8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 Primorski nevmk *0Si”“u4 plačana v gotovini r Abb. postale 1 gruppo Lidia oOO lir PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ovcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Leto XXXVI. Št. 69 (10.589) TRST, nedelja, 23. marca 1980 ŠE EN NAUK dolgotrajna zadeva bivše ste- karne i j *Vetrobeh v Zavijati spa-tkn 1\er^tyrnno med tiste gospodar-mJtlibene p°iave• ki so kakor Ijain 1ustvarieni za to, da zrah-® * dolje rušijo zaupanje de-0r ” nn°žic in prebivalstva v ■ ne oblasti, ki bi morali skr-in,,..Za Vsestranski napredek dr-ne skupnosti. beUy‘n° °b strani razne oblju-or’ 1 so tih osrednji in periferni ta, dali a zadnjih letih - od-se je belgijska družba Gla- 1'erbei umaknila iz Trsta in pre- pustil ■ u 1TSla 1 *aveljsko steklarno novo vajm' dn‘Žbi SIRT ~ in uP°šte-Potita' Samo Vismeno obveznost tfrij 1m m^nistrstvu za indu-n, 10, • Russa 26. septembra la-jj yr° ie enotnemu odposlanstvu ^eviln'h 710 evem *zmed njegovih b0 ‘‘»leslj« romanj v Rim zagotovil, Vprašanje preosnove SIRT jj '3Wo rešeno najkasneje do osnov°ve^ra. Finančno klitje pre-iaontt ,3e bilo tudi v glavnem obi)o7„]on°, saj je po ustreznih vrsti °stdl’ & so jih prevzeli po ie!na Tn!Nstrstvo za industrijo, de-| Krožn-andna druzba «Friulia», Vie ! sk3ad za gospodarske po-od lastniki družbe SIRT, riiliinrli"10 Predvidene naložbo 68 PtiliLj br ruanjkalo le posojilo 6 Po kreditnega zavoda 1C1PU, lifco , 0Peracija, pa čeprav z veka ~mudo. vendarle lahko stela jpjLi udi Evropska premogovna «!)oi ' arska skupnost je že dala P°tila ^stanek na operacijo, ital 01 katere naj bi v Trstu (oj *eden izmed največjih obra-fce[ d Proizvodnjo specialnih je-je „n- oropi^mKljub vsemu temu klavno propadel. l«*ya bi bilo nelogično mis->ara,ja -,e Pobuda propadla samo OfJrp,1 .,e9a, ker je kreditni zavod Ijoio e Posojilo, ki bi predstav- na na- trerJsrni kot desetino finančnih Uovp T' Potrebnih za uresničitev i>erjefVarne- Zato je toliko bolj nendomneva, da se za tem vkde p-1'0™™ umlkom 1C1PU in ®P!i»nft n* zn°la ali ni hotela ne„a 11 na dokončni sklep kredit-Podrgzav°da, ki ji je navsezadnje Menihi’ res skrivajo interesi do-ttidi v .Q°v (n Italiji in morda jekln. tuHniR za katere bi nova len Pomenila dodatno zaostri-dle..ar°dne konkurence v pro-^ P specialnih jekel. gospodarski položaj v *j° je tak, da takih udarcev. Sl^en Je propadla nreosnova j(j > absolutno ne more prene-Pit,0, semdesetim delavcem bivše S>nWinc. rEreher* (štiri leta v figi, llni blagajni) se je zdaj pri-te (r,°t^b delavcev bivše steklar-ikunn- n r ,.se odločiti za pravočasno Kitično ukrepanje. Slepomi-Piruj 1 neuresničljivimi integralih Proslimi conami je demago-ki s’ Zavračanje realnih možnosti, *Ot0r ^dijo, je zločin. Trst mora I*°Ioža■ sv°je karte: zemljepisni Jtdr3 J10 skrajni severni točki Krhkega in Sredozemskega lije na severovzhodni meji lta-*ke „ °b vzhodnem robu E vrop- %l(ao dejanske veljave le z I Poten -3° našega gospodarskega \Q C!a,a v vse oblike mednarod-j t(gij-Sor3elovanja, ki so nam do-K « aziroma za katere razpo-ftlcuir? s potrebnimi strukturami, tradicijami in z med-^i instrumenti. Glavni ste- ithf zaške ekonomije so danes ht^nisče, terciarne dejavnosti %tTi'e in visoke stopnje ter i n-I ttt?i>if'a dejavnosti je treba Jiijj ' do največje možne mere 'Onito ’zvenpriložnosti za učin-*taja - nastopanje ti tej smeri ob 4, in so vsem predobro zna-' "liti ° N1 morali ponovno orne I ^oa nn tcm mestu. Če je Trst npkai pomenil v evropski I* i« Mio pač zato. ker m‘ie0*03 ’n se razvil v funkciji Jkfloi? evropskega zaledja. In e t>e,jP gospodarske strukture so ^»Os. n,> takšne, da je mesto brez NAJVERJETNEJŠA REŠITEV JE SESTAVA VLADE KD-PSI Predsednik republike Ferlini poveri danes mandat Cossigi Glasilo PSI pogojuje vstop v vlado z ustreznimi programskimi obvezami in z obnavljanjem narodne solidarnosti RIM — Predsednik republike Pertini je zopet prisiljen na delovni konec tedna. Včerajšnji dan je posvetil razmisleku o stališčih in predlogih za rešitev vladne krize, ki so mu jih sporočili na hitrih posvetovanjih preteklih dni, ki jih je vodil v njemu značilnem hitrem tempu. Že danes pa bo sprejel kandidata, ki mu bo poveril nalogo, da skuša sestaviti novo vlado. Skoraj gotovo bo pozval na Kvirinal istega Cossigo, ki je ko- maj odstopil, prav tako je Ie še malo dvomov, da bo mandatar vložil vse napore, da sestavi vlado KD-PSI. Socialisti potrjujejo tudi v današnjem uvodniku strankinega glasila, da so «priprav!jeni sprejeti neposredne odgovornosti v vladi*, obenem pa naglašajo, da bodo sprejeli to obvezo «le če se bo izplačalo, če bo smer pravilna*. PSI postavlja zato kot pogoj izdelavo vladnega programa, ki naj hkrati ustreza nujnostnemu stanju in potrebi po reformah, ker bi šlo drugače zgolj za krpanje krize. «PSI ni pripravljen sprejeti nobene rešitve, ki bi ne šla v smer obnavljanja narodne solidarnosti*, poudarja uvodničar in nadaljuje, da «perspektiva za pogajanja, ki jo je odprl centralni komite PSI, ne more v nobenem primeru izpasti kot razbitje v vrstah levice*. Pri tem direktor «Avantija» Intini, ki je podpisal uvodnik, izraža mnenje (in bržkone tud’ u-panje), da bi bilo nesmiselno, da bi KPI ne uvidela večjih jamstev v večini, v kateri bi imeli socialisti ključni 'položaj, od tistih, ki bi jih lahko nudila enobarvna vlada KD ali pa nestalna ravnotežja. Člankar zaključuje z ugotovitvijo, da se odpira glede možnosti vodenja italijanskega demokratičnega ustroja ključni teden, svari KD naj sprejme odločitve brez nadaljnjega slepomišenja in poziva vse stranke k odgovornemu zadržanju. Vladna kriza je seveda predmet uvodnikov v vseh strankarskih glasilih. «Kakšno vlado bo dobila Italija v trenutku, ko preživlja najhujšo krizo?*, se vprašuje član vodstva KPI Macaluso v današnji ravi vsako leto vrsto akcij z namenom razvijanja in ohranjenja revolucionarnih tradicij NOB. Mednje sodi na prvo mesto kurirčkova pošta, ki jo pripravljajo že polnih 18 let. Letošnja je posvečena rojstnemu dnevu predsednika Tita in dnevu mladosti, pripravam pionirjev na krepitev splošnega ljudskega odpx>ra in družbene samozaščite, 35-letnici osvoboditve in 70-letnici rojstva Edvarda Kardelja. Kurirčkova p>ošta je včeraj odšla na px>t iz p>etih slovenskih krajev, med drugim primorski krak iz Ajdovščine. Ob tej priložnosti je bila na 'Rtovem trgu v Ajdovščini veličastna prireditev, ki se jo je udeležilo veliko število pionirjev in pionirk, bivših borcev, pripadnikov jugoslovanske armade in prebivalcev. Na slovesnosti je o pomenu narodnoosvobodilne borbe spregovoril predsednik medobčinskega sveta zveze socialistične mladine Slovenije severnoprimorskih občin Veno Premrl. Nato so prvi nosilci kurirčkove pošte sprejeli torbico iz rok nekdanjih partizanskih kurirjev, prebrali pismo predsedniku Titu, zatem pa odnesli torbico mimo obeležij in spomenikov NOB, proti vipavskemu Križu, Dobravljam, Sedlu in Črničah, kjer je kurirčkova piošta tudi prenočila. Na slovesnosti v Ajdovščini so pripravili tudi prisrčen kulturni program, na katerem so sodelovali pionirji in pionirke iz ajdovske občine. Mladi p>a so z žarom v srcih zap^eli tudi piesem »Za domovino s Titom naprej*. _ In še eno _ pomembno obeležje je imel včeraj odhod kurirčkove pošte iz Ajdovščine. V Ajdovščini je bila namreč pred 35. leti ustanovljena prva slovenska vlada. Med svojo potjo po Primorski bo torbica s px>što obiskala vse primorske občine, (dd-ja) ...............................................................................................i..a URADNO NOTO BODO JUTRI IZROČILI V PANAMI Iran zahteva uradno izročitev šaha PANAMA — Iranska vlada bo jutri uradno zahtevala od Paname izročitev bivšega šaha Reza Pahlavija. V imenu iranske vlade bo zahtevo predala p>anamskemu ministrstvu za zunanje zadeve delegacija, ki jo vodi svetnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Parsi, ki bo danes prispel v Panamo. Po panamskem zakonu bo zadnji datum Za predstavitev zahteve po izročitvi zapadel pirav jutri. Medtem pa je panamski sodni minister Rodriguez Včeraj izjavil, da ie bivši šah popolnoma svoboden in da lahko zapusti njihovo državo kadarkoli hoče, če ga je kaka druga država pripravljena sprejeti. S to izjavo je praktično preklical januarske trditve ministra za zunanje zadeve Typaldosa, da je Reza Pahlavi pod nadzorstvom nacionalne garde in da nima dovoljenja, da zapusti Panamo. Tako ostaja vprašanje, v kakšnem sodnem položaju se pravzaprav nahaja bivši šah v Panami, š« vedno odprto. V zvezi s šahovim zdravstvenim stanjem se je oglasil ameriški predsednik Carter, ki je poudaril, da mu bo vsekakor pomagal za čimbolj uspešno zdravljenje. Govori se, da bodo Pahlavija lahko celo sprejeli na zdravljenje v kako ameriško vojaško bolnico v Panami, kajti kmalu bo moral na ponovne preglede zaradi eventualne operacije. Na svetovnem političnem prizorišču pa je Iran še vedno prisoten predvsem v zvezi z dogajanjem z ameriškimi talci. O njih bo odločalo 270 članov novega iranskega parlamenta, ki bodo izvoljeni v dveh volitvah. Prve so že potekale 14. marca, druge pa bodo verjetno 4, aprila. Prav v zvezi s prvimi volitvami so sedaj v Iranu v teku precejšnje polemike, kajti vedno bolj se širijo v uradnih krogih dvomi, da so bile marsikje velike nepravilnosti, predvsem na voliščih, kjer je bila večina volivcev nepismenih, (nf) TRŽAŠKI DNEVNIK ZA PREMOSTITEV DEŽELNE KRIZE ..N. i •>' - ’ ! --- . SEJA UPRAVNEGA SVETA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA —------------------------- ■ ^ vi KD IN PRI SPREJEMATA PREDLOG Kljub hudim finančnim težavam ZA SESTAVO TRIBARVNEGA ODBORA doslej zelo uspešna sezona SSG Ugodno mnenje neposredno zainteresiranih strank o predlogu socialistov - Negativna ocena komunistov Po zadnji, tretji odložitvi izvolitve novega deželnega predsednika in odbora se je začela nova faza političnega preverjanja. Osnova nadaljnje razprave v okviru posameznih strank ter medstrankarskih pogajanj je tokrat predlog socialistične stranke o sestavi nove ve čine, ki naj se naslanja na politiko deželne solidarnosti in ki naj obsega v vladi poleg krščanskih demokratov tudi socialiste in republikance. Bodo stranke tokrat z novo, še ne preizkušeno politično formulo našle tisti sporazum, ki je potreben za rešitev deželne krize in s tem za učinkovitejše reševanje neštetih odprtih vprašanj in bo torej 2. aprila, ko se bo deželna skupščina ponovno sestala, končno prišlo do glasovanja za izvolitev novih upraviteljev? Deželna javnost, .pričakuje pozitiven odgovor. Včeraj sta se medtem sestali deželni vodstvi krščanske demokracije in republikanske stranke, da bi se izčrpneje ,,izrekli o socialističnem predlogu. - Krščanski demokrati so se sestali v Casarsi in niso o zaključkih svojega zasedanja izdali še nobenega uradnega sporočila, po neuradnih vesteh pa lahko sklepamo, da je v njihovih vrstah ta predlog prodrl. Deželno vodstvo naj bi namfeč pozitivno ocenilo možnost sestave tristrankarskega odbora, ki pa naj vsekakor sloni na deželni solidarnosti. Tudi republikansko vodstvo, ki se je sestalo pod predsedstvom deželnega tajnika Barnabe in ob prisotnosti člana vsedržavnega vodstva stranke Di Reja, v bistvu spreje ma socialistični predlog, «ki je najbolj, primeren za sestavo.čim širše možne koalicije v okviru demokratične solidarnosti,» kot je rečeno ,v tiskovnem poročilu, ki ga je stranka izdala' ob koticu včerajšnjega sestanka. Republikanci izražajo potrebo. da se čimprej premosti predolgo trajajoča deželna kriza, zlasti ker obstajajo še vsi emergenč-ni pogoji, ki so leta 1978 privedli do sestave večine demokratične so lidarnosti. Znatno drugače ocenjujejo seda nji položaj na deželi komunisti, ki so tudi na zadnji seji deželnega sveta zavzeli dokaj ostro stališče. Deželni tajnik Rossetti je namreč tv intervjuju za glasilo ;KPI 'Uriita, ki bo objavljen v današnji ‘števil |ki, kritično ocenil dosedanje zadržanje ne le krščanske demokracije; temveč, tudi nekaterih drugih strank- Potem ko je obrazložil raz loge, ki so narekovali njegovi stranki, da je'izstopila iz pogajanj, je dejal, da perspektiva sestave tri-strankarske deželne vlade ne ustreza kritičnosti trenutka, ki ga preživlja naša dežela. Vsekakor pa bo KPI izrekla dokončno mnenje, je dejal Rossetti, ko se bo hipoteza tribarvnega odbora pokazala za iz vedljivo. Za komunističnega dežel nega tajnika je ta formula'vseka kor izraz odstopanja' od politike deželne solidarnosti, ker v bistvu sprejema diskriminacijski odnos krščanskih demokratov do komunistične partije. KD še vedno brez pokrajinskega tajnika Tudi predsinočnja seja novega pokrajinskega odbora KD, ki se je zavlekla pozno v noč, ni privedla do nobenega konkretnega zaključka in tako je pokrajinsko vodstvo stranke še vedno brez svojega tajnika. Kljub mrzličnim notranjim pogajanjem preteklih dni, se namreč v okviru novoizvoljenega odbora ni izluščila zadostna večina. Odbor se bo zato ponovno sestal v torek, 1. aprila.' 1 • , < • Od jutrišnjega dne do 4. aprila bo avtomobilistom prepovedano par- kirati na obeh straneh Ul. Nobile v tistem njenem delu, ki gre od Ul. sv. Frančiška do hišne številke 4 ter na Ul. sv. Frančiška med hišnima številkama 70 in 72, vendar ie na strani parnih številk. Od 1. aprila mleko dražje Pokrajinski odbor za cene 'je odredil, da se 1. aprila podraži pasterizirano mleko v nadrobni prodaji. Litrski zavojček bo stal 520 lir, pollitrski pa 260 lir. Povišanju cen je botrovalo navitje cene ob izvozu za 24 lir pri litru, čemur so sledile še dodatne podražitve v predelavi, pakiranju in razdeljevanju mleka. Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je na svoji zadnji seji razpravljal o izvajanju u-metniškega programa in pa o finančnem stanju gledališča. Iz poročila umetniškega vodstva je bilo razvidno, da je potek letošnje sezone povsem pozitiven, da so bile vse dosedanje predstave, ne glede na sporna mnenja kritike v zvezi z nekaterimi od teh, v glavnem dobro sprejete in da je bilo med temi predstavami nekaj kar izrednih postavitev. Zasedba pri raznih predstavah je tako urejena, da lahko ansambel, kljub omejenemu številu svojih članov, istočasno nastopa z več predstavami. To je o-mogočilo, da se je zadnje čase število predstav izredno povečalo in doseglo 157 ponovitev. Izredno pozitivna je bila v letošnji sezoni tudi izkušnja z gosti; v okviru ansambla sta namreč sodelovala Anica Kumer, članica Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, in Marko Simčič, član Mestnega gledališča ljubljanskega, ki sta s svojim nastopom vnesla osvežitev v ansambel in pripomogla k njegovemu uspešnemu izvajanju. 'Vidni postajajo tudi sadovi igralske šole, saj so pri predstavi Vražji fant zahodne strani sodelovali skoro vsi njeni člani in se zelo dobro vključili v ansambel. V primerjavi s'povsem optimističnim poročilom o umetniški dejavnosti v SSG pa je bilo poročilo o finančnem stanju ustanove mnogo bolj ‘ zaskrbljujoče. Vodstvo gledališča je namreč v veliki meri računalo na pomoč dežele, kjer je naletelo na vso pripravljenost in dovzetnost za večni problem slovenskega gledališča. Zaradi deželne krize pa ni bilo mogoče izvesti konkretnih u-krepov. Minister D’Arezzo pa je zavrnil zakonski osnutek Jelke Gerbec o kritju dolgov in rednemu prispevku SSG, s čimer se je oddaljila možnost dokončne in trajne rešitve položaja SSG. Vodstvo gledališča je o nastalem položaju .obvestilo jugoslovanskega zunanjega ministra Vrhovca, sekretarja Zveze komunistov Slovenije Franca Šetinca in predsednika izvršnega sveta SRS Vratušo. Predstavniki'SSG so'nato prosili vladnega generalnega komisarja v deželi Furlaniji -' Julijski krajini Ulllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiintilliiiiill||||iniiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||(||||||||||||||||||||||||i|iiiiiiiiiiiiiiii|i|iii||i«iiii|iuiiiiii||||||||iifi|iii|iiiill|||||llllllllllllllllitllllllllllllllllllllinillllllB VČERAJ SLAVNOSTNA SEJA OB POBRATENJU BUJ Z DEVINSKO - NABREŽINSKO OBČINO Občine Devin - Nabrežina, Buje in Ilirska Bistrica na poti vse plodnejšega in tesnejšega sodelovanja Ovrednotiti je treba vse tiste, kar povezuje ljudi, ter odpravljati tisto, kar jih oddaljuje med sabo. V teh besedah, ki jih je bilo včeraj večkrat slišati v devinsko-na-brežinski občini, je strnjena vsa .vsebina,, včerajšnjega, slovesnega srečanja med predstavništvi domače, devinsko-nabrežinske občine ter predstavniki občinskih skupščin in družbeno političnih organizacij iz Buj in Ilirske Bistrice. Z istrskim mestecem je devinsko-nabre-žinska občina pobratena in je bilo zato včerajšnje srečanje s slavnostno sejo v prostorih turistične ustanove v Sesljanu le nov korak na poti vse tesnejšega in prijateljskega sodelovanja. Z Ilirsko Bistrico pa so se prijateljski stiki šele pričeli, zato pa piša bili nič manj prisrčni in povsem- jasno je, uk vodijo k taksnerrtu pobratenju. «k: naj špodbd&i šb 'd^esnejše sodeii vanje. obeh , .Občih !V\ vseh družbi nih dejavnostih. Pobratenje naj pd-j spešuje medsebojno poznavanje,' spoštovanje • in. , prijateljstvo med prebivalstvi, obenem pa naj prispeva — v duhu osimskih sporazumov — k- razvoju dobrososedskin odnosov med SFR- Jugoslavijo in republiko Italijo, kar bo obenem tudi prispevek k utrjevanju miru v svetu*. Tudi te misli, ki.so zapisane v uradni listini pobratenja- med devinsko nabrežir.sko in bujsko obč>-,no, so bile večkrat ppudprjene med včerajšnjim srečanjem. Poudaril •ih je župan Albin Škerk in pouda ODPRLI SO GA V PREDMESTNI ČETRTI FONDERIA Občinski vrtec dragocena pridobitev za vse Miljčane Skoraj stoodstotno kritjo vzgojnih potreb v občini • Korado Švab za enotnost slovenskih in italijanskih demokratov Otroška vzgoja ne sme bit. monopol učnega osebja, ampak naj bo dragoceno premoženje vse krajevne skupnosti. Odvijati Se mora ob trajnem sodelovanju med vzgojitelji in starši, pomeni naj sredstvo za bogatenje družbine omike in hkrati dejavnik združevanja med občani v duhu demokratičnega sožitja. . _ Nauk nam prihaja izpod Korošcev, kjer leži miljska predmestna četrt Fonderia in kjer je bilo včeraj svečano odprtje istoimenskega občinskega vrtca. V njem sta italijanski sekciji, medtem ko je bila slovenska, kot znano, premeščena po izrecni želji slovenskih staršev v D’Annun-..ziovo ulico, kjer nastaja Slovenski šolski in. .kulturni center. j Slovesnost je privabila na grič, s katerega je krasen razgled na morje in Kras, predstavnike šolskih o-blasti, pastoralnega sveta, svetovalskih skupin na občini in Društva •Slovencev rttiljskd občine, navzoči so seveda bili v prvi vrsti krajevni u-pravitelji z županom Bordonom na čelu. Po blagoslovu, ki ga je izvršil župnik Apollonio, je kratko spregovoril župan in orisal značilnosti vrtca. Ta je bil zamišljen in zgrajen po najsodobnejših pedagoških vodilih, tako da je prav po meri za otroka in vzgojitelja in za takšno vzgojo, ki naj ne bo zgolj pripravne narave, ampak naj preraste ozke _ okvire tradicionalnega pojma o poučnih de- javnostih. Občinski vrtec je sad zavzetega sodelovanja med upravitelji na eni ter vzgojitelji in starši na drugi stfani. Nastal je po navdihu pedagoških izkustev naprednih šolskih krogov iz Modene in potrdil je pravilnost šolske politike, kot jo vodi miljska občina. Medtem ko polovica otrok v Italiji* ne more obiskovati vrtcev, ker teh ni 'o vol j, obiskuje vrtce v miljski občini 436 otrok, torej praktično vsi, a v novem vrtcu je prostora tudi za tiste, ki se jim bodo pridružili spričo demografske rasti v tem mestnem predelu. K besedi se je priglasil (v slovenščini) tudi član upravnega sveta vrtca Korado Švab. Zavzel se je za najširšo demokratično enotnost med Slovenci in- Italijani v boju proti rovarjenju reakcionarnih sil, naglasil pomen omikanega sožitja in prepletanja različnih kultur, poudaril potrebo po celoviti zakonski zaščiti slovenske narodne skupnosti in zaželel čimprejšnjo rešitev vprašanja slovenske osnovne šole v sklopu nastajajočega centra. Medtem ko so se otroci veselo lovili na prostranem igrišču pred poslopjem, je vzgojiteljica orisala pomen bogate fotografske razstave, ki je bila urejena prav za to priložnost ter pozvala javnost k tvornemu pristopu k reševanju vzgojnih problemov, kajti «šola živi tudi od vaših kritičnih pogledov nanjo*, (dg) rila sta jih predsednik bujske občinske skupščine Valentin Jakac ter predsednik občinske skupščine Ilirske Bistrice Bojan Brozina. Za bujsko občino jih je ponovil tudi v italijanskem jeziku podpredsednik bujske skupščine Giuseppe Rota Zanimivo in pomembno je, da jih je vsakdo lahko povedal v svojem jeziku in tudi v tem je znak novega vzdušja, ki je zavelo po osimskih sporazumih v teh krajih ob najbolj odprti meji, kot jo vselej radi označujemo in kot je bila o-značena tudi na včerajšnji slavnostni seji. Kraji, ki so se podali na pot prijateljstva in sodelovanja, imajo iže marsikaj skupnega, najmočnejša vez pa je prav gotovo tista, ki se je skovala med narodnoosvobodilno borbo in odporništvom. Skupne 4rtve- za - iste ■ vrednote so neizbrisen element' povezbhosti. V tem duhu- se je včerajšnje srečanje ^pravzaprav 'začelo, v Predstavniki vseh treh občin so namreč položili pred spomenik padlim v NOB na nabrežinskem glavnem trgu vence in počastili njihov spomin z eno minutno zbranostjo, šele nato se je začela slavnostna seja, ki so se je udeležili poleg številnih predstavnikov gostujočih občin tudi ge neralni konzul SFRJ Štefan Cigoj ter številni predstavniki krajevni!; skupnosti ter kulturnih, verskih, policijskih, šolskih, sindikalnih in dru gih dejavnikov. Slavnostno sejo je odprl župan Škerk, ki se je v svojih pozdravnih besedah spomnil tudi predsednika Tita ter mu zaželel, da bi okreval in nadaljeval svoje nepre cenljivo delo v korist jugoslovanskih narodov in miru v svetu. Ko je nato spregovoril o pomenu pobratenja kot političnega dogodka, ki je usmerjen v boj proti narodnostni mržnji, k utrjevanju prijateljstva med tu živečima narodoma in k ohranjevanju miru v svetu, je opozoril tudi na težke trenutke, ki jih preživlja devinsko-nabrežin-ska občina spričo napada, ki prihaja s strani sovražnikov miroljubnega .sožitja in dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, sovražnikov, ki se pripravljajo na bližnje volitve. O potrebi aktivnega sodelovanja in poglabljanja stikov ob meji za utrjevanje dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter za boljše razumevanje med ljudmi sta spregovorila tudi predsednika iz Buj in Ilirske Bistrice Jakac in Brozina, ki sta izrazila željo, da bi se plodni stiki z devinsko-na-brežinsko občino še razbohotili. Prvi občani so si nato izmenjali darila, župan škerk pa je ob tej priložnosti izročil zlato kolajno bivšemu županu Legiši za njegove zasluge za občino. Priznanja je bil deležen (udi bivši upravitelj Alojz Markovič. Slavnostni seji bodo v bližnji pri- ? v\ i ■ _- hodnosti sledile razne druge pobude. Za 27. april je namreč napovedan izlet večje skupine devinsko-nabrežinskih občanov v Umag. Nad 300 ljudi bo namreč odplulo z ladjo Dioneo. Med njimi tudi nabrežin-ska godba, pevski zbori društva Igo Gruden, in Fantje izpod Grmade, ki bodo v Umagu tudi''nastopili. V kratkem pa bi moral obiskati Nabrežino pevski zbor D. Kette iz Ilirske Bistrice, (dk) za posredovanje. Končno pa je vodstvo . gledališča neposredno zainteresiralo deželne tajnike vseh strank ustavnega loka, kjer je naletelo na izredno dober sprejem in razumevanje. ‘ , : ’ Kljub upanju,,da te bo stanje gledališča tudi tokrat zasilno uredilo,, ostaja realni položaj te ustanove izredno kritičen! S'l. aprilom ne bo na razpolago niti toliko finančnih sredstev, da bi z njimi krili izdatke za mesečne plače osebja. Zato u-pravni svet poziva ansambel, da vztraja na svojih mestih, kajti kakršnakoli prekinitev dejavnosti v gledališču bi bila h usluga tistim, ki tej dejavnosti nasprotujejo. U-pravni svet se obrača tudi na celotno slovensko in italijansko javnost, na vse kulturne in javne ustanove, organizacije in društva, da podprejo njegovo upravičeno zahtevo po ustreznih podporah in posebnem zakonu, ki bi ščitil slovensko gledališče. Kot italijanski državljani imamo Slovenci pravico zahtevati od države, da reši položaj naše osrednje in najpomembnejše ustanove, ki vrši izredno važno poslanstvo med Slovenci v Italiji in je posrednik, vezni člen med dvema sosednjima in skupaj živečima narodoma. Pridržana prognoza za priletno žensko Sinoči je 78-letna Ferina Moro vd. Kumar iz Ul. della Guardia 42 padla v Ul. della Scalinata in si prebila lobanjo. Bolničarji Rdečega križa so jo našli sredi ceste napol nezavestno. Prepeljali so jo na nevrokirurški oddelek, , kjer pa so si zdravniki pridržali prognozo. Razkrinkani tatovi in prekupčevaici avtov Tržaška policija je prišla na sled francoski tolpi, ki je prekupčevala z avtomobili. Tolpa je kradla avtomobile vrste mercedes in BMW v Nemčiji, natikala jim je francosko evidenčno tablico, nato pa jih tihotapila v Italijo, od tu dalje pa v Severno Afriko. Tržaška policija je konec februarja zaplenila dva mercedesa s francosko evidenčno tablico, ker je v zvezi z njima ugotovila neke nejasnosti. 14. marca pa se je na kvesturi pojavil neki Alain Cuillerier, ki je zahteval pojasnila o izginulih avtomobilih. Policija je kmalu ugotovila. da ima Francoz pri vsej zadevi tudi prste vmes in ga aretirala. Pozneje je . izjavil, da čakajo na letališču v Milanu še ■V.-.m Devinsko - nabrežinski žufan Škerk in predsednik občinske skupščine Buj si izmenjujeta • darila prej. Dr. Petrosino je nemudoma ukazal, naj jih zaplenijo in sprožil široko preiskavo, da bi ugotovil obseg mrež, ki jih je razpredla tol pa. Vso zadevo ima zdaj V rokah namestnik državnega pravdnika A lessandro Brenči. Prispevajte za DIJAŠKO MANCO iiiiiiiiiiiiiiiiumiriiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiimniiimiiiiiiiniininmiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiimiii miniimiimimiiiimimiiiiiiiiiiimimiitmiimimiiiiii PRED SKORAJŠNJO OTVORITVIJO PRI D0MJU Bodo v družbenem centru napisi tudi v slovenščini? Pismo dolinskega župana predsedniku ustanove EZIT, na katero še ni dobil odgovora Poročali smo že, da bodo v soboto 29. t.m. pri Domju v Ul. Mor-purgo odprli nov družbeni center, ki ga je zgradila Ustanova za industrijsko cono v Trstu za vsakovrstne-potrebe in uporabo delavcev podjetij, ki imajo svoje obrate na področju industrijske cone. Center je prav na meji med tržaško in do- iittiimiiiitiitiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiumiuiiiiitiiiiii Odprli so Nauticamp 1980 Nauticamp 1980 je na stežaj odprl vrata tržaškemu občinstvu in se nam v prostorih tržaškega velesejma predstavlja v pisanem razkošju izbire vsakovrstnega blaga, od gumijastih čolničev do tekmovalnih «pošasti», od skromnega šotora, k: ga lahko spravimo v navadno potovalko, do zložljive platnene hišice na kolesih, ki se odpre kot knjiga in je v hipu in brez napora postavljena. Otvoritev Nauticampa je že nekaj let važen in pomemben dogodek za Trst. Važen zato, ker se ob tej priložnosti stečejo v naše mesto svetovne firme, ki proizvajajo plovno in počitniško opremo za kampiranje, pomemben pa zato, ker se na sejmu morske opreme sklenejo številne pogodbe z inozemskimi podjetji, kar 4. RAZSTAVA NAVTIKE, PRIKOLIC IN OPREME ZA KAMPIRANJE URNIK: 15,30-20 Csob.in ned.10-20) Vstopnina: 1.500 lir znižana: 1.000 lir pomaga mestu, da živi in proizvaja ter da si s svojimi proizvodi širi in utrjuje ugled v svetu. Na otvoritveno slovesnost so v velikem številu prihiteli mnogi u-gledni predstavniki političnega, u-pravnega in podjetniškega življenja v Trstu. Med drugimi so bili prisotni tudi vladni komisar Marrosu, deželni odbornik za industrijo Rinal-di, jugoslovanski konzul Benolič, predsednik trgovinske zbornice Mo-diano, predstavnik tržaške občine Colombis, trgovski delegat za Avstrijo Filli, dr. Volpe za kvesturo in predstavniki vseh rodov vojske. Priložnostni nagovor je' imel predsednik tržaškega velesejma Tore-sella, ki je orisal pomen in mesto, ki si ga je Nauticamp pridobil v mednarodnem merilu, obenem pa je opozoril na izredno prostorsko stisko razstavnih prostorov na Trgu De Gasperi; in ta stiska je predvsem kriva, je naglasil Toresella, da se mora naša dežela odpovedati mnogim pomembnim pobudam mednarodnih podjetniških krogov, ki bi radi prav v Trstu prirejali razstave in salone, povezane s strokovnimi posveti in visoko kvalificiranimi simpoziji. Nauticamp 1980 bo odprt občinstvu vsak dan od 15.30 do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 20. ure. Razstava se bo zaključila 30. marca. linsko občino, obsega 16.200 kv. m površine, od katerih 4.270 kv. m pokrite. Center je Ustanova za industrijsko. cono v Trstu zgradila s sredstvi Tržaškega sklada in drugimi, upravljanje pa je predala raznim zainteresiranim javnim ustanovam. V centru je tudi ogromna restavracija z zmogljivostjo nad 1000 obrokov dnevno , in otroški vrtec za 60 otrok z vsemi sanitarijami in drugimi službami. Dolinska občinska uprava, ki je neposredno zainteresirana pri tem centru, je že pred časom, točneje 23. febr.. t l., opozorila predsednika Ustanove za industrijsko cono, da bi morali biti napisi v centru dvojezični, to je v italijanščini in slovenščini, saj stoji na narodnostno mešanem področju in, se ga bodo posluževali tako italijanski kot slovenski delavci. Pismo, ki ga je župan dolinske občine Edvin Švab naslovil na predsednika EZIT, se glasi: ^Družbeni center pri Domju, katerega potrebo je občinska uprava stalno zagovarjala, bo končno izročen svojemu namenu. V imenu občinske uprave Vas želim opozoriti, da se ta center nahaja v neposredni bližini našega občinskega področja, kjer smo — predvsem kar zadeva javne prostore — vselej spoštovali prisotnost dveh narodnih skupnosti z doslednim postavljanjem dvojezičnih napisov, to je v italijanščini in slovenščini. Ker bo omenjeni center na razpolago vsem, tako italijanskemu kot slovenskemu prebivalstvu, Vas želim opozoriti na nujnost po postavitvi dvojezičnih napisov. V slučaju, da tega niste .predvideli ali da imate težave v zvezi s poznanjem slovenskega jezika, Vam javljamo, da smo Vam na razpolago. Želeli bi, da bi nas glede tega čim prej obvestili, tudi telefonsko. Kot primer omikanega sožitja in konkretnega priznanja enakopravno sti naših občanov Vam pristavljamo nekaj fotomontaž, ki se nanašajo na prostore občinskega gledališča-'F- Prešeren' v Boljuncu». Na to pismo župan Švab do Vče raj- ni dobil nobenega odgovora-. Ker bo otvoritev centra že čez nekaj dni, bi bilo zanimivo vedeti, kaj namerava predsedstvo EZIT v tej zvezi ukreniti, saj gre za vprašanje, ki zanima vso slovensko javnost. Divja žival povzročila padec vespista 18-letni Edoardo Iurkic se je včeraj. nekaj po dvanajsti uri, peljal s svojo vespo od Bošketa proti Lovcu. Na ostrem ovinku mu je nenadoma presekala pot divja žival; raje ko da bi jo povoril, je Iur- 1 kic zavozil v zid. Pri trčenju pa je dobil resne telesne poškodbe, , tako da se bo moral na ortoped | skem oddelku tržaške bolnišnire zdraviti kar 40 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Nesrečnemu vespistu so pomagali gasilci in Rdeči križ. Ko so ga vprašali, za katero žival je šlo, je dejal, da je bil to zajec ali fazan, da pa v tre nutku zmede ni mogel prav razločiti. ZAHVALA Iz dna srca se zahvaljujemo dragim prijateljem, ki so pospremili na zadnji poti našega dragega Ferdyja Giorgettija ki bo za vedno ostal v naših srcih Svojci Za vedno, nas je• zapustila naša draga mama in nena \ TONČKA GUSTINČIČ vd. PETAROS Pogreb nepozabne bo jutri, 24. marca, ob 11. uri iz mrtvašnice. glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev. Žalujoči: hči Pina, sinova Lucjano in * Franko, nevesta, zet, brat, vnuki ter drugo sorodstvo r Trst,' 23. marca 1980 V ‘ , ■'. Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ';7‘;;; ZAHVALA Ob izgubi dragega ALOJZIJA GERLANCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali'11 nam izrazili sožalje ter na katerikoli način počastili pokojnika. Žalujoči svojci Voglje, Bani, Repen, Col, 23. marca 1980 ZAHVALA Vsem, ki so na kakršen koli način počastili spomin moža in očeta DARKA K0SMINE se toplo zahvaljujeva. Posebna zahvala SKGZ, Dijaški matič; osebju in gojencem dijaškega doma v Trstu in Gorici, Konusu za doraščajočo mladino pri SKGZ, Društvu upokojencev, Združenju aktivistov, 'Slovenski komisiji PSI, Slori, TKB, SSG, iz Izole, Splošni plovbi Piran ter Slovenskemu deželnemu **' vodu za- poklicno izobraževanje. Duša in Igor Trst, Izola, 23. marca 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in babice MARIJE BELIČ vd. BRAJNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnj* poti, darovali cvetje in vsem, ki so kakorkoli počastili nJ®0 spomin ter sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih. SVOJCI Trst, Repen, Log, Milje, Sydney, 23. marca 1980 . / - onli79lž s; % slsiarisl L7^!65^12 J1,§° lrovz > ur ‘MiVn-i Z A H V A L A-------------- -teUvsKjo onteo- Jbte itejj t(fn, , - ' Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovat ob izgubi dragega LUDVIKA GRUDNA cvetja Posebna zahvala župniku, dr. Grudnu, darovalcem cv in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Žalujoče družine Gruden in ^*veC Zgonik, Reka, Koludrovica, Trst, 23. marca 1980 Ob izgubi naše ZAHVALA BIANKE se zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali. Posebna zahval* župniku Zorku, njenim učencem, rojanskemu pevskemu zbord ter vsem Barkovljancem. Druž!na Frandolič Trst, 23. marca 1980 ■> ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili našei>a dragega IVANA LEGIŠO se iz srca zahvaljujemo. Posebna zahvala sorodnikom, deV’n skemu župniku, Kmečki zvezi in sodelavcem štivanske pap'1-n*ce‘ Vsi njegovi Medja vas, Vižovlje, 23. marca 1980 Trst, 23. marca 1980 22. 3. 1979 - 22. 3. 1980 ROMANO KLABJAN Z ljubeznijo se te spominjajo v5*’ ki so te imeli radi Dolina, 23. marca 1980 Dijaki poklicnega zavoda na izletu v Rimu Kim; mesto zainmivosti, starih iz-‘°Pamn, mesto kulture, politike, in-nittv ' mesto številnih umet-V zgradb, cerkva, muzejev. v Rirnu 6nda' Kaj Sm° VSEga Videli Odpotovali smo z vlakom 11. mar-zve?,er in dospeli drugo jutro na postajo v Rimu, kjer sta fcZ dverna avtobusoma čakala vo-sček gospoda Vinko in Anton Gradi- Važa «e vzbudila ogromna ba. sm a sv- Petra s kupolo, na katero cah \r povzPeli P° številnih stopni-Dana* a^° ,smo obšli na avdienco k drS,’. kj?r nas Je Papež, med . Sinu prisotnimi, pozdravil. Poz-v so objavili tudi v slovenščini časopisu «Osservatore Romano». fim^Po^ne smo si ogledali mesto: . ki forum, Trajanov forum, Ti-v slavolok, Gianicolo. Proti večeru šča or na ogled nogometnega igri-uiimpico in Foro Italico. četrtek smo si ogledali zanimi- Nasiednji cilj je svetovno znanim bil Trg Trevi s vodometom. Tu Vosti cesarskega, krščanskega, re- |Jta,.Ve0knotiremr.T Prišli do znamenitih podze-Sleriii ■ pokopališč - katakomb. Mav Ia j® cerkev sv. Pavla, Trg cert na’ ^an Giovanni in Laterano, Vl“" * Wšli baViiii •‘“Cjzesovim kipom. Pantheon, - - ika Marije Snežne. Nato smo na kosilo v Slovenik t.j. slo- siiu kl zavod za akademike. Po ko-°bšli v Kolosej, ogromen SDnsnc er’ ki priča o mojstrstvu in do r ’ starih Rimljanov. Nato neto apRo*a> zvečer pa v Ulico Ve- hiuzp6**^ sm° s* ogledali vatikanske s0 Je- Tu smo bili celo jutro, ker doi„- niuzeji izredno veliki in imajo sni0 en°. umetniško vePavo. Dijaki iskonCei?bi predvsem številne kipe. zagrne iz davnih časov 'n druge karJi °s?’- Čudovita je Sikstinska poti-;,. S Prekrasnimi freskami, ki spretnost in sposobnost ^__ Angela in drugih slikarjev. J Prosvetnem domu na Opči- ® razstavlja svoja dela ATILIJ KRALJ Razstava bo odprta vsak dan 2j. do 19. ure do vključno marca. Danes od 10. do 12. Ure in od 16. do 20. ure. smo dijaki, kot je navada, vrgli kovanec v vodo in izrekli željo. Ob pogledu na različne kipe smo že z otožnostjo mislili na povratek, ki se je nezadržno hitro bližal. Zvečer smo odšli v Frascati, mestece znano po dobrem vinu, kjer smo ob dobri kapljici in prigrizku razpravljali o raznih občutkih, ki nam jih je vzbudil Rim. Končno je prišla sobota, dan odhoda, dan veselja in domotožja, ki so ga nekateri dijaki že občutili. res poln zanimivosti, veselja, spoznanja in za vse nas nova življenjska izkušnja. Mislim, da ga ne bomo pozabili in marsikdo se bo v Rim vrnil, ker se to mesto vsakomur vrine v srce in pusti nepozaben spomin. Ker nam je izlet prinesel veliko zadoščenja, smo določili, da bomo po vsej verjetnosti odšli naslednje leto v Mtinchen, na južno Bavarsko, kjer bi si ogledali predvsem svetovno znani tehniški muzej. Romana Gulič iiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiillt|I,|lll|,„,|,,,,|,llmi|||ll„„im|MI|imi|||||IM||||||lu|||||||||||n V SALEŽU JE UMRLA PIERINA GRILANC mrngs^mrnsm nuHrZa*lri' Vry/:.“ do 12. ure in ki imajo ri h,0. 0 dovoljenje «D» katego-sta • ?° ze dopolnili 18. leto ra ost' in niso presegli 35 let n, en v posebnih primerih, ki Predvideva zakon. Starši celodnevne šole Domjo-■cmanje se zahvaljujejo uči-^ Jern in vsem, ki so prispevali Uspehu pobude «stojnica». ' / V'' . v , ilu Od včeraj počiva v objemu lju bljene domače grude na zgoniškem pokopališču Pierina Grilanc iz Sa-leža, ki je junija lani dopolnila 85 leto starosti. Vest o nenadni smrti trdožive «nonke», kot so jo krajani ljubko imenovali, se je kot blisk razširila po vasi in okolici ter jo bridko odjeknila, saj je imela pokojna Pierina res veliko prijateljev, ki so Jo tudi v velikem številu pospremili na včerajšnji zad nji poti. Izhajala je iz številne šaleške kmččke družine in v svoji mlado sti tudi vestno opravljala doma kmečka dela. Zatem je pet let preživela v Egiptu, kjer je iskala srečo kot delavka, leta 1932 pa st ie vrnila v rodni kraj in prevzela upravljanje edine vaške gostilne. To svojo gostinsko dejavnost je nepretrgoma in neutrudno opravljala skoraj 48 let vse do pred štirinajstimi dnevi, ko je še stregla nedeljskim gostom in sama spekla domač kruh. Nenadoma pa jo je bolezen priklenila na bolniško po steljo in v nekaj dneh strla nit njenega življenja. Pokojna Pierina je bila zelo živahna, čvrsta, zavedna in iznajdljiva gostilničarka, ki je svojim gostom vedno postregla z domača kapljico in tudi s topiirni obroki čeprav je čisto sama upravljala gostilno in kuhinjo. Bila je odprte ga značaja in se je z vsakomer rada zadržala v prijateljskem po menku. Svojo korajžo in napredno miselnost je pokazala tudi 1. 1941, ko se je kot aktivistka med prvimi vključila v narodnoosvobodilno gibanje, okusila pa je tudi konfi-nacijo, kar pa ni strlo njene volje in značaja, nasprotno, vrnila se je v Salež s še večjim elanom in življenjskostjo. Tako jo bodo tudi vsi ohranili v trajnem spominu. Naj ji bo svojcem pa žal je. (bsj lahka domača gruda, izrekamo iskreno so Mladinci iz Sežane na Proseku - Kontovelu Včeraj je prišla na obisk k Mladinskemu krožku s Proseka - Kontovela delegacija članov občinske konference ZSMS iz Sežane. Po krajšem ogledu obeh vasi in postanku pred spomenikoma padlim, so se domačini in gostje srečali v prostorih krožka, kjer je Sergij Majovski seznanil delegacijo iz Sežane z delovanjem krožka, gostje pa so objasnili položaj in pomen ZSMS ter še posebej komisije za mednarodne odnose. Dali so tudi konkretne predloge za akcije in pobude za nadaljnje sodelovanje. Izlet openske sekcije VZPI na Kozaro Openska sekcija Zveze partizanov VZPI - ANPI prireja v dneh od 25. do 27. app!^ zanimiv izlet na Kozaro, v kfaje, ki nps spominjajo na znapjpnito ir. junaško epopejo partizanskih- bojev. Odhod z avtobusi bo v petek, 25. aprila, oh 7. uri z Opčin. Pot bo vodila skozi Ljubljano do Zagreba, kjer bo kosilo, nato se bo vožnja nadaljevala skozi Novsko do Jesenovca, kjer si bodo izletniki lahko ogle dali muzej ter spomenik žrtvam zloglasnega ustaškega taborišča. Prvi dan se bo zaključil v Banji Luki, naslednjega dne pa bo nadaljevanje vožnje do Kozare. ogled parka in kosilo in nato vožnja do Karlovca, kjer bodo izletniki pre nočili. V nedeljo. 27. aprila, nadaljevanje vožnje preko Vrbovškega jezera. Delnic, Kočevja do Ribnice, kjer bo ogled muzeja suhe robe in orodja. V popoldanskih urah nadaljevanje poti preko Cerknice, Postojne in Sežane. Gre vsekakor za zanimivo pobudo openskih partizanov, ki bodo tudi s tem počastili 35. obletnico osvoboditve. SLOVENSKI KLUB sodeluje s CAPPELLO UNDERGROUND V torek, 25. marca, bo v gosteh TOMAŽ KRŽIŠNIK akademski slikar in oblikovalec iz slovite šole v Krakovu Ob 19. uri bo v Cappelli Underground, Via Franca 17, odprtje razstave njegovih plakatov in likovno-grafičnih knjižic - predmetov za otroke. Ob 20.30 pa bomo v prostorih Slovenskega kluba, Ul. sv. Frančiška 20/11, odprli razstavo njegove zbirke sitotiskov na temo Prešernovih Sonetov nesreče ter preoblikovanih knjig Prešerna, Minattija, Makarovičeve. Ogledali si bomo tudi videokaseto z lutkovno igro, ki jo je tudi oblikoval Kržišnik. Na obe razstavi in na srečanje z umetnikom toplo vabimo. Koncerti Gledališča ijhm« hUuU-t » .. pio^tuUiLI danes ob 11. uri bo ponovno v Avditoriju v Ul. Torbandena. Nastopil bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija, ki bo izvajal skladbe Tartinija, Gounoda, Schuberta in Haendla, to je praktično isti pro gram kot 9. marca. Solisti bodo Fer-nanda Selvaggio, Maurizio Galgani, Corrado Mauerl, Giuliano Polo. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti. Cena 500 lir. Tržaško koncertno društvo prireja v gledališču Rossetti jutri, 24. t.m., ob 20.30 koncert dua Dumay - La-beque — violina in klavir. lEi? vabi svoje člane in prijatelje na filmski večer ALJOŠE ŽERJALA ki bo v petek, 28. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani Aljoša bo predvajal svoje zadnje posnetke in Kraško ohcet. ---•----- Ob tej priliki bomo sprejemali vpisovanja za enodnevni izlet v vinsko klet Dobrovo, ki bo 25. aprila. m GLASBENA MATICA TRST Sezona 79/80 8. abonmajski koncert V petek, 28. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu DUBRAVKA TOMŠIČ KLAVIRSKI RECITAL Na sporedu: Mozart, Brahms, Srebotnjak in Liszt Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 11. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. GLASBENA MATICA Trst Sezona 79/80 7. abonmajski koncert V torek, 25. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KOMORNI ZBOR gledališča «G. Verdi* Dirigent: Andrea Giorgi. Pri orglah in klavirju Aleksander Vodopivec. Prodaja vstopnic v v pisarni CM od 9. do 11. ure ter uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje danes, 23. t.m. ob 15.30 in ob 19.30 v Ljubljani s predstavo Etbina Kristana «Kato Vrankovič*. ROSSETTI Danes ob 16. uri ansambel «Grup-po della Rocca uprizarja «Koncert» Renza Rossa. V abonmaju odrezek št. 7. izmeničen (brez odrezka 50% popusta). Zadnja predstava. ‘ Od 26. marca bo Gledališče iz Rima predstavilo Goldonijevo delo «Pahljača». Režija Luigi Squarzina. V abonmaju odrezek št. 9. AVDITORIJ Danes ob 16. uri ansambel «dell’-Albero preta» predstavlja delo «Ve-nere in pelliccias. L. Modugno in G. Angelilla. Zadnja predstava. I VERDI Pod vodstvom dirigenta Bruna Bartolettija in režiserja Alberta Fas-sinija . o v gledališču Verdi v teku zadnje priprave za «Otella». Prva predstava je predvidena za prihodnjo sredo ob ''O. uri za red A v vseh prostorih. PD SLAVEC Ricmanje - Log V sklopu antološke razstave Avgusta Černigoja v občinski galeriji Babna hiša bo v Kulturnem domu v Ricmanjih danes, 23. t.m., ob 19. uri KOMORNI KONCERT violinista Žarka Hrvatiča in pianista Aleksandra Rojca. Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil 6. REDNI OBČNI ZBOR ki bo dne 27. marca 1980 ob 19.30 v prvem in 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora 2. Obračun in predračun 3. Poročilo nadzornega odho-ra in razrešnica 4. Izvolitev upravnega in nadzornega odbora 5. Sprejem novih članov 6. Razno JAVNI NATEČAJ NA REPENTABRU Repentabrska občinska uprava je razpisala javni natečaj za uradni ško mesto z znanjem strojepisja. Rok za predložitev zadevnih prošenj zapade 30. t.m., vsa pojasnila pa nudi občinsko tajništvo, (bs) PD VESNA prireja v nedeljo, 30. marca, 30 v Jjriškem Ljudskem |«i, *lKSr** <■ utSBžt srečanje S ČimOVNIKOM # Sodeluje MARJO POGAČNIK Vabljeni! PD SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN prireja v torek, 25. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. maj filmski večer ALJOŠE ŽERJALA VABLJENI! S P D T prireja ob priliki smučarskega tekmovanja «KANIN 80», ki bo v nedeljo, 30. marca, na Ne-vejskem sedlu avtobusni Izlet Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11) vsak dan od 11. do 12. ure do vključno srede, 26. marca. KPD PRIMORSKO MAČKOLJE Ijehega društva vabi vo. ._ ščane na . ‘fFoSŽM&P« ki bo v sredo, 26. t.m., ob 20.30 v kleti Riharda Šturmana Dnevni red: 1. predstavitev, diskusija ter odobritev statuta 2. razno. Vabljeni! Pripravljalni odbor KPD Primorsko . Mačkolje ""»■•"lun iimii„„„„111,„||,1|,1i ..............................................iiiiinnimiiiiii.....i..... D; Janes, NEDEUA, 23. marca $on SLAVA 18.216 Vz*^e °b 6.02 in zatone ob fb 77 Dolžina dneva 12.19 — Lu-Ju(^de ob 10.45 in zatone ob 1.07. PONEDELJEK, 24. marca £ SIMON 13 201-? vierai; na j višja temperatura iKT^Omje, najnižja 6,8, ob 18. uri lo Z!?mJ. zračni tlak 1005,1 mb rah-Dilt veter 4 km na uro zahod-čerio ah’a 69-odstotna, nebo poobla-tijfa ’J^orje skoraj mirno, tempera-H^orja 10 stopinj. r°Jstva, fo ^0 SE: Irina Sancin, Mau-Wh!/UicR, ®'sa Chinnici, Matteo IJIVid', ^arab Tedeschi. tli, v, 1 SO: 82-letni Virgilio Domi-Gii, 'letni Cesare Rotaris, 79-letni 6ertnf,pe Larini, 64 letna Bianca hra. a vd. Lupini, 58-letni Bruno letni n TO-letni Attilio Wedlin, 64-hi j, Lar’° Gardossi, 65-letni Giovan-9or 75-letna Concetta Modesti S9.]e,^ren. 24-letni Giorgio Piccolo, (>e j? , Nereo Ipsa, 66 letni Giusep-la o-, £a. 79 letna Antonia Ventrel-Va:lelna Petra Faula Grilanc vd. ^ ar' ?6 letni Rodolfo Kralj. 67- Včeraj - danes SMRTI IN POROKE ^ Takojšnji in brezplačni Pugled vida Recepti za nove leče pri ob-novitvi vozniškega dovoljenja ”^ala za branje, barvanje lee in popravila naočnikov POPUSTI P°TO _ KIN0 _ OPTIKA Marušič Ullca s. Nieold 33, tel. 60227 ZA VAŠO POROKO... «F0T0GRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) letna Sergia Cernigoi, 70-letna Antonia Gustincich vd. Pettirosso, 76-let-na Maria Ledovich vd. Lizzul, 85-letna Maria Rigutti. OKLICI: električar Ivica Žele in gospodinja Ružiča Hemetek, delavec Roberto Bertetti in frizerka Susan-na Waschimal, delavec Attilio Codi-glia in delavka Lucia Pernusi, proizvajalec Paolo Visnoviz in univerzitetna študentka Laura Baresi. uradnik Costantino Topi in uradnica Ma-risa Grabelli, šolski sluga Stelio Zip-poni in gospodinja Dobrila Mojsič, železničar Walter Bole in uradnica Patrizia De Vita, delavec Renato Caffo in uradnica Fabiana Barini, novinar Sergio Sirolla in prevajalka Dominique Marcelle Elisabeth Desa. ye, gasilec Roberto Perosa in uradnica Bruna Benčič, upokojenec E -tore Maselli in upokojenka Giovan-na Ki vela, uradnik Tommaso Costa-gliola in Mignovillo in trg. prodajal ka Laura Bevilacqua, pristaniški težak Walter Pahor in uradnica A-driana Sauli, kemik Fabriz.io Marti-nelli in geologinja Franca Finocchia-ro, hotelir Fabio De Santa in univerzitetna študentka Vittoria Amo-deo, točaj Nevio Hrvatin in trg. prodajalka Adriana Perini. delavec Roberto Rongione in uradnica Orietta Sancin, uradnik Sergio Toncinich in uradnica Patrizia Seren, finančni stražnik Vito Palumbo in uradnica Giuseppina Papi, pristaniški težak Giorgio Opera in uradnica Rosanna Panarella, kemik Pierpaolo Pirona in uradnica Fiorella Sluga, zdravnik Nerio Mase in uradnica Anna Man-to, delavec Carlo Delmonego in delavka Graziella Finderle, zdravnik Pier Luigi de Morpurgo in študentka Anna Maria De Ros, slikar Giovanni Rosset in gospodinja Luciana Bie-kar, uradnik Rodolfo Amodeo in gospodinja Claudia Vassila, sodnik Ignazio Saluzzo in gospodinja Luigia Regina to, uradnik Sergio Dal Mas in uradnica Serena Barovina, risar Giorgio Lucas in uradnica Antonella Destradi. i s&akrA/Pj&sr/ ulica mazalnigj DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. in od 18. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine; tel. 211-001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sest jan: tel. 209-197; Žavlje: tel 213-137; Milic: tel. 271-124. V predprazničnih in prazničnih dneh deluje dnevna in nočna služba nepretrgoma do 7. ure naslednjega dne. To velja za zavarovance INAM. Dnevni poziv tel. 68-441, nočni pa tel. 732-627. LOTERIJA BARI 46 8° 86 72 19 CAGLIARI 21 64 4 62 55 FIRENCE 68 A * 15 81 75 GENOVA 61 70 4 7 10 MILAN 38 45 71 69 62 NEAPELJ 26 53 48 15 50 PALERMO 62 33 11 8 2 RIM 74 21 82 75 32 TURIN 36 r 6 87 21 BENETKE 13 28 40 3 56 ENALOTTO X 1 2 2 X 1 2 2 X 1 X 1 KVOTE: 12 - 7.613.000 Ur 11 — 309.700 lir 10 — 34.800 Ur Planinski odsek ŠZ SLOGA vabi svoje člane in prijatelje alpinizma na dia-predavanje «EVEREST 79» ki bo v torek, 25. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Predaval bo osvojitelj Mount Everesta tov. Stane Belak. f Čestitke Cappslla Underground 16.00—18.00 20.00 «11 dormiglione». W. Allen, D. Keaton. Aldebaran 17.00—22.00 «Amori, vizi e depravazioni di Justine*. Prepovedan mladini pud 18. letom. Nezionale 14.00 «Barracuda». Barv-oi film za vsakogar. Arislon 16.00—22.00 «92 minuti in un'altra citta». R. Blanche, T. Blichmann. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «'L soro mio». J Dorelli, Z. Ara.va, S. Milo. E. M Salerno, R. Pozzetto. Barvni film. Excelsior 16.30 «Kramer contro Kra-mer». D. Hoffman. M Streep. Grattarie!« 16.30 «11 lupo e l agnel-lo». M. Serrault, T. Milian. Feniee 16.30 «Piedone d'Egitto». B. Spencer. Barvni film Mignou 10.30 «Super Bunny in orbita*. Risani film. Filodrammatico 15.30—22.00 «La mo-glie in calores. Prepovedan mla dini pod 18. letom Cristallo 16.00 «L’insegnante al ma-re con tutta la classe». Annama-ria Rizzoli, Lino Banfi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «Io sto con gli ippo-potamis. B. Spencer in T. Hill Anrora 15.30 «Agenzia Riccardo Fin-zi... praticamente detective». Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.15 «Dr. Jekyll e gentile signora». Paolo Villagsio. Vittorio Veneto 15.00 «Animal hou-se». Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «11 tesoro di Matcumbe* Walt Disney. Risani film. Razna obvestila 1. redni občni zbor društva naravoslovcev in tehnikov bo 26. marca 1980. ob 20. prvmi, in„ob 20.3.0. v drugem sklicu v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3.' Vabljeni so vsfjriir se zanimajo1 zn naravoslovne in tehnične vede, tudi tisti, ki niso bili prisotni na ustanovnem občnem zboru in b' se že-ieli ■ včlaniti. Center Solidarnosti (Centro di So-lidarieta), ki ga vodi don Mario Vatta, že dolgo let posveča posebno pozornost problemu mladih, ki so potisnjeni na rob družbe. Za pospešitev svoje dejavnosti Center organizira v nedeljo, 30. marca, ob 18. uri v teatr” Auditorium v Trstu vokalni in instrumentalni koncert. Nastopala bosta vokalni in instrumentalni ansambel «Gruppo Inccntro» ter ansambel «Nuovo Ri-cercare», ki igra na antična glasbila. Prostovoljne prispevke bo Center uporabil za uresničitev tistih ciljev, ki so glavni namen njegovega delovanja. Sindikat slovenske šole . tajništvo Trst, sklicuje jutri, 24. marca, ob 15 30 redno sejo odbora na sedežu SSŠ v Ul. Filzi 8. Dnevni red obsega sledeče točke: delovna pogodba konfederalnih sindikatov; problem nestalnega učnega osebja; izpopol-' njevanje šolskega osebja, razno. Zaželena je polnoštevilna udeležba. Danes slavi 50. življenjski jubilej ALBERT BARACCI. Vse najboljše mu želijo žena Tanja, sinček Robi, tašča Olga in vsi, ki ga Imajo radi. Jutri praznuje svojo 10. pomlad BORIS GRAHONJA. Vse najboljše mu želijo mama, očka, Nataša in nona Jolanda. Te dni je praznoval svoj rojstni dan MARJO BLAŽIČ. Iskreno mu čestita PD Slavec. Jutri praznuje svoj rojstni dan MARIZA KRALJ iz Trebč. Obilo zdravja In sreče ji želijo mama, oče, mož Alfrcdo pa hčerka Fabiana ter sin David. Danes praznuje svoj 3. rojstni dan MARTINA CESAR Vse najboljše ji želijo očka, nama, sestrica Beti ter nona in nono Izleti? Danes praznuje 50. rojstni dan BERTO BARACCI Še mnogo srečnih in zdravih let v krogu svojih dragih mu želijo Ada, Rada, Enco in David Rojc Zveza partizanov - Opčine organizira 25., 26. in 27. aprila 1980 izlet v Jesenovac in na Kozaro. Vpi-sovsnje cd 25. t.m. dr vključno 8. aprila vsak dan od 17. do 19. ure v trgovini pohištva REN AR - Pro-seška ul. 3 - tel. 21-22-55. Ski Union priredi smučarske izlete (tudi za nesmučarje) z avtobusom na Nevejsko sedlo in sicer 30. marca ter 7. aprila v Moso -San Candido. Informacije in vpisovanje na sedežu SKI kluba Union Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459. Tržaška sekcija združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) priredi ob 35-letnici o-svoboditve obisk koncentracijs ih taborišč Buchemvald, Dachau in I Mauthausen. Odhod bc 8. in povra-' tek 14. aprila. Izlet zaobjame tudi obisk Munchna, Weimarja, Dresdna. Prage in češkili Budojevic. Vpisovanje v ponedeljek od 10. do 12 ure pri ANED, na sedežu VZPI - ANPI Ul. Crispi 3, Trst. Revija otroških pevskih zborov PESEM MLADIH 1980 bo v Kulturnem domu danes, 23. marca, ob 17. uri. Prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. MLADINSKI KROŽEK TRST MLADINSKI KROŽEK PROSEK ■ KONTOVEL Organizirata avtobusni velikonočni izlet 6. in 7. aprila na Štajersko in v Prekmurje. Cena je 20.000 lir (prevoz, prenočišče, dve kosili in večerja). Vpisovanje in informacije na SKGZ, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 od 18. do 19. ure razen ob sobotah ali pa na sedežu Mladinskega krožka Prosek-Kontovel. m* GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA HENRY DE MONTHERLANT PORT - ROYAL REZIJA VOJA SOLDATOVIC V sredo, 26. marca, ob 16. uri ABONMA RED I — ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo in RED E - mladinski v četrtek. V četrtek, 27. marca, ob 16. uri ABONMA RED H - ob 20.30 ABONMA RED A - premierski. V soboto, 29. marca, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri in RED F - druga sobota po premieri. V nedeljo, 30. marca, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in RED G - druga nedelja po premieri. Ker ima SNG iz Maribora malo dni na razpolago za gostovanje v Trstu, smo bili prisiljeni združiti abonmaje. Obračamo se na cenjene abonente (redov B, C, F in G) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od srede, 26. marca, od 10.30 do 12.30 (vsak delavnik) ali eno uro pred pričetkom predstav. Prosimo za razumevanje. VAŠKE ORGANIZACIJE Sekcija VZPI - ANPI Združenje aktivistov IZ LONJERJA IN S KATINARE Prosvetno društvo ŠD Adria vabijo danes, 23. marca, ob 15. uri na SPOMINSKO SVEČANOST V LONJERJU ob 35. obletnici uboja štirih partizanskih borcev v Lonjerju in nacističnega napada na vas. PROGRAM GOVORNIKI: tov. Branko Pahor, ki bo govoril v imenu akti-tivistov OF dr Ezio Martone • podpredsednik tržaške pokrajine tov. Dušan Lovriha, ki bo govoril v imenu VZPI-ANPI Sledi nastop Godbe na pihala s Proseka, pevski zbor F. Ventu-rini-Domjo, otroci osnovne šole F. Milčinski s Katinare. Sodelovala bosta članica SSG v Trstu Mira Sardočeva ter Drago Gašperlin • član TPPZ. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE 11. revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 80 DANES, 23. t.m., ob 16. uri v Komnu SOBOTA, 29. t.m., ob 20.30 v Gorici NEDELJA, 30. t.m., ob 16. uri v Dornberku NEDELJA, 6. aprila, ob 16. uri v Idriji -ijg SOBOTA, 19. aprila, ob 20.30 v Trstu NEDELJA, 20. aprila, ob 15. uri v Ljesah ■» n*» oefrnn JJ Ji JOU 1 —tomr VABLJENI VZPI - ANPI - Sekcija Opčine ANED - ANPPIA SPD «TABOR» Opčine Odsek za zgodovino • NŠK Na predvečer spominske svečanosti ob obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah bo v soboto, 29. marca 1980, ob 20.30 v Prosvetnem domu VEČER MEDNARODNE PARTIZANSKE IN DELAVSKE PESMI Koncert bo izvajal TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Ob tej priložnosti bo odprtje razstave: 71 TALCEV SO PRVE ZAZGALI V KREMATORIJU V RIŽARNI Spominska svečanost ob 36. obletnici ustrelitve 71 talcev bo na strelišču v nedeljo, 30. marca, ob 15.30 - Nastopil bo moški pevski zbor «TABOR» DEŽELA FURIANIM - JULIJSKA KRAJIN« RAZPIS NATEČAJA Z odlokom predsednika deželnega odbora št. 092/Pres. z dne 27. februarja 1980, ki je bil objavljen v deželnem uradnem vestniku št. 27. z dne 11. marca 1980, je deželna uprava razpisala natečaj na osnovi izpitov, naslovov in razgovorov za sprejem v pripravljalni tečaj za tehnike, ki bodo upravljali avtomatizirane dokumentarne sisteme tržaškega znanstvenega raziskovalnega področja z ustrezno dodelitvijo povračila stroškov v petih nedeljivih kvotah. Višina kvot je 300.000 lir mesečno — bruto (niso upoštevani odbitki, ki jih predvideva zakon) za trajanje tečaja, predvidoma tri mesece. Udeležba na tečaju (samo za zmagovalce) je brezplačna in predvidene so premestitve v druge centre za dokumentacijo; stroški bodo v breme dežele. Prošnje za udeležbo na natečaju, naslovljene na tajništvo ocenjevalne komisije pri deželnem odborništvu za industrijo in trgovino, Ul. Trento št. 2 34100 Trst in napisane na kolko- vanem papirju za 2.000 lir po navodilih, ki so objavljeni v zgoraj navedenem uradnem vestniku, morajo prispeti v omenjeni urad do 19. ure 10. aprila, to je trideseti dan po datumu objave odloka. Zainteresirani morajo imeti univerzitetno diplomo, doseženo po akademskem letu 1971-72 iz področij: znanstveno (diploma iz znanstvenega sektorja), tehnološko (diploma v inženirstvu), ekonomsko - upravno - juridično (diplome iz ekonomskih ved in prava). Zahteva se tudi dobro znanje tehnične angleščine v vsaj enem izmed navedenih sektorjev. Preference: a) predhodna udeležba na tečajih ali praksa s pozitivnimi rezultati na področjih, ki zahtevajo poznanje: — znanstvena dokumentacija, upravljanje knjižnic; — logika in programiranje računalnikov; b) poleg angleščine znanje drugih glavnih tujih jezikov. Deželni uradni vestnik je na razpolago v Trstu v knjigarni «Italo Svevo* na Korzu Italia 9/1; v Vidmu v papirnici «Benedetti» v Ul. Mercatovecchio 13; v Gorici v papirnici »Centrale* v Ul. XXIV Maggio 3/A; v Pordenonu v knjigarni »Minerva* na Trgu XX Settembre. Za informacije se interesenti lahko obrnejo na tajništvo ocenjevalne komisije pri deželnem odborništvu za industrijo in trgovino, Ul. Trento 2 v Trstu. Trst, 20. marca 1980 k GORIŠKI DNEVNIK 23. marca 1980 V SREDO, 26. MARCA, V DIJAŠKEM DOMU V OKVIRU LETOŠNJE ^PRIMORSKA POJE» Okrogla miza o slovenščini med Slovenci v Italiji Srečanje pripravljata Mladinski center iz Gorice ter komisija za uveljavljanje slovenskega jezika pri SKGZ Eden od izrazitih znakov postopne asimilacije je vse večja popačenost našega jezika, ki dan za dnem izgublja osnovne značilnosti slovenščine. Ni naš namen, da bi širili nekak pretiran pesimizem, da je vse izgubljeno, da je postopna asimilacija jezika, čemur po navadi nujno sledi asimilacija duha, naraven pojav, ki se mu ni mogoče zoperstaviti. Ravno nasprotno. Zavedamo se sicer, da je stanje izredno resno, a po drugi strani še ne prepozno za temeljit premislek, za ugotavljanje vzrokov in iskanja načinov, da se asimilacija jezika zausta vi ali vsaj omeji. Politični boj za priznanje naših jezikovnih in narodnostnih pravic, ki traja že dolga desetletja, bi bil nedvomno nepopoln, če se ne bi istočasno prizadevali za ohranitev, u-trditev, poživitev in vsestransko uveljavljanje slovenščine. To pa je v prvi vrsti odvisno od nas samih, od članov naše skupnosti. Politično-pravni položaj Slovencev v Italiji se rešuje že dolga desetletja in da bodo izpolnjene vse ali večina1 naših zahtev bo treba po vsej verjetnosti čakati še dolgo dobo. Če je politični trenutek težaven, pa je stanje na področju jezika toliko slabše. Ugotavljamo namreč, da je raven jezika zmeraj nižja. Naša slovenščina postaja vse bolj samo golo mehansko sredstvo za sporazumevanje. Ob tem pa ne moremo mimo ugotovitve, da smo prav ta vprašanja predolgo zanemarjali, jim posvečali premalo pozornosti. Prav zato pa se bo treba z njimi toliko bolj zavestno ukvarjati v bodoče. Prvi korak pri razčlenjevanju in reševanju tega za našo skupnost ta ko pomembnega vprašanja bo okrogla miza, ki jo prirejata Komisija za uveljavljanje slovenščine pri SKGZ in Mladinski center iz Gorice, v Vanda Okroglic iz Podgore je povila krepkega sinčka MITJO Svoji tajnici in srečnemu o-četu čestita PD «A. Paglavec», malemu Mitji pa želi zdravja in sreče v življenju. sredo, 26. marca, ob 20. uri v dijaškem domu v Gorici. Sodelovali bodo Karel Černič, Albin Sirk, Živa Grudnova, Sergij Lipovec, Marko Kravos, Miroslav Košuta in Vlado Klemše. Od jutri skoraj normalno poslovanje carinske uprave Čeprav so bili carinski uslužbenci razočarani nad obiskom glavnega ravnatelja carinske službe Del Giz-za, ker ostajajo v bistvu vsa vprašanja nerešena, se bodo od jutri dalje «redno» vrnili na delo. Tako so sklenili na skupščini v četrtek zvečer, ki je bila na sedežu sindi- kata CISL v Gorici, podobno stališče pa so zavzeli tudi na sestanku v Vidmu, v petek. Stvari pa ne bodo tekle, vsaj kar zadeva carinske uslužbence v Gorici, kakor pred stavko. Carinski uslužbenci bodo sicer opravljali tudi nadurno delo po 14. uri, strogo pa se bodo držali pravil o poslovanju carinske službe in opravljali le tisto delo, za katerega so posebej določeni. To pomeni, da bo spet treba računati z večjim ali manjšim zastojem pri opravljanju carinskih formalnosti. V soboto v avditoriju nastop 11 pevskih zborov Med nastopajočimi tudi zbori «L. Bratuža, «0. Župančič* in «Briški gr’č» - Koncert v Gorici bo šesti letošnje revije • Včeraj popoldne so karabinjerji na goriškem letališču aretirali 24-let-nega Maria Maurija, Ul. Del Carso 37. Zalotili so ga, medtem ko je iz delavnice skupaj z neko drugo osebo, ki ji je uspelo zbežati, skušal izmakniti nekaj orodja. Enajst zborov bo nastopilo v soboto v goriškem avditoriju na reviji «Primorska poje*. Gre za našo najbolj masovno pevsko manifestacijo, ki doživlja leto za letom uspeh tako v sodelovanju zborov kot pri občinstvu, ki vedno in povsod napolni naše dvorane na tej in na drugi strani državne meje. Slovenska prosvetna zveza in Združenje pevskih zbirrov Primorske prirejata revijo letos že enajstič in tudi letos beležimo večje število nastopajočih zborov. Goriški koncert bo šesti po vrsti v letošnji reviji. Doslej so bili koncerti v Vipavi, Tolminu, Ilirski Bistrici in Kopru, danes popoldne ob 16. uri je na vrsti koncert v Komnu, v soboto je na vrsti goriški koncert, prihodnjo nedeljo pa bo koncert v prostoru nove osnovne šole v Dornberku. Enajst zborov nastopi torej v Gorici. Zastopana bodo vsa področja utitiimiiiiiiiiHiiiniiiiiiuiimiiMiiiiiiiiiuiiiiiuiiHiiniiiMiittiitiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POGOVOR Z BOGDANOM BUTKOVICEM IZ SOVODENJ Imam polno zaupanje v izkoriščanje sončne toplote za gretje stanovanj Sedaj se poklicno ukvarja z nameščanjem sončnih kolektor-jev za gretje sanitarne vode ■ Vedno je bi! blizu narave «Vedno me je privlačevala narava, slikal sem jo, raziskoval. Sedaj pa me privlačuje sonce, ki je njeno središče,* nam je dejal Bogdan But-kovič, ko smo ga vprašali, iz kakšnih nagibov je stopil na pot izkoriščanja sonca kot toplotnega vira za ogrevanje sanitarne vode. Vprašanje gretja postaja vse bolj aktualno, odkar je človeštvo zašlo v energetsko krizo. Preveč denarja je potrebno v naših krajih odšteti zanj, da se ne bi vedno bolj pogosto ubadali z mislijo, kaj postoriti, da bi se greli ceneje. Tako rekoč zastonj bi se greli samo takrat, ko bi sonce spremenili v peč. Pa še ekoloških težav ne bi imeli z njo. Bogdan Butkovič je 1973. leta prvič začel razmišljati o gretju s po- AUTO SACCHETTl servis zo , .■* »ni« vri IVaVJ Ai ^ VOLKSWAGEN BHHI pdrschb GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnico — Oprema In potrebščine URNIK; vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure LESTAN NICOLO' GORICA-UL.GARZAROLU 105 TEL81801 STEREOFONUA HI-FI: Msranti A R Gam* Ram Indiana Lina CalaaUum Akai Vamafta Sanyo RADIO TV COlOR:Nord Mands Blaupunkt Schaub Lorani-ITT-Crundig loavm Opla Radio MaraHi Zoppaa «Espobianco» GORICA - Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI BoacKMMa Argo 3LJSIH Smog Ariston. SNtai -NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJACEVALNE NAPELJAVE Kdo Vas, po končani zimi, obleče na pomlad, n< pobral veliko denarja? e da bi Vam V najmanjši trgovini na svetu, ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 boste brez dvoma našli to kar iščete in kar se Vam izplača. EVO VAM NEKAJ CEN V NAŠI TRGOVINI V MARCU 1980. ženska lanena krila s pasom 4.500 lir kavbojke SUPER RIFI.E 11.900 lir otroške majice s ZIP 2.500 lir otroške platnene kavbojke (že oprane) 6 500 lir ženska krila iz gnhardena 8.000 lir spomladanska ženska krila 8.000 lir ženska oblačila boucle 8.000 lir moške in ženske kavbojke (že oprane) 8.900 lir moške in ženske majice 4.000 Hr žametne hlače z naramnicami 9.900 lir mladeniške srajce 4.900 lir moške srajce z žepkom 3.500 lir VSEM KUPCEM POKLANJAMO KRASNO ZAPONKO! Vaša trgovina? ELIO «IN» MODE Ob priliki odprtja novega italijansko-Jugoslovanskega metnega prehoda na Skabrijelovi ulici Erjavčevi cesti bom« v iririvlni ELIO «IN» MODF. ves mesec marec menjali dinar p« 40 *lr močjo sonca. Na čisto ljubiteljski osnovi. Poglabljal se je v to vprašanje, kot se je poprej v slikarstvu, s katerim se je tudi bavil, ukvarjal z ekološkimi temami. Naš znanec je nemirni duh, ki nikoli ne počiva. Tudi pri Kraških krtih je bil koristen. Patentiral je napravo za spuščanje jamarjev v podzemeljski svet. Tako je pripravljena, da vrv blokira, brž ko človeški faktor odpove. Predstavil jo je na kongresu jamarjev v Cuneu, prikazali pa so jo tudi po italijanski televiziji. Sprva je bila uporabna samo za spuščanje, kasneje pa jo je spopolnil za vzpenjanje. Tudi v alpinizmu pride v poštev, kjer se rabi dvojna vrv. Po prvih korakih v tehniko sončnih kolektorjev, ki jih je sam izde- lal, se je spopolnil 7 ogledom kolek- torjev v Nemčiji. Tako ga je veselila ta tehnika, da mu je postala poklic. Začel se je preživljati z nameščanjem kolektorjev za gretje sa 'oltarne vode. V Sovodnjah, kjer stanuje, jih je že namestil nekaj, pa tudi na Tržaškem. Zaenkrat ta tehnika ni še tako spopolnjena. da bi jo lahko uporabljali za gretje celih stanovanj in v absolutni neodvisnosti od ostalih toplotnih virov. Pač pa bo mogoče z omejenim številom sončnih kolektorjev segreti toliko vede, da bi ta voda potem grela en del bivalnega prostora, denimo dnevno sobo, kjer se najdlje zadržujemo. «Sicer pa nam bosta znanost in tehnika prav kmalu ponudila še druge rešitve. Tako bo prišlo v poštev spajanje dveh tekočin, žveplene kisline in vode, ki ima za reakcijo nastanek tople vode. To je zelo drag proces, ker ima žveplena kislina visoko ceno, lahko pa bi se našli drugi načini, «nam je povedal Butkovič, ki ima polno zaupanje v sposobnost človeških možganov, da bodo v tej smeri našli še zanimiva odkritja. Ob prostem času se ukvarja z jahanjem. Je eden redkih, ki ima konja. Ne samo zato, ker ima hlev in tudi seno. Ima ga tudi zato, ker mu pomeni stik z naravo, ker mu 0-mogoča način življenja, da se od narave, ki jo ljubi in mu predstavlja važen del življenja, ne odtuji. ZA BOLJ UREJEN PREVOZ DELAVCEV Od aprila dve avtobusni progi med Tržičem in Manzanom Tako so odločili na zadnji seji prevoznega konzorcija za goriško in tržaško pokrajino • V Manzanu je zaposlenih okrog 140 delavcev (v glavnem žensk) s tržiškega območja Na zadnji seji četrtega prometnega konzorcija, bila je v petek zvečer, so razpravljali o preureditvi in dopolnitvi avtobusnih zvez z industrijskimi središči na območju goriške in tržaške pokrajine ter na bližnjem območju videmske pokrajine. Tako so sprejeli sklep o uvedbi dveh novih avtobusnih prog med Tržičem in Manzanom, kjer je zaposlenih okrog 140 delavcev, predvsem žensk. Avtobusi bodo na teh progah začeli voziti od 1. aprila. Zaenkrat še niso znane podrobnosti o voznem redu avtobusov, ker načrt še preučujejo. Vsekakor kaže, da bosta avtobusa vozila po dveh različnih progah. Seje upravnega sveta prevoznega konzorcija so se udeležili tudi deželni odbornik za prevoze in komunikacije Cocianni, pokrajinski odbornik za prevoze Cisilin ter predsednik pokrajinskega prevoznega podjetja APT Chiarion. Zbor Rupa-Peč na obisku v Škofji Loki in Železnikih V okviru kulturnih stikov med pobratenima občinama Sovodnje in Škofja Loka so v nedeljo, 16. marca, obiskali ta kraj na Gorenjskem pevci iz Rupe in Peči. V dopoldanskem času so si ogledali nekatere zanimivosti Škofje Loke, kjer so jih sprejeli predstavniki občinske skupščine, nato so se gosti iz Pri morske odpeljali v partizanske Draž goše ter se z žalostinko pred spo menikom poklonili spominu padlih partizanskih borcev. V Železnikih so pevce pričakali člani zbora Iskra. Skupaj so si ogledali plavž in druge zanimivosti Oh 16. u^ pa je bil v Železnikih koncert v nabito polni dvorani, kljub izredno slabemu vremenu. Najprej je zbor v mešani postavi odpel sedem pesmi, v drugem Doljani se te dni veselijo rojstva ROBIJA m Palkišču in PATRIKA pri Brnih. Staršem čestitajo člani PD *Kras» iz Dola - Poljan. delu pa je nastopil moški zbor ter ubrano zapel 11 pesmi in navdušil občinstvo. Napovedovala je Mar-janka Čevdek. Po koncertu je bila še krajša družabnost, med katero so člani rupenskega zbora povabili pevce iz Železnikov, naj jih obiščejo ob prihodnjem «prazniku frtalje*. Slabo vreme s sneženjem je priganjalo goste, da so stopili v avtobus razmeroma zgodaj ter se odpeljali proti domu. našega zamejstva od Benečije, Goriške in Trsta ter razna področja iz sosednih jugoslovanskih krajev. V Gorici bodo nastopili mešani zbor «Pod lipo* iz Barnasa, moški zbor «Briški grič» iz števerjana, moški zbor thijak* z Vogrskega, ženski zbor «Triglav» iz Bukovice, mešani zbor tMačkolje* iz Mačkolj pri Trstu, ženski zbor «Oton Župančiči> iz štandreža, mešani zbor iz Divače, mešani zbor *Marij Kogoju iz Solkam, moški zbor tVasilij Mirki, s Proseka - Kontovela, mešani zbor rLojze Bratuž» iz Gorice in moški zbor «Franc Zgonik» iz Branika. Kot vidimo, gre za zbore, ki s: sicer že nastopali na «Primorski poje*, niso pa še nastopali v okviru te revije v Gorici. Prireditelja si namreč prizadevata, da nastopajo zbori vsako leto v drugem kraju, istočasno pa prihaja tudi do izraza dejstvo, da zbori izmenično nastopajo tudi v domačem kraju. Koncert se bo pričel ob 20.30. Prireditelja vabita občinstvo, da zasede čimorei razpoložljiva mesta, da se bo koncert pričel čimprej tudi zato, ker je program zelo dolg. Vsakemu zboru poklanjata letos prireditelja pred kratkim pri ZTT izšlo knjigo Iva Jelerčiča o zgodovini zborovskega petja na Primorskem. Gre za izčrpen prikaz te zvrsti kulturnega delovanja, ki je toliko pripomogla in še vedno pripomore k utrjevanju narodne zavesti v teh krajih. Vrbovške žene proslavile 8. marec Čeprav nekoliko z zamudo, objavljamo poročilo o praznovanju mednarodnega ženskega praznika na Vrhu, kjer so se domače žene tudi pogovorile o perečih vprašanjih žena v sedanji družbi. Praznovanja so se udeležile tudi žene z Laškega, kjer so si ustvarile svojo družino. S tem so izpričale svojo navezanost na rojstni kraj in dokazale, da v njih živi slovenski duh. Na prazniku je spregovorila Boža Pižent - Devetak, načelnica ženskega odbora p.d. «Danica», ki je med drugim poudarila, da se vedno več žensk zaveda svoje vloge v današnji družbi ter njenega boja za enakopravnost. Ženske so danes prisotne v tovarni, v kulturno-političnem življenju, v družini. Povsod sL prizadevajo za lastno uveljavitev in uveljavitev .svojega dela. Pižentova je spregovorila tudi o Titu, velikem revolucionarju in borcu za svobodo jugoslovanskih in vseh drugih narodov, ter ob tem poudarila, da je Tito vprašanja žensk strnil v splošni družbeni problem, tako da je ženska vprašanja mogoče reševati edinole s skupnimi prizadevanji za boljši svet. Ob koncu je Titu zaželela okrevanje. Predsednik domačega društva Darin Devetak je pozdravil ženske ob njihovem prazniku ter jim želel, da bi se v bodoče še aktivneje vključevale v prosvetno delovanje na Vrhu. Opozoril jih je tudi na poglavitno narodnostno dolžnost ter dejal, da je prva o-trokova dediščina njegova slovenska beseda. Predsednik Devetak je ob koncu izročil predstavnici žensk spominsko sliko. Najboljše želje so ob mednarodnem prazniku izrekle tudi predstavnice žensk iz Sela na Krasu ter delegacija žensk p.d. «Oton Župančič* iz Štandreža. Prireditev so povzdignili domači mladinci in mladinke z nastopom v igri «8. marec*, ki je navdušila vse prisotne. G. Ž. Na meji podrli staro ograjo V tem tednu so podrli ograjo na mejni črti pred svetogorsko železniško postajo. V naslednjih dneh bodo odstranili še preostali del v Catterinijevi ulici, tja do novega mejnega prehoda za pešce v Gabrijelovi ulici. Na celotnem mejnem odseku od solkanskega prehoda do prehoda v Gabrijelovi ulici bodo namreč postavili novo ograjo, takšno kot so jo že postavili vzdolž solkanske ceste. Prvi dan po odstranitvi ograje se je na trg pred hotel Transalpina, na italijanski strani, pripeljal tovornjak iz Srednjega vzhoda, zapeljal čez mejo ter se ustavil na jugoslovanskem ozemlju, kjer je bilo več parkirnega prostora kot na italijanski strani. Zaklenil je kabino in odšel v restavracijo. Ko se je vrnil, je našel kamion zastražen. Po zasliševanju se je vrnil po poti, po kateri je prišel. Da se kaj takšnega ne bi več ponovilo (domačinom se to ne bi moglo zgoditi), je goriško županstvo postavilo na mejni črti modra lesena stojala, na jugoslovanski strani pa so razpeli rdeč trak, takšen kakršnega rabijo za ograjevanje delovišč. V nekaj dneh bodo namreč pričeli s kopanjem jam, v katere bodo položili stebre, mednje pa razpeli mrežo, kakršno uporabljajo za vrtne ograje. Postavitev enotne ograje na mejni črti, ki poteka med obema mestoma, so sklenili na mešani itali.iansko-ju-goslovanski komisiji. Tudi stroške so si razdelili na pol. (Na sliki delovišče pred hotelom Transalpina) ■ -til Klili DEŽURNA LEKARNA N TRŽIČU • Danes ves dan in ponoči j«, v Tržiču dežurna lekarna Alla salute. Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480. llllililiiiiHiiiltllliiilliHMIIIIIIiiiimiiiiiiiiimiiiimiMiiiiiiliimiiiiiiiimiiMiMiiii iiiiiiiMMiii'llinI" GLASBENA MATICA SPZ - ZSKP vabijo v četrtek, 27. marca, ob 20.30 na KLAVIRSKI RECITAL DUBRAVKE TOMŠIČ v deželnem avditoriju v Gorici. Jutri zvečer, ob 20.30 bo gostoval v mali dvorani Katoliškega doma pisatelj Boris Pahor. Občinstvu se bo predstavil z delom «Spopad s pomladjo*. Knjiga spada k trilogiji, iz katere izhaja že znana «Zatemnitev» in nadaljuje tematiko, ki jo je pisatelj obravnaval že v tem delu. Večer prireja SMREKK. Huda nesreča mladega vojaka Včeraj popoldne se je v kasarni Montesanto na Tržaški ulici hudo ponesrečil mlad vojak. Po skopih podatkih, ki nam jih je uspelo zbrati zaradi izredne molčečnosti vojaških oblasti, gre za 19-letnega Franca Tolomea, po rodu iz južne Italije in doma iz Turina. Vse kaže, da je njegovo stanje zelo težko. Najprej so ga z rešilnim avtomebjkn» prepelj^U iz kasarne v goriško bolnišnico, Fant je bil v nezavestl. Zaradi hodih pošr , i kodb na glavi so ga prepeljali na specializiran oddelek videmske bolnišnice. PROSTORSKA STISKA V ŠTANDREŽU DOMAČE POKOPALIŠČE JE POSTALO PREMAJHNO Razširitev bodo lahko izvedli šele v prihodnjih mesecih V štandrežu se že dolgo let ukvarjajo s prostorsko stisko. Na domačem pokopališču namreč, ki je zdavnaj pretesno, občinska uprava pa še ni uspela izpeljati upravnega postopka za njegovo razširitev. O razširitvi pokopališča je govor že vrsto let, občinska uprava je v zadnjo varianto regulacijskega načrt res vnesla zadevni popravek, vendar dokument čaka zdaj na o-dobritev pristojnega deželnega ura da, kar bo po vsej verjetnosti trajalo še nekaj mesecev. SEJA ODBORA ZA GOSPODARSTVO SKGZ Nezamenljiva vloga gospodarstva za uravnovešen razvoj manjšine No seji so podali podrobno sliko današnjega gospodarskega položaja naše narodnostne skupnosti in so razčlenili nekatera bistvena vprašanja razvoja Negativno mnenje glede proglasitve Kanalske doline za nacionalni park Osnovne smernice gospodarskega razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji s posebnim poudarkom na prihodnjem srednjeročnem obdobju — je bila osrednja tema seje odbora za gospodarstvo Slovenske kul- turno-gospodarske zveze, ki se je sestal v četrtek v Gorici in na kateri so bili prisotni člani iz vseh treh pokrajin dežele. Izhajajoč iz splošnega načela, da narodni manjšini, ki svoje nacionalno življenje izraža lo z rabo svojega jezika, s šolo in z gojenjem kulturnih dejavnosti, še ni zagotovljen obstoj in razvoj, je bila naglašena nezamenljiva vloga gospodarske uveljavitve. V tem smislu je potrebno narodno manjšino smatrati kot družbeno skupnost, ki ima svoje posebne nacionalne specifičnosti, sociogospo-darske interese in potrebe in ki mora zato nastopati kot subjekt na gospodarskem področju. To narekuje manjšini, da si razvija celovit gospodarski sistem, ki ji bo najbolj ustrezal, ki bo odraz njenih lastnih značilnosti in ki bo obenem reševal njene probleme. Vendar se zdi potrebno, da v tem okviru gospodarsko nastopanje ni enostransko in omejeno na določene sektorje temveč je pomembno, da je popolno in vsestransko. Kajti v nasprotnem primeru bi določena delitev oziroma usmeritev v nekatere panoge nosila s seboj nevarnosti, da se zaide v slepo ulico odvisnosti od konjunktur-nih dejavnikov. Vse to pomeni, da je potreben integralen gospodarski razvoj vseh osnovnih dejavnosti. Na osnovi teh splošnih premis je bilo podčrtano, da je za vsako gospodarsko uveljavljanje nujno upoštevati določene predpogoje kot so enakopravno soodločanje o splošnih smernicah socioekonomskega razvoja širše družbene skupnosti, katere del manjšina ie in širšega prostora, na katerem živi; razpolaganje z osnovnimi sredstvi ekonomskega razvoja; ohranitev strnjenosti bivalnega prostora in učinkovite povezanosti; enakopravna možnost zaposlovanja pripadnikov manjšine in odpravljanje diferenciacij v socialni strukturi Vsekakor je bila na seji podana podobna slika današnjega gospodarskega položaja slovenske nacionalne skupnosti v Italiji in obenem so bila razčlenjena nekatera bistvena vprašanja razvoja. Na osnovi tega so bile Za čimprejšnjo rešitev tega perečega vprašanja, saj Štandrežci nimajo kam pokopavati, se je »c dni pozanimal predsednik rajonskega sveta Valter Reščič pri občin skem odborniku za javna dela Zu-calliju. Slednji mu je nakazal možnost, da bi lahko v razmeroma kratkem roku začeli z ureditvenimi deli, če bi občina lahko takoj odkupila zemljišče. Lahko bi članek zaključili v nekoliko polemičnem tonu. Občinska uprava, ki je sicer zelo hitra pri razlastitvah in zasegih za najrazličnejše namene, bi bila lahko že prej poskrbela za ureditev štan dreškega pokopališča! SLOVENSKO sassp. V TRSTU v sodelovanju s Slovensko f*®| svetno zvezo in Zvezo slovel® katoliške prosvete Gostovanje Slovenskega o®*®^ nega gledališča iz ManWr» HENRY DE MONTHERLANT PORT - ROYAL V petek, 28. marca, ob 20-^r Katoliškem domu v G°luv' (goriški abonma) Na gledališko predstavo b° 0 deležence s Krasa pripelj«..^ nem voznem redu. Prired ^ priporoča točnost, ker se ^ predstava začela točno napovedani uri. Kino Gorico j*. VERDI 16.00—19.00—22.00 e. nfše prednike za- gubile, vemo o takratnih začetkih bore malo. Pri ustanovitvi je do- ^7ava posojilniška in zadružna danifi n Na slovenskem področju te-je so ^orisko - gradiščanske grofi-^aniin-tem ^e*;u samo posojilnic in To j« uH ustanovili dvaintrideset, rabjiaJ*1 Pravi boom, če lahko upo-Pa iiTr , današnjj izraz. Seveda za t7reba naJti tudi pravi razlog Leta Usban°viteljsko mrzlico, toliikf so Soriški slovenski ka spo{jat, Prvaki ustanovili svojo Go-Uotlei K° zvezo zadrug in društev, delovli sa ,na slovenskem ozemlju lju, l: e rri take zveze, prva v Ce-talno J? b*'a takrat politično libe-hi. p-Darvana. ter dve v Ljublja-dr. 6,.-P ustanovila dr. Krek in lisko „Jersi? ’n Je združevala katoden mer.iena društva in zadruge, karali;3 -S-0 v Ljubljani ustanovili banov i- -so Soriški katoličani *o bili j1, s.v°j° samostojno zvezo, Padov aeležni ostrih časopisnih na-stva kat ,Tan' ljubljanskega vodila ra?h-° - e stranke in obtoženi, ^atoli;i,Dijajo enotnost slovenskega Borčič ®ga tabora. Dr. Anton-'Greto DniiJv n°diJ svojo zelo samostojnem SVptn°.p°L v Soriškem dežel-lajbou etu je sodeloval v odboru z c‘°aaliltZa®r*zenirn italijanskim natega _„lorn odv. Pajerjem. Zaradi Earoo .^.dr. Gregorčiča letele ne kera]cp, tozbe goriških slovenskih li-katolipa ’ Marveč tudi ljubljanskih Borčič T7' ^ato se je tudi dr. Gre-^r°čjih osamusvojiti na vseh *°jilnic|Strijskem zakonu so bile poiskan,, ln zadruge podvržene revi-Jere u,Pregledu svojih zvez. v ka. kravi i. Dle Prostovoljno včlanjene, tora]. pa so določila tudi. da je dobiti i-ffVeza zadrug, če je hotela dlani /Tpujsko pravico, imeti naj-‘Udi ..Petdeset članic. Zaradi tega Lizunu «io, zakaj so v letih 1907 Pjem r tS® ustanavljali na teda-^šjhni orisbern v vsaki še tako te zadrugi poso-i"n*ce in vse mogo- *5t|io ifofPPjnie pa niso ustanavljali fke Dnift - cani- Tudi druge sloven-ltbera]nltlcne stranke, na Goriškem TOjj. ? nastrojena Narodno - na-!? katni**- npkje vmes med liberalci W ‘Kani usmerjena Slovenska l*stanai,i Str?nka. so sodelovale pri J* vkl, aniu Posojilnic. Slednje so **blisn iCeva‘e ali v celjsko ali v •o šlj ,° centralo. Naši predniki N 1,7° tako daleč, da so v isti *i pa „,novili kar dve posojilnici, bapirjj • delovali marsikdaj le na terski ln s(;a bili brez vsake gospo-■j, e °snove. Vin? ,So. v 'etu 1908 nekateri do-•djSni- ~tanovili tudi «Kmečko po-Vstro *n hranilnico Doberdobu, "ano zadrugo z neomejeno thigik ", Za razliko od številnih jtiŽljen,v a'ev so jo ustanovili so-ie, ki i .^'ovenske kmečke straneh J0 le v Gorici vodil >xiv. A-J* prvj rank°, leto dni kasneje tu-^ takr^redsednik upravnega odbo-■ • Svni ustanovljene Kmečke ban-Privrženost tej stranki, ki ■^atolisf h"a v hudi polemiki tako {* na I , kot z liberalno stranko in i0 se :takratnih deželnih volitvah, tni? Prvič predstavila, zabele- Sežane, so tudi v svojem pravilni-v deveti točki zapisali, ^ k?! Precejšen uspeh, še zlasti Scsu ‘ja do -- — V P° potrdili f? se°nso, v d....... ^ra)" h P°'s°jdnica naslanja na 3 , °, - kmečko «Zvezo sloven-Wki, adrug v Ljubljani* in v 32. fio ’vua ®e občni zbori razglasu-A je noriškem listu «Naš glas*. sfp- , glasilo Slovenske kme-itelT-. Skoda, da je edini kom-» ®a lista ohranjen le v Dr-3r p^ezni biblioteki na Dunaju, h kai L ,a!lko vanj pogledali, ali WtiiCpJ napisanega o rojstvu poso- i* So se tudi zadružne knjige iz- berite revijo mačinom pomagal učitelj Josip Bre zigar. Iz ohranjenih uradnih podatkov ugotovimo, da so bila pravila posojilnice sestavljena 20. aprila 1908. Na tretjem oddelku goriškega sodišča so ta pravila registrirali 1. julija istega leta, zadruga je bila vpisana v zadružno knjigo z oznako «Cons. IV 48/2*. Nekaj dni kasneje 14. julija 1908, najdemo plačano obvestilo o ustanovitvi posojilnice v tržaškem uradnem listu «L’Osserva-tore triestino*. Objava je bila v slovenskem jeziku. Prvi odbor so sestavljali Andrej Gergolet pok. Štefana, Doberdob 56, načelnik; Josip Brezigar, učitelj v Doberdobu, tajnik in knjigovodja; Andrej Lakovič pok. Janeza, Doberdob 109; Miha Ferletič pok. Štefan, Doberdob 42; Matevž Ferfolja pok. Andreja, Doberdob 88; Štefan Žu-žič pok. Josipa, Dobeidob 29; Josip Lakovič pok. Antona, Doberdob 46. : Njihove1'fea#rU0he>«*ft9ižk>e‘ je tiskala Gori škaf:ti5k aA nd r^j a Ga-bržčkb."'N9j "pomno^/1^ So v pravilnik vnesli"'točko,deluje posojilnica na področju občin Doberdob in Devin. Vendarle niso najbrž imeli sreče z Devinčani, kajti 31. maja 1908 so ti ustanovili tudi «Kme-čko hranilnico in posojilnico v Devinu s sedežem v Štivanu*, v odboru le te so bili možje iz Devina, šti- j' ^ - v--.-:: • ■ •• ■ • : ■ ■ ■■ . -• Vpi^-iln ee jo t regijler pridokiluih lu ■ ; gosrodorttn-oib drnoior, o» padiagi. po-; dirt 20. ftprilo 190H *adrtig;t * S,-mo pooujilnics ia hr»ntlnJc» iv Doberdobu regiatruvaue zadruga z j neomejeno zavezo- * »cdciem e Dober- j I dobo. Zadruga ima n pn8peži;*ati go- j ! 8[>odar»t(0 «*ojib čl*oo* * lam da jim pre-.j iekrboje t njih goepodantru potrebni 1 i kredii. Zadmini delci 2 kcoai. Oiaui naCrlate* 10: Cirrgolei Andrej, ■pok. Šlel-ma u3>*f>l1,1 inim^ OB ČERNIGOJEVI RAZSTAVI V BABNI HIŠI Celovit slikarski dosežek Mimo vsakršne komodne tradicionalnosti in samozadostnosti* pa s prvim obdobjem m Izid monografije o Avgustu Černigoju smo praznovali pred dobrim tednom v Babni hiši v Ricmanjih. Predstavitev monografije se je čudovito skladala z razstavnim prostorom in z v njem razstavljenimi č.ernigoje-virni deli: ni ii h bilo veliko, vsekakor premalo za še talco skromno njegovo antologijo. Pač pa so bila dela odbrana kot nekakšni posebni vzorci Černigojevega snovanja. Izstopale so rekonstrukcije originalov iz l. 1924, izvedene pod avtorjevim nadzorstvom. Gre torej za dela, ki so bila uničena in sta jih slikarja Zulian in Švara pod Černigojevim nadzorstvom s pomočjo fotografij originalov (fotografiral jih je bil arh. Spinčič) obnovili in talco otipljivo prikazali stvaritve iz slikarjevega konstruktivističnega obdobja, po katerem je ta tako «kričeče» zaslovel. Ostala dela so vzeta iz Černigojevega ateljeja in sicer povečini iz novejšega časa. Kolikor so vzeta iz ateljeja, so seveda to «inlim-nejšh viri, ki razstavo tehtneje utemeljujejo. Razstava je hotela biti potemtakem le spremna beseda k predstavitvi monografije in počastitev razstavnega prostora s Černigojevim imenom. Posebno «praz nične» retrospektive Trst do danes Černigoju še ni priredil, vsaj take ne, ki bi zajela celotno njegovo ustvarjalno dobo. Pregled njegovih del v Costanzijevi palači l. 1977 je oil sicer spodoben «hommage». vendar je prezrl marsikateri problem v zvezi s prvim obdobjem umetnikovih prizadevanj. Najbolj obsežne retrospektive je bil avtor deležen l. 1970 v Novi Gorici, vendar je šele razstava l. 1978 v Idriji tehtno dopolnila Černigojevo fiziognomijo, s tem da nam je «ra-zodelai: priče njegovega konstruktivističnega snovanja In ravno razstava v Idriji je v nekem pogledu «matrica» monografije, ki jo je te dni izdalo Založništvo tržaškega tiska in je bila v Babn« hiši bistveni del prireditve. Monografija obsega obširno in poglobljeno študijo o slikarju, ki jo je napisal Peter Krečič. Krečiča je začel Černigojev konstruktivizem razburjali že iz časa retrospektivne razstave v Novi Gorici. Kaže. da je avtorja monografije tedaj gnala predvsem radovednost, da preveri, kolilco je resnice v novem konstruktivizmu izhajajoče iz starega, tudi. Černigojevega. Globlja razi s kava o tem problemu se je začela v zvezi z idrijsko razstavo in tedaj je Krečič napisal daljšo *azpravo o prvem Černigojevem konstruktivizmu (ki jo je večinoma uporabil tudi v monografiji). Monografija pa je seveda zaobjela do podrobnosti vso umetnikovo ustvarjalno pot od prvih zametkov do današnjih dni. Krečiču ne gre za «himmčnoi> monografijo, pač pa za doku mentirano pričevanje dejstev in iskanje globlje sinteze v likovnem dogajanju v našem prostoru. V tem gre Krečiču vse priznanje. Ob nabiranju življenjskega in ustvarjalnega gradiva se je začela tako spletati edinstvena a-vantura človeka in umetnika, ob tem pa se je izrisovala tudi podoba prevladujočih teženj slovenske umetnosti ob Černigojevem posegu. Neugnan, zanesen, nestalen, neurejen, zraven pa še siten nebodigatreba — ti bi bili atributi, ki bi se utegnili sešteti v Čemi gojevem konstruktivističnem «po-slanstvu»: katerega da je po- vrhu še sam zlahka pokopal in presedlal v tržaškem času (po neuspehu v Ljubljani) v prikril novečentizem, ki ga je bil tako neusmiljeno obsodil v Tanku. Po temeljitem pregledu konstruktivističnih let v Černigojevem u-stvarjanju pa prehaja Krečič s prav tako pozorno zavzetostjo v analizo Černigojevih stremljenj v času, ko je kazalo, da gre kon struktivizem spraviti v dokončno pozabo in se uklanjati ouradnim* razmeram. To je bil čas med o-bema vojnama, čas navideznega prilagajanja in ustvarjalnega životarjenja, čas zmede. Pa vendar nam je Krečič skozi vse te podatke prepričljivo dokazal, da sta v umetniku tudi ta dna tleli konstruktivistična vzgoja in vera: ta žerjavica se bo izpod pepela začela prebujati z vso vnemo po drugi svetovni vojni: odtod tista Černigojeva navidezna «dvojnost» v povojnem času, ki se nam je zdela sumljiva predvsem zaradi tega. ker da se izračunava zgolj v “bravuro* in se igra avan* gardnost za vsako ceno. Vsa stvar se dejansko po svoje skle- je v širšo današnjost. ... pod-Svojo raziskavo je KrecF Lj-krepil s številnimi čern?9. r- o ™ - "fS «izjavami* in d°Qna^-$0 V kot ginu* mi nam omogoča da si pravilneje tolmačimo, ključno iz likovnih citatov- ~ ^ vsega pa nam ti navidezn“jSt-forični «ustni fragmenti* J^tr ne je oblikujejo celovit cei jev lik. tnarf*’. Tudi umetnikov ava’1 zem je avtor monografij $ prepričljivo utemeljil ‘n 1 ti* čil, pri tem pa še °V°Z° : »' dejstvo, zakaj ni Čer n j metnik, ki bi privlačil se,- jti vnetega ljubitelja umetno ^ zakaj se celo kritik sl£.zKL pokoplje do njega. Černigoj K sji-umetnik, ki veruje v f*i* karski dosežek», pri vseZlstff pa izključuje vsakršno no motnjo». __ Avtor zaključuje svojo. grafijo s tole ugotovitvijo'-nigojeva vloga in vlogo y0i> vih sodobnikov avantgor ^c-nam daje tedaj v nekoh*0 jpt men jenih okoliščinah ume geografije tisto potrebno . pfl da smo kot narod sodelov rojstvu moderne evropske tovne duhovne zgradbe*. Si Monograjija se P°nasanro(l$' barvnimi in črno-belimi ref.„:Q ^ cijami, ki izčrpno spreiniJ^pioft dopolnjujejo besedilo ’n,M. . Černigojevo umetniško PoC[ mip Avtor je na začetek V ^ s|o' zajeten povzetek besedila g\i- venščini, italijanščini yt ^tr šcini (razporejen je siceT M ni' liko križem - kražem), ki d* dvomno pripomogel k l^g\ 'f knjiga šla v širši !>r°? ^9' ogočila tudi italijanski bo omogočila tudi italijatism ^ ki, da znova preveri svo)e ^ ji notenje na račun černigo)0, ^ v Trstu tudi italijanskih ^ niškim krogom predlog01 napredno likovno besedo. Da ni Černigoj ostal P’ . ' rok, najbolje potrjuje ■i/rv, uujvuije fjun juj*- . Ji Jv kar je krepko podčrtal rU°' jrW čič - da čvrsto deluje ',a ^ Se škem skupina umetnikov, prištevajo za njegove (Edvard Zaiec, Franko vlrrai!‘is' Klavdij Palčic. Marjan ^ tf Franko Volk in drugi) ,n rat$' vorno pričajo, da so v po Černiaoievih smernle"_A„stl, smern> bistvu k «uravnovešeni °- %gf mimo vsakršne komodne cionalnosti in j MARIBORSKO GLEDALIŠČE V KULTURNEM DOMU Montherlant: «Port Royal» Delo predstavlja metaforo našega življenja nad katerim se namesto samostanske discipline kopičijo zakoni in strukture družbe Drama francoskega avtorja Hen-TO de Montherlanta je nastala J Prv| polovici petdesetih let, do-Kjanje v njej pa je postavlje-r° v sedemnajsto stoletje, v čas, P'J? se na Francoskem odvijali “>Ka teološki spori. To so bili prav-«Drav spopadi med dvema kon-«Ptoma v skupnosti z istimi idej-mi nazori. V njej je večina vajala ostre pritiske nad manj-se je P° en* strani po- . teja po robu nasilju in pre-L {4 u. žejnega nekonformizma, «0, - fi Je hotela ostati se-del skupnosti, ki jo je obso- okrilju Port Royala so se zbi-3 ljudje, katerih intelektualni J,° Je bil visoko nad povprečjem ™>vega časa, zato je tako poli-Uta - ^0t versha oblast z neza-Paniem in nestrpnostjo gledala L, nJ*hovo dejavnost in na vpliv, i,...80, ga imeli na kulturni in po-[Jr'1 razvoj v deželi. Posvetni in ^.kveni dostojanstveniki so se od- • DO DrOt.ivili nmnm micolnim tn. kovoi protivili novim miselnim to-jj.,/'1 jn verska nesoglasja so v dr*. casu pomenila tudi nered v V svoji ozkosti in kulturni .Podkovanosti so ti oblastniki o-tnkr vsak° svobodo človekove . u, njegovega delovanja in od-delin' ^ histvu ne moremo pri Vinsir■°r^ R°yal govoriti o zgodo-w ® drami v ožjem pomenu be-nisr. ?8°d°vinska dejstva v njej oistvena, avtor se vseh do-kaže°V P?s*u**uj® le zato, da pri-pr. .v njih nasilje nad človekovo tem lC° sv°dobne opredelitve, pri «ame™-£°glablja v Psihoiogijo P°-pai.?zaih osebnosti in išče v njih "Globlje človeške resnice. R°yal je znameniti pariški nj?°szan. ki ga smatrajo za trd-luJ° ,Janzenistične »herezije*. Av-feta 1664 pride v ta samostan ^lski nadškof Perefixe, da bi do obračunal z upornimi re-fekam’.' Te namreč nikakor norem ^?dP'sati dokumenta, v kate-kaiilt ■ er*tev obsoja janzenistični »tvn tj ?a Proglaša za krivover-lpr '..Idejni spor, ki je v začetku °sled mudno situacijo, se nap-*Por sprevrze v čisto navaden *ni raznimi skupinami: na fa k^an* kralj, prelati in jezuiti, ,voio ** na vsak način obdržati ti str tleomaino avtoriteto, na dru-ipj- an* zavržena, s prekletstvom n*,, 'hovana manjšina janzenističnem t~bora. ki v svojem užalje-Ob v??aosu živi in dela v ilegali, dal ju k01 tem se er)i i” drugi od-Vzroita 0 °d začetnega pravega kjo n* spora- Nune dolgfl^trg-i ®utku u SVojem odporu ■ hviv tre-! Ho k° se čutijo najbolj ogeože-rjji ‘ akušajo medsebojno krepiti' h ?®>vnic jn se s prizadetostjo v njihovo psihično sta-da im ■ovtlice se jasno zavedajo, bodalo zoper sebe oblast in da dj,, v tem boju šibkejše in ven-hudi sf1?? °dločijo za podpis. V 1 strank*1 z nemirom v srcu in dar r"°m stejijo pred dilemo, ven-Vp .^Prepričane, da je papeže-Dov« k ..a zmota, čeprav janze-ttehrM '®e nohena od njih še ni “te; prepričane so tudi, da '""Mu bi se pregrešile zoper resnico in svojo vest, če bi to obsodbo podpisale. Med tako gorečnostjo pa obstaja tudi sla izdajstva in tu se med ostalimi liki pojavi izdajalska redovnica, ki iskreno misli, da je edino bistveno poslušnost in ubogljivost, od zakonov, ki jih je izdala papeška Cerkev, škofu posreduje spisek z imeni najbolj zagrizenih nun in to pripomore k njegovi odločitvi, da pošlje dvanajst najbolj zavzetih redovnic v različne samostane pod nadzorstvom jezuitov in da pokliče na njihovo mesto take, ki bodo primerno vplivale na nadaljnje življenje v Port Royalu. Ne gre tu za smrtne ob- sodbe niti ne za mučenje, bliže smo zasužnjevanju duha v sodobnem času kot pa inkviziciji in grmadam srednjega veka. In pomislimo sedaj na problem svobode v današnjem svetu, problem, ki še zmeraj predstavlja bistvo človeške eksistence, osnovno vprašanje, okoli katerega se vrtijo vsa' njegova iskanja in teženja, iz takega razmišljanja bomo gotovo spoznali, da je Fort Roya! le metafora, našega življenja in da se nad nami namesto samostanske f discipline kopičijo vsi napisani in nenapisani zakoni, strukture s svojimi institucijami in javno mnenje, ki goji in vzgaja svoje verne in poslušne somišljenike. Prizor iz igre »Port Royal» v izvedbi SNG iz Maribora SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1980 (15) Tehniška založba Slovenile: Založba izdaja tudi mesečno revijo Življenje in tehnika nmiiiiiMiiniiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiimiuiitiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ZA OHRANJANJE NARODNOSTNE ZAVESTI Sedemdeset let hrvaškega tiska na Gradiščanskem Tradicijo nekdanjih Naših novin nadaljujejo zdaj Hrvat-ske novine - Končno tudi radijske oddaje v hrvaščini Naša štampa - 70 Ijet stara decembra j« h*a»fca Uampa opat a&* ftovtae douanaiojegedena Tjci «ar.jA naaaia ti pogi*dy gfctina j« in**# u* «*edn*ov, U proS. k^etebedttfi^vMmertaaaje^itanipu sv»m najvdaieija aidovalo'koliko SUM iwc<»wa»tb.i(>gnajy M> svetujemo ?0-i»«(rwcu hrvatske oni iH«k: 1 i**- W $0 s» iaduiik n štamp* ab * TG-Jjalrttcu Hfi Ove novme opstanak štampe Neka B09 0at) vodu dalje Pad*cw prvopa bela do današ- Sve dkMO njeftatlane {NaJe Novin* HRVATSKE NOVINE S 34(0 ((. famu»a 1080. k-***«***«* St O C A J 5: M O C Rumeno lice Ko. ca *cw sada? n so viBv4 Ko. ca vcH sada? n so vi(km? fiud i zmmmrnm gZavu,koskm+tdfrd,ds JUtw*ts*enoYjne jv/ur ?Q IfOt $UhO. A kad sam čutt, fifci aartr ‘ tur utkas&ta frofa, ko fpi je jo fte odmab _________________ t aftfm Won*SMi»(i>i niMt l»)0 tm .u 1MM« ■ Orao «B pok prnnlt ulogu ovili novin. ££Lk&NQ. - -Na. Gradiščan-. kem bodMetosjMH&ili 70-let-“■fiitti hrvoStepa tiOajkMe&najsta-»rejse včnlmre suatfe Nase novine, katerih tradicijo nadaljujejo zdaj Hrvatske novine, ravno informativni dejavnosti pa namenjajo gradiščanski Hrvati velik pomen. Med uspehe pri informiranju narodnosti velja uvrstiti redne, zdaj že dnevne radijske oddaje iz deželnega studia v Železnem, za katere so si morali na Gradiščanskem prizadevati dolgo vrsto let. In tako sedaj slišijo na vsem narodnostnem območju vsak dan hrvaško besedo, ne še sicer toliko, kakor bi želeli, vendar dovolj za začetek. Zdaj imajo vsak dan kratka poročila, ob sobotah pa ne- koliko daljše, tematsko zaokrožene oddaje r‘Kmalu bodo vrteli še plošče po željah\ ter postopno u-resničevali nalogo, ko naj bi deželni radijski studio pripravil vsak dan tričetrturno oddajo. Tudi krog sodelavcev radijskih oddaj še ni dovolj velik, toda s postopnim u-veljavljanjem programa v jeziku narodnosti, pridobivajo tudi sodelavce, predvsem iz študentskih vrst. Če ostanemo še dalje pri tej vrsti medija, omenimo tudi priprave za uvedbo kabelske televizije na Gradiščanskem. Po tej poti bodo lahko sprejemali program zagrebške televizije, zaenkrat zavoljo precejšnjih stroškov v skromnejšem, kasneje pa v večjem obsegu. Razmišljajo tudi o televi- ""'"HiiiHinmn.m.im.....umi.u.■mmmmmm.mm.iimillim.. OB 65-LETNICI ROJSTVA Moje srečanje s Pinom Tomažičem V četrtek, 20. t:m. bi naš tržaški narodni heroj Pinko Tomažič “te* 65 let. V počastitev te obletnice objavljamo sestavek »Moje eeanje s Pinkom Tomažičem«, ki bo vključen v knjigo o Toma-k|.J*’ ki jo pripravlja uredniški odbor (Lado Pohar, Pavel Žavcer, Saa Pahor, -...............- - “ desetletnico Ace Mcrmolja) in ki bo predvidoma izšla za šti-co njegove mučeniške smrti pod fašističnimi streli. So „ nj0 teta pred drugo svetov-faznJh°-se ie fašizem že krepko K, ^hnil po Evropi. Njegovi vale n ° se bližali našim mejam. ia\)Mvfjrn°sti smo se vedno bolj binrJu1 tudt slovenski študenti v rjifjfc, Shirali smo se v levi-«enCj n študentskih društvih. S!o-dtjfa pre(tesem v Akademskem a Triglav. Intenzivno smo fiqrn?l^iali o vse slabšem med-b0u nem. Položaju, ki je bolj in tudi našo državo. »ken, j sem. stanoval v študent-kilo J~0Tnu (Djački dom), ker je »o h,?ni najceneje. Zasebne sobe !* zelo drage . ■- ■.< u in si jih rev- ^ študenti niso mogli privošči-Moče? ,slan°vanje v Domu sem * d8 /50 din na mesec, hrana čerja *® menzi — kosilo in ve-Wert~~ pa ie s,0*a M din na dan. boji 7*.sem bil od take prehrane V točen , kot sit. bfeh1-,sen' 1035 je prišel v Za-«o f^dfrat tržaški Slovenec Pi-W“te«žič. Vpisal se je na eko-»tuerfjfakulteto. F Triglav ga je ^larii Rai>te Žaucer. ki je bil z fori i ®?. Tržačanom povezan po p{‘Mi liniji. *lje n? *i je hitro pridobil simpa-tkfatotovanov. Bil je zelo raz->o 7,n *n načitan. V debatah, fci Je hj. Tazvnemale v društvu, mu «>idin, Malokdo kos. še danes ga. Posta pret* seboj. Bil je atletske "tel n ie °0ala, lase je i- ir^Oostrižene na krtačo Po Za-"a tt Se te prevažal s kolesom *®kfat 0we' Takih koles je bilo °bči,j pr® nas malo in smo ga vsi Skovali. *io0 težaški Slovenec se je Pino *iQUj?*n,mal za razmere v Jugo ie ^‘'.Rod je potoval, preučeval plohi? i Pfedvsem pa se je po- te, kafco živijo delovni W ■ večkrat je menjal stano-J > da si je razširil krog znan- cev. Najrajši je stanoval pri kolegih. ki jih je spoznal v Triglavu. Rad se je povezoval in se zbliževal s Primorci. Tako je nekaj časa stanoval tudi pri meni v Djačkem domu. To je bilo junija 1936. Moj sobni kolega. medicinec Ivan Cestnik, je v začetku meseca opravil izpite in se odpeljal L.jmov na Štajersko. Njegova postelja je bila prazna in Pino se je preselil k meni. Kot Primorca sva hitro našla dosti stičnih točk. Imela sva neskočnne debate in vedno znova sem moral občudovati njegovo politično razgledanost. Med drugim sva razpravljala tudi o Halozah, kamor sem zahajal vsalce počitnice. V Narapljah blizu Majšperka je bila moja sestra učiteljica. Pri njej sem bil vsako leto na počitnicah v juliju. Dopoldne sem študiral v senci košate lipe. popoldne pa sem se odpravil po vinskih goricah m obiskoval viničarje ali pa sem v vasi navezoval stike z delavci - polproletarci, ki so delali v tovarni tanina in v tovarni volnenih izdelkov Majšperku. Takrat je izhajala pri Cankarjevi družbi Maksa Beera *Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev». Med haloškimi znanci sem agitiral, da bi se naročili na to knjigo (izhajala je v petih delih od 1935 do 1937). Med viničarji je bil to jalov posel, saj še za kruh niso imeli. Nekaj naročnikov sem nabral le med tovarniškimi de-lavci. O tem s 'C govorila s Pinom Tomažičem, pa o moji želji, da bi med viničarje in polproletarce razdelil levičarsko literaturo. Minevali so dnevi. V opoldanskem odmoru, ko so bili prebivalci Djačkega doma pri kosilu, je Pino vzel v rokt svojo violino in izvabljal iz nje otožne primorske melodije. Tudi gosli je prinesel s seboj iz Trsta. Prišle so počitnice. Konec junija je večina študentov odšla na svoje domove. Jaz sem šel v Haloze k sestri, Pino je odpotoval v Maribor k znancem. Obljubil je. da me bo obiskal. Nisem mu prav verjel. saj so bile Naraplje bogu za hrbtom, kot se pravi, če si hotel priti tja. si se peljal najprej z vlakom do Pragerskega, nato z avtobusom do Majšperka in potem še eno uro peš med vinskimi goricami. No, Pino se tega ni ustrašil in tako sem bil pošteno presenečen, ko se je nekega dne pojavil v šoli v Narapljah. Pripeljal se je iz Maribora na svojem kolesu s prestavami. Zadaj na prtljažniku je imel majhen paket — prinesel je nekaj brošur in druge literature. Najprej sva pomolčala, nato sva šla po vasi obiskat moje znance. Pino jih je spraševal, kako živijo, koliko zaslužijo v tovarnah ali pri delu v goricah in podobno. Imel je odličen pristop do delovnih ljudi in od njega sem se marsičesa naučil. Tako sva obredla vso vas in o-kolico. Pino je bil zadovoljen, saj je spet spoznal košček slovenske zemlje in bil v stiku z delovnim ljudstvom, ki od te zemlje živi — čeprav precej bedno, Pinova želja je bila, da se čim bolj spozna s svetom okoli sebe. Usposobi ial se je za trdo delo. ki ga je čakalo doma na Primorskem. delo s slovenskimi ljudmi, ki jih je bilo treba pripraviti in organizirati za končni boj s fašizmom, ki se je vsak dan bolj bližal. Pino je ostal moj gost nekaj dni. Zadovoljen je bil z obiskom. Ko je odhajal, sem ga pospremil do roba vasi. Poslovil se je in odko-lesaril nazaj v Maribor. To je bil moj zadnji stik s tem pogumnim fantom. Jeseni se je vrnil v Trst. Dec. 1979 VOJMIL DEKLEVA zijskih oddajah v hrvaškem jeziku, vendar so za zdaj le razmišljanja. Vsekakor pa ima, podčrtujejo na Gradiščanskem, pomembno mesto pisana beseda, posebej tednik Hrvatske novine, ki je tudi najbolj razširjen. Toda problem, ki je prepleten s celotno manjšinsko politiko in uresničevanjem predvsem pa neuresničevanjem te politike, se zrcali tudi v informativni dejavnosti. Vedno, ko je potrebno iz zveznega ali deželnega proračuna odšteti denar za narodnostne dejavnosti in aktivnosti, odšteti denar za narodnostne dejavnosti in aktivnosti, odštejejo manj, kakor bi bilo potrebno za kolikor toliko normalno delo. Za primer: Hrvatske novine so še do nedavna pripravljali narodnostni aktivisti ob svojem vsakdanjem delu, in urednik tega tednika je prvi poklicni narodnostno politični delavec na Gradiščanskem. Navzlic pripravljenosti in dobri volj ni mogoče storiti toliko, kakor bi lahko sicer, če bi imeli tudi večje finančne in prek tdfla kadrovske možnosti. Pomembno vfogo v informiranju opravljajo tudi občasne ali stalne publikacije, ki jih pripravljajo v Hrvaškem akademskem klubu na Dunaju. V prvi vrsti sta to Novi glas in Pokus, ki obravnavata poglobljeno različna narodnostna vprašanja, seveda s predznakom, da je njuna naklada relativno nizka. V obveščanju večinskega naroda o manjšinskih problemih ima važno mesto Enotnost, ki izhaja mesečno enkrat, obravnava p teme, ki zadevajo koroške Slovence. gradiščanske Hrvate, pa tudi druge narodnosti v Avstriji. Seveda pa Enotnost, ki izhaja v nemškem jeziku, ne more nadomestiti tistega, kar bi lahko storila sredstva obveščanja večinskega naroda, če bi se dosledneje in kontinuirano ukvarjala z odprtimi manjšinskimi vprašanji v duhu državne pogodbe Gradiščanska, ki ima dokaj šibko razvito obveščanje, namreč ne premore lastnega dnevnega časnika, kakor ostale pokrajine, s svojim tednikom «BF» običajno ni pripravljena zagovarjati manjšinskih zahtev, marveč daje prostor tako imenovanim asimilantom že beseda pa pove, kaj počno asimilanti v vsakem narodnostno mešanem o-kolju. Tako je mogoče reči, da so na Gradiščanskem, zdaj ko bodo proslavili 70-letnico pisane besede, lahko zadovoljni z uspehi zadnjih let, ka: zadeva obveščanje narodnosti, manj pa s tem, kako je z obveščanjem o narodnosti. Problem torej, ki ni specifičen zgolj za Gradiščansko, marveč za vsa tista o-kolja, v katerih nimajo dovolj posluha za manjšine in manjšinske probleme. ERNEST RUŽIČ NATEČAJ ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA V počastitev spomina pokojnega časnikarja ALBINA BUBNIČA in- za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik NAGRADNI NATEČAJ za spise In študije na temo narodnoosvobodilnega boja s posebnim ozirom na nocifašistična taborišča v drugi svetovni vojni. ■ Obdelava tem je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju neposrednih udeležencev dogodkov v letih 1941 -1945, raziskave no podlagi ohranjenih dokumentov, aktualiziranje problematike narodnoosvobodilnega boja na raznih celinah sveta in druge možne-oblike. Natečaja se lahko udeležijo dijaki in dijakinie slovenskih nižjih In višjih šol na Tržaškem in Goriškem in zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete. Spisi ne smejo biti krajši od 5 tipkopisnih strani (po 30 vrst) oziroma od 15 tipkopisnih strani za univerzitetne študente. Poslati jih je treba v dvojniku do 30. aprila 1980 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchl 6. in v Gorici; Ul. XXIV. maggio 1, opremljene z oznako «Natečaj zo nagrado Albino Bubničb«. s podpisom in polnim naslovom. Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva, Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in literarni ustvarjalci Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz «SklOda Albina Bubniča«: Za študije univerzitetnih študentov: 1. nagrada 500.000 lir 2. nagrado 300.000 lir Zo spise dijakov: 1. nagrado 200.000 lir 2. nagrada 100.000 lir 3. nagrado 50.000 Mr Posebna nagrado 100.000 lir je predvidena za šolsko bla-" i; flojnp zdv.odo, s kolere,gfljaomo prejeli največ ^pevkpv. >» l- tr- - ; - -< w>o7 ( Nekako manj opazna, a zato nič manj pomembna založba na Slovenskem je vsekakor Tehniška založba Slovenije. Ko smo se pogovarjali z urednico Tehniške zaiožbe Slovenije Anko Veselovo, smo zvedeli, da ima založba letos v načrtu natisniti kar 34 del, od strokovnih knjig in priročnikov do znanstvene fantastike. Med strokovnimi knjigami in priročniki je treba na prvem mestu omeniti »Gradbeniški priročnik*, ki je domače delo skupine avtorjev in je namenjen tako mojstru in tehniku kot inženirju. Potem je tu, »Matematični priročnik* Bronštanj-na in Semjonova, ki bo letos doživel že šesto izdajo v slovenščini, prav tako pa bo izšel izpopolnjeni ponatis »Strojnotehnološkega priročnika*, ki so ga v poldrugem letu prodali kar 5.000 izvodov. Med domačimi deli s tega področja je v programu priročnik domačega avtorja Hinka Murna »Od-rezovalni stroji* in prav tako domače delo Davorina Žitnika »Statisti*. Bolj razvedrilu in rekreaciji pa je namenjena knjika Borisa Kalčiča »Akrobatsko smučanje*. V poklicni knjižnici za avtomehanike pa bosta izšla dva priročnika in sicer »Avtoličarstvo* in «E-lektrika v avtomobilu*. Zelo zanimiva, praktična in tako rekoč namenjena slehernemu pa je zbirka »Vaša domača delavni-ca», v kateri bo izšla vrsta knjižic kot »Nove ideje za vaš dom*, ki govori o zboljšavah v hiši, na vrtu in okrog hiše, vse pa je moč postoriti z osnovnim orodjem. Podobna je druga knjižica iz te zbirke »Tehnika in popravila v hiši*, slede pa »Ogrevalne naprave*, popravljanje in obnavljanje*, »Toplotne in zvočne izolacije v stano-vanjih*, ki so še zlasti aktualne spričo sedanje energetske krize, dalje je tu knjižica »Delamo in popravljamo s kovinami* ter delo »Topla voda in ogrevanje s sončno energijo*, ki je, podobno kot »Toplotne in zvočne izolacije v stanovanjih* zelo aktualna in zanimiva. V tej zbirki bo izšlo tudi nekaj ponatisov, kar vsekakor priča o koristnosti in aktualnosti te zbirke. Tako bodo ponatisnjena naslednja dela: Katalog Naredi si sam, Zidarstvo, Zidarstvo za vsakogar, Ključavničarstvo za vsakogar, Pleskarstvo za vsakogar in Tehnika pričvrščevanja. Drugo, nič manj pomembno področje Tehniške založbe Slovenije pa je njeno Sistematično izdajanje •"ffD pcv , S* _ Cn _________ znanstvene fantastike, literarne zvrsti, ki si je v svetu že zdavnaj pridobila ustrezno mesto in popularnost. Tako bodo v zbirki Znanstvena fantastika in Klasiki fantastike izšla letos naslednja dela; dve knjigi svetovno znanega poljskega pisca znanstvenofantastične literature Stanislava Lema »Katar* in »Eden*, dalje »Marsovske kronike* prav tako znanega in sodobnega ameriškega pisca znanstvene fantastike Raya Bradburyja, med klasike fantastike pa najdemo Julesa Verna (letos bosta izšla dve njegovi knjigi), dalje »Izgubljeni svet* Connana Doyla in tri knjige češkega klasika Karla čepka »Tovarna obsolutnega*. »Krakatit* in »Vojna z močeradi*. Ob tej priložnosti je treba omeniti tudi knjigo »Kako je bil rešen svet*, ki predstavlja izbiro novel, oziroma nekakšno antologijo slovenskih avtorjev na temo znanstvene fantastike. In končno so tu še šolske knjige, za katere pa je značilno, da to pot prvič že upoštevajo pri nas na novo uvedeno usmerjeno izobraževanje. Med šolskimi knjigami j« treba omeniti »Tehnologijo stavljenja* Srečka Mraka, ki je namenjena grafičnim delavcem, dalj« »Varnost našega otroka v prometu*, ki obravnava prometno vzgojo in učbenik »Osnove tehnike in proizvodnje prvi del*, ki zadeva usmerjeno izobraževanje. V načrtu ima založba tudi serijo učbenikov za gradbeništvo, elektrostroko, tekstilno stroko, promet in zveze, rudarstvo in geologijo, dalje priročnik o orodju, ki govori o nastanku orodij in delu z njimi ter seveda ponatise starih učbenikov. Naj za konec še zapišemo, da Tehniška založba Slovenije izdaja tudi mesečno revijo »Življenje in tehnika*, ki ima sorazmerno visoko naklado in predstavlja edino tovrstno revijo na Slovenskem. D. Ž. Najdeni predmeti V sobi št. 129 na ekonomatu tržaške občine leže sledeči najdeni predmeti, ki so jih ljudje izgubili v februarju in jih lahko dvignejo vsak delavnik med 9. in 12. uro: moška zapestna ura, listnica z denarjem, mošnjiček za drobiž, moška torbica z denarjem, prstan s briljanti,,, moški dežnik, več šopov ključev, ter italijanska ,in tuja valuta. Novo deželno vodstvo sindikata gledaliških delavcev FILS-CGIL V okviru priprav na reorganizacijo Nove delavske zbornice CGIL v deželnem merilu je bil pred kratkim v gledališču Verdi I. kongres Federacije gledaliških delavcev I-talije (FlLS - CGIL). Na kongresu so med drugim izvolili deželno vodstvo organizacije, ki ga sestavljajo P. Apostoli - Tomaselli (tajnica), A.G. Bua in M. Casulli (odgovorna za šport in konjske dirke), M. S. Ciano (dramski igralci), S. Colja in A. Pertot (Slovensko stalno gledališče), G. Calligaris, W. Giraldi, G. Gruber, P. Zanon in D. Zerial (gledališče Verdi) B. Dreossi, S. Remec, M. Silvestri in I. Tuta (RAI • TV), G. Gionchetti in C. Martelli (Stalno gledališče), M. šiškovič (Glasbena matica) in D. La Targia (videmska pokrajina). Novoizvoljeno deželno vodstvo se je pretekli torek sestalo na posebni seji ter izvolilo iz svoje srede za odgovornega tajnika B. Dreossi-ja, ter za tajnika P. Tomasellijevo in D. Zeriala. Na seji so nadalje ustanovili pet delovnih koordinacijskih skupin. ZALOZBA CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana Kopitarjeva 2 SLOVENSKA KUHARICA NOVA, PREGLEDANA, DOPOLNJENA IN IZPOPOLNJENA IZDAJA NAJUSPEŠNEJŠE KUHARSKE KNJIGE NA SLOVENSKEM! DOSLEJ ZVESTA POMOČNICA VEČ KOT STO TISOČ SLOVENSKIM GOSPODINJAM! NOVA, OSEMNAJSTA, IZDAJA POSODOBLJENA, OPREMLJENA Z NOVIMI BARVNIMI SLIKAMI! NAROČILNICA — PD Priimek in ime: Naslov: Poklic: _______ Reg. št. os. Izk.: Nepreklicno naročam knjigo SLOVENSKA KUHARICA, 320.— din (2 obr.) Datum: Podpis: Knjigo lahko dobite tudi v Tržaški knjigarni • Ul. sv. Frančiška 20, Trst ali jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1 SE DVA TEDNA DO ZAKLJUČKA ZANIMIVE RAZSTAVE V BENETKAH Strašno zlo davne preteklosti - kuga v dokumentu, knjigi, umetniški sliki Bežen sprehod po zgodovini bolezni, ki je nekoč morila tudi pri nas Benetke bi rade postale «veli k muzej samih sebe». To nam najbolje razloži mladi ravnatelj beneških muzejev Giandomenico Ro-manelli, ko pravi: «Zgodovina je nepremična, s svojim dogajanjem pa spreminja področje, kjer se razvija*. Beneški odbor za kulturo prav v ta namen organizira tri razstave, in sicer razstavo z naslovom «Benetke v času Canove», ki se nanaša na nestalno obdobje v letih 1780 in 1830, v letošnjem poletju bodo organizirali razstavo z naslovom «Arhitektura in utopija Benetk v 16. stoletju*, 21. decembra lani pa so odprli razstavo »Benetke in kuga 1348-1797», ki bo trajala še nekaj dni, do 6. aprila. Odbornik za kulturo Paolo Pe-ruzza pravi: «Razstava o kugi je element, ki stopnjuje zgodovino ali zgodovinska dogajanja obdobja, ki sega od leta 1348 pa do leta 1779, torej do konca beneške republike*. Kuga je močno vplivala na družbenopolitična in življenjska dogajanja, tudi na vero in mite. Strokovnjak Pasteurjevega zavoda in ekspert svetovne zdravstvene organizacije Henry H. Mollaret k temu dodaja: »Kuga je prispevala k izoblikovanju človeškega obstanka, saj danes ne poznamo večje uničevalne sile kot je bila kuga*. In res, demografsko naraščanje človeštva je bilo močno odvisno od kuge, ki je razsajala tako rekoč do nedavnega. Nekoč je odločala celo o izidu vojn, verjetno tudi bitk. Najbolj presenetljivo pa je, da je šele pred 86 leti Aleksander Yersin odkril bacil te strašne epidemične bolezni in da je leta 1898 P.L. Simond ugotovil, da prenaša klice bolezni na človeka - bolha. In še nekaj: kuga je pravzaprav bolezen miši, pa čeprav je uničevala človeka. Od davnih časov pa do današnjih dni je kuga pomorila več sto milijonov človeških življenj. Ta »naravni pojav* je napovedal celo sveti Ivan v Svetem pismu, ko je rekel, da bo umrla četrtina človeštva. Kuga pa, žal, še ni preteklost. Še danes razsaja v Srednji in Južni Ameriki, v Afriki in Aziji, pa čeprav so posamezni regioni varnostno pred njo izolirani. Nekoč je ob epidemiji pomrlo od 60 do 90 odstotkov okuženih, odstotek smrti je bil pač odvisen od vrste epidemije. Danes v okuženih predelih ozdravi do 80 odstotkov o-bolelih, kajti zdravstvo ima na razpolago veliko sredstev, med drugim antibiotike in sulfamide. Logično se postavi’•> vprašanje, kaj je pripomoglo, da se je kuga razširila po vsem svetu? Vzrokov je bilo veliko, vsekakor pa je treba podčrtati, da je k širjenju kuge pripomogel tedanji način življenja in nekateri menijo, da je k temu prispeval celo način ob- Padovunina slika «Dož Mocenigo pred maketo cerkve posvečene Resniku* laeenja, pomanjkanje higiene, celo dejstvo, da člo-ek nekoč ni poznal dnevne obleke in nočnega perila itd. Bolezen ni prizanesla nobenemu sloju, tudi bogatemu ne. Po kratki inkubaciji se je pokazala z visoko vročino, bljuvanjem, drisko, z izpuščaji. Že omenjeni Mollaret pravi, da bi mogli zgodovino kuge dodobra proučiti šele tedaj, ko bi do dna proučili zgodovino miši, za sedaj pa lahko rečemo, da so se »smrtni plesi* pojavili že v 15. stoletju, nekateri zgodovinarji pa menijo, da je bilo še pred našim štetjem že kakih 40, morda pa celo 600 epidemij. V Doževi palači v Benetkah, kjer je sedaj razstava, so se že pred davnimi stoletji odločili za učinkovito borbo proti kugi, za način zdravljenja, ki so ga posnemali Uidi drugod po Evropi. Sedanja razstava v Doževi palači prikazuje le del teh kužnih valov, predvsem drugo epidemijo, ki je, podobno kot prva prišla v Evropo — «po morju*. V Genovo so jo prinesli mornarji, ki so pobegnili z genovske baze Kaffa na Krimu, ko je mongolski kan Džanisberg vrgel1'čez obzidje nekaj okuženih trupe*. - V Genovi so upali, da mornar", gjiso prinesi} s seboj strtišne“ bOteMff," 291" pa-je bilo to upanje neutemeljeno, kajti kmalu se je kužna bolezen razširila najprej po mestu, od tod pa dalje po Evropi, kjer je razsajala 4 stoletja in zahtevala najmanj 25 milijonov žrtev. V tem svojem spre edu p< raz stavi v Benetkal i po zgodovini te strašne bolezni se vrnimo spet v Benetke, za katere so značilna tri obdobja. V dobi od W do 1350, torej v samih treh letih so Benetke izgubile polovico prebivalstva, tako da računajo, da je kugo preživelo od 55 do 60 tisoč ljudi. Po tej strašni moriji so mestne oblasti uvedle nov zakon, ki je predvideval, da begunci, ki pribežijo v Benetk., postanejo takoj meščani. V drugem obdobju ir sicer xl 1575 do 1577. torej prav tako v treh letih je v Benetkah in v »lazaretu*, umrlo 46.721 oseb. V tretjer. razdobju, v letih 1630 in 163? je v Benetkah in na bližnjih otokih podleglo tej bolezni 93.661 oseb. Baje so že v osmem stoletju začeli iskati učinkovite*'” način zd-avljenja, vendar so v smislu tedanjega načina mišljenja uvaja-jali astrološke, duhovni in verske prijeme. V 16. stoletju so mnogi teoretiki pričeli pisati razprave, ki pa ljudem v stiskal niso nudile nikakršne pomoči. Konec 16. te; v 17. in 18. stoletju pa so končno uvedli tako imenovane magistrate in celo republiški senat za zdravstvo. S tem so skušali okrepiti že kritično stanje v družbenopolitičnih in ekonomskih razmerah. Stopimo v Doževo palačo, na razstavo' o kugi. Na razstavi je " Razstayo je pripravila skupina 'ItalljahšKih in tlniN "ftiaistvenikov, raziskovalcev in zgodovinarjev, ki so bodisi iz beneških muzejev in knjižnic pa tudi iz drugih mest in dežel zbrali dela, rokopic?, risbe, knj:žne materiale, ki govore o tem hudem zlr Naj omenimo, da so s svojimi deli na tej razstavi navzoči Tizian. Longhen, Tintoretto, Palma mlajši itd. Tintorettovo olje «Sveti Rok med okuženci* so za to priložnost celo restavrirali in to delo je veli- kega pomena. Sveti Rek je bil pri Benečanih zelo v čislih, seveda v času kužnih valov, v zadnjih časih pa so na tega svetnika skoraj povsem pozabili. Benečani so verovali tudi v moč svetega Boštjana, ki da je pomagal proti kugi. V času kužnih valov so v Benetkah zgradili več cerkva, da bi bolezen popustila . . . V drugih deželah, n.pr. v Lombardiji, kjer je tudi nastalo veliko umetnin na to temo, te prikazujejo predvsem kot k odrešenju preko strahu in trpljenja. Sedaj bomo za trenutek stopili v Trst, da bi videli, kako se je naše mesto borilo proti kugi. V Trstu se je kužni va1 zelo nrčne epidemije izčrpal 27. decembra 1601 leta. Dr. Bernardo Schia-vuzzi leta- 1889 piše «V Trstu je zahtevala kot žrtve vse kanonike katedrale. Prizanesla je le dvema. Škof je tedaj sklical nov ka-neniški svet, ki je prišel iz Kopra*. Naslednjega leta se je lt kuga ponovno pojavila v Furlaniji. Tržačani so v avgustu priredili slovesno procesijo na čast sv. Roku, darovali so dve maši, in sicer eno1 >v cerkvi sv. Boštjana, drugo v cerkvi sv. Petra. Rotili so **»s<»i««tnjke> - na j bi jih oteli pogfflS*?1 K.(Wrgi s d zgradili cerkev, ki so jo posvetili sv. Reku in sicer blizu stare kapele sv. Petra. Meščan Diego Giuliani pa je dal na lastne stroške zgraditi cerkev izven mesta in sicer cerkev, ki so jo posvetili sv. Jakobu in sv Roku. Sv. Rok je postal eden izmed zaščitn:kov Trsta. Od te kuge dalje se je Trst dolgo branil kakršnega koli stika z Bene+krmi. KRISTIJANA BALDASSI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 25. DO 29. MARCA 1980 TOREK, 25. marca LJUBLJANA 9.15 - 14.33 TV v šoli; 15.40 Štrbsko Plešo: Smučarski skoki; 17.10 Poročila; 17.15 Jakec in Čarobna lučka; 17.30 Pustolovščina; 18.00 Glasbena mladina na delu; 18.30 Obzornik, 18.40 Obramba in samozaščita; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Aktualna oddaja; 20.25 B. Prus: Lutka, film: 22.15 V znamenju; 22.30 Baletni portreti: Janez Mejač. KOPER 18.00 Smučarski poleti; 19.15 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.5 Ko pride september, film; 22.10 Aktualna tema; 22.40 Narodna glasba. SREDA, 26. marca LJUBLJANA 15.25 Nogomet: Jugoslavija - I-t ali ja; 17.25 Poročila; 17.30 Z be- sedo in sliko; 17.45 Tis"č let bi zantinskega cesarstva, dok.: 18 15 Pevski tabor Šentvid: 18.40 Obzornik: 18 55 Ne prezrite; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20 00 Anton čarovn k, film; 21.50 625 ; 22.30 V znamenju. KOPER 19 50 Stičišče, 20.90 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Nogomet kvalifikacije za o-limpiado: 22 20 Gola ob reki, film. ČETRTEK, 27. marca LJUBLJANA 9.10 16 10 Šolska TV: 17.05 Po- ročila; 17.10 Življenje na zemlji; 18.05 Otroštvo mladosti; 18.35 Obzornik; 18.45 Najjužnejša kotlina; 19.10 Risanka; 19 24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 20.00 Zdravstvo po ameriško in po angleško1 20.55 Iz koncertnih dvoran: 21.50 V znamenju; 22.05 V labirintu bolniških. KOPER 19.50 Stičišče; 20.00 9 minuti; 20.05 Otroški konček; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Mladi junaki v peklu, film; 22.40 Politična tribu na; 2315 Glasba brez meja. PETEK, 28. marca LJUBLJANA 8.55 - 14.55 TV v šoli; 16.20 Smučarski poleti; 17.20 Poročila, 17.25 Mi smo smešna družina. 17.40 Ptičje strašilo; 18.05 Beo grajski festival jazza: Novi Sin gers; 18.35 Obzornik: 18.45 Čas iskanja in čas zorenja; 19.10 Ri sanka; 19.26 ,mo do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Slovenski kraji med seboj; 21.35 Tigrove brigade: 22 30 V znamenju; 22.45 Nočni kino. KOPER 19.15 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 2o.OO 2 minuti: 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Deževje, film; 22.30 Povratek odpisanih: 23 10 Pregled sporeda za naslednji teden. SOBOTA, 2y. marca LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Jakec in Čarobna lučka; 8.15 Z besedo in sliko; 8.30 Glasba za cicibane: 8.45 Otroštvo mladosti; 9.15 Pustolovščina; 9.45 London je moj, TV nad.; 10 35 Delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela; 10.55 625: 11.40 Smučarski poleti; 14.00 Poročila; 14 45 Izgubljene punce, film; 16.00 Rokomet: 17.20 Poročila; 17.30 Košarka Šibenka - Bosna; 19.00 Naš kraj; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Vzpon Madsa Andersena, TV nad.1 20.55 Sobotni večer. KOPER 17.00 Košarka; 19.30 Otroška oddaja: 19.50 Stičišče: 20.C0 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 Dnevnik; 20.45 «L'ultima conquista», film; 22.25 Danes in včeraj; 22.55 »Zadnji roman*, TV film. •X 1 I g: I Bob Carl Woodward Bernstein nuonov PADEC S ¥: 135. s vi .1 s I I s Prevedel Dušan Dolinar Pred predsednikovim odhodom v San Clemente se je Timmonsu zdelo, da ga nekatere zadeve navajajo k pričakovanju, da se bo vse skupaj začelo obračati na bolje. Tresljaji, ki jih je povzročil sunek s prepisi, so se po vsem videzu nekoliko polegli, predsednikovi potovanji na tuje pa sta odvrnili javno pozornost od VVatergatea. Toda nato je bil obsojen Ehrlichman in vrhovno sodišče je objavilo razsodbo. Pravosodni odbor predstavniškega doma ie začel razpravljati po televiziji in norci, kakor je Timmons imenoval glavne predsednikove nasprotnike v odboru, niso ravnali prav nič noro. Timmonsu se je zdelo, da so neposredni televizijski prenosi razprave v odboru predsednikovim nasprotnikom odprli pravo propagandno zlato žilo. saj so javnost prepričali, da odbor ni nikakršno kengurujsko sodišče. Dokler so bili predsednik, Haig in Ziegler na počit- nicah v San Clementeju, je skupina za strategijo, ki js ni z vrha nihče usmerjal, capljala na mestu. Nekateri njeni člani so zagrenjeno govorili, da so jih pustili, naj se znajdejo sami, kot vedo in znajo, medtem ko njihovi predstojniki v Kaliforniji tuhtajo zaprti v svoj krog. Timmons in Burch sta Haigu povedala, kaj vse hi bilo treba zagotoviti, če naj v predstavniškem domu še vedno od zadaj zadržujejo prehod h glasovanju o sojenju in odpoklicu. Prvič, naglo je treba oceniti, koliko škode bo povzročilo tisto, kar je na trakovih. Ljudje, ki skrbijo za zveze s kongresom, zlasti tisti v Timmonsovem uradu, se bojijo stopiti pred puške in ne marajo tvegati lastnega ugleda, dokler se jim niti ne sanja, kaj v dokaznem gradivu. Zdaj čutijo, da so v nemogočem položaju. Drugič, predsednik bi moral osebno prevzeti obveznost, da se bo sam gibal v središču in na sprednjih okopih svoje obrambe — da bo tudi osebno prispeval k obrambi in se nemara lotil telefona ter skušal navezovati stike s svojimi zavezniki. Haig je rekel Timmonsu in Burchu, da ju spoštuje. Njuni politični presoji ne ugovarja. Razume, da se obotavljata agitirati za predsednika v popolnem mraku, ne more jima pa zagotoviti, da bo njunim zahtevam zadoščeno. Pogovoril se bo s predsednikom in ju obvestil, kakšen bo izid. Ron Ziegler se je tisto jutro zaprl v pisarno skupaj z enim od osumljencev za pronicanje skrivnosti v javnost, ki mu je Haig v času prvega Nixonovega mandata osebno velel »ozvočiti« telefon. Bil je to nekdanji pisec govorov za Nixona VVilliam Safire, ki je zapustil Belo hišo ln postal komentator pri New Yorlk Timesu. Safire Nedelja, 23. marca 1980 Ponedeljek, 24. marca 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.20 Maša v evroviziji 12.15 Poljedelstvo 13.00 DNEVNIK — Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje 14.15 — 16.00, 18.10 Športne vesti 14.20 Disco ring — tedenska oddaja o glasbi in ploščah 15.20 Klasični balet 17.00 90. minuta 17.20 Registriran polčas nogometne tekme B lige Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «L’eredita della priora* (Predničina dediščina) 4. nadaljevanje 21.50 Športna nedelja 22.50 Napoved programa za naslednji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.00 DNEVNIK 2 - Atlas 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Vsi skupaj, če je mogoče, oddaja, ki jo vodi Nanni Loy 15.15 Komični TV film 15.45 DNEVNIK 2 — športne vesti Milan: drsanje na ledu Turin: Konjske dirke 17.00 Popoldanski spored o prozi, liriki in baletu. Laurence Olivier: gledališki mit William Shakespeare: Othello 18.40 DNEVNIK 2 - Gol flash 19.00 Registriran polčas nogometne tekme A lige 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 — športne vesti dogodki in osebnosti športne nedelje 20.40 Glasbena oddaja 21.45 DNEVNIK 2 - Dossier 22.40 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 22.55 Jazzovska glasba 23.35 Napoved programa za naslednji teden Tretji kanal 14.15 DNEVNIK 3 - Neposredni predolimpiiski prenos Trident: Plavanje 18.15 Napoved programov za naslednji teden 18.30 Srečanje z Raffaello de Vita 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Malo gledališče 19.20 Glasbeno govorni program TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 15 minut z orkestrom Norrija Pa-ramoria: 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji: 11.00 Mladinski oder: «Krali». Radijska igrica ž 'štirih delih; 11.29 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek'1 Slovencev v Italiii; 12.30 - 13.20 Glasba po žel'ah; 14.10 «Mesečnik», variete; 14.50 Glasbeni fleš; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasbeno prebujanje; 8.30 5+1=7, in je nedelja; 9.15 Poje Miško Kovač: 9.30 Lucianovi dooisniki; 10.00 Z nami je. .; 10.15 Orkester Red Redford: 10.32 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci: 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I; 14.00 Zgodovina avtomobila; 14.30 Zbrani za vas; 15.00 Stisk roke; 15.15 Skupina Montreal Express; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Free show - ni samo glasba; 16.30 Crash; 17.00 Pesmi tedna; 17.30 Plošče; 18.15 Poje Peter Tosh; 18.30 Male mojstrovine velikih ustvarjalcev. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30,' 13.30 Poročila; 7.00 - 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.00 Kmetijski nasveti1 8.05 Nedeljska zborovska in narodno-za-bavna glasba; 8.40 Nedeljska jutranja reportaža; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes: 14.00 Glasba po željah; 15.00 Satje: 15.15 Poje Branka Kraner; 15.30 Programi tedna; 15.35 Zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik; 20.30 DNEVNIK 3 — šprtne vesti 21.15 DNEVNIK 3 — Deželni šport 21.30 Dvajset let za petindvajset minut, oddaja, ki jo vodi Nanni Loy 22.00 DNEVNIK 3 22.15 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.15 Za nedeljsko dobro jutro 8.45 Življenje na zemlji, dokumentarni film 9.40 Sirotek, otroška oddaja 10.35 TV kažipot 10.55 štafeta mladosti, prenos 12.10 Kmetijska oddaja 13.10 Jugoslavija, dober dan 13.45 Poročila 13.50 Drsalna revija, posnetek iz Dortmunda 16.10 Razvoj popularne glasbe, serijska oddaja 17.00 Poročila 17.05 Potopljena mesta, dokumentarna serija 17.50 športna poročila 17.55 Ne nagibaj se ven, mladinski film 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Zlom, drugi del TV drame 21.30 Kraljestvo boga Bakha, reportaža 22.00 V znamenju 22.15 Risanka 22.20 Glasbeni album 22.35 Športni pregled Koper 19.30 Otroški kotiček Zgodbe iz gozda 20.00 Pregled sporeda za naslednji teden 20.15 Stičišče, tedenska oddaja 20.35 TV DNEVNIK 20.55 V tvojem objemu, film v katerem nastopa Jenifer Jones Zagreb 10.55 štafeta mladosti 12.10 Kmetijska oddaja 13.50 Studio 071 14.20 Mladinski film 15.30 Nedeljsko popoldne 20.00 Zlom, drugi del TV drame 22.20 Glasben' album ŠVICA 14.25 Svet Walta Disr.eya 16.10 Adam in Jenny, TV film 19.20 Glasbena oddaja 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Grof Montecristo, TV nadalj. 16.45 Orkester in zbor Orlando Riva Sound; 17.00 Nedelja na športnih igriščih. RADIO 1 8.00, 10.19, 13.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Glasbena oddaja:. .7.35.,.Nabožna oddaja; 8.40 Kmetijska oddaja; 10.13 Mojstri ja?ža; ' 12.00 Program s Franco VŠleri; 12.30 Nagradno tekmovanje - kvizi; 13.35 Gostje, igre, glasba, beležke, srečanja za nedeljsko popoldne; 15.15 Nogomet od minute do minute; 17.00 Nagradno tekmovanje - kvizi; 19.55 Glasbena oddaja; 20.05 Opera G Rossinija. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.55, 16.55, 18.30, 19.30 Poročila; 6.03 - 7.55 Sobota in nedelja; 8.45 Komentarji televizijskih programov; 9.35 Program z G. Proiet-tijern; 11.00 Program z R. Arbo-rejem in G. Boncompa gnijem; 12.15 Tisoč pesmi; 13.15 Filmska glasba; 14.30 V nedeljo z nami; 17.00 Športna nedelja; 19.50 Oddaja, ki jo vodi Franco Soprano. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila1 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.39 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci: 11.10 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo1 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Reportaža; 15.55 Listi iz notesa: 16.15 Minute za EP; 16.20 Gremo v kino: 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.39 Na zgornji polici; 18.50 Minute za EP; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.15 Rim: Prenos žalne svečanosti v Ardeatinskih jamah 12.30 šolska vzgoja: Urbanistika 13.00 Knjižna polica 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.25 šolska vzgoja: Jezik za vsakogar — Ruščina 17.00 3, 2, 1.. . stik! 17.30 Jetniki kamna, TV film 18.00 Šolska vzgoja: Matematika 18.30 Job 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Raimondo Vianello 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Cabaret — film Režija Bob Fosse Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Sezonska prehrana 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Vzgoja in dežele Program za mladino 17.00 Čebelica Maja, risanka 17.30 Lihi prostor 18.00 Šolska vzgoja: Boj za Palestino 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z. .. Ugom Gregorettijem vmes TV film iz serije «Lažnivi Billy» Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Zadnja predstava Nore Hel-mer v Ibsenovi drami «Hiša lutk* 21.55 V spomin na Giacoma Lau-rija Volpija Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja: Turizem 19.00 DNEVNIK 3 19.30 20.00 20.05 21.00 21.30 22.00 8.55 16.05 17.35 17.40 17.55 18.10 18.35 18.45 19.30 20.00 21.45 22.00 18.30 19.50 20.00 20.05 20.30 20.50 22.15 22.50 17.15 17.45 18.15 19.30 20.00 21.15 18.00 18.50 19.05 20.45 21.45 22.30 DNEVNIK 3 -Deželne športne vesti Malo gledališče V kavarni Šolska vzgoja: Med šolo in delom DNEVNIK 3 „ , Malo gledališče (ponovite JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana in 10.00 TV v šoli Smučarski skoki Poročila .« Minigodci v glasbeni Mala čudesa velike priro®’ iok. serija Izobraževanje ob delu Dbzornik Risanka TV DNEVNIK Grbavec, predstava Koper Smučarski poleti, final* Stičišče 2 minuti Otroški kotiček TV DNEVNIK , Deseta žrtev, film, v ** rem nastopata Marcello ; stroianni in Uršula Andr«* Baletni večer Likovni nokturno: Gregor Maček Zagreb TV DNEVNIK Zgodbe iz dedove pip* Izobraževalna oddaja Mladinska oddaja , . Šjora Nikoleta. TV dra®a Glasbeni trenutek ŠVICA Za najmlajše DNEVNIK ^ TV film iz serije «FW^ Medicina danes Kurt Weffl: Mahagomtf - 23.55 «La bataille du rau»’ film TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz naših oddaj; 9.45 Socialna problematika; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Po stopinjah staršev; 12.00 »Mesečnik*, variete; 12.40 Filmska glasba; 13.20 Zborovska glasba: Deželni zbori na lanski reviji «Primorska poje*; 14.10 Otroško okence: «Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Pihalni kvintet Radiotelevizije Ljubljana; 17.40 Glasbeni drobiž; 18.00 Kulturno pismo. . KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za do bro jutro; 9.15 Ansambel Afrocu bano Mongo Santamaria; 9.32 Lu cianovi dooisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Glasba; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Z vso glasbo; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po že-Uah; 14.03 Mala diskoteka; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Živlienie v šoli (ponovitev); 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Poje zbor Lorenzu Perosi; 16.00 Šport; 16.10 Srečanje s Rito Pavone in orkestrom Oskar Lindok: 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Opera preko časa; 18.32 Srečanje z našimi popevkarji; 19.00 Diskoteka sound. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 7.30 Glasba za dobro ju tro; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Stoji, stoji Linica glasbeni u trinki iz zamejstva; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku: 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po želiah; 16.00 Naši operni pevci; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Reklame in zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00 9.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 7.30 Glasbeno prebujanje; 9.00 Glasbe- no govorni program; 11-W Charles in pesmi skupine Beau ’ 11.15 Radijski oder; 11.30 z Enricom Montesanom; in jaz; 13.15 Klasiki lahke B ^ be; 14.03 Današnja dekleta; G. Povest: 15.03 Rally; 15.30 . danska srečanja; 16.40 Ml®®]., klasična glasba; 17.00 Patchtt, . 18.35 šolska vzgoja; 19.20 Gla \ 20.20 Odprti zastor: srečanj gledališčem; 21.03 Glasba Lud™ Van Beethovna. RADIO 2 12.30- 6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, -‘13.30; 16.30, 17.30, 18.30, 19-30 * rešila; 6.00 - 8.45 Glasba » gj Radio 2 3131; 11.32 Program - a, stepanja; 11.53 Tisoč pesmi: Radijski portreti; 13.35 FndfJu- bro jutro; 9.05 Radijski oder; •. Radin 2 3191- 11 32 Pioffra™ fai Ni glasba; 15.00 - 15.42 Radio 16.32 Pop-rock koncert; 17-33 dijska priredba; 18.05 Operna P .. ba; 18.32 Ponedeljkova 18.50 Pogovor s poslušalci; * 1 Opera v dveh dejanjih. LJUBLJANA 10.00' 6.00 6.3C, 7.00. 8.00, 9.00. - n 11.00, 12.00, 14.00. 15.00. ročila; 6.50 Dobro jutro. otrori 7.30 Iz naših sporedov; glasbo v dober dan; 8.25 ^. rala; 8.40 Pesmica za m'adjj0ni sarje in pozdravi; 9.05 Z ra na ccti; 9.45 Turistični naPOR- r. nase goste iz tujine; 10.w r .+-virano za. . . 11.35 Znano m *+. ljubljeno; 12.00 Na današnji 12.10 Veliki revijski orkestri!,^ Kmetijski nasveti; 12.40 ”lt' ^ godbe na koncertnem odru: 1 . Danes do 13.00 - Iz naših 13.20 Zabavna glasba; 13JO. 9-poročajo vam. . .; 14.05 materski zbori; 14.25 Naši 1**+. šalci čestitajo in pozdravJ+. 15.30 Zabavna glasba; 16.00 * ^ liak»; 17.00 Studio ob 17.Wj Naša glasbena izročila; l®1 , -m: ni signali: 19.25 Zabavna 19.25 Lahko noč. otroci!: Minute z ansamblom Franja ka; 20.00 Kulturni globus: . Iz nhše diskoteke; 21.05 Gl ^ velikanov; 22.20 Informativna _ da ja za tujinn: 22.30 Popevke Jugoslovanskih studiev; 23.05 utrinki; 23.10 Za ljubitelje J®* —— je pozneje zapisal, da je pri Zieglerju opazil razpoloženje, v katerem sta se mešali «živčna samozavest in razočaranje«. Med pogovorom ju je zmotil telefon. Ziegler je nekaj sekund poslušal, nato zatisnil oči. John B. Conally, ki naj bi bil po prvotni Nixonovi želji na podpredsedniškem položaju nasledil Spira Agnevva, je bil pravkar obtožen, češ da je sprejel 10.000 dolarjev podkupnine ter se udeležil zarote in po krivem pričeval, zato da bi pomagal zvišati subvencije za proizvodnio mleka in mlečnih izdelkov. Ziegler je odložil slušalko. Obrnil se je k Safiru in ga nemočno vprašal: «Ali sploh kdo ve, kaj se dogaja v te j deželi?« Ziegler je bil prepričan, da so čas za objavo obtožbe odmerili tako, da bo to seglo v končni del razprave v pravosodnem odboru o sojenju in odpoklicu predsednika Združenih držav.* Rekel je. da je to že kar sramotno. »Škoda, da si Nixon ni izbral za podpredsednika Con-nallyja,» je rekel neki drugi uslužbenec iz Bele hiše. «Potem bi lahko z enim zamahom metle posnažili vse hkrati.« Za Jerryja Warrena je pomenila ta obtožba samo še eno sodno obravnavo več. Ob vsakdanjih rednih srečanjih z novinarji so ga kar naprej obstreljevali z vprašanji o predsednikovi prihodnosti. Vztrajno je zatrjeval, da odstopa ne bo, pa tudi če bo ves predstavniški dom izglasoval sojenje za odpoklic. Poleg tega je predsednik prepričan, da ga predstavniški dom ne bo izglasoval. »Tukaj, v Beli hiši, se nihče ne posveča ničemur... kar bi bilo povezano z morebitnim prehodom v senat; nds1 da zadeva ne bo prešla v senat.« Toda nekaj minut po VVarrenovih izjavah so jrt Kapitolu tiho sestali senatorji Mansfield, Scott, Byrf* j. Griffin in začeli pripravljati sodno obravnavo proti P ^ sedniku, ki naj bi stekla v senatu — prvo po 10® { (Jug.) 5. Collins (Kan.) 6. Tepeš (Jug.) 7. VVallner (Av.) . 8. Klauser (ZRN) ■ 9. Iievorstad (Nor.) 130 -118 284,4 115 -118-2^1,4 121 -110 .-259:6 119-121 255,6 1Q1 -129. 253,6 117 -111»250,4 119-106 113-113, 116 -107 , 1 ■“ ' " ' it 10. Bergerud (Nor.) 19. Norčič (Jug.) 111 -110 110- 90 LESTVICA SVETOVNEGA- POKALA 1. Neupert (Av.) j. L ;', 2. Kogler (Av.) 3. Bobak (Poli) ; 19. Norčič (Jug.) 31. Ulaga (Jug:) 2j7 189 128 61 31 EKIPNA LESTVICA , SVETOVNEGA'POKALA 1. Avstrija 2. Tjožveška 3. Jugoslavija 805,4 720,8 711,7 OBVESTILA g ŠD Polet organizira ob tekmovanju SPD.G. v nedeljo, 30. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Prijave sprejema Marcelo Ma-* lalan do torka, 25. t.m. Začetniški kotalkarski tečaj Začetniški kotalkarski tečaj, ki ga prireja ŠD Polet, se- bo začel v četrtek, 3. aprila. Udeležijo se ga lahko otroci obeh spolov od 5. leta dalje. - Informacije in 'vpisovanja pri gospe Nivei Uriusši, .teli 568721. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM mini de tomaso v odličnem štanju. Telefonirati na tele-onsko številko 220110 danes, do 19. ure. Sr k-. ŠZ BOR sporoča, da bo 22. REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 31. .Lm., na stadionu «1. maj« ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem (sklicanju s sledečim dnevnim redom: -jv 1. Otvoritev ..' 2. Izvolitev predsedstva in volilne komiki je,-(a:/ 3. Poročila -1 ' V . -* 4. Pozdravi in diskusija 5. Razrešnica ! 6. Volitve 7. - Razno -A 'L _________________________________________________________I,........................................................................................................................................................................................................................................... ODBOJKA V MOŠKI B LIGI Bor zmagal v treh nizih Do uspeha pa je prišel težje, kot kaže izid tekme skupščino športnih društev 00.9 :b!'!Ooi ......... V KROSIH PRI NAS Bor JIK Banka - Monselice 3:0 (15:6, 15:10, 19:17) BOR JIK BANKA: Zadnik, Ugrin, Plesničar, Neubauer, Pečenko, Kodrič, Fučka, Kralj, Veljak in Špacapan. MONSELICE: Andolfo, Baratto, Baldon, Pasqualetto, Ortulani, Ra-jnero, Drago in Lun a rdi. SODNIK: Sabadini (TV); stran-,ski: Marcon; zapisnikar: Jacolino (oba Trst). Odbojkarji Bora JIK Banka so po pričakovanjih zaokrožili dosedanji prvenstveni izkupiček na 20 točk. V 15. kolu so namreč doma premagali Monselice, ki se je dokaj žilavo upiral. To je bilo tudi pričakovati, ker je bil nastop v Trstu še poslednja možnost in upanje za ob-stanzk med drugoligaši. Slovenski odbojkarji so zmagali že po treh setih igre, toda ne tako lahko, kot je izgledalo v prvem nisu. Po drugi strani pa je res izredno težko igrati,, dobr^^^eš J>f igrišče ^Jleetika Pregori se je izkazal trdnitiiV;-BiA^>t®Žffifetn, da ne fiTo-reš. izgubiti. Tako je bilo tudi to izšle iz javne razprave. Statut bo dokončno odobren v prvi polovici aprila. Na seji so obravnavali delo medvedki in čebelicami in potrdili njihov program za letošnje leto. Domenili so se, da bodo na važnejša republiška tekmovanja povabili vse ostale jugoslovanske republiške in pokrajinske zveze ter tudi na ta način pripomogli k praznovanju 30-letnice taborništva. Novi taborniški odredi Na mariborskem področju sta bila nedavno ustanovljena taborniški odred Severnica in TO Pohorski bataljon v Oplotnici. Na ljubljanskem področju pa sta bila ustanovljena odred Vitez na Črnučah in taborniški odred Rdeči Zalog v Zalogu. Gozdna šola 80 v Bohinju V pripravah na gozdno šolo. v Bohipju na vseh nivojih po-1 svsM-nP refiava t el j e v., Ostale pripjaj niega je imela Adria še več drugih uspešnih tekmovalcev Je^°s 50 je zaključila zimska il ^ DPflnadan/ln/vrtn o UetsU pr°Pagandnega sektorja a-zveze. Do pričetka tekmo- vjn: -•'-to. uu pricema leKino- toda ni? stez‘ manjka le kak teden, Pregi?!>eJ sm° dolžni opraviti kratek jih- ri>m anaUzo rezultatov, ki so tia ,r,°SeJ dosegli naši tekmovalci tekmovanjih. Letos je ta t. ^-tembolj potreben, saj lato tošn?®otoVo redem°- da je bila le-, W sezona krosov za nas doslej cami. Od teh tekmovanj je eno organizirala Adria, ostala pa so veljala za razna prvenstva. Na uradnih tekmovanjih (brez društvenega tekmovanja), so adrievci osvojili tri prva, eno drugo, tri tretja ter dve četrti mesti, poleg številnih uvrstitev med prvo deseterico. To je vsekakor največji izkupiček, kar smo jih kdajkoli dosegli. Najboljši naš predstavnik je bil vsekakor David Gregori, ki je na pokrajinski fazi MI zasedel četrto, na deželni pa 11. mesto, na pokrajinskem prvenstvu' prvo ter na deželnem drugo mesto. Poleg tega je nastopil še na državnem finalu, kjer je tekmoval v deželni reprezentanci. Takoj- za njim bi uvrstili Laro Milano, ki je v najmlajši kategoriji deklic osvojila pokrajinski in deželni naslov. V leto starejši C kategoriji je Marisa Viller zasedla na pokrajinskem; ter na deželnem prvenstvu tretje mesto. Končno pa gre vsekakor omeniti še Mirjam Gregori, ki je v- B kategoriji zasedla v pokrajini 4., v deželi pa 9. mesto. Ta bežen pregled nam daje sliko o napredku, ki so ga v letošnji se; zoni opravili naši atleti, poleg tega pa je tb tudi lepo jamstvo za nadaljevanje sezone. Že 28. t.m. bo namreč na občinskem stadionu Val-maura prvo letošnje tekmovanje v okviru trofeje «Pomlad 1980», sredi aprila pa bo Adria organizirala podobno tekmovanje, ki bo veljalo tudi za «Pokal Adrie*. Za tema tekmama se bodo zvrstila razna pokrajinska ter deželna prvenstva, saj bo letos državni finale že junija (lani septembra), tako da bodo dečki in deklice do tistega časa zares izredno zaposleni z vsakovrstnimi tekmovanji. Slovenske barve bodo letos branili tekmovalci lonjerske Adrie, tržaškega Bora, proseškega Levstika ter kriške Mladine. R. F. pot. Po prvem delnem uspehu domačih .odbojkarjev nasprotnik ni vrgel puške v koruzo. Z nekoliko 'netipično igro ter visoko podanimi žogami je v drugem-nizu povedal kar z 8:1. V konč-I niči niza pa so naši fantje pokazali zanesljivo odbojko, ki je nasprotniku dovolila, da je zadel črno samo še dvakrat. Prava bitka se je pričela šele tretjem nizu in borovci so pokazali pravo moč šele takrat, ko jim je pričela teči voda v grlo. G. F. Delovanje ZSŠDI Nogometna komisija ,Tudi y zadnjem tednu DRAGO VATOVEf) iz Bijpzovre 23 pri)‘Matgriji 'inja hfr Jr’6daj edp lično flogoaČo .-slivovko. <• , šf' OSMlCO je odpri- Pepi Sancin-Šar-nek v Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico. OSMICO bo imel odprto do '24) marca Dušan Milič i Zagradca št. 2. UGODNO prodam divan, dva naslanjača in mizico. Telefonirati na tel. št. 200 167 PRODAM dva mladiča — nemška ovčarja. Emili Bogateč, Devinšči-na 14, telefon 225-294. ; TVRDKA išče sposobne tehnike za popravilo radio-TV in elektronske aparate. Carli, Ul. Rapicio št. 7. ŽENA srednjih let z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in "Italijanščine bi se zaposlila nekaj ur dnevno ‘v trgovini ali v uradu v Gorici. Telefonirajte na številko 87538 v Gorici. ŽELITE fotografije vaše poroke. .. Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon. Razvijanj* filmov, tudi barvnih, za fotoamaterje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul . v Lonjerju. Toči belo in črno vino, PRODAM razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 54390. PRILETNA ločenka želi spoznati moškega veselega značaja, dobro situiranega, ljubitelja narave in nealkoholika. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Prijetna družba*. ve sa„izu glavnem zaključene. Odj do 27. -junija1 bo delavna akcijaI 20. tabornikov, ko bodo uredili vodovod, sanitarije in pripravili prostor za skladiščenje živil. V centru za izobraževanje tabornikov bo letos osem seminarjev: — za sodnike mnogobojev (od 27. do 29. junija in od 8. do 10. av gosta); — za mentorje' taborniških odredov ter vodje vodnikov in mur nov (od 29. junija do 5. julija); — za načelnike čet tabornikov in tabornic ter vodje družin medved kov in čebelic (od 6. do 16. julija); — za orientacijo in topogra- fijo (od 16. do 25. julija); — za KOŠARKA POLFINALE ZA DRŽAVNI NASLOV ®®vid Gregori (Adria) Set,'rK'snejša. Omenili bi tudi edino k^,10 stran vse sezone: pomanj-5*j Jtj UlPra 1979 s pokrajinsko fazo ^lav ■ ^ 'e zaključila 16. marca z j.avmm finalom propagandnega Biliy - Gabetti Sinudyne - Emerson y zadnjem teanu se je izredno agilna nogometna komisija ZSŠDI dvakrat sestala in je skupno s trenerji oziroma predsedniki društev nadaljevala s programskim u-smerjanjem dela dveh nogometnih mladinskih centrov, ki bosta pričela delovati s prihodnjo tekmovalno sezono. Tako imenovanje koordinatorjev teh centrov kot razvrstitev igralcev po skupinah bo naloga po sebnega tehničnega odbora, ki so ga imenovali : e na zadnji seji. Jutri zvečer se bo sestala novoustanovljena družina nogometnih trenerjev, ki šteje 26 članov. Na dnev nem redu bo sestava okvirnega programa za razne starostne oziroma jakostne kategorije mladincev, bodo vkjjučeni v oba centra. Prav tako jutri ob 18. uri pa bo v hotelu Triglav v Kopru simpozij ki ga prireja Nogometna zveza Slovenije. Tema razprave bo delo z najmlajšimi nogometaši in spričo zanimivosti te teme toplo priporočamo zamejskim trenerjem in nogometnim delavcem, da se tega simpozija tudi aktivno udeležijo. Trenerska zveza Jutri ob 20, uri se bo sestal na sedežu ZSŠDI v Trstu odbor Trenerske zveze, ki bo razpravljal o splošnih smernicah programa. Seminar za odbornike Vsakoletni seminar za odbornike športnih društev bo v Planici od 3. do 5. aprila. Rok za prijavo udeležencev zapade nepreklicno jutri, zato ZSŠDI apelira na vsa včlanjena društva, da nemudoma javijo število in imena slušateljev. Odbojkarski Revival 80 Do 31. t.m. je odprt rok za prijave na rekreacijsko odbojkarsko tekmovanje «Revival 80». Vsa pojasnila nudi tajništvo ZSŠDI. —bs— življenje v naravi (od 25. julija do 3. avgusta); — za lokostrelstvo (od 3. do 8. avgusta). Vmes (5. in 6: julija' bo še posvet predsednikov medobčinskih zvez. (mp) . - ..... »jmtk........ Zimskih športnih iger na Zopcolanu, katere je priredilo SPDT, se je udeležilo valcev, ki so prispeli z lastnimi prevoznimi sredstvi, mnogo jih je dospelo tudi del udeležencev, ki so prispeli na “ ! to veliko zamejsko športno veliko . število tekmo-z avtobusi. Na sliki: prireditev z avtobusi ■i|Blwp)M(||||wBHiiirtwniHUii)(BW>llll|H1H1twiin|ii|iMi*|IT’i'‘l*lWŠI’ll'.iffli4Blt!lllW>WWHšll*llllWlt)|6l!f(l8llW!lll4f)yffllšIIIIIH1H8111111 iV V KOŠARKA POULE C-2 Izredna igra ekipe Jadrana Včeraj je v dolinski telovadnici Jadran premagal v prvenstveni tekmi poula C-2 Sagrado z rezultatom 107:90. Obiskovalcev je bilo nad 300. To je bila izredna tekma Jadrana, vsi igralci so bili nadvse požrtvovalni in vsak od njih zasluži posebno pohvalo za zmago, še zlasti Klavdij Starc, ki je igral prav gotovo svojo življenjsko tekmo. DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI Danes bosta prvi tekmi polfteato za italijahski državni naslov. V Milanu se bosta spoprijela Bil-ly in Gabetti iz Cantuja. v n“'~ gni pa Sinudyne in Emerson Bolo »a" 4fj'"JrJa- V tem času so atleti A- k*, otopili na 9 krosih v c Atenci ter med dečki in članski dekli PROMOCIJSKO PRVENSTVO Dom - Edera 54:60 1. DIVIZIJA Jadran - SGT 91:106 TABORNIŠKI KOTIČEK Seja vodstva Zveze tabornikov Slovenije Izvršni odbor republiške. konference ZTS je na minuli seji sprejel predlog sladita ZTS m obenem upošteval mntge pripombe, ki so DANES NEDELJA, 23. MARCA 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, Ul. Flavta Libertas - Breg 15.00 v Dolini Rosandra - Vesna 15.00 v Domju Domio - Primorec « * * 15.00 v Žavljah Giarizzole - Primorje 9.00 v Dolini Breg - S. Vito 10.30 v Bazovici Zarja - Don Bosco NAJMLAJŠI 11.00 v Domju Domio - Kras ZAČETNIKI 12.00 na Opčinah S. Andrea A - Primorje ZDRUtoflt SKrtENSKIH ŠPOHTM DRUŠTH V ITALIJI Razpis odbojkarskega rekreacijskega tekmovanja «Revival 1980» a) b) c) č) d) 10.30 v Dolini Breg - Muggesana A ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 na Proseku Kontovel - La Talpa 3. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - La Talpa KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Scoglietto 1. DIVIZIJA 11.00 v Skednju Servolana A • Bor B • * « 15.00 v Bazovici Zarja - Čampi Elisi 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Padričah Gaja - Kras 15.00 v Gorici Azzurra - Sovodnje 15.00 v Bračanu Brazzanc.se - Juventina NARAŠČAJNIKI 9.45 na Opčinah Roianesc - Primorec 10.30 v Vesna Križu SLFV 9.30 na Opčinah Polet - La Talpa 9.30 na Kontovelu Kontovel - Servolana B • * * 11.00 v Trstu, stadion cl. maj» Bor C • Barcolana NARAŠČAJNIKI 11.00 v Štarancanu Staranzano - Dom DEČKI 8.15 v Trstu, športna palača Ricreatori - Bor 11.00 na Opčinah Polet - Sokol KOLESARSTVO NA ČLANSKI DIRKI 14.00 v Percotu Nastopa tudi Adria NAZIV TEKMOVANJA: Odbojkarski «REVIVAL 1980» ORGANIZATOR: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji NAMEN TEKMOVANJA: Popularizirati to športno panogo in jo vključiti med širše plašti ndših športnikov, obenem pa obuditi med bivšimi aktivnimi športniki veselje do telesno-kulturnega udejstvovanja NASTOPAJOČE EKIPE: Po eno ali več ekip lahko prijavijo: slovenska športna društva; slovenske organizacije in druga združenja; slovenske rekreacijske skupine; slovenska podjetja; priložnostne področne skupine sestavljene nalašč za to priložnost 5. NASTOPAJOČI IGRALCI: a) v moški konkurenci lahko nastopajo igralci rojeni leta 1956 in starejši, v ženski konkurenci pa igralke rojene leta 1959 in starejše; igralke rojene leta 1959 in starejše. (Možna je izjema pri igralcih, ki so nastopili že na dveh izvedbah «Reviva1a») b) vsi nastopajoči igralci lahko nastopajo samo za eno šesterko; c) usi nastopajoči igralci morajo obvladati slovenski jezik. Možna je izjema le pri igralcih, ki se že vrsto let stalno udejstvujejo v sklopu kakega slovenskega športnega društva ali skupine; č) predstavniki nastopajočih ekip morajo ob vpisu predložiti tudi seznam igralcev z odgovarjajočimi letniki (v dveh kopijah); d) pravico do nastopanja imajo neaktivni člani F1PAV oz. igralci, ki v sezoni 1979/80 niso nastopali na kakem prvenstvu FIPAV; e) igralci se morajo obvezno predstaviti na igrišču v športnem dresu 6. TEKMOVANJA: a) tekmovanje bo potekalo v dveh konkurencah: moški in ženski; b) sistem tekmovanja je določen na dva osvojena seta; c) tekmovanje se bo načelno odvijalo v večernih urah, na igriščih, ki jih bo določila Odbojkarska komisija ZSŠDI; č) tekmovanje ne predvideva povratnega kola 7. SODNIKI: Za sodniški kader bo poskrbela Odbojkarska komisija ZSŠDI; 8. RAZPORED TEKEM: O podrobnostih v zvezi z razporedom tekem, urniki, igrišči, porazdelitvi po tekmovalnih skupinah in podobno se bodo predstavniki vseh prijavljenih ekip dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v torek, 1. aprila 1980, ob 19. uri na sedežu ZSŠDI 9. ROK VPISOVANJA: Ekipe se morajo prijaviti nepreklicno do ponedeljka, 31. marca 1980 na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška, 20 (tel. 767304) '0. VPISNINA: Vpisnina za vsako nastopajočo ekipo znaša 30.000 lir Poleg vpisnine pa mora vsaka nastopajoča ekipa vložiti še 20.000 lir kavcije 11. PRAVILA: Veljavna so pravila odbojkarske zveze FIPAV, razen če ni ali ne bo organizator drugače določil po svoji uvidevnosti. Organizator rešuje sporna vprašanja in si pridržuje pravico da spremeni pravilnik tega razpisa. Možen je priziv na tekmovalno komisijo prvenstva: ob prizivu je treba plačati 10.000 lir kavcije, ki se v primeru zavrnitve ne vrača 12. POŠKODBE: Organizator si ne prevzema nikakršne odgovornosti za morebitne poškodbe (3. ZAKLJUČEK: Ob zaključku tekmovanja, predvidoma v prvem tednu junija, bo organizator pripravil športni dan s finalnimi tekmami ter s piknikom v naravi za vse nastopajoče. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje skupin oz. p osa meznikov ZAKAJ bi hodil na olimpiado v Moskvo? Kupi si raje barvni televizor, dokler je še čas. Takojšnja dobava - Aldo Colja, Kontovel 134, tel. 225 471 - servis popravil. PRODAM večjo količino prvovrstnega semenskega in jedilnega krompirja igor po ceni din- 2,50 za kilogram. Poljanec Franc, Sp. Senica 12 - 61215 Medvode. VRTALNI, brusilni stroj, žaga cir-kularka, prenosni varilni aparat na prodaj. Izredna priložnost. Trst, Ul. Conti 9/1. IMMOBIUARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel. 040-61061, od 16. do 19. ure, išče za svoje kliente za prodajo stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena resnost. KONJSKI MESAR vdovec, 6, let star brez otrok želi spoznati Slovenko tudi nosečo ali z otrokom za poroko. Emesto Melissa, Ulica Bersaglio 28, Humin (Gemona). Tel. (do 8. ali po 20. uri) 0432 -97-386 OSMICO je odprl Ivan Antonič v Ce-rovljah štev. 34. Toči črno in bel* vinoi-,’ .i '• . * FIAT'T26’ v odličnem stanju na pro-daj; zastopnik TALBOT - DUPLICA; rilevored Ippodromo 2. FIAT 128 bcrlina in COUPČ na prodaj; zastopnik TALBOT - DUPLI- CA, Drevored Ippodromo 2. FIAT 132 GLS 1600 na prodaj; zastopnik TALBOT - DUPLICA, Drevored Ippodromo 2. FORD ESCORT na prodaj; zastopnik TALBOT - DUPLICA, Drevored Ippodromo 2. MINI MINOR ,ia prodaj; zastopnik TALBOT - DUPLICA, Drevored Ippodromo 2. J RENAULT 16 v odličnem stanju na prodaj; zastopnik TALBOT - DU-' PLICA, Drevored Ippodromo 2. i S1MCA 1000 - 1100 1301 na prodaj;' zastopnik TALBOT - DUPLICA,; Drevored Ippodromo 2. ALFA SUD N in TI na prodaj; za- ’ stopnik TALBOT - DUPLICA, Drevored Ippodromo 2. AUTOBIANCHI A 112 E v obličnem. stanju na prodaj; zastopnik'TALBOT - DUPLICA, Drevored Ippo-s dromo 2. CITROEN 1220 Club 15.000 km nov, na prodaj; zastopnik TALBOT -DUPLICA, Drevored Ippodromo 2. CHRYSLER 1307 S - 1308'GT na pro- -daj; zastopnik TALBOT - DUPLICA, Drevored Ippodromo 2. pam železnina STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (lndu»trl|»ka cona) D O M J O, 112 - Tal. I2f97f ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Ulica Buonarriiti 6 > '• . (prefjna; Ul. 'flossetti) T R S T > Telefon 77 29-96 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE cg slino 1 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggto 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprei plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija tDAN». V SFRJ Številka 4,50 din, ob nedel|ah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organlzocl|e In pod|et|a mesečno 80,00, letno 800,00 din. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Llubljon«.^ | Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi 400 lir Ob SOŽdl|0 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st.. *l$ n’rn*' 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300 __ n višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlani|S-J krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druq besedo. ,. Jull|S*»' ifllh detel v Italiji pri SPI. Pottnl tekoči račun za Italllo Stran 10 23. marca 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja | In tiska l zn (Trst Član italiianek« zveza časopi^J založnikov rlcG Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA. S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob Josipa Sgubina darujejo družine Kodrič -Siškovič 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin na nono Franco Pahor darujeta Darinka in Ennio 10.000 lir. V spomin na Justino in Ivana Magajno darujejo sinovi 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH ; Ob priliki praznovanja 8. marca darujejo žene z Opčin 20.000 lir. Ob letnici smrti brata Ivana So siča daruje sestra Zmaga 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE SOLE V SALEŽU PO LOJZETI'. KOKORAVCU - GORAZDU Namesto cvetja na grob Alojzije Košuta vd. Sardoč in Ludvika Grud na daruje Justa Kodram 4.000 lir Ob priliki praznika žena darujejo Žene iz Samatorce 20.000 lir. Jožefa Briščik (Repnič 18) daruje 15 000 lir. Marij Milič (Repnič 39) daruje 25.000 lir. Ob praznovanju Prešernove proslave daruj« PD- Rdeča zvezda 35 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Pierinc Grilanc daruje Milka Budin 5.00(1 lir. V nabiralni akciji so darovali: BAJTA: Silvio Cappelli 20 000 lir Darko Obad 20.000, Bruno Rebrna 15.01H). Marjo Purič 10.000, Marija Valentino 10.000, Milan ’ Rebula 10.000 Janko Grilanc 10.000 Ladi Rebula 10.000, Zorko Rebula 10.000, Danilo Frančeškin 20.000, Pepi Mi tič- 15.000. Marija Vesnaver 10.000. Milko Pirc 20.000, Stanko Jercug 20.000. Sandro Auber 15.500, Stari" Škrk 20.000, Berto Svetlič 20.000, Marica Gruden 5.000, Lav Bitežnik 10.000 lir. SALEŽ- Zdravko Obad 20.000 lir. Pepi Budin 10.000, Egidij Milič 10.000. Milan Milič 10.000. Gidvan ni Predanzani 10.000, Amalija Gri lanc 10.000. Viktor Orel 10.00(1. Karlo Grilanc 10.000, Berto Budin 10.000. A Ido Kralj 10.000, Žarko Bu din 10.000. N. N. 10.000 Marin.) Stanič 10 000, Jožko Grilanc 10.000, Danilo Grilanc 50 000. Peter Grilanc 20.000, Marica Obad 20.000, Pepi Paulina 10.000, Pepi Kocman 15.000 Janko Škrk 5.000, Pepi Ko" man 10.000. Nardo Grilanc 10.000. Dušan Grilanc 20.000. Pepi Gruden 5 000, Miloš Peric 20.000, Milka Peric 10.000. Edi in Lojze Škrk 10.000. Herman Škrlj 15.000, Marija Milič 10.000. Anica Pernarčič 10.000. Milka Perčič 20.000, Stojan Stubelj 30.000. Franjo Furlan 30 000. Jan ko Škrk 10.000, Angel Milič 20.Uri,', Lojze Pirc 5 GOO, Just Škrlj 10,000. Pepi Perčič 10.000, Evgen Vodopi vet 10.0)0, Zorko Grilanc 5.000. Angela Marušič 20.000, Miloš Zi darič 30.000. Pepi Grilanc 30.000. Jožko Gruden 10.000, Marjo Pirc 20.000. Giusto Orlich 5.000, Karlo Štolfa 20.000, Marjo Budin 10.000, Pepi Rebula 12.000, Ivanka Pirc (Milčeva) 20.000, Pepi Škrk 10.000. Janko Gruden 10.000, Enrico Batli-stella 5.000, Janko Rebula 10.000, Zvonko Rebula 10.000, Srečko Bu din 20.000, Ladi Budin 30.000. Lud vik Pirc 10.000, Boris Milič 20.000. Elda Stefani 10.000, Drago Grilanc 15.000, Boris Grilanc 15.000, Fer rucio Businelli 10.000, Zvonimir Rodella 15.000, Neva Grilanc 3.000. Danilo Rebula 10.000. Luigi Bonet-ti 10.000. Božič Grilanc tO.OOO, Janko Rodica 10.000, Renato Pieri 15 000, Ladi Piculin 101)00 lir. SAMATORCA: Tanko Rodica 10 tisoč lir, Renato Pieri 15.000. Stan ko Gruden 6.000, Viktor Gruden 5.000 lir. ZGONIK: Sonja Caharija 10.000 Dragica in Ivan Kresevič 5.000 lir. KONTOVEL: Zanella 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ZGONIKU PO L MAJU 1945 Ob praznovanju Prešernove' pro slave daruje ŠK Kras 35.000 lir. Namesto cvetja na grob Ludvika Grudna daruje Viktor Milič (Zgonik) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Pierine Grilanc daruje Milka Budin 5.000 lir. V nabiralni akciji so darovali: družina Milič (Repnič 32) daruje 10.000 lir, Viktor Cesar 10.000, An gel Kante 15.000, Ivan Blazina 3.000. Ivan Kante 2.000, Pepi Rav bar 5 000, Milka Petelin 2.000, Da nilo Milič 10.000, Bruno Milič 15.000, Jožefa Briščik (Repnič 18) 15.000. Zora Milič 2.000, Ivan Milič 5.000, Ada Negri 1.000, Leda Negri 5.0ii0, družini Milič in Crevalin 5.(KM Lojze Milič 2.000, Milan Stubel 10.000. Julka Petrineič 2.000, Ma rila Milič 2.000, Manj Milič (Rep nič 39) 25.000, Milko Milič 2,000, Boris Ravbar 15.000, Boris Zidarič 20.000. Mario Milič (Repnič 41; 10.000. Mari,a Bašt/ančič 1.000. 01 ga Rebula 5.000. Mario Batič 10.000, Mario Milič (Repnič 8) 3.000, Ma rija Milič (Repnič 9) 1.000, Zora Luin 10.000, Franc H ušel, 20.000, Mario Blažina 2.000, Nadia Dilema 10 009. Jože Milič (Zagradec 2) 10.000. Olga Milič in Zvonko O strouška (Zagradec 1) 20.000 ter Janko Guštin 10.000 lir. Ob proslavi 8. marca v Saležu darujejo ženske in v isti namen od stopa svoj honorar za nastop na proslavi Zlata Rodoškova — skup ni znesek znaša 100.000 lir. Grazia in Milko Emilij (mlekarna Prosek) darujeta 50.000 lir. Ob priliki praznika žena darujejo žene iz Samatorce 20.000 lir. Trgovina Autosprint daruje 50.000 lir, podjetje Omniacommerce 20.000, podjetje Interlignum 10 000, trgovina z zelenjavo Josip Kuret 50.000, dr. Vera Sardoč 20.000 ter Marija Zlobec 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S FINŽGARJU ' V počastitev spomina Bianke Frandolič daruje Stanka Hrovatin 20.000 lir. V spomin na sestrično Anico Umek roj. Pertot in Rafaela Breclja da ruje sestra Marija 20.000 lir. V spomin na Bianko Frandolič daruje družina Mikolj 20.000 lir. V počastitev spomina Bianke Frandolič daruje barkovljansko učiteljstvo 25.000 lir. Namesto cvetja na grob nepozab ne Bianke Frandolič darujejo prijateljice Vilma Leprini, Mara Ken da in Ester Radetti 90.000 lir. Namesto cvetja na grob Biankc-Frandolič darujeta Gina in Edi Kemperle 10.000 lir. V počastitev spomina Bianke Milenka in Zvonka s Kontovela 10.000 lir. V spomin na Pavlo Kovač daruje oddelek «carpentieri» Grandi Mo-tori 30.000 lir. Ob obletnici smrti Cezarja Kalca darujejo starši 5.000 lir. NABIRALNA AKCIJA PO LO-NJERJU IN KATINAR1 ZA ORGANIZACIJO PROSLAVE OB 25-LETNICI OSVOBODITVE IN NAPADA NA LONJER Oskar Kjuder 5.000 lir, Danilo Mahnič 5.000, Lucijan Malalan 5.000, Nevenka Pečar 10.000, Miroslav Čok 5.000, Andrej Kuret 5.000, Dako Čok 3.500, Paula Gombač 2.000, Paula Lanza 5.000, Lidija Gombač 5.000, Karleto čok 5.000. Stanko Škrinjar in Adriana 5.000, družina cjančič 5.000, Edi Biščak 5.000, Ester Biščak 5.000, Ivan Nadlišek 5.000, Oskar čok 10.000, Mirko Kjuder 10.000, Karlo Gombač 5.000, Karlo Gombač 5.000, Ana Udovič 5.000, Meri Rojc 10.000, Vida Sim čič 10.000, Darko Kobal 10.000, Nino in Bruna Zudek 10.000, Anteo Gardelin 10.000, Ada Orel 3.000, Svetko Spetič 3.000, Vilko Batič 5.000, Nadlišek Josip 5.000, Manj Gombač 5.000, Maks Kalc 10.000, Mario Veljak 10.000, Valerija Bizjak 2.000, Dario Gregori 10.00(1, Attilio Zancola 5.000 in Fabio Viola 5.000 lir. Ob 5. obletnici smrti nepozabnega očeta darujeta Nevenka in Radi z družino 50.000 lir za PD Lonjer-Katinara ter 50.000 lir za ŠD Adria. Anton Gombač 10.000, Klavdija Čok 2.000, Nadja Milano 2.000, Marce la Kjuder 2.000, Miro in Cilka Kjuder 10.000. Alma Kjuder 5.000, Mi Frandolič darujeta Elda Doles 5,000 |an Miot 2.000, Milka Kuret 3.000, lir ter Uca Beltrami 10.000 lir. Giorgio Močilnik 10.000, Amalija ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI ‘ SV.^JAKOBU- PO' JO' SIPU RIBIČIČU Podjetje,Urapliart -daruje ,100.00,1 lir. Ivan Tilučef 15.000, Alenka 'h Pino Rudež 10.000, N. N. 20.000, Lidija in Albert Štrajn 50.000 lir. V spomin na Heleno Gantar da ruje podjetje S1ERE Srl Trst 25.000 lir. V spomm na teto Ivano Hlača darujeta Minka in Drago Pahor 20.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNF ŠOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSI Lidija Zobin daruje 5.000 lir, A-driana Zobin 10.000, Tiberio Maver 20.000, Meri in Sergio Pangerc 10.000 ter izkupiček stojnice 150.000 lir. ZA SKLAD MITJA ČUK V spomin na Heleno Gantar darujejo kolegice učiteljice- Anama rije Zlobec 15.000 lir. V spomin na Heleno Gantar da rujejo Pavla in Živa Gruden 10.000 lir ter Marino in Olga Danieli 30.000 lir. V spomin na Marijo Belič vd. Brajnik darujejo uslužbenci Hra nilnice in posojilnice na Opčinaii 175 000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Helene Gantar daruje Ana Terbižan vd Siviz 10.000 lir. V spomin na Virgilija Piščanca daruje svak Milko z družino 20.000 lir Namesto cvetja na grob Bianke Frandolič daruje Marko Kos 20.000 lir. Ob priliki praznika žena daruje jo žene iz Samatorce 20.000 lir. Ob obletnici smrti Marije Avgu štin (Veliki Repen) darujejo Te-rezka Polhova in nečaki 5.000 lir. V isti namen darujeta Milka in Da Hild RW«eiW 5.001, lir. Berto Stranšček z družino daru je, 15l06O 4ir. vu, c.~ V spomin na ftčefb darujeta Bru no in Pasquale 15.000 lir. Marija Tence (Križ 336) daruje 10.000 'lir. V spomin na Marinello Žerjal da ruje centralna delavnica ACT Bro-lecto 68.000 lir. Namesto cvetja na grob Lojzeta Grilanca darujejo Lojzka, Marija, čač 1.000, Roža Pečar 000, Mario Pečar 500, Nino Batič 3.000, Ermi-nio Sudič 4.000, Bruno Gerdovič 1.500, Feliče čok 2.000, Ivan čok 5.000, Renko - Čok 5.000, Karleto Biagi 3.000, Miran Lavrenčič 5.000, Celestin Glavina 5.000, Mario Lorenzi 3.000, Zvonimir Lorenzi 3.000, Piero Zappi 10.000, Marija Luksa 3.000, Silvano Močilnik iO.000. Ma rija Rojec 5.000, Ivan Lorenzi 5.000, Karlo čok 5 000, Marija Jurič 3.000. Landi Čok 3.000, Bruno Žerjal 5.000, Lovrenc Žerjul 5.000, Edi Gla vina 5.000, Dino Fontanot 2.000, Ana Rebula 1.000, Miro Čok 1.000, An drej Lorenzi 5.000, Riko I-orerui 1.000, Antonija čač 5.000. Germano Caser 10.000, Milan čok 10.000, Li-vio Viler 5.000, Mirka Čok 5.000, Rudolf čok 2.000, Meri Druškovič 2.000, Danilo čač 10.000, Jelka Čok 2.000, Enzo Foraus 6.000, Silvano Poropat 5.000, Giorgio Del Piero 5.000, Uči Glavina 5.000, Amalija Čok 3.009, Silvester Glavina 6.000. Rinaldo čač 5.000, Stojan Sancin 5.000, Danilo Merlak 5.000, Gilo Ma ver 2.000, Maks Baretto 2.000, Fa bio Pečar 5.000, Ernesto Gombač 2.000, Angelo Čok 4.000, Aldo Bio kar 10.000. Bruno Obran 5.000, Pau la Lorenzi 1.000, Marija Čok 2.000 Miran Batič 10.000, Pauio Kranjec 5.000, Danilo Maver 10.000, Miran Čok 5.000 Ljubo Čok 10.000, Ro-dolfo Purinani 5.000, Jadranko Ka kovič 7.000. Elvio Petrič 2.000, Emil Gombač' O'.0OO:' Ondina Opelh' 'LOtlO; Čok Bogomir 5.000. Giacomo Benci 2.009z-'Maks Spetič, 10.000, Avguštin Pečiir 2.1100, Odo Kalan 10.000, Bruno Pečar 1.000, Ivanka Pečar 1.000, Tončka Topolini 5.000, Ivan Lavrenčič 2.000, Just Lavrenčič 2.000, Bin ča Lukežič 1.000, Dina Križmančic 1.000, Ladislav Čok 3.000, Milka Čok 1.000, Lauči čok 1.000, Slavko Švara 10.000, Anton Švara 10.000 Marija Mauri 10.000, Andrej Ko- Namesto cvetja na grob Franja Puntarja darujeta Rafko in Matija Štoka 15.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Darka Kosmine darujeta Elči in Lojze Abram 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Darka Kosmino darujeta Miranda in Zofka Kapun s Proseka 10.000 lir za Združenje ak tivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V počastitev spomina Darka Kosmine darujeta Angelca in Zvonko Malalan 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Helene Gan tar darujeta Angelca in Zvonko Malalan 10.000 lir za Glasbeno matico. . Namesto cvetja na grob Darka Kosmine daruje Silvana Valoppi 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Virgilija Piščanca daruje Miranda Prelec z družino 25.000 lir za ŠD Polet in 25.000 lir ter Bruno Verša 5.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. V spomin na Franja Puntarja darujejo za pevski zbor Vasilij Mirk: družini Zorn in Pertot 10.000 lir. Miranda in Renato Blažon 10.000, Liči in Alojz Kapun 10.000, Marjetica in Ljubo Grilanc 20 000, Iva in Pepka černjava 10.000 ter Graci jela in Marjo černjava 5.000 lir. V spomin na Vladija Cibica da rujeta Gracijela in Marjo Černjava 5.000 lir za pevski zbor Vasi lij Mirk. Ob 5. obletnici smrti Sergija Pe carja darujeta sestrična Bianca in Vilko Batič 10.000 lir za PD Lo njer - Katinara. V spomin na Božidarja Kosmino daruje družina Adam 10.000 lir z e Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Franca Puntarja darujeta Anita in Bruno Metelko 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Francko Puntar in namesto cvetja na grob Franca Puntarja daruje Marija Kalc 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Za pevski zbor Jadran iz Milj darujeta Marija Stranj (Žavlje) 20.000 lir ter Kristina Manin (Milje) 10.000 lir. Ob 35. obletnici padlega moža Andreja Pertota darujejo žena San-tina in otroci z družinami 15.000 lir za TPPZ ter 15.000 lir za Zve- zo vojnih invalidov NOV v Trstu. Namesto cvetja na grob Darka Kosmine darujeta Jarmila in Mirko Luin 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Alojza Gerlanca daruje družina žežek -Kosmo 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Ludvika Grudna iz Zgonika darujeta Anica in Štefanija 10.000 lir za ŠD Kras. Namesto cvetja na grob matere Klaudija Brajnika darujeta druži na Vidmar in Giaconi 5.000 lir za ŠZ Bor ter 5.000 lir za PD Škamperle. Za pevski zbor Fantje izpod Grmade darujeta Oskar Povodnik 10.000 lir ter Mario Verč 10.000 lir. Namesto cvetja na grob bratran ca Ludvika daruje Stanko žužek (Mavhinje) 10.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob Jožefa Rojca daruje družina Devetak 10 tisoč lir za pevski zbor Igo Gruden. V spomin na sosedo Lino Švab in učiteljico Heleno Gantar daruje družina Benčina 20.000 lir za SPI) Tabor ter 20.000 Ur za ŠD Jadran. Ob 35. obletnici smrti nonota in strica Andreja darujeta Gigi in hči Savina z družinama 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara ter 10.000 lir za ŠD Adria. Namesto cvetja na grob Franja Puntarja daruje Zofka Kapun 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Pol Abb V spomin na VirgiUja pR daruje Zmaga Malalan Iu>uu“ v £ za ŠD Polet. • . m. _ V spomin na Darka KostmM ruje'Darko Švab 10.000 Ur jaško matico. gva„ dan,je J)( V spomin na Lino »vau “—ji Zoran Malalan 10.000 lir za F zbor Tabor. Ob 6. obletnici smrti dreja daruje žena Svetka _ za PD Lonjer - Katinara to Ur za ŠD Adria. , i $ Enzo Foraus in DArito j rujeta 10.000 lir za ŠD Adr» Ob 16. obletnici smrti Klaudija se ga z žalostjo njajo mama. teta Marta® a Rafael ter darujejo 15.0w Ob 16. obletnici smrti. i*e%. nega Stojana daruje družin® nje 10.000 Ur za PD Lipa-V spomin na dragega^ oce B- nja Puntarja darujejo žena, ■ zet 25.000 lir'za pevski lij Mirk ter 25.000 Ur za ^ dom Prosek t Kontovel. I \ iom Prosek - Kontovel. jg* jjyp V spomin na dr. Slavka ^ ^ •uieio za osnovno šolo Kare . . rujejo za osnovno šolo K®** ,-ooO tra_| kelj v Sesljanu: Bruna Le(P* Rtjja trdn lir, Vesna Germani _5,000 ur, vesna crermam —- > Malalan 5.000, Lučka Hrovat*” ter družina Kerin 3.000 lk- V spomin na Bianko * .^jr darujeta Marija in Franc 10.000 lir za Dijaško matico. V o A vgustu Černigoju Življenje in delo tega izredno plodovitega in nekomformističnega slikarja v zajetni knjigi z mnogimi barvnimi ilustracijami. Černigojeva pot od konstruktivizma do današnjega umetniškega sporočila. Poglobljena študija Petra Krečiča o Černigojevem pomenu v okviru razvoja slovenskega slikarstva o Avgustu Černigoju Prepotrebna publikacija, ki ovrednoti umetnikova iskanja v slikarstvu. Monografijo je založilo ZTT, nabavite pa jo lahko v tržaški knjigarni za center za rakasta obolenja. V počastitev spomina očeta Lilijane Legiša 'daruje Silvana Mala lan 5.000 lir za Sklad Albina Bubniča. Namesto cvetja na grob Darka Kosmine daruje Črtomir Kolenc 500 ND za Dijaško matico. V spomin na nono Franco Pahor darujejo nečaki Kristina, Neva, Darko in Ennio 5.000 lir PD Vesna ter 5.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na Marijo Brajnik daruje Darka Sancin 5.000 !ir za PD Slavec. Ob priliki obiska Černigojeve razstave daruje N.N. 13.000 Ur za PD Slavec. V počastitev spomina Bjanke Frandolič darujejo za TPK Sirena: Mara Pertot 20.000 Ur ter Laura in Zorko Ščuka 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Vladi mira Pizzige darujejo starši osnov ne šole Ivan Grbec 42.500 lir za PD Ivan Grbec. Ob priliki praznika žena daruje jo žene iz Samatorce 10.000 Ur za ŠK Kras. V spomin na Heleno Gantar darujejo Vladimir in Monika Vremec 10.000 lir za ŠD Polet ter družina Daneu 20.000 lir za ŠZ Jadran. Ob priliki praznovanja 8. marca darujejo žene z Opčin 200.000 lir za organizacijo ZŽI - UDI, 20.000 za ženski pevski zbor Tabor ter 20.000 za moški pevski zbor Tabor Ob dnevu žena daruje Kriška sekcija ZŽI-UDI 50.000 Ur za dekliški pevski zbor Vesna, 50.000 za baletno skupino Mladina ter 50.000 lir za mladinsko ekipo Vesna. Vesela družba daruje 15.000 Ur ter Danilo Guštinčič 10.000 lir za PD Vesna. V spomin na Franja Puntarja darujejo Ljuba in Edi Kapun 10.000 Ur ter Vinko Furlan 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Bianko Frandolič darujeta Nataša Škabar 5.000 lir PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 'ffiemcaM PRIMO ROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene do 15. aprila Kavne mešanice CREMCAFF£ so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. Nemški barvni TV BRESCIANI BRUNO OPČINE - UUCA NAZI0NALE 47 - TEL. 211711 Elektrogospodinjski stroji y|j| 'f - Servis in P°P Radio NOVA TALB0T SIMCA PRENOVLJENA TUDI TAM, KJER OKO NE VIDI od 6.145.000 lir dalje (razen morebitnih poviškov) IVA in prevoz vključena POSKUSITE JO IN IZBERITE JO PRI NAS ZASTOPNIK TALBOT DUPLICA GIOVANNI Viole Ippodromo 2/2 — TRST — Telefon 76-34-87 m TALBOT CONFEZIONI ERRE NORCIA MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA JEANS CASUAL Z ODREZKOM TEGA OGLASA DOBITE POSEBEN TRST, UL. MAZZINI 10 0 VOGAL UL. CASSA Dl RlspA NEPOSREDNA PRODAJA od proizvajalca do potrošnik SVININA IN MESNI IZDELKI KUHAN PRŠUT PRAGA - PLEČA - POPRANA, L-ČF.NA IN PREKAJENA SLANINA - MESNE DELIKALj SE - SVEŽA SALAMA - KRANJSKE, DUNAJSKE 0. DRUGE KLOBASE - SUROV PRŠUT - SPECK - JJn - SVINJSKA KAJENA REBRCA - PRATA NOV PRODAJNI CENTER INDUSTRIJSKA CONA DUKE grandi marche Strada Monte d’Oro (Dolga Krona) URNIK: 9-13 -(RAZEN OB PONEDELJ^ PROSTORNO •Nil Po n sinili 8ent J* “sko »H tov fond Prep Ri.' S vndi % ,Pc šote sost * k sled PoV( * i kost kjo košt ko i* 3* je ] H P kila N f? oži »eni S < Ver S kiti »vo Pe k, it. s S s t f 5 k !? tor \ S 19. MEDNARODNI SEJEM ALPE ADRIA M Človek in prosti čas Turizem, gostinstvo, prehrana, alkoholni in tobačni izdelki, ohridski biseri, domača obrt, usnjena galanterija Sodelujejo: Furlanija ■ Julijska krajina. San Marino, Parma, Pesaro.., 24.-30. marca 1980 Gospodarsko razstavišče Ljubljana - Odprto vsak dan od 9. do 19. ure H N