni Jugoslaviji pšenica ne gre v klasje in da je odklenkalo njih absolutističnemu centralizmu. Dasi bi morala dati že dr. Korošec ter »kmet* in kmetijski minister Roškar narodu pravice pri sodelovanju v kmetijskem ministrstvu, klerikalni »kmetijski* minister Roškar niti toliko avtonomije ni imel, da bi smel podpisovati akte, ki so mu jih izgotovili njegovi uradniki, marveč je moral prej vedno vprašati absolutističnega »avtonomista* Korošca za svet. Priti so morali šele »centralistični* samostojneži in njih minister, da je dobilo ljudstvo od klerikalnih «avtonomi-stovf prikrajšane avtonomne pravice, ki mu po vsej pravici (samo po klerikalni ne!) gredo. Gospodje klerikalci, kdo je za pravice, za avtonomijo ljudstva? Mi samostojneži ali vi? Kmetski narod, ti pa sodi! stvar bi bila v redu. Toda tu gre za barona! Kako more vendar straža streljati na barona! — Mi pa pravimo, ali baron ali grof, to je vsejedno. Zakon je za vse enak in kdor se ne pokori, na tega naj padejo posledice zakona, ker v demokratični državi smo. To si zapomnite gospoda pri »Slovencu*. («Revolucija bo.») Pod vplivom hujskaške pisave «Novega časa* in »Slovenca* govore babnice v Ljubljani: »Sedaj bo pa čisto gotovo revolucija,; ko so Srbi ubili barona!* — Naj bodo potolažene glupe kofetarice, garda »Slovenca*. Slovensko ljudstvo, je bilo nekoč v resnici tako neumno, da se je žrtvovalo za blagor raznih nemških grofov in baronov, toda tisti časi so za večno pokopani! j («Gospod na Turnu in na Dobravi>>.) Častimo bol nesrečnega očeta, ki je izgubil svojega cdinca. Ampak, da bi zato trpeli, da se izziva slovensko ljud- Svet za kmetijski pouk. Pri ministrstvu za kmetijstvo in vode se je ustanovil svet za kmetijski pouk. (Uradni list št. 103 z dne 27. avgusta 1921.) Naloga temu svetu je, da. oddaja mnenja in nasvete glede kmetijskega pouka in kmetijske izobrazbe sploh. Tako izreka svet za kmetijski pouk svoja mnenja o ustanavljanju, številu in notranji organizaciji kmetijskih šol, o ustanavljanju mlekarskih, perutni-narskih, čebelarskih, vrtnarskih, pletar-skih in tem podobnih šol; o ustanavljanju gospodinjskih šol; o potovalnem pouku v raznih daljših in krajših strokovnih*. tečajih za kmetijski stan, za učitelje in duhovnike in tem podobno, n. pr. o pošiljanju kmetiške mladine v naprednejše kraje zaradi praktičnega izučevanja itd. Svet za kmetijski pouk sestavljajo: Načelnik oddelka za kmetijski pouk, načelniki strokovnih oddelkov ministrstva za kmetijstvo in vode; po en strokovni nastavnik kmetijske fakultete ali visokih kmetijskih šol; ravnatelj srednje kmetijske šole; eden, po potrebi pa tudi več upraviteljev ali profesorjev nižjih, praktičnih ali specialnih kmetijskih šol. Po potrebi se po-zovejo v svet tudi uradni pokrajinski kmetijski predstavniki, odnosno kmetijski oblastni' nadzorniki. Dalje zastopnik kmetijskega zadružništva m potrebno število zastopnikov kmetijskih zvez iz pokrajin, o kateri se razpravlja in ki je predmet odločanju. Končno sme minister za kmetijstvo, ako se mu zdi umestno, pozivati tudi druge merodajne osebe (n. pr. predstavnike drugih ministrstev, odlične kmetijske strokovnjake iz naroda). Mandati trajajo tri leta. Ako so člani zadržani, prihajajo k sejam njih namestniki. Število članov ttga svota ne sme biti večje od 20. Svet sklicuje najmanj enkrat na leto minister za kmetijstvo. Sejam predseduje minister sam, ako pa je zadržan, po činu najstarejši član sveta izmed uradnikov ministrstva za kmetijstvo in vode. Svet sklepa z navadno večino glasov, vsak član pa ima pravico, da poda svojo ločeno mnenje. Seje so sklepčne, ako je navzočim polovica pozvanih članov in še en član. Odločbe sveta se razglašajo v poročilih, odnosno v »Glasniku ministrstva za kmetijstvo in i\(.de». * * Pokrajinske vesti. (K sedemdesetletnici Ivana Hribarja) V pondeljek, dne 19. septembra je praznoval svojo sedemdesetletnico pokrajinski namestnik Ivan Hribar, mož neumornega dela, nesebičnega rodoljub-ja vfcgledne znaftijnosti. Zajoclno z dr. Tavčarjem je bil Hribar dolgo let nosilec napredne misli med Slovenci in neustrašen borec za zmago slovanstva, katero je tudi po dolgem preganjanju doživel. Posebno velike zasluge pa. si je pridobil Ivan Hribar na. gospodarskem polju ter kot župan Ljubljane. Njegova zasluga je, da je Ljubljana tako dobro prestala potresno katastrofo in izšla iz nje čisto prenovljena. Pa tudi podeželje je bilo v obilni meri deležno dobrot Hribarjeve delavnosti in njegove pozornosti, saj je bil Hribar mož, ki se je zanimal za vse in ki je z umom in tudi gmotno podpiral vse, kar je bilo v korist slovenskemu narodu. Zato pa se bo tudi slovenski narod vedno s hvaležnostjo spominjal Ivana Hribarja kot enega svojih prvih mož in prvih patriotov. Slava Ivanu Hribarju, slava njegovemu delu! (Prebivalstvo Slovenije.) Vseh prebivalcev je v Sloveniji 1,056.464. Od teh je 985.155 Slovencev, 10.721 Sr-bohrvatov, 4196 drugih Slovanov, 39.631 Nemcev in 14.897 Madžarov (v Prekmurju). Pravoslavnih je 6627, grških katolikov 506, evaugeljsldh 27.253, muslimanov 650 in judov 946 (samo v Prekmurju nad 600). Vsi drugi so katoliki. (Ker gre za barona.) V noči od petka na soboto (17. t. m.) se je dogodilo na Kodelijevem pri Ljubljani sledeče: Z družinske slavnosti, na kateri je bil boter, se je vračal domov neznanec. Pri železniškem tiru ga ustavi vojaška straža. Neznanec se ne ustavi, ampak beži. Straža, odda za njim strel. Neznanec naleti skoraj na drugo vojaško stražo, ki mu zopet zakliče svoj: «Stoj!» — Neznanec se zopet ne ustavi, ampak zbeži. Na strele prihiti dežurni oficir, ki odpošlje patrolo, da poišče neznanca. Ta ga najde in sicer skritega v živi meji. Patroli se neznanec iztrga in zbe ži. Patrolja strelja za njim in ga zadene. Neznanec obleži na mestu mrtev, kroglja mu je šla od zadaj skozi tilnik v glavo. Kdor je bil le dva meseca, pri vojakih, ta ve, da. vojaška straža ni šala in da se je treba na «Stoj!» vojaške straže ustaviti. Če je kdo od vojaške patrole prijet, potem pa še celo iie sme bežati. Zato je pravzaprav do tu vse v redu. Toda ko so preiskali mrtveca, so ugotovili, da je to edinec barona Codellija, in ker gre za barona, je bil pri nekaterih ljubljanskih listih, vsem na čelu seveda «Slovenec». ogenj v strehi. Ker gre za. barona! Ce bi se pripetila taka nesreča ubogi kmetski rodbini, bi se pač reklo: »Prav mu je; zakaj pa je kmet tako neumen, če se mu reče ,stoj!', pa. se ne ustavi?* In stvo, tega pa ne. V »Slovenskem Narodu* in «Slovencu» je izšlo smrtno' naznanilo, v katerem naznanja »baron' Codelli - Fahnenfeld, gospod na Thurnu in na Dobravi*, da mu je po nesrečnem naklučju umrl sin edinec. i «Gospod na Turnu in na Dobravi!*: Kak gospod! Mi imamo ustavo, katere-4. člen pravi: »Ne priznavajo se plemstvo, ne naslovi, ne kakršnakoli pred-stva po rojstvu.* V «SIovencu» in »Slov. Narodu* pa naziva sebe nekdo kot gospoda (ne v običajnem zmislu besede, temveč kot človeka, ki ima vse gospodske pravice nad ljudstvom), kakor da bi živeli še v fevdalnih časih in glasili ljubljanske gospode to izzivanje slovenskega kmeta še prinašati. Protestiramo proti temu in zahtevamo, da se uistava rešpektira. Nobenih grofov, nobenih gospodov ni v državi, kdor pa se hoče ponašati s tem, da so njegovi pra-dedi tlačili narod, ta naj bo kaznovan. — Značilno za »ljudsko* naziranje »Slovenca*. («Še svojega življenja ni več človek varen»,) vzklika «Slovenec», zato ker je bil ubit baron in hujska s tem proti srbski vojski/ Ampak tedaj, ko so ho-; teli komunisti vreči nezmožno Brejčevo j vlado, tedaj pa je bila srbska vojska | dobra, da je na komando krščanskega; Brejca ustavila s streli na Zaloški ce-| sti komuniste. Nehvaležni,)opovi! Če bi' ne imeli srbske vojske, potem pač ne bi bili varni življenja, ker samo srbska vojska je vzdržala red v Sloveniji! Tako je vi lažnivci in hujskači krog »Slovenca*! («Zakaj nam ne dajo samostojnosti?«) vzklika veste kdo — dr. Ko-j rošec. Za Hrvate in Slovence zahteva samostojnost. Prav! Toda zakaj pa. no-s čejo on in njegovi tovariši dati samo-i stojnosti tudi slovenskemu kmetu, za-' kaj pa bi moral ravno slovenski kmetj biti še vedno odvisen od gospodov! i To nam pojasnite, gospod Korošec, pa bomo skoraj imeli samostojnost. («Domoljub», oziroma njegov slavni i Josip Kremen) razlaga v svoji zadnji j številki določila ustave glede šolstva j in «moralne» vzgoje še posebej. Vsa razlaga ni drugo kot pobalinska hujs-karija in zato pravzaprav ne zashiž nobenega odgovora. Da se pa g. Kremen ne bo domišljeval, da je morda nam zavezal jezik, pa mu damo kratek odgovor. (Moralna vzgoja otrok) »Domoljubu* ne zadostuje, ker da je to preširok pojem. Zahteva da se otroci vzgajajo versko nravno, kar po njegovem mnenju ni tako široko. Oh gospod Kremen, kako kremenito ste ga polomili. Versko nravno vzgojo zahteva katolik, zahteva protestant, zahteva mohamedanec, zahteva jud, zahteva pravoslaven, skratka vsak zahteva svojo! -Po besedah zahtevajo vsi isto, v bistvu pa vsak drugo. Ampak, ker pravite Vi, g. Kremen, da je tako bolje, pa mora biti res! Je pa, v tem oziru ustava že bolja, ki pravi v 16. čle-, da se daje verski pouk po želji roditeljev, odnosno varuhov, ločeno po veroizpovedanjdh in v soglasju z njih verskimi načeli. Zato g. Kremen, namesto da modrujete v zrak, preberite raje enkrat dobro ustavo! («Samo eno moralo poznamo») pravi g. Kremen, to je tisto, ki jo je dal Bog in ki jo razlaga sv. katoliška cerkev. Presneto slabo poznate to moralo, ker drugače bi malo manj lagali in manj obrekovali in manj sle paril i ljudstvo. (Samo posebi umevno.) «Domoljub* je tudi proti temu, da bi vzgajali otroke v duhu narodnega edinstva. Naj zadostuje ta konstatacija. (In nakoncu je «Domoljub» tudi proti verski strpljivosti.) Ugotavljamo najprej da. g. Kremen verske strpljivosti sploh ne razume, ker verska strpljivost ne obstoji v tem, da bi se po šolah poučevalo, da je postranska stvar, kateri veri kdo pripada, kakor laže to g. Kremen. Temveč verska strpljivost obstoji v tem, da se ne sovražimo, tudi če smo pristaši raznih ver. Vsakemu naj bo njegova, vera sveta, toda kot Ju-gosloveni smo si bratje, čeprav pripadamo raznim veram. To verska strpljivost in ne to kar lažete Vi, gospod Kremen. Taka verska strpljivost je pa potrebna in brez nje pogine naša, država. Vi bi pa. najbrže hoteli propad državo in zato pisarite o škodljivosti verske strpljivosti. — Tako je stališče g. Kremena in «Domoljuba» o verskem nravnem šolstvu, ki je obema v sramoto in v kvar ljudstva. (Stanovnikovega atka) vnet agitator, bivši dacar, sedaj v državni finančni službi Rudolf Simončič iz Horjula je bil dne 14. maja 1921 obsojen na 50 dinarjev globe ali en dan zapora in na povrnitev sodnih stroškov, ker je na kazniv način agitiral za klerikalno stranko. Po vasi Podol-nica je namreč govoril, da ne smemo biti s strankami, ki so proti duhovnom in da moramo gledati pod kakšno vzgojo pridejo naši otroci, ker on da ne pozna tako slabega človeka, kakor je nadučitelj Anton Urbančič. No, pa je dobil agitator atka zasluženo plačilo. Simončič mora sedaj oditi dne 27. septembra v Škofjo Loko in ga zato vsem somišljenikom prav toplo priporočamo. (Iz Stične.) Najlepši vzgled, kako izvajajo klerikalci v praksi Kristusova načela, nam nudi zadnji katoliški shod v Stični. Katoliški govorniki, ki so oznanjali Kristusove nauke v nedeljio na katoliškem shodu, so povabili takoj v ponedeljek v Stično italijanske meše-tarje in priredili nakupovanje živine po. katoliških načelih. Dočim plačujejo Italijani živino po 20 do 26 kron ;a kg. so obljubili laškim mešetarjem naši katoliški govorniki, da bodo mogli kupovati živino po 10 do 15 kron kg v upanju, da bodo s tem prav po »krščansko« zaslužili nekaj tisočakov. Pa imeli so smolo. Na semenj so prišli tudi ti presneti samostojneži, ki morajo imeti povsod svoj nos in jih niti katoliški shod ni mogel odvaditi te lepe navade; odločno so nastopili proti tako nesramnemu oderuštvu «katoliških» govornikov. Posledica tega protesta je bila, da so jo morali za blagor svojih žepov vneti »katoliški* govorniki popihati, kmetje pa odgnati ogorčeni, ker se jih vleče za nos, živino domov. (Klerikalni odmev iz Zibike!) »Sa-mostojnežev reši nas o Gospod!* Tako vzdihuje in si trka na prsa naš vrli mladenič M. Vajdec, klerikalni general in vodja majhne klerikalne čete, ki obstoji skoraj iz samih milih ženic in pa Marijinih deklet. Mož pa ima Jako malo pod svojim plaščem še manj pa fantov ker so ti bolj prebrisane glave kakor on. Če pa pride še kdaj do volitev, tedaj mu pa še to četo razpršimo. — «Samostojnež». (Naši kandidati za cenilno komisijo za odmero dohodnine za Brežiški okraj so tovariši: Franc Kene ml., posestnik, Globoko, p. Brežice; Janez Prebil, posestnik, Imeno, p. Podčetrtek; Alartin Kozinc, posestnik, Prečna Lokva, p. Sevnica. — Kot namestnika pa volimo tovariše: Blaž Habinc, posestnik, Arnovec, p. Videm; Ivan Maček, posestnik, p. Pilštanj; Franc Valant, posestnik, p. Sevnica. — Tovariši kmetje in obrtniki! Razglasite to listo po vsem brežiškem okraju, glejte, da bodo vsi naši somišljeniki volili samo te kandidate. Tovariši, na delo, da ne bodo krivi odločevali o vaših davkih! — Okrajni odbor SKS. v Brežicah. (Šmarje pri Jelšah.) V nedeljo dne 4. t. m. ob 3. uri popoldne je bil v Ha-bijanovi dvorani shod, ki se ga je udeležilo okoli 300 ljudi. Mod temi je bilo tudi mnogo klerikalcev, ki so hoteli v početku nagajati. Ko jim je pa bilo zagotovljeno, da bo vsakemu dana prosta beseda, so se pomirili ter kakor drugi pazljivo poslušali zanimiva izvajanja poslanca Jo s. Drofenik a. V temperamentnem govoru je slikal delovanje naših poslancev, ki imajo pred očmi le blagor kmgta, naroda in države. Temeljita in resnična izvajanja so izzvala glasno odobravanje in prejšnji najhujši klerikajni nasprotnik je javno priznal, da je zapeljan in da ni mislil, da bi v SKS. bilo toliko resnega in poštenega dela, in vspeha, za kmeta. Nato smo vsi soglasno glasovali za zaupnico poslancem SKS. Končno je tovariš Drofenik priporočal, da se pri volitvi cenilno komisije za odmero dohodnine zjedinimo vsi, brez razlike na stranko za skupnega kandidata. Po zborovanju so se zbrali zastopniki vseh občin in se posvetovali o ustanovitvi županske zveze. Upamo, da se to posreči. (Iz Št. Jurija ob južni železnici.) V lepem, po svojih glasovi tih Ipavcih daleč poznanem Št, Juriju, je imel dne 11. t. m. naš tovariš poslanec Drofenik zborovanje, kateremu je predsedoval odlični naš pristaš tovariš Ur-1 e p. Po kratkem pozdravu je oddal besedo tovarišu poslancu. Tovariš Drofenik je povedal, da ostane meja za izvoz živine še vnaprej odprta in je priporočal kmetom, da naj živine ne koljejo. Tudi naj v lastnem interesu dajo popisati vso živino. Govoril je dalje o prehrani kmetske živine, o ar-madnih konjih ter o senu s posebnim ozirom na sušo. Modremu koraku, katerega je tozadevno ukrenil so vsi navdušeno pritrjevali: S posebnim zadoščenjem pa smo slišali, da je vzela SKS. zlasti na piko banke, ki s svojim trgovanjem silno dražijo življenske potrebščine. Tudi v tem pogledu hočejo potrebno ukreniti, kar so zborovalci z zadovoljstvom odobravali. — Govoril jc Kmetje, skrbite za nove naročnice in naročnice svojemu glasilu! Somišljeniki, pristopajte k „Ekonomu", osrednji gospodarski zadrugi I o kmetski zavednosti in nezavednosti in kako se mora slednja umakniti prvi, ako hočemo, da bodo kmeta vpoštevali. Za vzgled je navajal socialistične organizacije, njih napredek in uspeh. — Govoril je tudi o delu ter nam stavil za vzgled Nemce, ki so v svoji veliki domovinski ljubezni sklenili, da bodo vrhu predpisanih ur delali še po "2 uri za državo. Posnemajmo jih tudi mi in zato proč z lenarenjem ter čvrsto vsi na delo. Tovariš govornik pomiluje in obžaluje dr. Korošca, ki je padel v nesrečne Gosarjeve mreže, iz katerih ne bo več častne rešitve. Ostro obsoja Korošcev demagoški in šuntarski govor na Brezjah ter pomiluje našo dobro kmetsko ljudstvo, ki ne more še izpre-videti, kam vodi nesrečna in ponesrečena Koroščeva taktika. Dalje omenja tovariš poslanec davčni načrt, katerega je predložila Brejčeva vlada. Bog ne daj, ko bi ga JSaS. ne bila zamenjala z boljšim, s katerim so kmetje letno za 270 milijonov na boljšem! Govoril je o nedeljeni slovenski Štajerski spojeni z Mežico in Prokmurjem, ki naj tvori našo bodočo pokrajino z Mariborom na čelu. Ta predlog je bil kot resolucija no, ker kmetski delavec je član družine in zato živi tako kakor njegov gospodar. Danes trpi vse podeželje od tega, ker poljedelec ne more prodati svojih pridelkov tako, kakor bi jih moral. Meščanski krogi imajo moč v državi in zato ne pride delo poljedelca do veljav©. To je naša rakrana, ki se pa more ozdraviti le z organizacijo vsega podeželja, ne pa s hujskarijo poljedelca proti poljedelskemu delavcu in obratno, ker poljedelski pridelki so delo obeh! Zato pa kmetje in kmeti-ški delavci, ne ^poslušajte hujskače, temveč vsi v organizacijo, vsi v kmetsko stranko in tedaj ne bo živel bolje samo kmet, ampak tudi kmetiški delavec. Politične vesti. Shod v Murski Soboti bo v nedeljo, dne 25. t m. ob 11. uri dopoldne na Glavnem trga Poročajo naši poslanci tovariši Dobnik, Mrmolja in Drofenik. Somišljeniki, udeležite se shoda polnoštevilno! kali Madžarov. Nekateri modrijani so pogruntali, da bi bilo najbolje, če bi mi skupno z Italijani — to se pravi mi bi se bili, Italijani bi pa tekli — pregnali Madžare. Ne bo moke iz tega kruha. Madžari in Avstrijci se naj le pretepajo in tudi če zasedejo Madžari vso Avstrijo, je za nas vsejedno. Mi smo izpolnili trianonsko pogodbo, da jo bodo tudi Madžari pa naj gledajo Avstrijci. (Lepi zastopniki!) Zavezniški za- Protič, je končno vendar pričel s svojo akcijo, da razbije radikalsko-deinokrat-sko koalicijo. V «Balkanu» je izdal v ta namen proglas, v katerem je razvidno njegovo stališče napram sedanjemu sprejet soglasno. O kandidatih za voli- p0;|jtignemu položaju. Proglas je podpi- ... .. . „,,.,„,. „„ stopniki v Baranji, ki bi morali čuvati (Akc.jaStojana Protiča ) Zadnja na- ^ ^ ^ ygi lk l]oni. da naših_Henkalcev, ^rbijanec Stojan ^ rezaK pravico nain! Zato pa tev v cenilno komisijo za odmero dohodnine je omenil, da naj se združijo vsi za nepristranskega, poštenega moža, tudi če ne bo iz naše stranke. S toplim priporočilom in nagovorom na zbrane poslušalce, da naj se združijo v edino pravi kmetski stranki, je zaključil svoj vspodbudni in le za dobrobit svojega naroda vneti govor. — G. Zupane, pristaš JDS., je stavil razna; vprašanja ter na nje dobival izčrpne odgovore. Gospodu poslancu je priznal, da je delovanje poslancev SKS. velikega pomena in velike važnosti ter mu prav prisrčno čestital na velikih uspehih ter želel še večjega napredka. — G. U r 1 e p je z iskreno besedo priporočal več koristnih stvari, ki so vzbujale pozornost ter izzvale »oglašanje. Zahvalil se je tovarišu poslancu za toliko njegovo požrtvovalnost ter izrazil zaupanje njemu in njegovim vrlim tovarišem poslancem. S toplim pozdravom in z zahvalo navzočim je zaključil zborovanje. — Želimo le eno: Zdravo zrno, ki je bilo vsejano, naj rodi stoteren sad! Ko kmet bo kmetu v spravo roko dal, Potem bo v silni slogi trdno stal. Vsem križem in težavam bode kos, — Ker nihče vlekel ga ne bo za nos! (Iz Ponikve ob južni železnici.) Dno 4. t. m. nas je obiskal naš neumorno delavni poslanec, tovariš J. Drofenik ter priredil pred gostilno g. M. Z d o 1 š k a shod, na katerem se je -zbralo čez 300 ljudi. Z vso pazljivostjo so sledili zborovalci poučnemu govoru tovariša poslanca. Zvedeli smo mnogo novega in zelo zanimivega. Pojmi so se nam v mnogih vprašanjih razbiatrili. Prepričali smo se, da nas vodi edino SKS. do pravega cilja. Zato se pa moramo vsi kmetje ujediniti v SKS., da bomo potem skupno nastopali za svoje koristi, katere mi sami najbolj poznajo glas no smo sprejeli resolucijo, m o. naj tvori vsa Štajerska s Prekmurjein in Mežico eno upravno ozemlje s pokrajinsko vlado v Mariboru. Za otvoritev meje živini smo soglasno izrekli tovarišu ministru Puclju in vsem poslancem SKS. svojo zahvalo ter popolno zaupanje. Saj so se ti za naše koristi zavzeli tako, kakor še nihče drugi. Spoznali smo, da so naši poslanci zares pravi narodni zastopniki, ki hočejo koristiti svojemu narodu in naši novi in lepi državi in zato naj bodo gotovi, da jih hvaležno ljudstvo ne zapusti! (Križevci na Murskem polju.) Dne 8. septembra je sklicala »Delavska zveza C ven« shod v Križevcih, na ka terega je povabila tudi govornika iz Ljubljane. Shoda se je udeležilo okrog 50 ljudi, večinoma poljedelcev. Ljubljanski govornik, neki Zupane, je klo-"basaril o osemumem delavniku, ki da ga je treba upeljati tudi pri kmeti-škem delu. Na široko je seveda tudi razpravljal, kako da kmeti izrabljajo kmetske delavce in končno tudi ni pozabil na visoke davke, draginjo in slič-ne stvari, ki so sploh demagogom priljubljene. Vsled njegovih izvajanj je prišlo do hudih prerekanj in le malo je manjkalo, pa bi se znašel slavni govornik zunaj — pod kapom, ker za prazne čenče ni v Križevcih prostora. — Gospodom pri krščansko socialni delavski zvezi v Ljubljani pa prav resno polagamo na srce, da premislijo, kake posledice morejo nastati, če si; hujska kmetskega delavca proti kmetu. Naj pomislijo ti frakarji, da nima kmetski delavec prav nobene skupnosti s tovarniškim. Hujskati delavca proti poljedelcu je lahko hi tudi hujs-karija k štrajku ni težavna. Toda posledice! Gospoda pri kršČansko-social-ni delavski zvezi je v resnici silno pametna. Samo poslušajte, kako Lno investicijsko posojilo, ki bo intabulirano na vse železnice, zgradbe in ceste, ki bodo zgrajene s tem posojilom. Posojilo Vam daje dalje 7 odstotkov, kar ne dobite v nobeni banki in nobeni hranilnici. In obresti se Vam štejejo že ol 15. septembra, tudi če podpišete posojilo šele sedaj. In kar je glavno. O d dohodkov tega posojila ne plačujete nobenih taks, nobene dohodnine in nobenega davka. Kmetske občine, hranilnice in posojilnice, zadruge in društva, bodite dobri gospodarji, bodite rodoljubi in podpišite državno sedemodstotno investicijsko posojilo. Mi hočemo, da se uravna država po naših željah, storimo zato tudi mi svojo dolžnost do države! Sramota onim bojazljivcem, ki so podpisali avstrijska vojna posojila, ki pa ne podpišejo našega gospodarskega, posojila. Slovenski kmet, pokaži, da si steber države! (Invalidi-slepci) so podpisali v Beo-. gradu vse svoje prihranke na državno posojilo. Dali so državi svoje oči in sedaj še svoj denar. In Vi? — (Zastoj izvoza živine v Italijo.) Te dni je zaostalo na progi od Ljubljane do Rakeka okoli 300 vagonov živine, ki je bila določena za izvoz v Italijo. 16,655.820 32,806.935 17,735.158 19,814.436 10,642.248 30,389.288 1,151.026 2,542.749 Dočim smo bili leta 1919. še na 2. mestu, smo leta 1920. že na predzadnjem. Stvar se boljša. (Srbi ne plačujejo davkov) En primer, kako lažejo naši klerikalci, ko pravijo, da ne plačujejo davkov Srbi. V Beogradu je bil prodan notel »Moskva« za 46 milijonov kron, vsled česar je bilo treba plačati taks v višini 2.600.000 kron. Omenjamo samo še, da je veljal hotel Moskva, kljub temu, da se je silno trosilo z denarjem, nov le 1,300.000 dinarjev. Taksa je znašala torej še enkrat toliko, kakor je pa veljal hotel nov. Obrtnik. | Obrtniške vesti. (Obrtna razstava v Mariboru) zasluži več pozornosti, kakor pa se ji posveča. Škoda, da se je priredila ob času Ljubljanskega velikega sejma. Razstava kaže pridnost mariborskih obrtnikov, ki so se res vztrajno oprijeli dela, takoj po preobratu. Cene izdelkom so primerne. Za prihodnje treba več reklame in primernejši čas. Pose-čajte mariborsko obrtno razstavo! (O predlogu za prepoved točenja vina in alkohola ob nedeljah, praznikih in sobotah.) Ta predlog je povzročil minister za narodno zdravje, ki je mo-hamedanec, torej vere, ki prepoveduje pitje vina. Kristjani, ki pijemo vino in gojimo vinsko trto, se s tem ne strinjamo ter bo gotovo predlog padel v vodo. Predno pride gospod minister do takih predlogov, naj preskrbi tovarne, v katerih se bo grozdje uporabljalo za kake druge namene, kakor se to vrši v Ameriki. Samo uničiti vinorejca pa ne gre. Vemo, da je brezmerno uživanje alkohola nesreča za narod. To pa se da odpraviti samo z vzgojo in ne z radikalnimi naredbami. Izda pa se naj zakon proti onim živalim v človeški podobi, ki ne poznajo mere! Tak zakon bo posebno koristen za pijance okrog «Pijanega gospodarja«. Dobrega čevljarskega mmelnn za navadna, kakor tudi IliU IO Ud boljša čevljarska dela, vzamem takoj, zraven dam tudi stanovanje za več let brezplačno. Prednost imajo oženjeni čevljarji brez otrok. Naslov pove uprava ,.Kmetijskega lista" pod št. 45. Vsem okrajnim odborom in zaupnikom SKS.! V nedeljo, dne 25. t. m., so volitve cenilnih komisij za odmero dohodnine. Skrbite, da bodo naši kandidati povsod naznanjeni, da bo vsak naš zaupnik, vsak naš volilec znal, koga ima voliti. Glejte, da se vsi naši somišljeniki volitve udeleže. Določite iz vsake vasi agilnega zaupnika, kateri dobro pozna vse občane, da bo opozarjal naše somišljenike na naše kandidate. Ti zaupniki morajo biti ves čas na voliščih! Kmetje, obrtniki, zdaj je Vaša ura! Kakor si boste postlali, tako boste spali! Ne pozabite, koliko nečuvemh krivic Vam so storili klerikalni ovaduhi, ki so bili nezakonito določeni kot zaupniki Tovariši, sedaj je čas, da se napravi konec vnebt.vpijočim krivicam, zato volite može, ki so poštenjaki in imajo srce za kmeta in obrtnika! Hlode smrekove, mecesnove borove, hrastove in druge, kakor tudi „DRVA" za kurjavo, kupuje po najvišjih cenah tvrdka Lavrenčič &Co., lesna industrija in trgovina = Ljubljana, 1 Dunajska cesta št. 47. Pohištvo, primerno za vse sloje, trpežno izvršeno, in po ceni, kakor tudi vsakovrstna tapetniška clela priporočata brata Sever v Ljubljani, Gosposvetska cesta št 13 (Kolizej). HLODE vsake vrste, gozdne parcele, deske in trame kupuje lesna družba Ilirija" v Ljubljani, Kralja Petra trg St. 8. Veletrgovina z vinom in žganjem Boibecher i drag Novo mesto, Zagreb, BeSacrliua (Hsnat) Glavna zaloga: Novo mesto, Ljub'janska cesta št. 229; priporoča svoje veliko skladišče raznih vin, kakor : domače, štajersko, hrvatsko, sremsko, banatsko, dalmatinsko. - Vina v buteljah najboljše znamke. Prodaja se od 50 litrov naprej. ljpTAMPinp JANT.CERNE)\1 V LJUBLJANA J i^Hfck POZOR! NIZKE CEHE! Pletene ročne košare za potovanje, razno žimo, fino :: morsko travo, afrik :: Vam nudi po nizkih ceu&h Anton Merhar, pletarski mojster Ljubljana, Sv Petra c. 22. V trajno deln se sprejme ?J0T pletarski pomočnik za stulkano delo. I. SASNDRiN LJUBLJANA vEiiks zalogo usakovrsta ga debelo MESTNI TRG 6 Obrtniki in obrtnice, naročite se na ».Kmetijski list" in pridno mu dopisujte! Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, bndiljke, zlatnino ln srebrnino kupite najceneje pri trvdci Ivan Pakiž Llubljmnl, Stari trg it. 20. Kmetje, podpirajte po svojih močeh obrambno društvo „JugosIovensko Matico"! za bika ali te-lico, ki ne gre po plemenu, 2 kravi, ena do 550 kg težka, ima 3 tedne do teleta, draga 500 kg in ima 3 meseca do teleta. — Frano Lovi«, Ljubljana, Tržaška c. 47, Trgovina z železnino Erjavec & Turk „prl zlati lopati" v LJUBLJANI, IfalsazorjBB trg št 7 nasproti kriianiike cerkve prej H&mmer-schmidt- Milhleisen). Zaloga cementa in karbida. Nagrobni spomeniki, grobnice, mavzoleji, marmornate plošče vseh barv za oprave ln sirojarje. lukauanl Izdelki ln dekoraolje, kipi ln portreti po fotografiji, cerkvena kakor vsa stavbna dela. Kamnoseška industrija Vodnik, Ljubljana. Ustanovljena leta 1860. Iz Havra v Ameriko samo €» dni. Edino najkrajše črte preko Havra, Cherbourga in Antwerpna v Newyork. Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja Lv edino koncesionirana potovalna pisarna Ivan Kraker v Ljubljani, Kolodvorska ulica tev. 41, blizu glavnega kolodvora. (Jvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manuiaktur-nega blaga. Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Prodam par osemletnih konj h prsno opremo in lep break. Vse skupaj ali vjak kos po sebe j. — A. M., posestnik, Jakovica 12, p. Planina pri Rakeku Zamenjam Kupim večjo množino bukovih drv (in tudi drugih trdih drv) franko vagon nakladalna postaja. Cenjene ponudbe na naslov „DRVA", poštni predal štev. 21, f © C f v v V) m © # i « Maribor. * IBBBSI Kmetovalci! | Blazn kova Velika Pratika za leto 1922, je izšla, | Leti šnja izdaja se odlikute po slikah iz uaSe domovine in je posvečeua po/.nanju ? naše države. Bivša Avstrija nam je z vsemi sredstvi zapirala pogled na uaSe seda- I nje dežele, tako, da je le malo Slovencev, ki poznajo uašo bogato domovino, zato H si je štela «PRAT1K^» v dolžnost, da s podrobuim opinom naših južnih krajev a seznani svoje bralce z našo obširno domovino. — Tudi letošnja izd.ija stane 6 K. Kmetovalci I Ne pozabite, da ie Biaznikova Velika Pratika Vade najstarejše kmetsko glasilo I Pratika se dobiva skoro v vseb trgovinah; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J Blaznika naslednikov v Ljubljani, Breg št. IS. I Stroji za obdelovanje lesa. TURBINE. ZVONOVI. Strojne tovarne in livarne, d. d. Ljubljana m i i Ministrstvo financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev. 7% državno investicijsko posojilo 1.1921. v iznosu Din. 500,000.000. Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27./VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava pozivlje na vpis 7% državnega investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000. To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje zapmetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je D. 500,000.000 i/.dan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50 000 serijah po 100 številk, obresti so 7 °lb na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in za to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakršnega koli davka, kolka in takse. Prvi kupon se izplačuj«* 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo V nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generali direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določmem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna vsota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. - Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljevati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, sreskih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921. pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi iste-a. Beograd, meseca .ulija 1921. ' Minister financ: Dp. Kosta Kumanudi s. r. ____i iiiMMMM^MMiiMMBMMl^^MBMBMIl^Bil^^ff"™™™™111™"™^*1*11*^"1111^™™^™ Urednik Ja.»oc> Kuamr Natiauila Delmška UHjtania, d. d. f Ljubljani