LABOD izhaja Štirinajstdnevno v nakladi 2650 Izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO LETO 12 NOVO MESTO, 9. 9. 1986 Letos je imel tozd Ločna dopust v zadnjem terminu, od 26. avgusta pa zopet dela z nezmanjšano intenzivnostjo. poslovni odbor sredi dogajanj Na 3. seji poslovnega odbora so delegati obravnavali predlog skupnih temeljev za pripravo srednjeročnega plana tozdov in delovne organizacije, skupaj s pripombami, ki so jih v prvem krogu razprav o tem dokumentu oblikovali tozdi. V tem srednjeročnem obdobju naj bi prišli po vseh kazalcih v zgornjo polovico naše branže, kar seveda nalaga vsem labodovcem dosledno izvajanje začrtanih poti, kar seveda ni lahka naloga. Tako je osnutku dodan tudi izračun na osnovi ciljev, ki jih hočemo doseči. Ker je na področju planiranja še vedno precej sistemskih neznank, s katerimi se bomo morali srečevati tudi v prihodnje, je težko trdneje zastaviti poti, kljub temu pa nam mora biti jasen cilj, ki ga hočemo doseči, in ta je v predlogu viden in trdno postavljen. Razprava o tej točki je bila živahna. Dotaknila seje kadrovs- kega področja in dinamike rasti zaposlenih v neposredni proizvodnji. Z intenzivnejšo štipendijsko politiko smo začeli v zadnjih letih, iz drugih virov pa skoraj ni mogoče pridobiti delovne sile. Čeprav imamo tudi nekaj del, za katera bi bilo ustrezno tudi priučevanje, je težko dobiti mlade ljudi za konfekcijsko delo. Tako se bo morala dinamika zaposlovanja v omenjenem obdobju še podrejati predvsem štipendijski politiki, kasneje pa bo to razmerje že obrnjeno. Precej je bilo rečenega tudi o področju investicij. Gre predvsem za investicije za izboljšanje pogojev za delo, to je klimo naprave. Posebno v nekaj mesecih nazaj so bile temperature v proizvodnjah celo blizu 50° C, relativna vlaga pa je bila tudi izredno visoka. V takih razmerah počutje delavcev ne more biti dobro, zato je pričakovati padec produktivnosti v tem obdobju. V takih primerih ni dovolj le delno poseči v klimo naprave oziroma v prezračevanje, saj zasilni poseg lahko več škoduje kot koristi. Želene premike bi dosegli s korenitimi posegi, kar ni enostavna naloga. Prvič to zahteva izredno visoka finančna sredstva, na drugi strani pa tudi naši objekti niso bili ustrezno grajeni za take posege. Od tu seje razprava razvila še na ostala področja družbenega standarda, kjer nas tudi še čaka veliko nalog. Ob vse težjih pog- ŠTEVILKA 11 ojih za delo in življenje bi vendarle želeli pomagati našim delavkam doseči primeren osebni standard in j im zagotoviti seveda tudi kar se da visok družbeni standard. Intenzivneje se bo treba lotiti področja stanovanjske politike, preventivnega zdravljenja, dopustov, in predvsem na ta področja vpeljati več strokovnosti in načrtnosti. Predlog skupnih temeljev plana za srednjeročno obdobje bo z vsemi pripombami posredovan delavskemu svetu DO v potrditev. Živahno je bilo tudi ob točki predelave kolekcije za jesen in zimo. Program je zastavljen tako, da morajo biti zadnji izdelki vrhnjih oblačil končani do 15. oktobra, program srajc in bluz pa do 27. novembra. Problem pa predstavlja okoli 100.000 srajc in 53.000 kosov vrhnjih oblačil, ki so že prodani, kapacitet za predelavo pa zmanjkuje. Zato se bo treba dogovoriti, bodisi za nadurno delo ali za predelavo v kooperaciji. Med točkami dnevnega reda je bila tudi obravnava poročila o poslovanju v mesecu juliju. Z dosegom 98,8 odstotkov plana se približujemo želenim rezultatom. Ob dokaj ugodnih gibanjih v juniju in juliju pa lahko še vedno rečemo, da imamo rezerve v zmanjševanju nedokončane proizvodnje in s tem v skrajševanju ciklusa proizvodnje. Na področju osebnih dohodkov je Delta menila, da so pogoji za delo (nadurno delo, doseg produktivnosti...) v enoizmenskem delu občutno ugodnejši, kar se kaže v njihovem primeru in delno tudi v primeru Libne. Ob vidno boljših rezultatih glede na doseg teh v Delti pred nekaj meseci je njihov osebni dohodek (z dodatkom na izmensko delo vred) zopet najnižji. Poslovni odbor je dal pobudo, da odgovorni oziroma prizadeti skupaj s plansko službo in predstavniki PO analizirajo ta gibanja. Ta analiza naj bi bila dodatek k analizi o delovanju novega sistema nagrajevanja oziroma k analizam o dohodkovnih odnosih. PO je sprejel organizacijski predpis o poteku dela na procesnem računalniku in potrdil enoten pristop k aktivnemu odmoru. * Silv sestavku Kaj mora storiti DO in kaj človek sam za svoje zdravje V današnji številki :•:£ — Živahna razprava na seji poslovnega odbora. I gg Delo je izmerjeno — izmerimo še delovne pogoje. :j:$ — Še so možnosti za zmanjševanje stroškov: Elektrika— dragocena in draga energija. jS: 5$: — Šolanje ob delu za doseg naziva tekstilni tehnik je ;Š; zaključeno. ;& O poteku šolanja in mature si preberite na 7. in 8. strani, ji;::: •%:, .•# I delo je izmerjeno izmerimo še pogoje za delo Kadrovska analiza za obdobje petih let nazaj v Labodu kaže, da je le ena tretjina delavk, ki so se upokojile v tem obdobju, dosegla popolno osebno pokojnino, ena tretjina med njimi pa ima invalidsko upokojitev. Torej gre v veliko primerih za upokojitev zaradi izčrpanosti, iztrošenosti, kar ne pomeni samo osebno prizadetost posamezne delavke, invalidke, ampak pomeni to tudi veliko družbeno škodo. Če k temu dodamo še podatek o invalidnosti, povejmo, da imamo na ravni delovne organizacije 38 invalidov 2. kategorije, 18 tretje kategorije, 56 delavcev pa ima telesno okvaro. 1. kategorija invalidnosti je nezmožnost za delo, upokojitev torej. Invalidnost tretje kategorije pomeni za delovno organizacijo nalogo najti delavcu invalidu ustrezno delo, kar steče na osnovi priporočila invalidske komisije. V drugi kategoriji pa gre za delavce, ki glede na naravo svoje bolezni ne morejo delati poln delovni čas. Delajo po 4 ure, za drugo polovico pa prejemajo nadomestila od SPIZ. K temu moramo dodati še nekatere zaključke z obdobnih zdravstvenih pregledov. Ob teh je bilo zaznati določene okvare (izrazitejše so okvare hrbtenice, vida, žil...), ki gotovo izhajajo iz narave dela. Sem pa sodijo tudi vse pogostejše duševne motnje, čemur tudi gotovo botrujejo delo na normo, enostranske obremenitve, monotonija. Vse to govori, da je treba predvsem na preventivi še veliko narediti. Preventiva pa mora zajeti tako humanizacijo dela, s študijem dela, izboljšanje medsebojnih odnosov kot tudi spremenjen odnos delavca samega do svojega zdravja. Zdravje — skrb DO in posameznika Torej lahko delovna organizacija vpliva le na delež procesa, ki bo omogočil zdravega in zadovoljnega človeka, delavca in nato zdravega in zadovoljnega upokojenca, delež te skrbi pa je na vsakem posamezniku. Med našimi nalogami v tej smeri je tudi rekreativni odmor. V svetu je že dolgo potrjena oblika aktivnega odmora kot nova kvaliteta, ki krepi zdravje delavca in na drugi strani daje ob večjem zadovoljstvu tudi večje delovne rezultate. Zato ni dilem glede odločitve, saj je aktivni odmor za naše razmere in našo naravo dela že nujnost. Kot rečeno, pa bo to le delček prispevka v humanizaciji dela. Za svoje zdravje moramo odgovorno ravnati tudi doma, izven delovnega prostora. Za to pa je še vedno potrebno spreminjati mišljenje, nekatere ustaljene norme in tudi vrednote. Zavedati se moramo, da je zdravje največ, kar imamo, in zato ga moramo čuvati. Sem pa vsekakor ne sodi izčrpavanje do onemoglosti. Za zdravje veliko pomenita oddih in dopust. Ne gre samo za prekinitev vsakdanjega dela, ki ga lahko med dopustom zamenjamo za drugo. Gre tudi za prepotrebno spremembo okolja, za druge klimatske razmere, kar vse lahko »napolni naše baterije«. Ko v Labodu razmišljamo o organiziranosti enotnega dopusta za celotno delovno organizacijo, je prva zagotovitev zadostnega števila kapacitet na morju in v planinah ena najtežjih nalog. Brez zadostitve tega pa enotni dopust ne bi imel nobenega pravega pomena za delavec, torej tudi za delovno organizacijo ne. Tudi tu pa je potrebno spremeniti način razmišljanja. Še vedno je ponekod dopust predvsem priložnost za opravilo domačih del in regres predvsem za kakšen nakup. Regres bi moral biti strogo namenski! Strogo namenski je tudi bolniški dopust. Pa je zares vedno na- menjen zdravljenju? Nihanja v odstotkih bolniškega dopusta v določenih mesecih, ko so domača opravila bolj množična, je v nekaterih tozdih (upravičeno) spodbudilo organe upravljanja k ustanavljanju posebnih komisij za nadzor med bolniško. Bolnemu človeku seveda nikakor ne gre odvzemati te osnovne pravice in končno tudi dolžnosti pozdraviti se, skrajno neodgovorno in tudi nehumano pa je izkoriščati bolniške dopuste za raznorazna opravila. Problem bolniške ni nov, zato je treba temu vprašanju posvetiti pozornost, prerezati izkoriščanje tam, kjer je le-to prisotno (sodelavke v proizvodnji že vedo, kje gre za izkoriščanje bolniškega dopusta), ter bolnemu človeku omogočiti, da se pozdravi. Tu bo treba še veliko narediti na širjenju zdraviliškega — preventivnega zdravljenja, s čimer se naše sindikalne Organizacije že vse bolj spopadajo. Na drugi strani pa gre tudi za obvezo bolnega človeka, da zdravnikova navodila spoštuje, da ne podcenjuje bolezni, sicer števila invalidnosti ne bomo mogli zmanjšati. Študij dela Da bi se izognili nadaljnji rasti telesnih okvar in invalidnosti, pa bomo morali bolj strokovno pristopiti tudi k tehnološkim in tehničnim vprašanjem. Naše proizvodnje zahtevajo natančen študij dela, študij gibov. Ni vseeno, kako delavka za šivalnim strojem sedi, v kakšni višini ima naslonjalo stola, pod kakšnim kotom pada svetloba na delovno površino... Vsetoježecela znanost, ki pa je pri nas še vedno ne upoštevamo dovolj, ali pa je še ne znamo vključiti v naše delo. S tem pa ogromno zamujamo. Iri končno odnosi Mnogo večji vpliv imajo na zdravje in na počutje sploh, kot je to videti na prvi pogled. Zdravi odnosi bodo, če bomo povsod in vedno znali ceniti v delavki, delavcu predvsem človeka. Razvrednotiti človeka pomeni blokirati njegova prizadevanja, sposobnosti, s tem pa zaviramo tudi naše skupne rezultate. Te pravice pa nima nihče, ne po položaju ne kot osebnost. Zdrave medsebojne odnose pogojujejo tudi dobra organizacija dela, jasne odgovornosti in zadolžitve. Kljub temu da smo v Labodu med prvimi ponudili delavkam zajtrk, poskrbeli za primerne tople obroke malic, širili počitniške kapacitete, poskusili z glasbo v proizdovnji doseči več sproščenosti pri delu, pa še bi lahko naštevali prizadevanja v smeri humanizacije dela, imamo še veliko za postoriti. Naša družba je vse preveč poudarjala le doseg plana, norme, kvalitete, in bila pri tem kratkovidna. Posamezna prizadevanja za humanizacijo dela so prešibka oblika zavarovanja delavcev, njihovega zdravja in počutja sploh. Za to je treba načrtovati celo paleto aktivnosti, ki morajo biti usklajene in strokovno vodene. V teh mora sodelovati cel tim strokovnjakov, saj morajo te poseči tako na področje organizacije dela, psihologije, sociologije, sociale... Le tako bo v bodoče moč dosegati želene rezultate in le tako ne bomo več »proizvajali« invalidov. S tem pa bomo zares tudi dokazali, da je v naši družbi človek največja vrednota. Na prvi seji komisije samoupravne delavske kontrole na ravni delovne organizacije. Predsednik tega organa je Rado Zupan iz DSSS, podpredsednica pa Ljubica Dobrotič iz Delte. Vodja pravne službe Perič je prisotne seznanil z nalogami, na osnovi tega pa so člani sprejeli program dela. Med prvimi nalogami so si zadali analizirati nadurno delo in izkoristek strojne opreme. do konca leta lahko še veliko postorimo Pred dvema mesecema smo sicer zaključili polletno poslovanje, delavci so poslovne rezultate obravnavali na svojih organih upravljanja, vendar ne bo odveč, če se še enkrat posvetimo njihovi analizi ter oceni možnosti, kako le-te izboljšati. Nasploh lahko ocenimo, da proizvodni rezultati niso bili slabi. Planje bil sicer dosežen z98 odst., vendar to predvsem zaradi organizacijskih in kadrovskih težav v tozdu Zala (90odst. plana), katere se vlečejo že od leta 1985. Sicer pa pri doseganju norme podatki izkazujejo porast proizvodnosti za 2,2 odst v primerjavi s polletjem lanskega leta (spodbuden podatek, vkolikor ne gre pri tem za prelivanje neupravičenih bonifikacij oz. podaljšanega dela v normo). Na področju zalog beležimo že drugo leto napoved precejšnjo količinsko in vrednostno upadanje tako zalog surovin kot tudi gotovih izdelkov (količinsko smo zaloge surovin v primerjavi z lanskim polletjem uspeli znižati za 53 odst., zaloge gotovih izdelkov pa za 10 odst.). Povečale so se nam le zaloge nedovršene proizvodnje, in sicer za 32 odst. Njim moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti ter predvsem s pravilnim in rokovno usklajenim krmiljenjem ter dobro organizacijo proizvodnje doseči, da bodo proizvodni ciklusi krajši. Za stroške ugotavljamo, da so se nam povečali za več, kot je bilo planirano, najvišja odstopanja pa zopet beležimo pri stroških neposrednega materiala, ki predstavlja v strukturi porabljenih sredstev največji delež. Zelo so nam porasle tudi obresti za obratna sredstva iz razloga nizkega deleža lastnih poslovnih sredstev. Področje porabljenih sredstev nam kaže, da ta še vedno naraščajo hitreje kot celotni prihodek, kar opozarja na to, da s cenami svojih proizvodov ne uspevamo slediti porastu stroškov, predvsem iz naslednjih objektivnih razlogov: — ob izdelavi kalkulacij na začetku leta nam niso znani dejanski pogoji za gospodarjenje; — povečevanje, konkretno na trgu konfekcije; mnenja Tik pred zaključevanjem pa še zadnji ogled kolekcije bluz in kril. — ob 50 odst. angažiranju proizvodnih kapacitet v izvoz nam nerealen tečaj dinarja povzroča precejšen izpad dohodka; — cene konfekcije beležijo relativen padec zaradi manjše kupne moči prebivalstva. Sicer pa moramo biti z izterjavo dolgov od naših kupcev zadovoljni, saj smo s posebno akcijo ob polletju dosegli, da seje neplačana realizacija zmanjšala na samo 100 milijonov din. Doseženi poslovni rezultati so nam omogočili, da smo si na ravni delovne organizacije izplačali povprečni OD v višini 77.463 din. Odgovorni delavci v Labodu se zavedamo, da poleg zunanjih negativnih dejavnikov, kateri vplivajo na slabše poslovanje konfek-cionarjev kot tudi Laboda, obstajajo prav v vsakem okolju tudi notranje rezerve, s koriščenjem katerih je moč poslovanje izboljšati. S tem namenom smo si s sklepom PO zadali za nalogo, da izdelamo projekt, s katerim bi analizirali možnosti izboljšanja našega poslovanja na vseh področjih, da bi se na tej podlagi po poslovnih rezultatih uvrstili med najuspešnejše konfekcionarje. Vzporedno s to nalogo, katera bo zaradi svoje kompleksnosti zahtevala daljši rok, potekajo v strokovnih službah tudi ostale aktivnosti, usmerjene k edinemu cilju — izboljšati poslovanje. Naj navedemo le nekatere od njih: zaradi dejstva, ker nimamo navedenega stroškovnega knjigovodstva, smo si zadali za nalogo, da začnemo izdelovati dodatne analize poslovanja delovne organizacije, katere bi nam omogočile ugotavljati dohodkovnost posa- meznih proizvodnih programov na domačem trgu, izvoznih nalogov. Prve takšne analize so bile že narejene, dokazale so, da so nam tovrstne informacije zelo koristne. Ob njihovi izdelavi pa smo naleteli na več problemov zaradi neustrezno »sortiranih« podatkov v naših evidencah. Zaradi tega je med mnogimi drugimi tudi naša naloga, da pri izdelavi ter dograjevanju računalniške programske opreme poskrbimo za ustrezno izkazovanje podatkov. A. KIRM, dir. DSSS elmior praznuje 50-letnico Uspešen obisk v holandskih firmah Predstavniki Laboda so bili pred nedavnim na obisku pri holandski firmi Elmior, ki letos praznuje 50-letnico. Z Elmiorjem sodelujemo že sedemnajst let, zadnji pogovori pa so ponovno potrdili, da je to sodelovanje za oba partnerja zelo ugodno. Ob svojem jubileju je Elmior odprl nove najsodobnejše prostore za pripravo dela, za centralno skladišče in za še nekatere druge službe. Na poti po Holandiji so naši predstavniki obiskali tudi Melko, z njimi sodelujemo 16 let, Fittex in firmo Maschmayer. Tudi pri teh partnerjih so bili pogovori zelo uspešni in tako lahko trdimo, da ostaja Holandija za Labod tudi za naprej največje izvozno tržišče. 0 ekskurziji V zadnji številki Laboda smo predstavili vtise treh udeleženk ekskurzije v nekatere vidnejše jugoslovanske konfekcijske tovarne. Dodajmo tem vtisom še nekaj mnenj iz poročila o ekskurziji, ki ga je pripravil vodja inž. Nikola Koljanin: Udeleženci ekskurzije v konfekciji »L maj« v Pirotu, v Rudniku in Beku so enotnega mnenja, daje bila le-ta zelo uspešna in pozitivna. Pri primerjavi organiziranosti in opremljenosti naše delovne organizacije s tistimi, ki sojih udeleženci obiskali po Jugoslaviji, so ugotovili, da je strojna opremljenost v vseh DO, ki so jih obiskali, na višjem nivoju. V poročilu je posebej izpostavljena DO Rudnik, ki namenja od 350 do 400 milijonov din za nabavo nove strojne opreme. Opazili so tudi, da so v omenjenih DO večja specializacija proizvodnje in večje serije. Tudi vsi ostali se, tako kot mi, srečujejo s slabšo kvaliteto nabavljenih surovin, pa tudi dobava teh in pomožnega materiala ni vedno tekoča. Težave, s katerimi se srečujejo, so podobne našim, kljub temu pa vse delovne organizacije, ki so jih obiskali, širijo svoje proizvodne kapacitete. Omeniti velja še skrb za družbeni standard, kije prisotna povsod, na izredno visokem in skoraj neprimerljivem nivoju pa je v »L maju«. Poročilo zajema tudi področje računalniške obdelave, ki gaje pripravil mag. Urek. Taje na nizkem nivoju, le Beko pokriva s svojim računalnikom skoraj vsa področja poslovnega sistema (osebni dohodek, materialno poslovanje, osnovna sredstva, saldakonti itd.). Zahvala Upokojenci Delte iz Ptuja se najtopleje zahvaljujemo Labodu, tovarni oblačil iz Novega mesta, naši Delti ter vsem, ki tako zelo skrbijo za nas, upokojence. Nepozabno potovanje in izlet 21. avgusta nam bo ostal še dolgo v spominu, od tega pa še posebno veselo razpoloženje v rekreacijskem centru na Sromljah. Labodu in vsem tozdom želimo še naprej uspešno delo in poslovanje ter kličemo na veselo snidenje! MARIJA VILČNIK Selekcija kolekcije poteka tik pred zaključevanjem. Namen te je izločiti iz kolekcije modele, ki ne ustrezajo bodisi po stilu ali po ceni. Širši krog odgovornih, od nabave prek priprave dela s prvimi avtorji modelov (kreatorji) pa vse do prodaje sodeluje pri selekciji kolekcije. Tako pride do kupcev zares izbrano število modelov, ki predstavljajo Labod. elektrika — dragocena in draga energija Kako, kje in koliko električne energije in denarja bi še lahko prihranili? Vse vrste energije so vse večjega pomena, zato moramo biti pri porabi še kako racionalni in previdni. Racionalna poraba energije pomeni trošenje v potrebnih količinah, s čemer je zagotovljeno zadostno napajanje za vse uporabnike, in na drugi strani pomeni to prihranek pri stroških. Med vrstami energije je električna energija v naših proizvodnjah ena večjih postavk. Inž. Blažič iz razvojne službe je analiziral njeno porabo in obnašanje posameznih tozdov do te dragocene in drage energije ter ponudil tudi določene usmeritve za racionalno porabo in dosledno obnašanje za naprej. Opozoril je na kvaliteten odjem in s tem na racionalno porabo električne energije z več zornih kotov. Sem sodi tudi prizadevanje za čim nižjo konično moč. To pomeni, da moramo časovno čim bolj enakomerno porazdeliti porabo električne energije. Konična moč namreč pomeni največji, vsaj 15 minut trajajoči odjem v mesecu dni. Merimo ga s posebnim inštrumentom. Iz analize je razvidno, da dosežejo stroški za plačilo konične moči tudi do 70 odst. skupnega zneska za porabljeno energijo sploh. Torej je neenakomeren odjem še kako drag! Zato je nujno težiti k zmanjševanju konične energije. V svetu obstajajo računalniški sistemi za nadzor, opustili, tisti iz druge skupine so ^ z njim prekinili za pet tednov, tretji pa so jo pili naprej. Ker so upravičeno sumili, da je kuhana kava bolj škodljiva kot filtrirana, so prostovoljce razdelili tudi glede na način, kako so jim pripravljali to poživilo. Tudi ta poskus je pokazal, da kuhana kava povečuje količino holesterola v krvi. Ker pa je doslej znanih tudi že nekaj raziskav, ki takšne zveze niso mogle dokazati, so raziskovalci zelo previdno sklenili: človek, ki ima v svoji krvi preveč holesterola, naj se kave najraje izogiba. parfum »Parfum« piše Colette, »nedoumljiv čar, vladajoč nad živaljo in človekom, razkošje, ki se mu noče nihče odpovedali, spona, temni in brezdanji izvor vsemogočne ljubezni...« S temi zvenečimi besedami je francoska pisateljica opisala čas. ki obdaja to skrivnostno tekočino. Toda Colette govori le o moči in privlačnosti parfuma, ne govori pa o mnogih . tisočih cveticah ki žrtvujejo cvetne liste, ne govori o živalih, ki dajejo življenje za ta prijeteh duh, in ne o trudu in delu, ki ga vloži človek za dokončno obliko parfuma. Na to ne pomislimo niti mi. niti za hip, kadar stoji pred nami skromnejša ali dragocenejša steklenička z lesketajočo se in zapeljivo vsebino. Pozabljamo na dolgo, težavno potovanje parfuma od nastanka do prodajnega pulta. Njegov roman se začenja na daljnih cvetnih nasadih v Ameriki, nedostopnih kotičkih Tibeta, azijskem gorovju, skrivnostnih ploščadih na Kitajskem. Iz vseh strani sveta so surovine in vonji, potrebni za njegov nastanek. Veliki cvetni nasadi, ki preživljajo tisoče in tisoče ljudi, so inspirirali mnoge pesnike: aleje pomaranč, grmiči jasmina, njive sivke, razsežne grede, polne vrtnic; in vendar niso nič drugega kot surovina, predvidena za najbolj izumetničeno torturo... Pol grama na stol Komaj se roža razcvete, že jo oropajo nežnih cvetnih listov in jih s kemičnimi procesi popolnoma razkrojijo. V rokah kemikov postanejo olja in esence, osnove za parfume. Vsako leto pogoltnejo laboratoriji neštete tone najnejžnejših cvetnih listov. f m '1 I I | šopek modrosti Krepost pogosto ni nič drugega kakor vljudnost duše. i;:;!; Previdnost in zaupanje sta dobri stvari, toda tudi z njima je treba ^ biti previden in zaupljiv. Kjer je sodišče, tam so tudi krivice. pj:) Imeti rad človeštvo je nujen pogoj za vsako plemenito srce. novice iz sveta Amerika močno povečuje uvoz tekstila in konfekcije Washington — Najnovejši podatki ameriškega ministrstva za trgovino kažejo, da je v letošnjem prvem polletju ameriški uvoz tekstila povečan za 22 odst. kar v vrednosti pomeni 17 odst. več oziroma znaša 11,4 milijarde dolarjev. Ti podatki pomenijo v strokovnih krogih tudi jasen dokaz, da Reaganova administracija ni uspela zaustaviti poplave uvoženih izdelkov. Uvoz tekstila v državah EGS Genova — Podatki dežel, iz katerih uvažajo države EGS, kažejo, da je med njimi kar 28 dežel v razvoju. Pregled uvoza vseh držav, s katerimi dela EGS na področju uvoza tekstila in konfekcije, pa kažejo v primerjavi z letoma 1984 in 85 naslednjo sliko: I985 I984 Argentina 9.238 3.703 Bangladeš 1.634 1.772 Bolgarija 7.240 6.075 Brazilija 83.069 68.6I9 Kitajska I07.066 96.II8 Kolumbija 4.211 4.828 Južna Koreja 72.581 69.330 Egipt 31.046 32.792 Gvatemala 55 I28 Haiti 186 520 Hongkong I06.I75 H7.174 Madžarska 16.150 20.053 Indija 58.465 68.887 Indonezija 14.967 I2.052 Makao 17.466 18.693 Malezija 10.264 H.244 Mehika 4.041 7.046 Pakistan 53.687 39.398 Peru 10.450 II.02I Filipini 8.188 7.859 Poljska I7.092 I5.261 Romunija 36.620 37.084 Singapur 3.854 5.590 Šri I.anka 5.705 5.008 Čehoslovaška 39.034 36.738 Tajland 35.I58 27.458 Urugvaj 7.079 7.967 Jugoslavija 7I.559 64.436 Skupno 834.278 7%.655 Zahvala ob prerani boleči izgubi hčerke Stanke Kotar iz Kostanjevice se iskreno zahvaljujemo lO OOS Labod, tozd Libna Krško, upokojencem Laboda, sosedom, še zlasti Blažekoviče-vim in Koljančičevim, ki ste mi pomagali v težkih trenutkih in jo spremili na njeni zadnji poti. Enaka hvala tudi župniku za opravljen obred. Žalujoča mama Krojno risanje na koncu 4. letnika je bila ena zadnjih nalog pred maturo. Tako resno, kot so se lotili tega izpita, so slušatelji delali prav pri vseh predmetih in zato je bil ves strah pred maturo odveč. Po končani maturi je bila še zadnja seja izpitne komisije. Razred je tudi »»zrelostni izpit« opravil 100-odstotno. Na to se pa že lahko pije! matura Zadnje dni v avgustu so opravljali maturo delavci Laboda in Novoteksa, ki so se pred dobrima dvema letoma odločili za šolanje ob delu. Šolanje je organizirala kadrovska služba, izvajalec pa je bila mariborska srednja tekstilna šola. Ker je imela večina slušateljev pred tem narejeno dvo-ali triletno šolo, so najprej opravili diferencialne izpite, četrti letnik pa je potekal redno. Šolanje ni bilo lahko, saj je zajemalo številne strokovne predmete in predmete, kot so matematika, samoupravljanje, tuj jezik in slovenščina, predmeti torej, ki so precej razširili obzorje slušateljem. Težko je opisati vse napore, ki pa so bili poplačani z uspešno opravljeno maturo. Šele potem ko so slušatelji že prejeli diplome, ko je bil uradni del že zaključen, so odprli srca in izpričali vse hudo in tudi vse lepo, kar je spremljalo njihovo šolanje. Veliko vsega je bilo, za spomin pa bodo ostali seveda le lepi trenutki, in tudi teh ni bilo malo. Združevali jih bodo še dolgo, čeprav je bil razred v ^ Novem mestu zelo heterogen — g najmlajša slušateljica je bila stara 19 let, najstarejši pa 41. Kot rečeno, pa je bilo šolanje « vzporedno z Novim mestom, kjer , J* '•*•*» /wA* utlxL M, h*e *ss, ^ Za našo delovno organizacijo in za Novoteks pomeni ta oblika šolanja dobrodošel način za pridobivanje kadrov. Koliko nam pomenijo, pa sta izpričala tudi generalni direktor Laboda Milan Bratož in direktor Novoteksa Pavlin, ki sta se tudi udeležila zaključne slovesnosti v Novem mestu. Izrekla sta pohvalo slušateljem in predavateljem ter se, tako kot tudi slušatelji sami in predstavniki šole, zahvalili za velik in uspešen delež kadrovsko-socialne službe, Dragici Nenadič ter Tatjani Mare-sič za uspešno organizacijo izobraževanja. Znanje na s šolo dobljeni osnovi bo nujno dograjevati, se še izpopoljnjevati, stalno pridajati novih in novih znanj, in to na prav vseh področjih. Saj gre za znanja, ki se jih nikoli do konca ne naučimo. Šolanje je bilo zelo dobro organizirano, kar so poudarili prav vsi slušatelji, predstavniki šole in predavatelji. Torej matura je za nami. V Delti so pridobili kar 14 konfekcijskih tehnikov, Temenica 3, Ločna 3, Commerce enega in Libna šest. Povejmo še, da je bila povprečna ocena na maturi v Novem mestu 3,6. Ocena, ki pove, da snov ni bila lahka in da so se vsi slušatelji dobro pripravili. Prepričani smo, da bodo naši novi konfekcijski tehniki tudi v bodoče uspešno združevali teoretična in praktična znanja in da se z zaključkim šolanja ne bodo nehali učiti! Ob zaključku šolanja za program tekstilnega tehnika (šolanje ob delu) se delavkam KSS zahvaljujemo za trud, ki ste ga vložile v organizacijo in izvedbo tega programa. S tem je bilo trem našim delavcem in delavkam omogočeno, da so pridobili več splošnega in strokovnega znanja, tozdu pa, da je pridobil prvi strokovni kader s srednjo izobrazbo. Upamo, da bomo skupaj nadaljevali s takšnimi prizadevanji. Hvala. DIREKTOR: . ________ŠTEFAN NEMEC> Maturantje z direktorico svojega tozda, Krničarjevo. niči' Uboda^Krnfža ‘k™’ inr^rga^acije ter ekonomike dela (desno). Prisotni sta bili tudi predstav- IPlUIs! Tekstilna šola v Mariboru domuje v eni najlepših stavb tega mesta.