LETO XXXIX., ŠT. 21
Ptuj, 5. junija 1986
CENA 60 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
S selekcijo do boljših rezultatov (stran 2)
Javni natečaj posojila za nakup stanovanj (stran 3)
Mladi kovinarji so med najboljšimi (stran 4)
Kultura in prijateljstvo ne poznata meja (stran 5)
Šport (stran 7)
Zakladi Ptuja
in Ormoža
To je delovni naslov razstave,
ki jo skupaj z ostalimi kulturnimi
ustanovami pripravlja Pokrajin-
ski muzej Ptuj. Razstava naj bi
bila februarja prihodnje leto v
Cankarjevem domu v Ljubljani,
zatem pa bi obiskala še Zagreb,
Beograd in Sarajevo.
Ker je precej pomembnih ar-
heoloških najdb s tega območja
v Pokrajinskem muzeju Joanne-
um v Gradcu, so delavci ptujske-
ga muzeja in nekaterih drugih
ptujskih kulturnih institucij v po-
nedeljek, 2. junija, obiskali ta
muzej in se s tamkajšnjimi ar-
heologi pogovorili o sodelovanju
in izposoji nekaterih najdb za
razstavo. Kolegi iz Gradca so jim
ljubeznivo ponudili vso pomoč
in sodelovanje, želijo pa tudi, da
bi omenjeno razstavo ali del raz-
stave 1988. leta postavili tudi v
Gradcu.
Muzejski delavci so strokovno
ekskurzijo izkoristili tudi za stro-
kovne pogovore o restavriranju
in konzerviranju eksponatov iz
kovine. Strokovnjaki Pokrajin-
skega muzeja Joanneum so jim
posredovali precej podatkov o
restavriranju in konzerviranju,
jim izročili seznam firm, ki izde-
lujejo preparate in brez okleva-
nja ponudili vso strokovno po-
moč.
Ekskurzija je bila po strokovni
plati zelo uspešna in zanimiva,
saj so si udeleženci ogledali tudi
zbirke v gradu Bggenberg, kjer je
precej arheoloških najdb z ob-
močja Ptuja, Maribora in Celja.
N. Dobljekar
TEDEN TURIZMA
Tako je bilo v sredo, 28. maja, pred Blagovnico, ko je MIP pripravil veliko poskušnjo. . .        fot»: L. Kotar
Turistični teden (od 26. do 31. maja) je v Ptuju in
širši okolici vzbudil precej pozornosti. Kako tudi ne,
saj se je dogajalo marsikaj, kar bi moral biti običaj-
ni vsak dan v turizmu ptujske občine. Prireditve so
bile solidno obiskane, počasi, a vztrajno torej priha-
ja v našo zavest, da si za širšo uveljavitev turizma
moramo prizadevati vsi, čeprav morajo imeti glavno
besedo profesionalci.
Nekaj pa sama po sebi že zagotavlja tradicija,
kjer vstopamo v drugo stoletje organiziranih turisti-
čnih prizadevanj.
MG
V soboto bodo odprli rentgenski oddelek
v prostorih novega rentgen-
skega oddelka bodo to soboto (7.
junija) pripravili krajšo sloves-
nost. Ki JO povezujejo z otvoritvi-
jo rentgenskega oddelka z novo
diagnostiko. Najprej bo goste
pozdravil vodja bolnišnice Alojz
Arko, dr., zatem bo slavnostni
Jovornik predsednik IS SO Ptuj
ože Botolin, rentgen pa bo na-
menu predal Rudi Cimprič, naj-
starejši rentgenski tehnik. Obi-
skovalce in druge ^oste bo po
oddelku vodil Niksa Mundič,
dr., sicer vodja rentgenskega od-
delka,
V bolnišnici so se tokrat odlo-
čili, da bodo omogočili ogled no-
vega rentgena vsem zainteresira-
nim občanom, ki jih pričakujejo
od 11. do 14. ure.
Sklepni del sobotne svečanosti
bodo zapolnili s kulturnirn pro-
gramom, ki ga pripravljajo de-
lavci bolnišnice z gosti.
Ureditev novega rentgenskega
oddelka je skupaj z aparatom ve-
ljala 90 milijonov dinarjev.
MG
PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ
Veliko pomembnih vprašanj
Predsedniki zborov Skupščine občine Ptuj so v
skladu s Poslovnikom že 2i. maja sklicali seje zbo-
rov, ki se bodo sestali prihodnji teden. Družbeno-
politični zbor se bo sestal v sredo. 11. junija. Zbor
združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti pa v
četrtek, 12. junija. Večino gradiva so delegati in
vodje delegacij prejeli že skupno z vabili, nekaj pa
je bilo naknadno pripravljenega in poslano konec
prejšnjega tedna. Med drugim so bila priložena tu-
di stališča in ugotovitve odborov posameznih zbo-
rov, ki so se sestali prejšnji teden.
Vsi trije zbori bodo obravnavali analizo uresni-
čevanja predloga družbenega plana občine Ptuj za
obdobie 1986—1990 in resolucije o uresničevanju
tega plana v letošnjem letu. To gradivo so delega-
cije prejele prej, z dodatno pošiljko pa še analizo
uresničevanja usmeritev resolucije za leto 1986 pri
razporejanju dohodka, čistega dohodka in delitvi
sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v
občini Ptuj ter konkretne ugotovitve iz periodičnih
obračunov za letošnje prvo trimesečje.
Druga pomembna točka so poročila o delu v le-
tu 1985. Postaje milice Ptuj, Občinskega sodnika
za prekrške Ptuj, Temeljnega javnega tožilstva
Maribor, Temeljnega sodišča v Mariooru Enota
Ptuj in Javnega pravobranilstva v Ptuju.
Nadalje osnutek odloka o obveznem samou-
pravnem sporazumevanju glede plačevanja pri-
spevka za financiranje potreb SLO in družbene sa-
mozaščite, ki so skupnega pomena za občino Ptuj,
osnutek sklepa o sestavi občinskih komitejev,
predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu spo-
razumu o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene
skupnosti za Podravje, program dela zborov ob-
činsice skupščine, volitve in imenovanja ter dele-
gatska vprašanja in predlogi.
Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skup-
nosti pa bosta v skladu s svojimi jjristojnostmi
sklepala še o osnutkih odlokov o začasnem finan-
ciranju samoupravnih interesnih skupnosti druž-
benih dejavnosti in o plačevanju prispevkov za fi-
nanciranje programov teh skupnosti, osnutek
odloka o ugotovitvi obsega sredstev in o obvez-
nem plačevanju prispevka za solidarnostno grad-
njo stanovanj, osnutek odloka o določitvi prispev-
ka za izvajanje sistema obrambe pred točo v ob-
dobju 1986—1990, odnutek odloka o prenehanju
veljavnosti odloka o oprostitivi plačevanja pristoj-
bine za uporabo javnin cest za kmetijske traktorje
in priklopnike ter več predlogov sklepov.
Zbor združenega dela pa bo posebej obravnaval
informacijo o poteku del na projektu modernizaci-
je proizvodnje primarnega aluminija v TGA Kidri-
čevo, ki sojo vodje delegacij v združenem delu tu-
di žejjrejele. V skladu s projramom dela občinske
skupščine bo na vsaki seji Zbora združenega dela
obravnavana tudi informacija o delu v posamez-
nih OZD, ki so nosilci razvoja v občini. Tako je
najprej na vrsti TGA, sledile pa bodo še EKK, Pe-
rutnina, Agis, MIP itd.
FF
LETOŠNJI PRAZNIK
OBČINE PTUJ
Osrednja
proslava
bo v Ptuju
Na seji predsedstva Skupščine
občine Ptuj, seja je bila 2. junija,
so se dogovorili, da bo letos
osrednja proslava v počastitev
praznika občine Ptuj na dan
praznika — 8. avgusta v Srednje-
šolskem centru Dušana Kvedra v
Ptuju in to brez neposrednega
sodelovanja s posamezno kraje-
vno skupnostjo. Če bo v okviru
občinskega praznika katera od
krajevnih skupnosti ali organiza-
cij združenega dela do praznika
pripravila kako novo pridobitev
ali prireditev, bo to vključeno v
program praznovanja.
Predsedstvo je imenovalo tudi
odbor za pripravo in izvedbo
praznika občine''Ptuj, ki ga bo
vodila Silva Gorjup, predsednica
družbenopolitičnega zbora SO
Ptuj.
FF
Novo vodstvo
ZS Jugoslavije
Od 29. do 31. maja je več kot 1200 delegatov in gostov na
10. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije razpravljalo o najpo-
membnejših vprašanjih življenja, dela in udejstvovanja delavcev
v združenem delu Jugoslavije. Prav vsi so se zaobljubili, da bodo
delali dobro, da bi se tako čim prej rešili iz nakopičenih težav,
vendar zahtevajo, da se tako obnašajo vsi v družbi.
Na prvi seji sveta ZS Jugoslavije, ki po novem šteje 121 čla-
nov, so za novo predsednico izbrali Marijo Todorovič, novi se-
kretar pa je Petar Rakočevič.
Marija Todorovič je bila rojena 1939 v Somboru. Na filozof-
ski fakulteti je diplomirala iz psihologije. Članica ZKJ je od leta
1957. Najprej je delala v Kraljevu, potem pa je leta 1974 prišla v
Beograd, kjer je delala v CK ZK Srbije, pozneje izvršni sekretar
tega telesa, od leta 1981 pa je bila predsednica republiškega ko-
miteja za delo in članica izvršnega sveta SR Srbije.
Petar Rakočevič se je rodil leta 1928. po izobrazbi je diplo-
mirani politolog. Opravljal je več odgovornih dolžnosti v Črni
Gori, pred izvolitvijo na novo dolžnost pa je bil predsednik RK
SZDL Črne Gore in član predsedstva ZK SZDLJ.
Pogled na razstavo je resnično razveselil vse, ki ljubijo cvetlice in lepo
urejeno okolje. foto: M. Ozmec
UVODNIK
5. junij — svetovni
dan varstva ol(olja
Kljub temu, da je svet danes že poln strupov, do resničnega
streznjenja človeštva v skrbi za načrtovano, daljnovidno in odgo-
vorno politiko do varstva okolja še ni prišlo. Še vedno ni v zavesti
vseh. da si z neodgovornim zastrupljanjem narave žagamo vejo, na
kateri sedimo, ali drugače, da svet s svojim neodgovornim ravna-
njem peljemo v katastrofo. Zemlja je edini človekov življenjski pro-
stor in na njej preživi lahko le, če nadaljuje svoje sožitje z neštetimi
drugimi živimi bitji; in to vsak posameznik in človeštvo kot celota.
Toda, žal, človek je v teku stoletij te naravne zakonitosti, ki so jih
poznali že pred našim štetjem, pozabil in z nenačrtno sečnjo goz-
dov, vzgajanjem monokultur in regulacijo vod nevarno posegel v
naravni red. Vse naše žitje in bitje pa je odvisno od ]/4 metra debe-
le plasti živega humusa rodne prsti. Ce to dokončno zastrupimo, in
zastrupljamo jo vsaki dan, smo zastrupili sebe, dokončno in nespre-
menljivo. Pri onesnaževanju okolja ne moremo pokazati samo na
posameznega povzročitelja onesnaževanja, ker so onesnaževalci
številni. Čestokrat so viri onesnaževanja majhni, toda eden po eden
v razumnih mejah pomeni v seštevku presežek, ki ga narava ne pre-
nese.
Naraščajoča civilizacija je vnesla občutne motnje v skladnost
narave posebno v zadnjih 50-tih letih, kar je imelo za človeštvo
kljub imenitnim pridobitvam občutne, zdravju škodljive posledice.
Z izboljšano zdravstveno diagnostiko in z modernimi zdravstvenimi
metodami se je povprečna življenjska doba v civiliziranem svetu po-
daljšala že skoraj na 70 let. Čeprav smo premagali neštete bolezni,
ki so bile nekoč »kuga božja«, smo dobili nove civilizacijske bole-
zni, za marsikatero od njih pa ni zdravila. Vzroki za takšno stanje
so v življenjskih elementih: zraku, vodi in zemlji, ki iz dneva v dan
postajajo bolj zastrupljeni, njihovo biološko samoočiščevanje pa ni
več možno. Na te elemente imajo velik vpliv izpušni plini, odpadki,
odpadne vode, radioaktivne snovi, umetna gnojila ter rastlinski in
drugi strupi.
Zrak je naša največja dobrina, ker je za življenje pomembnejši
od hrane. Brez hrane lahko živimo skoraj tri tedne, brez vode 6 dni,
brez zraka le nekaj minut. Človek že v mirnem stanju vdihuje dne-
vno 12.000 litrov zraka, če dela pa še več. Pri tem porabi približno
30 litrov kisika na uro. V primerjavi z njim porabi avto na eno uro
oziroma na 10 litrov bencina 19.800 litrov kisika, nadzvočno letalo
pa 80 ton. Človek izdihne na uro približno 20 litrov ogljikovega di-
oksida, letalo pa proizvede 70 ton ogljikovega dioksida in 4 tone
ogljikovega monoksida. Kisik proizvajajo zelene rastline in plank-
ton v morju s pomočjo fotosinteze. Pri fotosintezi nastajata iz oglji-
kovega dioksida, vode, sončne energije in klorofila škrob in kisik.
En hektar zelene rastlinske odeje proizvede letno 10 ton kisika in
odvzame zraku 14,4 tone ogljikovega dioksida. Morski plankton
proizvede 70 % vsega kisika na zemlji. Z izsekavanjem gozdov in
zastrupljanjem morskega planktona se zmanjšuje vsebnost kisika v
zraku, zvečuje pa količina ogljikovega dioksida, kar lahko spremeni
zemeljsko podnebje.
Sahara je bila nekoč žitnica Rima, Grčija in Palestina sta bili
pod gozdovi. Z nesmotrnim gospodarjenjem z zemljo in vodo smo
doslej uničili 2/3 gozdov. In gozdovi nezadržno propadajo še na-
prej, pa ne samo zaradi nesmotrnega izsekavanja, ampak zaradi
splošnega onesnaževanja. Zdi se, da smo pozabili, da so gozdovi
zbirališče vode, lovilci prahu, zaščita pred vetrom, dobavitelji kisika
in da ohranjajo orno zemljo. Na zemlji smo doslej zaradi erozije iz-
gubili okrog 500 mio hektarjev obdelovalne zemlje (velikost Evro-
pe). En sam hektar bukovega gozda pa lahko letno vsesa 70 ton
prahu in 1000 kubikov vode ter daje 10 ton kisika, pri čemer odvza-
me zraku 14,4 tone ogljikovega dioksida. Iz tega sledi, da moramo
nujno čuvati zelene površine in gozdove. Posebno to velja za zelene
površine v mestih. Tu odda eno drevo dnevno 110 litrov vode in v
vročih dneh hladi ozračje. Ne smemo pozabiti tudi na to, da za en
cm humusa rabi narava 10 let.
Vse katastrofe, ki so nas že prizadele, so posledica našega ne-
odgovornega odnosa do narave. Ni čudno, da mladina ne odobra-
va našega »podjetniškega« početja, odnosa do narave in izkorišča-
nja naravnih virov, saj bo svet, ki ga gradimo, podedovala. V do-
brobit človeštva je nujno, da preverimo in spremenimo svoj odnos
do narave, pregledamo svoje prihodnje razvojne načrte in poskrbi-
mo za čisto in urejeno okolje.
Če smo si v ustavo zapisali, da ima naš državljan pravico dela-
ti in živeti v čistem okolju, moramo tako tudi delati. Najprej so lju-
dje in za naše življenje zdravje in počutje delamo in dajemo vse.
Zvonka Kneževič
Razstava, ki je ne bomo
kmalu pozabili
Razstava cvetja, ki je bila v paviljonu Dušana Kvedra v^Ptuju od
29. maja do 1. junija in je sodila v program četrtega turističnega tedna
občine Ptuj, je presegla vsa pričakovanja. Po besedah številnih obi-
skovalcev je zasenčila ostale prireditve tega tedna.
Izbrane barve, vrste cvetlic, grmovnic in drevnin, ki so jih v
skladne oblike povezale izkušene vrtnarjeve roke, so bile pravi ma-
gnet za vse ljubitelje cvetja in druge. Dodatno so mamile slike cvetlic
Ane Marije Toš in seveda park, v katerem je skoraj večina cvetlic in
grmovnic ter drevja dobila pisno predstavitev. Želja je, da tam tudi
ostanejo. Gotovo sodi ptujski park med najlepše mlajše parke v Slo- j
veniji. i
V paviljonu so bile tudi knjige, v katerih so ljubitelji lepo ureje-
nega okolja našli vse, kar potrebujejo za to. S tem jih je razveselila
Mladinska knjiga. Sodelovali sta tudi Kmetijska zadruga Ptuj in Ope-
karna Ptuj. ki je prispevala opeko. Središče pozornosti pa je pripadlo
KGP - Vrtnariji in Cvetličarni, cvetličarnama Roža in spominčica
ter Agrariji Brežice — Tozd Cvetje Čatež.
Otvoritvena slovesnost je bila v četrtek, 29. maja zvečer, pred tem
pa je bilo tudi predavanje o cvetju v našem okolju. Na obeh je sodelo-
valo okrog 300 ljudi.
5. junij 1986 —
TEDNIH
OPEKARNA PTUJ
Letos dobro
kaže!
Zaradi visokih proizvodnih stroškov v zimskem času so se v ptuj-
ski Opekarni odločili, da preidejo na sezonsko proizvodnjo. Uvedli
so jo to pomlad in dodatno zapo'^lili 28 delavcev, tako da šteje sedaj
kolektiv 150 zaposlenih. Prvo trimesečje tega leta so sicer zaključili z
izgubo, vendar so jo že v aprilu odpravili.
»Breiz dvoma je bila izguba posledica zalog, ki smo jih morali
imeti, da smo lahko pričeli s prodajo takoj, ko se je pričela gradbena
sezona,« pravi Marjan Pišek, direktor delovne organizacije. »Poleg
tega pa je proizvodnja v zimskem času za okrog 40 odstotkov dražja,
vendar se to v ceni naših izdelkov ni izražalo.
Letos se je gradbena sezona pričela zelo zgodaj in naši izdelki
gredo dobro v prodajo. Sicer pa se v Opekarni Ptuj ukvarjamo z dve-
ma glavnima dejavnostima — proizvajamo nosilce in stropove ter
opeko. Naša stranska dejavnost pa je trgovina. Za letos planiramo
dvesto starih milijard realizacije in do konca aprila smo realizirali 54
starih milijard dinarjev— torej smo količinsko in teroiinsko ujeli,
planski ritem. Seveda je uresničitev našega plana odvisna od našel
produktivnosti, od konjunkture in seveda od dolžine gradbene sezo-j
ne. Posebej pomembno pa je, kako se bomo uspeli prilagajati tržnim]
zahtevam. Pričakujemo, da bomo v nasprotju s preteklima dvema le-|
toma, ko smo poslovali na robu rentabilnosti, letos dosegli rast do-j
hodka po planu. Za nas je precej pomembno, da so prenehale delati;
nekatere bližnje opekarne s sorodnimi proizvodnimi programi — grel
za opekarne Gornja Radgona, Radvanje Maribor in Puconci.
Naše tržišče je precej veliko. Okrog 60 odstotkov naše proizvod-j
nje prodamo na hrvaško tržišče, ostalo pa na slovensko. Zaradi spe-
cializacije naše proizvodnje smo prisiljeni prodajati na tako širokem
trgu, kar pa je povezano s precejšnjimi transportnimi stroški, ker soj
Marjan Pišek
(foto M. Ozmec)
naši izdelki precej težki. Zato se želimo nekoliko preusmeriti v proiz-
vodnji. Lani smo že pričeli z betonskim programom, letos pa namera-
vamo preiti na lahke penobetone. S tem bomo tudi transportne stro-
ške precej zmanjašli. Vemo sicer, da bo trajalo nekaj časa, preden se
bo novi proizvod uveljavil na trgu, vendar mislimo, daje naša odloči-
tev pravilna.«
Opekarna ima pozimi največ problemov, ki se s sezonskim zna-
čajem proizvodnje še povečujejo. Zato nameravajo poiskati možnosti
za začasno zaposlitev delavcev v drugih organizacijah združenega de-
la. »Trenutno se dogovarjamo s Klemosom iz Lenarta, da bi pozimi
tam zaposlili okrog 30 naših delavcev,« pravi Marjan Pišek. »Lani pri
tem dogovarjanju nismo bili uspešni, letos pa kaže, da bo šlo in s tem:
borno rešili nekaj problemov. Delavci seveda niso sprejeli te odločitve j
z velikim nadušenjem. Vendar so spoznali, da je to potrebno in kori-|
stno tako zanje kot za delovno organizacijo. Tudi z osebnimi dohodki i
poskušamo dohajati rast življenjskih stroškov, čeprav nam to najbolje
ne uspeva. Trenutno pa smo v občinskem poprečju oziroma v popreč-
ju opekarska proizvodnja.«
N. Dobljekar^
PRISPEVEK ZA OBRAMBO
PRED TOČO
Zakon o sistemu obrambe pred točo določa, da
morajo sredstva za pokrivanje materialnih in funk-
cionalnih stroškov za delovanje tistega dela siste-
ma obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelska
mesta, zagotavljati člani območne skupnosti s po-
sebnim prispevkom za obrambo pred točo. Zakon
tudi določa, da so članice območne skupnosti zao-
brambo pred točo temeljne organizacije združene-
ga dela s področja kmetijstva in živilske industrije,
lovske organizacije in kmetje po organizcijah
združenih kmetov.
Vsem tem članicam je Območna samoupravna
skupnost severovzhodne Slovenije za obrambo
pred točo, ki ima cedež v Mariboru, poslala samo-
upravni sporazum o temeljih plana območne
skupnosti za obrambo pred točo za obdobje
1986— 1990, ki od podpisnic zahteva tudi ustrezno
združevanje sredstev. Ta samoupravni sporazum
sta v ptujski občini podpisali le dve TOZD s po-
dročja gozdarstva, s področja kmetijstva in živil-
ske industrije (skupno jih je 20) pa nobena. Od 15
lovskih družin jih je podpisalo le pet.
Zakon med drugim tudi navaja, da če ni skle-
njen samoupravni sporazum in sredstva za izved-
bo sprejetega programa območne skupnosti niso
zagotovljena, določi občinska skupščina višino
prispevka za vse člane območne skupnosti, oziio-
ma za tiste, ki samoupravnega sporazuma niso
sprejele. Ta naloga je sedaj tudi pred skupščino
občine Ptuj.
Na pobudo občinskega komiteja za kmetijstvo
je izvršni svet SO Ptuj ugotovil, da sredstva za po-
krivanje materialnih in funkcionalnih stroškov
(nabava raket) za nemoteno obrambo pred točo
niso zagotovljena, zaradi vremenskih neprilik pa
je to nujno zagotoviti. Zato je IS SO Ptuj pripravil
osnutek odloka o določitvi prispevka za izvajanje
sistema obrambe pred točo na območju ptujske
občine v obdobju do leta 1990. Po določilih odlo-
ka naj bi bili prispevki enaki kot so določeni v sa-
moupravnem sporazumu.
Tako naj bi delavci OZD, ki so registrirane za
opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti (pri-
marna proizvodnja) v letu 1986 prispevali po stop-
nji 0,32, v naslednjih letih pa po stopnji 0,25 od
dohodka.
Delavci OZD, ki so registrirane za predelavo,
dodelavo in promet s kmetijskimi pridelki (sekun-
dama proizvodnja) naj bi v letošnjem letu prispe-
vali po stopnji 0,16, v naslednjih letih pa po stop-
nji 0,15 od dohodka.
Delavci in kmetje temeljnih zadružnih organiza-
cij ali temeljnih organizacij kooperantov bi v letoš-
njem letu prispevali po stopnji 0,32, v naslednjih
letih pa po stopnji 0,25 od dohodka.
Lovske organizacije, t. j. lovske družine naj bi
letno prispevale po stopnji 1,3 od dohodka.
Vsem OZD je osnova za izračun prispevka za te-
koče leto dohodek, dosežen v prejšnjem letu, ki je
bil ugotovljen z zakjučnim računom. Enako velja
tudi za lovske družine, kjer se upošteva dohodek
iz lovišča v preteklem letu.
Vsi zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti pa
naj bi plačevali prispevek v višini 1 odstotka od
katastrskega dohodka. Ta prispevek bo odmerjal
in pobiral občinski upravni organ, ki je pristojen
za davčne zadeve.
O osnutku odloka bodo razpravljali delegati
zbora združenega dela in zbora krajevnih skupno-
sti na sejah, ki so sklicane za 12. junij.        ' FF
ODLOKA O FINANCIRANJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
PREDLAGAN HITRI POSTOPEK
Zbori skupščine občine Ptuj so decembra
lani sprejeli odlok o začasnem financiranju
samoupravnih interesnih skupnosti družbe-
nih dejavnosti z veljavnostjo do 30. junija
1986. To je bilo potrebno, da se zagotovijo
sredstva za te dejavnosti, ki so posebnega
družbenega pomena, samoupravni sporazu-
mi o temeljih planov SIS družbe^iih dejavno-
sti pa še takrat niso bili sprejeti.
Doslej sta bila v združenem delu ptujske
občine z večino sprejeta samoupravna spora-
zuma o temeljih plana samo za področji izo-
braževanja in zdravstva. Za otroško varstvo,
telesno kulturo, socialno skrbvstvo, kulturo,
zaposlovanje in raziskovalno dejavnost pa v
predvidenem roku še niso bili sprejeti samo-
upravni sporazumi o temeljih planov.
Zaradi tega je izvršni svet SO Ptuj pripra-
vil osnutek odloka o začasnem financiranju
naštetih Sls družbenih dejavnosti z veljav-
nostjo od 1. julija do najdlje 30. septembra
1986, ker do tega roka morajo biti sprejeti sa-
moupravni sporazumi. Glede na kratek rok
IS SO predlaga zborom občinske skupščine,
da na sejah, 12. junija osnutek odloka spre-
menijo v predlog in ga tako sprejmejo po
skrajšanem ali hitrem postopku.
Drugi osnutek odloka temelji na določilih
zakona o skupnih osnovah svobodne menja-
ve dela in drugih predpisih, nanaša pa se na
plačevanje prispevkov za financiranje pro-
gramov skupnosti otroškega varstva, izobra-
ževanja, kulture, telesne kulture, zaposlova-
nja, socialnega skrbstva, zdravstva in razisko-
vanja v občini Ptuj v letu 1986. Ta odlok za-
vezuje delavce v tistih OZD in samoupravnih
skupnostih, ki še niso sprejele samoupravnih
sporazumov o temeljih planov SIS družbenih
dejavnosti ali niso pristopile k tem samou-
pravnim sporazumom, da prav tako prispe-
vajo sredstva za izpolnjevanje najnujnejši!,
nalog in zadovoljevanje osnovnih potreb in
interesov delovnih ljudi in občanov s podroC.
ja družbenih dejavnosti.
V odloku predlagane prispevne stopnje so
v glavnem enake, kot so bile določene za le.
tošnje prvo polletje. Predlagan odlok bo za-
vezoval tudi delavce, zaposlene pri zasebni-
kih, zasebne obrtnike in druge delovne ljudi,
ki z osebnim delom in s sredstvi v zasebni la-
sti opravljajo gospodarsko ali negospodarsko
dejavnost, da prav tako prispevajo po enotno
določenih stopnjah iz bruto osebnega dohod-
ka ob vsakokratnem izplačilu.
Tudi za ta osnutek izvršni svet predlaga,
da ga delegati zborov SO F*tuj obravnavajo in
sprejmejo po hitrem postopku, saj bo le tako
moč zagotovitj nemoten pritok sredstev za iz-
vajanje programov družbenih dejavnosti.
FF
Tako delajo danes ...
... na tem mestu pa po prvem oktobru letos
foto: M. Ozmec
ČEVUARSKA DELAVNICA KIDRIČEVO
Oktobra v nove delovne prostore
v čevljarski delavnici Kidričevo nestrpno
čakajo na začetek gradnje novih delovnih
prostorov in potem na vselitev, ki je predvi-
dena s prvim oktobrom letos. Gradbeno do-
voljenje že imajo, prav tako so sklenili vse
potrebne pogodbe m se dogovorili za izved-
bo del.
Nove proizvodne prostore bodo zgradili
na prostoru za samopostrežno trgovino v Ki-
dričevem. Gre za montažno zgradbo Marle-'
sovega tipa, katere gradnja jih bo veljala
okrog 80 milijonov dmarjev.
S prvim oktobrom bodo pričeli izvajati no-
ve proizvodne programe in sicer obutev za
elektro in gozdno gospodarstvo, s katerimi so
že sklenili ustrezne sporazume in pogodbe.
Širitev proizvodnje je vezana tudi na nove za-
poslitve. Predvidevajo, da bodo zaposlili kar
/1 novih delavcev, tako da jih bo skupaj s
»starimi« že čez 100. Takoj ob vselitvi pa naj
bi dodatno zaposlili 35 delavcev.
Strojno opremo bodo zagotovili prek to-
varne obutve Lilet in Planike Kranj. Vred-
nost investicije je 80 milijonov dinarjev.
Kot je povedal direktor Vlado Premzl, so
letošnji rezultati več kot spodbudni. Mesečno
dosegajo 10 milijonov realizacije. Dobri so
tudi osebni dohodki.
S selekcijo do boljših rezultatov
V zadnjih letih so usahnili viri premij za obnovo črede in za poveča-
nje staleža plemenske živine. Tako je ostala le še premija za mleko, za
nižinske kmetije 2 in za hribovske 5 dinarjev za vsak liter oddanega mle-
ka. Tako nekateri proizvajalci mleka menijo, da je opravljanje selekcij-
skega dela, torej opravljanje A in Z kontrole, nepotrebno in se temu
upirajo. Prireja mleka pa je tudi pri nas že dobila tolikšen pomen in ši-
rino, da brez temeljite organizacije ne gre. Opravljanje selekcije pa je
nadvse pomembno tudi zaradi zbiranja podatkov o prenašanju dednih
lastnosti plemenjakov v osemenjevalnih središčih, kar je pogoj za vsako-
letno ocenjevanje. Gre skratka za dolgo verigo opravil, vse skupaj pa
ima za cilj še boljše rezultate v naši živinoreji.
Program izvajanja selekcije
določa govedorejska služba Slo-
venije in po tem programu rav-
najo vse Kmetijske zadruge. KZ
Ptuj ima še svoj program, z njim
pa zagotavlja izpolnjevanje po-
gojev omenjene službe. Vse to je
potrebno zaradi zagotavjanja
sredstev za regresiranje prireje
mleka in za delovanje selekcijske
službe.
Na območju KZ Ptuj so zajete
v kontrolo proizvodnosti vse
kmetije, ki so vključene v organi-
ziran odkup mleka. »A« kontro-
lo izvajajo na kmetijah, kjer ima-
o nad štiri krave molznice in te
cmetije obišče molzni kontrolor
vsak mesec. »Z« kontrolo pa
opravljajo na kmetijah, ki imajo
do štiri krave molznice. Te kme-
tije obiščejo molzni kontrolorji
do trikrat letno oziroma po po-
trebi, ko je potrebno oštevilčiti
zarod ali nadomestiti izpadlo šte-
vilko. Vse živali pod kontrolo
morajo biti namreč oštevilčene.
V kolikor se kmetje — lastniki
krav molznic ne strinjajo z opra-
vljanjem selekcijskega dela, se
prekine letna pogodba, s tem od-
pade premija za mleko in preki-
ne oddaja mleka v zbiralnico.
Potrebno je razumeti, da gre de-
lo selekcijske službe svojo pot s
ciljem, da bo iz leta v leto večje
število živali vključenih v kontro-
lo A, vse seveda za dosego že
omenjenih ciljev v naši živinore-
1"i. Poleg tega lahko rejci pod
Lontrolo A prodajajo viške ple-
menskih živali po znatno višji ce-
ni, kot je cena na odkupu.
S prvim majem pa so v kmetij-
ski zadrugi Ptuj uvedli tudi no-
vost pri plačevanju oddanega
mleka. Gre sicer še za poskusno
obračunavanje, devet kmetoval-
cev, ki so se odločili za ta način
obračunavanja, pa že prejema
plačilo po novem. Za kaj pravza-
prav gre? Pripravljen ie nov ce-
nik, cena oddanega mleka pa je
odvisna od njegove kakovosti —
higiene. Gre za ugotavljanje koli-
čine mikroorganizmov v mililitru
mleka. Tega novega načina obra-
čunavanja so lahko deležni tisti,
ki so oddali leta 1985 nad 20 ti-
soč litrov mleka. Ce je ugotovlje-
no v mililitru mleka do 500 tisoč
klic, bo prejel proizvajalec za 10
odstotkov višje plačilo. Od 500
tisoč do enega milijona klic bo
sedanja cena zvišana za 5 odsto-
tkov. Do treh milijonov klic v
mililitru mleka bo cena enaka se-
danji, do deset milijonov klic bo
cena ztiižana za 10 odstotkov, za
večje količine klic pa bo odbitek
15-odstoten. Po dosedanjih re-
zultatih bi lahko trdili, da je pov-
prečje klic okoli 10 milijonov v
mililitru mleka, torej je mleko še
vedno preveč nečisto. Devet
omenjenih večjih proizvajalcev
pa dokazuje, da je možno tudi
na tem področju stanje bistveno
izboljšati. Vsi so namreč v dose-
danjem ugotavljanju dosegli le
100 do 900 tisoč mikroorganiz-
mov v mililitru mleka. To pa je
že rezultat, s katerim se pohvali-
jo proizvajalci v zahodnih drža-
vah. Za nas pa dokaz, da smo še
vedno na pol poti v prizadeva-
njih za boljše delo!
J. Bračič
Delegatsko izobraževanje
Občinska konferenca sociali-
stične zveze delovnega ljudstva
Ptuj pripravlja v petek, 6. junija,
seminar za vodje delegacij in
predsednike oziroma sekretarje
krajevnih konferenc socialistične
zveze iz ptujske občine.
Udeleženci   seminarja   bodo
dopoldan poslušali predavanja o
delegatskem sistemu nasploh, o
kritični analizi političnejga siste-
ma in o razvojnih načrtih gospo-
darstva občine in republike. Po-
poldne bodo strokovnjaki govo-
rili o razvojnih načrtih kmetij-
stva in družbenih dejavnosti. Za-
tem je predviden pogovor o te-
mah seminarja in še posebej o
problemih in razvojnih dilemah
v posameznih krajevnih skupno-
stih.
Omenjeni seminar je začetek
delegatskega izobraževanja v no-
vem rnanoatu. Z njim bi potem
nadaljevali v posameznih krajev-
nih skupnostih, ki naj bi bili v
obliki pogovora z najodgovor-
nejšimi delavci v občini. Na ta
način naj bi nove delegate sezna-
nili z njihovimi nalogami v tem
mandatnem obdobju, hkrati pa
odpravili nekatere pomanjkljivo-
sti v delovanju delegatskega si-
stema, ki jih opažajo v zadnjih
dveh mandatin. Ža krajevne
skupnosti je bilo značilno pred-
vsem to, da vse družbenopoliti-
čne strukture v krajevnih skup-
nostih niso delovale dovolj pove-
zano, zaradi tega pa je marsika-
tero delegatsko vprašanje ali po-
buda pnsio na nepravi naslov in
ostalo brez odziva. N D-
2— DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
Zahvala vsem ob uspešni akciji zbiranja oblačil
Občinska organizacija Rdečega križa Pluj je 29. maja izvedla že de-
vetnajsto zaporedno akcijo zbiranja oblačil, obutve in posteljnine.
Ta akcija je že tradicionalna aktivnost vseh organizacij Rdečega kri-
ža.
Zbiranje smo izvedli v vseh krajevnih organizacijah Rdečega križa
Ptuj, KORK Cirkovci, KORK Hajdina, KORK Majšperk in KORK Ro-
goznica.
Zbranega je bilo 3.000 kg oblačil in ostalega materiala.
Oblačila so bila takoj poslana krajevnim organizacijam Rdečega kri-
ža kot pomoč socialno ogroženim družinam, otrokom in invalidom.
V akciji so sodelovali mladi člani, mladina Rdečega križa ter aktivisti
Rdečega križa.
Veliko razumevanja so pokazale delovne organizacije Ptuja, ki so nu-
dile brezplačne prevoze za zbiranje in nato še za razdeljevanje oblačil z 12
prevoznimi sredstvi.
Vsem darovalcem in vsem, ki so pomagali, da je akcija uspela, poseb-
no pa mentoriem mladih članov RK, mladim članom in mladini RK,
vsem šoferjem, vsem ostalim aktivistom RK in štabu akcije se zahvaljuje-
mo za sodelovanje.
občinska organizacija
RDECEGA križa PTUJ
TEDNIK - 5- junij 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Proizvodnjo nujno povečati
čeprav predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj 30. maja ni zaseda-
lo v polni sestavi, je kljub temu razpravljalo o gospodarskih gibanjih v
obdobju januar — marec 1986, o delitvi po delu in rezultatih dela ter o
nekaterih drugih vprašanjih, ki so povezana z aktualnimi sindikalnimi
nalogami. Tako glede operativnega načrta za delo predsedstva do konca
leta, programski zasnovi za delo kluba samoupravljalcev občine Ptuj in
o pripravah na preureditev delavskega doma Franc Kramberger.
Ptujsko gospodarstvo je v
pbr^v^navanem obdobju doseglo
dobre fizične kazalce, zlasti pri
industriji, katere rast presega re-
solucijsko rast in dosežke v ob-
dobju januar — marec 1985.
Manj ugodni so finančni kazalci.
Tako je izgubo izkazalo že 21 or-
ganizacij združenega dela, lani
samo pet, dvainpetdeset OZD pa
ni razporedilo dohodka v poslo-
vni sklad oziroma ga je razpore-
dilo manj kot v enakem obdobju
lani. Tako nekatere OZD, ki so
ie lani poslovale z motnjami, le-
tos izkazujejo izgubo. Posebej
zaskrbljujoče je stanje v Agisu,
TGO Gorenju — TOZD Poslo-
y sindikatih ne soglašajo z
ugotovitvijo, da so sporazumi
tisti, ki so povzročili delitev mi-
mo planov, sporazumov in re-
solucije. V vseh sporazumih je
zapisano, da je potrebno deliti
v skladu z rezultati, dogovo-
rom in letnimi usmeritvami.
vna oprema, dalje v Opekarni,
KGP-TOZD Visoke gradnje
Drava in KK-TOZD Tehnoser-
vis, pa tudi v gostinstvu, kjer po-
sebej izstopata Haloški biser in
Ptujske toplice.
Posebej bo potrebno analizira-
ti delitev po delu in rezultatih
dela, ugotavljajo v predsedstvu.
Osebni dohodki so že prerasli
rast dohodka in akumulacije. Za-
to bodo nujni ukrepi. Po podat-
kih sveta za vprašanja delitve do-
hodka in osebnih dohodkov je v
ptujski občini 47 prekoračiteljev
(ne še kršilcev), pri katerih bo
potrebna temeljita analiza. Sin-
dikati so glede tega v težkem po-
ložaju, na eni strani zagovarjajo
in vztrajajo na takšni delitvi, ki
je rezultat povečanega obsega
proizvodnje, na drugi strani pa
je potrebno zaščititi delavca ta-
ko, da ne bo prejemal zajamče-
nega osebnega dohodka.
Sindikati bodo tudi v bodoče
zahtevali, da se znotraj OZD
sprejmejo takšni ukrepi, ki bodo
prispevali k povečanju dohodka.
Torej bo potrebno zmanjševati
stroške, obenem pa povečevati
proizvodnjo. Ob tem so opozorili
na različne pogoje pri pridobiva-
nju dohodka. Vse preveč se
ugodni rezultati »gradijo« na ce-
nah in ne na kakovostnih kazal-
cih gospodarjenja. Končno pa
bomo morali odgovoriti tudi na
vprašanje, kdo je kriv za slabe
gospodarske rezultate.
Tako predlagajo, da bi v bodo-
če imeli le tri periodične obraču-
ne, vendar se pri tem takoj posta-
vlja vprašanje primerljivosti po-
datkov. Glede bodočega razvoja
gostinstva in turizma menijo, da
bo potrebno obe vprašanji reše-
vati v okviru celovitega razvoja
turizma.
Ocenili so tudi občinsko-regij-
sko tekmovanje kovinarjev, ki je
bilo 9. maja. Ugotovili so, da je
od prijavljenih 62 tekmovalcev
tekmovalo le 24. Glavni vzrok za
takšen osip je v spremembi tek-
movanja, ki je v zadnjem trenut-
ku prešlo v regijsko tekmovanje.
Kljub vsemu smo nazadnje dobi-
li šest regijskih zmagovalcev in
dva drugouvrščena. Pri bodočih
tekmovanjih bo nujno preiti v ši-
rino, tako da bodo najprej tek-
movanja v okviru organizacij
združenega dela, nato občinska
in šele potem regijska tekmova-
nja.
Operativni program predsed-
stva občinskega sveta ZSS Ptuj
do konca leta izhaja iz programa
občinskega sveta, nalog skupšči-
ne občine in izvršnega sveta ter
vsebuje nekatere značilne sindi-
kalne naloge. Pred dokončnim
sprejemom se bodo o njem izre-
kli še občinski odbori dejavnosti,
katerih delo bo nujno poživiti,
ugotavljajo v predsedstvu. Od
trinajstih odborov delajo le trije,
štirje.
Med stalne naloge sodi izobra-
ževanje. Prvi seminar za vodstva
osnovnih organizacij v novem
mandatu je imel veliko pomanj-
kljivost : manjkalo je kar 71 pred-
sednikov osnovnih organizacij
sindikata. Nekateri so našli opra-
vičilo za izostanek v tem, da so
se udeležili seminarjev v okviru
delovnih organizacij. Ker gre za
ozko usposabljanje, v sindikatih
Posebej opozarjajo na previ-
soko rast skupne in splošne po-
rabe ter na nove obremenitve
pri Skupnosti pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, v
kateri se preveč sredstev
usmerja v gradnjo domov in
druge namene, namesto za po-
kojnine, j
s tem niso zadovoljni. Se naprej
bodo vztrajali na dogovorjenih
oblikah in metodah izobraževa-
nja. Če želimo učinkovit sindi-
akt, potem se predsedniki mora-
jo izobraževati.
Alojz Čuček, predsedniki
gradbenega odbora za obnovoi
delavskega doma Franci
Kramberger, je predsedstvo se-,
znanil. da se bo le-ta pričela;
čez dobrih deset dni in da bo^
dela izvajala TOZD Gradnje]
Ptuj. Letos bodo izvedli pro-^
gram prve. prihodnje leto pa\
predvidoma druge faze. Sred-\
stva za obnovo so v celoti za-\
gotovljena in sicer 6,5 milijona\
dinarjev.
Določene izobraževalne obli-
ke bodo izpeljali skozi klub sa-
moupravljalcev, ki bo v kratkem
začel na novo delovati. Poiskali
mu bodo novo vodstvo — svet,
ki bo tudi pripravil zasnovo bo-
dočega delovanja. V času od 20.
do 30. junija bodo pripravili se-
minar za vodje delegacij za zbor
združenega dela in zbore upo-
rabnikov SIS. Gre za enodnevni
seminar, ki bo trajal od 8. do 15.
ure.
Osrednja občinska proslava
ob dnevu samoupravlajlcev obči-
ne Ptuj bo 23. junija in jo bodo
povezali s proslavo ob 13. kon-
gresu ZK Jugoslavije, na kateri
bo govoril delegat kongresa
Franc Tetičkovič. Prvič se bo to-
krat predstavila kulturna skupi-
na iz bratske občine Klanjec. Ob
tej priložnosti bodo izvedli tudi
posvet o delu predsednikov de-
lavskih svetov, okroglo mizo o
dohodkovnem povezovanju
združenega dela pa bodo pripra-
vili v Emoni Kmetijskem kombi-
natu Ptuj. Podobno temo bodo
letos razčlenjevali tudi na sreča-
nju samoupravljalcev Jugoslavije
v Novem Sadu. Delavski sveti pa
so prejeli še dodatno nalogo in
sicer bodo ocenjevali svoje delo
oziroma delo samoupravnih or-
ganov.
MG
Razkorak med cilji in stvarnostjo
Vrsta vzrokov je, ki so vplivali
na to, da so tako v Sloveniji kot
Jugoslaviji osebni dohodki rasli
čez z resolucijo določene meje.
Sredstva za osebne dohodke in
skupno porabo v OZD naj bi v
globalu rasla v skladu z rastjo
doseženega dohodka in z drugi-
mi kakovostnimi dosežki. To ma-
lokie uresničujejo. V SR Sloveni-
ji skoraj ni občine, kjer ne bi pre-
segali dogovorjenih okvirov.
Vzrokov je torej več, najpo-
membnejši pa je prav gotovo ta,
da se sploh ne premaknemo na-
prej k spodbudnejšemu nagraje-
vanju več in boljšega dela. Pove-
zano z rastjo osebnih dohodkov
presega resolucijske okvire tudi
skupna in splošna poraba.
Podobno kot drugje je tudi v
ptujski občini. V resoluciji za le-
tošnje leto je zapisano, da bo Iz-
vršni svet Skupščine občine Ptuj
spremljal izvajanje nalog, ki so
določene z resolucijo, ukrepal in
obveščal občinsko skupščino tu-
di o odstopanjih od dogovorje-
nih opredelitev in ji predlagal
potrebne ukrepe. To nalogo ob-
činski izvršni svet tudi izvaja. Za
seje zborov SO Ptuj, ki bodo 11.
in 12. junija je pripravil tri gradi-
va:
— analizo uresničevanja pred-
loga družbenega plana občine
Ptuj za obdobje 1986—1990 in
resolucije uresničevanja tega pla-
na v letošnjem letu,
— analizo uresničevanja
usmeritev resolucije pri razpore-
janju dohodka, čistega dohodka
in delitvi sredstev za osebne do-
hodke in skupno porabo v obči-
ni,
— ugotovitve ob pregledu
uresničevanja usmeritev republi-
ške in občinske resolucije za le-
tos po podatkih SDK iz periodi-
čnih obračunov za letošnje prvo
trimesečje.
O tem gradivu bodo delegati
zborov občinske skupščine pove-
dali svoje mnenje, oblikovali sta-
lišča in usmeritve, ki bodo prav
gotovo zahtevale, da osebne do-
hodke, skupno in splošno pora-
bo dosledno uravnavamo v okvi-
rih, ki smo jih zapisali v resoluci-
ji za leto 1986. To pomeni, da
morajo osebni dohodki rasti
skladno z dohodkom, da sred-
stva za zadovoljevanje skupnih
in splošnih potreb naj ne prese-
gajo realne ravni leta 1985 in naj
rastejo skladno z rastjo dohodka,
prav tako tudi akumulacija.
Tako ie tudi zapisano v resolu-
ciji. Toda podatki za letošnje pr-
vo trimesečje kažejo, da je doho-
dek v poprečju porasel za 76,9 %,
sredstva za akumulacijo pa so se
zmanjšala za 0,7 %, to je realno
za polovico, sredstva za osebno
in skupno porabo so višja za
117,1 %, sredstva za zadovoljeva-
nje skupnih potreb za 128,7 % in
splošnih potreb (proračun) za
245,9 % višja.
Upoštevajoč enotno akcijo na
območju celotne SR Slovenije
mora združeno delo do 15. junija
pripraviti programe, kako odpra-
viti ta nesorazmerja in razporeja-
nje uskladimo z resolucijskimi
usmeritvami. Zaradi tega ie izvr-
šni svet SO Ptuj sklical delovne
razgovore z najodgovornejšimi
predstavniki OZD SIS, KS in
drugimi nosilci v oDčini, ki so bi-
li oa 3. do 5. junija. Sporedno s
tem pa teče tudi družbenopoliti-
čna aktivnost — s ciljem: vpliva-
ti na to, da spravimo delitev v re-
solucijske okvire. FF
Prijeten pevski
večer
v torek, 27. maja, je bil v dvorani
glasbene šole Karola Pahorja koncert
otroškega in mladinskega pevskega
zbora osnovne šole Olge Meglic. Zbo-
ra sta se pod dirigentskim vodstvom
Magde Damiš in ob klavirski sprem-
ljavi Slavice Valh predstavila s pe-
strim programom umetnih pesmi.
Pevci so nastopili pred polno dvora-
no občinstva, ki jih je nagradilo z bur-
nim ploskanjem.
Koncert je ob koncu šolskega leta
tradicionalna prireditev, na kateri
oba zbora predstavita najboljše pesmi
iz svojega bogatega repertoarja,   - j-j ►
Kreditna banka Maribor znižala
_______^ obrestne mere
s 17. majem je prenehal veljati
dosedanji sporazum z Medna-
rodnim monetarnim skladom
imenovan »Stand by« aranžman,
ki je bil pogosto tarča kritike za-
radi visokih obrestnih mer v Ju-
goslaviji. Sedaj naj bi imeli pro-
ste roke na kreditno monetarnem
področju za brzdanje infiacije,
seveda pa tudi težje pogoje pri
sklepanju bodočih aranžmanov
za odlaganje tujih dolgov, ki jih
v zadnjem času znova pridno po-
večujemo.
Novo zvezno vlado glede bo-
doče politike obrestnih mer,
kljub opredelitvam o pozitivni
obrestni meri v planskih doku-
mentih za letošnje leto, čaka de-
likatna naloga. Ni še znano ali
bomo z MDS sklenili kakšni
blažji aranžman, ali pa bomo bo-
tra iz New Yorka povsem odslo-
vili od naših stabilizacijskih na-
porov.
Zaenkrat je po nalogu zvezne
vlade Združenje bank Jugoslavi-
je le obvestilo vse poslovne ban-
ke, da po sporazumu o politiki
obrestnih mer predvidene uskla-
ditve obrestnih mer s 1. junijem
1986 ne bo. Prilagoditev poziti-
vne obrestne mere gibanju proiz-
vajalskim cenam se odloži za ne-
določen čas. To v bistvu pomeni,
da bodo ostale obrestne mere za
Vezane vloge in za potrošniške in
druge kredite občanom do na-
daljnjega nespremenjene. Tudi
Združena banka LB se je odloči-
la, da s 1. aprilom sprejetih
obrestnih mer s prvim junijem ne
bo spreminjala, ampak bo nada-
ljevala s dosedanjo politiko viso-
kih obrestnih mer, zaradi nako-
pičenih visokih tečajnih razlik in
drugih dohodkovnih problemov.
Naša banka je Izvršilnemu od-
boru LB ZB predlagala, naj ven-
darle v enotni tarifi obrestnih
mer LB ZB zniža obrestne mere
za nekatere prednostne namene,
vendar naše pobude LB ZB ni
sprejela.
Glede na to, da peša izvoz, ker
izvozniki niso dobili vseh v no-
vem deviznem režimu obljublje-
nih vzpodbud, pa tudi primerna
kmetijska proizvodnja je zaradi
dolgega proizvodnega ciklusa v
vse težjem dohodkovnem polo-
žaju, podobno pa je tudi z drugi-
mi dejavnostmi, se je naš 10 ob
ustrezni analizi dohodkovnih in
drugih posledic odločil za zniža-
nje obrestnih mer za nekatere
kratkoročne in dolgoročne kredi-
te. Sklep, ki je bil sprejet 30. ma-
ja, začne veljati 1. junija.
Znižanje zajema vse pomemb-
nejše vrste kreditov in se giblje
od 3—13 %. Nove obrestne mere
se bodo uporabljale za kredite iz
bančnih sredstev, medtem ko so
obrestne mere za kredite iz pri-
marne emisije ostale še naprej v
veljavi. Za njihovo spreminjanje
je namf:č pristojna NBJ, ki za-
enkrat ne misli ničesar spremi-
njati.
Sedanje znižanje obrestnih
mer pomeni razbremenitev go-
spodarstva za okrog milijardo
din v drugem polletju. Glede na
ugodno dohodkovno stanje v na-
ši banki je bilo na lO dogovorje-
no, da se ob polletju ponovno
preverijo možnosti za določene
popravke obrestnih mer.
Izvršilni odbor je obravnaval
tudi informacijo o izvajanju poli-
tike obrestnih mer v SFRJ. Ugo-
tovil je, da zaradi specifičnosti
dejavnosti in interesov področij,
ki jih pokrivajo posamezne ban-
ke, obstajajo velike razlike med
bankami za iste namene. Prav ta-
ko pa je bilo tudi ugotovljeno,
da je enotna tarifa LB ZB občut-
no višja od nekaterih drugih
bank v SFRJ, kar slovenskem go-
spodarstvu ni v prid.
V KBM menimo, da tako ime-
novana enotna tarifa obrestnih
mer v SRS zaradi različne gospo-
darske strukture in njenih poseb-
nosti ni v celoti sprejemljiva za
ustanoviteljice naše banke, zato
je odstopanje gospodarsko-raz-
vojna nujnost.
Ob tem pa morartio pripomni-
ti, da bo ponovno občutnejše od-
stopanje naše tarife obrestnih
mer navzdol predmet kritike v si-
stemu LB ZB, kot že večkrat do-
slej.
F. LUKMAN
NA ROB TURISTIČNEMU TEDNU
Kisel zaključek
Po tem ko je bil začetek še precej vroč in je marsikaj obetal, je bil
zaključek toliko hladnejši. Zbrani pri restavraciji Ribič, kjer je bila v
soboto, 31. maja, sklepna slovesnost 4. turističnega tedna občine F>tuj,
so lahko videli tekmovanje v natakarskih veščinah (nošenje jušnih
skodelic med ovirami). Tekmovalo je dvanajst natakarjev in dva go-
sta, največ spretnosti pa je pokazal Danilo Petrijan iz grajske resta-
vracije. Gostje pa so se ogreli ob poskočnicah, ki jih je zaigral ansam-
bel Savinjskih sedem.
Seznam prireditev v okviru 4. turističnega tedna občine Ptuj je
bil zajeten. Dve prireditvi so organizatorji črtali in sicer gledališko
predstavo predvideno za četrtek, 29. maja (iz razumljivih razlogov), iz
nepojasnjenih pa napovedano vinsko poskušnjo za v petek, 30. maja.
Kljub temu je pihalni orkester svoj del izpolnil in namesto na Bakhu-
sovem trgu, nastopil pred hotelom, v katerem so takrat odprli razsta-
vo kulinaričnih izdelkov. S petintridesetimi izdelki so se predstavili:
Haloški biser. Ptujske toplice. Motel Podlehnik in zasebnik Dušan
Grdiša.
V Haloškem biseru pravijo, da je otvoritev uspela, da pa v na-
slednjih dneh ni bilo takega obiska, kot so pričakovali. Z največjim
obiskom se lahko pohvali razstava cvetlic, ki si jo je ogledalo več ti-
soč ljudi.
Uvod v glavno turistično sezono se je tako iztekel. V primerjavi s
prejšnjimi je sicer kakovostnejši. Manjka mu še nekaj »udarnosti«.
Veliko grajo zaslužijo tisti, ki se s turizmom ukvarjajo in to poklicno,
niso pa se udeležili niti ene prireditve v turističnem tednu. Kako po-
tem lahko od drugih zahtevamo in pričakujejo turistično naravnanost
in uresničevanja gesla: turizem smo ljudje.
MG
Na podlagi 10. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje
1986 do 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/86) in 11.
člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz zdru-
ženih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj št. 18/81 in 22/82) razpisuje Samoupravna stano-
vanjska skupnost občine Ptuj
V. javni natečaj
za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za leto
108d za nakup stanovanj v soseski Rabeičja vas — zahod
v Ruju (objekt B-2)
I.
Skupna višina razpisanega posojila za nakup stanovanj v družbe-
ni lastnini in za nakup stanovanj v zasebni lastnini (etažni lastniki)
znaša din 500.000.000.—
II.
Posojila lahko pridobijo
1. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti
če izpolnjujejo pogoje iz 15. člena Pravilnika o pogojih in meri-
lih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v
občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 18/81 in
22/82).
2. Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi:
— če nimajo stanovanja ali pa neustrezne oz. neprimerno sta-
novanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vselji-
vega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda,
ki presega 50 m'.
— če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev ali pa bo-
do s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko prido-
bili stanovanjsko posojilo in si zagotovili lastno udeležbo.
III.
Lastna udeležba:
1. Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije je razlika med
povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v
organizaciji in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na
zaposlenega v republiki.
Če je v organizaciji povprečni mesečni osebni dohodek na zapo-
slenega manjši od povprečnega mesečnega osebnega dohodka
v republiki za leto 1985, znaša lastna udeležba 50 % potrebnega
zneska ?a investicijo (končne prodajne cene), če je povprečni
mesečni osebni dohodek na zaposlenega do 120 % povprečnega
mesečnega osebnega dohodka v repuDliki, znaša lastna udele-
žba 60 % potrebnega zneska za investicije, če je poprečni mese-
čni osebni dohodek na zaposlenega 120 do 140% povprečnega
mesečnega osebnega dohodka v republiki, znaša lastna udele-
žba 70 % potrebnega zneska za investicije ter če je povprečni
mesečni osebni dohodek na zaposlenega večji od 140 % povpre-
čnega mesečnega osebnega dohodka v republiki, znaša lastna
udeležba 80 %.
A. Ne glede na določila predhodnega odstavka znaša lastna ude-
ležba za dejavnosti s področja negospodarstva 40 % potreb-
nega zneska za investicijo (končne prodajne cene).
2. Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi lahko dobijo za
nakup stanovanja na osnovi tega razpisa največ 40 % od kon-
čne prodajne cene standardnega stanovanja.
Pri določitvi višine posojila se v vsakem konkretnem primeru upo-
števa določila 25. in 26. člena Pravilnika o pogojih in merilih 2ahr\-
dobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 18/81 in 22/82).
Prednost pri odobritvi posojila za nakup stanovanja imajo delavci,
delovni ljudje, upokojenci in invalidi:
— ki kupujejo standardno stanovanje,
— ki z nakupom stanovanja sprosti družbeno stanovanje,
— ki ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine.
IV.
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti pri-
ložijo K vlogi:
— dokazilo, da izpolnjujejo pogoje iz 25. člena Pravilnika o pogo-
jih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vza-
jemnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št.
18/81 in 22/82),
— sklep pristojnega samoupravnega organa o najetju posojila in
zagotovljeni lastni udeležbi,
— izjavo o povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zapo-
slenega v letu 1985.
Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi priložijo k vlogi:
— potrdilo o številu družinskih članov,
— potrdilo o doseženih dohodkih prosilca in njegovih članov v
letu 1985 (osebni dohodek in katastrski dohodek),
— potrdilo banke o namenskem varčevanju.
V.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno dostaviti do
vključno 15. julija 1986 na naslov SAMOUPRAVNA STANOVANJ-
SKA SKUPNOST OBČINE PTUJ. Prešernova 29.
VI.
Predračunska (izhodiščna) cena m' netto stanovanjske površine
znaša din 340.000, končna prodajna cena bo določena ob dogra-
ditvi objekta predvidoma oktobra 1987.
Posojilojemalci sklenejo posojilne pogodbe s kreditno banko Ma-
ribor in pogodbo o samoinvestiiorstvu s Samoupravno stanovanj-
sko skupnostjo občine Ptuj. s katero se obvežejo plačati lastno
udeležbo v višini 25 % ob podpisu pogodbe ostanek pa v enakih
rednih in zaporednih trimesečnih obrokih do 30/6-1987.
Informacije o velikosti in druge podatke o posameznih stanova-
njih dobite pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj,
Prešernova 29 (soba 204).
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Ptuj
4 - IZ NAŠIH KRAJEV
5. junij 1986 - TEDNIR
Dober den! Brrrr. kak me zebe. Gnes v nedeljo 1. junija gdo van pi-
sen toto pismo, je mrzlo kak, da bi se jesen namesto poletja priprovljala.
Meni se le zdi, da se nam tak pomalen ledena doba bliža. To je tiidi toča
dokazala, ki je gnes tjeden tan po Halozah tukla no že precik grozdja,
joboljk no driigih pridelkov pobrola. Samo totega ledenega hujdiča nan
je treba, te pa bomo ista doj potučeni. Saj mamo tota strelna mesta z ra-
ketami proti toči, pa kaj nam to pomoga, če fort naprej po liifti nekšni
aeroploni lečejo, te pa strelci ne smejo strelati, ke ne bi namesto toče
kakšnega aeroplona doj strosli. Toča pa potli naredi svojo, saj srmak
itak ostone srmak no mu nibena solidarnost nemre pomogati. Zdaj se
celo nekaj čiije, da bi točo zbrisali s seznama elementarnih nesreč no na
osnovi toga tiidi iz seznama solidarnostnega sklada. Rad bi veda keri
troti sije to zmisla. Za kazen bi ga postava na prosto te gdo bi najboj to-
ča klestla. Vsega potučenega pa nebi potli pela v špitol, pač pa bi ga pii-
sta, naj si son rane zaliže tak kak sijih moremo običajno vinogradniki,
sadjorji no kmetijci nasploh.
Pa piistimo točo pri miri, saj tiidi pregovor provi — ne zovi vraga,
saj še son prehitro pride v eni ali driigi obliki. Kak pa kaj tota radio-
aktivnost. Tak neuradno sen čiija, ke s,mo bili Jugoslovani radio-aktivno
ožarčeni že desetletja pred tisto nesrečo v ruskem Črnobilu. Pa vete za-
kaj: zato, ker radili nikad nesmo preveč, aktivni pa smo vsi že od leta
1941 naprej . . . Joj, kaj vse Udje Jkiiper ne sprovijo, pa še dostikrot resni-
co trofijo.
Naj van bo zadosti za gnes, saj se Mica že dere: »Frdamani biro-
krat, samo pisa bi no z jezikon lopa, gdo pa bode dela pri hiši. Tebe bi
mogli na kokšni kongres poslati, te bi se čista za gvišno za en den poduk-
ša . . .«
Te pa srečno, vaš kongresnik Lujz iz Prlekije.
V VITOMARCIH SO PROSLAVILI DESETI
ll KRAJEVNI PRAZNIK gj
Ceste še vedno osrednji
problem
v krajevni skupnosti Vitomarci so proslavljali prejšnjo soboto in
nedeljo deseti krajevni praznik, ki je prvi dan potekal v znamenju
športnih srečanj v malem nogometu in otvoritve prizidka h gasilske-
mu domu, ki bo poslej služil kot dvorana za kulturna, zabavna in dru-
ga srečanja.
Tudi nedeljski dopoldan je minil športno — pomerili so se v stre-
ljanju z zračno puško, nakar so na slovesni seji skupščine in vodstev
družbenopolitičnih organizacij sprejeli pionirje v mladinsko organi-
zacijo ter spregovorili o uspehih in delovnih načrtih za prihodnje. Ob
tem je slavnostni govornik sveta Skupščine KS Vitomarci IVAN CU-
CEK poudaril uspehe, ki jih beležijo pri vzdrževanju krajevnih cest in
opozoril na akcijo, ki je pred njimi — to je referendum za uvedbo po-
sebnega samoprispevka za modernizacijo šest kilometrov dolgega ce-
stišča. Tako bi krajani sami prispevali v dveh letih okrog 20 milijonov
dinarjev, lani pa so za to cesto že namenili 80 odstotkov rednega sa-
moprispevka.
Na slovesni seji skupščine so podelili še pokal KS, ki ga je preje-
la strelska družina Jože Lacko, pripravili pa so tudi pogostitev starej-
ših krajanov.
Jurček na jurčku
Toplo vreme in občasne plohe so spodbudile rast gozdnih sade-
žev, predvsem gob. Ponekod je nastala pod zemljo prava stiska s pro-
storom in na posnetku je to zelo opazno. Mlad jurček je namreč začel
rasti na kapi svojega starejšega brata, oba pa sta bila seveda pokrita z
listjem, da ju je bilo težko opaziti. Zares nevsakdanja igra narave.
Foto: M. Ozmec
Novi bife na Bregu
Mipova temeljna organizacija Maloprodaja je ob trgovini Po-
trošnik odprla novi bife z mizami na prostem. Za ureditev lokala so
porabili nekaj več kot milijon dinarjev, v njem sta zaposlena dva de-
lavca, ki gostom poleg pijač ponujata tudi hladne jedi.
Tako bodo sedaj tudi kupci prodajalne Potrošnik ob Zagrebški
cesti na Bregu po nakupih lahko posedeli pred bifejem in se osvežili.
N. D.
Urjenje enot TO
Pretekli vikend so teritorialci iz Miklavža pri Ormožu in Ormoža
preživeli na rednem vojaškem urjenju. Usposabljali so se za delovanje v
enoti TO v specifičnih razmerah, ki bi jih v primeru začasne vojaške za-
sedenosti našega ozemlja vsilil sovražnik. Zraven tega so teritorialci os-
vežili spretnosti in znanja o pehotnem orožju ter se seznanili z novimi, ki
so uvedena v enote naših oboroženih sil. Prisotnost enot TO v svojih kra-
jevnih skupnostih so i/koristili pripadniki narodne zaščite, ki so se pri-
ključili pouku in sodelovali pri spoznavanju pehotne oborožitve.
Urjenje je teklo v delovnem
vzdušju, skozi delo pa so se kre-
pile zraven vojaško strokovne
izurjenosti posameznikov tudi
vojaške enote, ki so postale trdni
in zdravi vojaški kolektivi.
Kako zapleteno in naporno bi
bilo vojaško delovanje enot TO v
razmerah začasne zasedenosti
našega ozemlja, so dojeli pripad-
niki ormoške enote, ko so izvedli
nočni premik, ki je na topograf-
ski karti predstavljal razdaljo sa-
mo osmih kilometrov. Ob tem se
je posebno izkazala prednost, ko
pripadniki enote zelo dobro po-
znajo tudi širše območje svoje
občine in ne samo tistih poti, ki
jih vidimo iz avtomobila.
Med urjenjem so pripadnike
enot TO obiskali predstavniki
DPO občine Ormož, oddelka za
ljudsko obrambo in krajevnih
skupnosti Ormož in Miklavž pri
Ormožu. Kulturno prosvetno
društvo iz Miklavža pri Ormožu
je teritorialcem pripravilo vse-
binsko pester in prijeten pro-
gram. V programu so sodelovali
člani tamburaškega orkestra, ki
Zveza — pogoj za dobro koordinacijo enot v bojnem dejstvovanju.
so z venčkom narodnih iz vse Ju-
goslavije obkrožili našo domovi-
no in obudili spomine na čas in
kraje služenja vojaškega roka.
Mladinska skupina »Beli cvet«
je z recitalom in pesmijo izrazila
skupno željo, živeti v miru, svo-
bodi in sreči. Domačinom pa so
teritorialci pripravili miting s
partizanskim pasuljem.
Se preden se je mrak spustil
nad gorice, nepokošene travnike
in gozdove, so se enote umaknile
na svoje »izhodiščne položaje«
in se pripravili na zaključno
aktivnost urjenja.
Zaključna vaja je potekala ob
upoštevanju taktičnih načel in
postopkov posameznika in enot
TO v bojnem dejstvovanju ter v
skladu s taktično zamislijo pred-
postavljenega poveljstva. Vajo so
si ogledali predstavniki DPO ob-
čine Ormož in KS Miklavž, mla-
dina, borci ter krajani Miklavža.
Utrujeni od napornega urjenja
in premočeni ob popoldanskega
dežja so v analizi dela menili, da
je urjenje potekalo po začrtanem
programu ter da je s tem doseže-
na večja usposobljenost pripad-
nikov, starešin in enot TO iz Or-
moža in Miklavža pri Ormožu.
Fi M
Pripadniki enot TO med urjenjem.
Foto — Štefan Hozjan
Med najboljšimi v Jugoslaviji
v Tedniku smo že poročali o
uspehu učencev Srednje kmetij-
ske kovinarske in metalurške šo-
le na 19. srečanju delovne mladi-
ne Jugoslavije v Titogradu. To-
krat pa vam učence in njihova
mentorja predstavljamo.
Tekmovanja, ki je bilo v okvi-
ru srečanja, so se udeležili učenci
kovinarske usmeritve: Roman
Petrovič (avtoklepar), Milan Tra-
fela (plamenski varilec). Drago
Rozman (orodjar), Marija Ku-
mer (rezkalka), Gabriela Mezna-
rič (brusilka), Darko Puklavec
(strugar), Robert Korošec (stroj-
ni mehanik), Adolf Vidovič (av-
tomehanik) in Robert Novak
(elektrovarilec). Vsi so učenci
tretjih letnikov. Na tekmovanju
sta jih spremljala Franc Veselic
in Dušan Holc, ki sta jim poma-
gala tako v samih pripravah na
tekmovanje, kot tudi na tekmo-
vanju. To srečanje delovne mla-
dine je bilo devetnajsto, učenci
iz naše občine pa so se ga udele-
žili drugič. Na srečanju je bilo
okoli 2000 mladih iz cele Jugo-
Učenci s svojima mentorjema v delavnici, kjer so se vztrajno pripravljali
na tekmovanje. (foto M. Ozmec) .
slavije. Učenci in njihova men-
torja so poudarili, da so bili po-
goji tekmovanja precej neizena-
čeni in da so svoje uvrstitve med
najboljše ekipe na tem tekmova-
nju, posebej pa posameznih uvr-
stitev, še posebej veseli. Med po-
samezniki so namreč štirje učen-
ci dosegli odlične uvrstitve: Dra-
go Rozman je bil drugi, Milan
Trafela četrti. Roman Petrovič
osmi in Gabriela Meznarič deve-
ta.
V posameznih delovnih spret-
nostih je tekmovalo od osemde-
set do sto tekmovalcev, čas je bil
omejen na trideset do štirideset
minut, tekmovalci pa so morali
pokazati veliko mero iznajdljivo-
sti, saj so tekmovali na različnih
strojih, ki jih niso bili vajeni.
Tekmovalci in njihova mentor-
ja pravijo, da je organizacija bila
slaba, težave pa so se pričele že s
tem, da je bilo za udeležbo na
tem tekmovanju potrebno zbrati
precej denarja.
V pripravah nanj so se morali
ukvarjati tudi z zbiranjem sred-
stev, pri tem pa so jim priskočile
na pomoč delovne organizacije
(Agis, Metalka, Agrotransport,
KGP, Jože Kerenčič), veliko pa
so prispevali tudi Obrtno združe-
nje in obrtna zadruga Panorama
ter posamezni obrtniki (Anton
Lah, Zdravko Zamuda, Ivan Go-
milšek, Franc Štrucl).
Vsi omenjeni učenci bodo le-
tos končali šolanje in imajo za-
gotovljeno opravljanje pripravni-
štva. Njihov uspeh je gotovo vre-
den pohvale, predvsem pa razmi-
sleka, saj bi lahko kakovostno
delo mladih razbremenili skrbi
za zagotavljanje denarja, ki po
nepotrebnem krade energijo in
čas v pripravah na takšna tekmo-
vanja.
d. 1.
KS Videm
praznuje
že v nedeljo so v krajevni
skupnosti Videm^pri Ptuju priče-
li s slovesnostini ob tokrat
osmem krajevnem prazniku. Na
tradicionalnem srečanju so se
zbrali starejši krajani, v ponede-
ljek in torek so bila športna sre-
čanja pionirjev, danes pa bo ob
17. uri strelsko tekmovanje za
prehodni pokal krajevne skup-
nosti ~ prireditev bo v športni
dvorani Mladika v I*tuju.
Jutri bodo v osnovni šoli odpr-
li razstavo likovnih del otrok iz
ptujske občine, šole Videm ter iz
pobratenih občin, zvečer pa bo v
prosvetni dvorani prireditev Po-
kaži kaj znaš. V soboto bo turnir
v malem nogometu in večer ljud-
skih pesmi in plesov, v nedeljo
pa tradicionalni ekipni šahovski
turnir ekip z območja Štajerske.
Osrednja prireditev — slavno-
stna seja skupščine KS — pa bo
ob 15. uri v videmski dvorani.
Praznovanje bodo zaključili s to-
variškim srečanjem na športnem
igrišču. JB
Brajda in vrt v hlevu
»Nekoč je bil tukaj hlev« je
povedala kolesarka, ki smo jo
srečali ob neobičajnem prizoru
ob vznožju Ptujske gore. Mogo-
čni betonski stebri, široki okoli
pol metra, so nosili težko strešno
konstrukcijo. Danes počivajo,
čeprav je nanje speljana vinska
trta, ki letos obeta obilno trgatev.
Kljub temu stebri z lahkoto nosi-
jo sedanjo težo in kdor ni iz vsa-
kodnevnih srečanj vajen tega pri-
zora, ne more mimo, da ga ne bi
z zanimanjem pogledal. Kjer so
morebiti nekoč stale krave ali ko-
nji, je sedaj vrt. Dobro obdelan
in bogato poraščen z raznovrstno
zelenjavo. Zares čudna kombina-
cija ...!
J. Bračič     Prizor, ki vzbuja pozornost
TEDNIK - 5. junij 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
KULTURA IN PRIJATEUSTVO
NE POZNATA MEJA
PTUJ - VIERZON
Jeseni so se vodstvo SSC in
prestavniki kulturne skupnosti
dogovorili s predstavniki pevske-
ga zbora in orkestra iz Vierzona
v Franciji za izmenjavo z meša-
nim pevskim pevskim zborom
sSc.
Na pot smo krenili 28. aprila
ob pol enih zjutraj. Spremljali so
nas predstavniki ZKO, Glasbene
mladine Slovenije in ravnateljica
S§C. Spotoma smo se ustavili tu-
di v Benetkah, kjer smo si ogle-
dali nekatere znamenitosti. Zal
nam je ta dan ponagajal dež. Po
desetih urah vožnje smo presto-
pili francosko mejo. Prespali
smo v Lanslebourgu, ki leži zelo
visoko v gorah, tako da nas je
presenetil visok sneg. Naslednji
dan smo šele zvečer prispeli v Vi-
erzon. Pevci zbora Les Volontai-
res in njihovi starši so nam pri-
pravili zelo prisrčen sprejem.
Prenočevali smo pri družinah,
tako smo lahko najbolje spozna-
li, kako živijo in kakšne so njiho-
ve navade. Pokazalo se je, da
med prijatelji ni ovir za sporazu-
mevanje, saj večina naših pevcev
ne zna francoskega jezika.
Program je bil zelo natrpan.
Že naslednji dan smo šli na izlet
v Pariz. Ogledali smo si pariške
znamenitosti in vmes dvakrat
priložnostno zapeli. Najprej smo
peli pred kulturnim centrom
Pompidou, kjer je bila prav ta-
krat Plečnikova razstava. V hipu
nas je obkrožila množica turi-
stov, ki nam je navdušeno plo-
skala, tako da smo zapeli kar šest
pesmi. Vsi smo bili navdušeni
nad akustiko tega modernega tr-
ga. Nato pa smo zapeli na raz-
gledni ploščadi v bližini Eiflove-
ga stolpa.
V četrtek, 1. maja, popoldne
smo imeli naš glavni koncert v
Vierzonu. Ni treba poudarjati,
kakšno tremo smo imeli že do-
poldne in šele popoldne, ko smo
videli, v kakšni mogočni cerkvi
bomo nastopili; to je cerkev No-
tre Dame v Vierzonu. Koncert je
bil osrednja prireditev za 1. maj
v tej pokrajini, zato so se na kon-
certu zbrali vsi najvidnejši politi-
ki in kulturniki tega dela Franci-
je. Na koncert sta prišla tudi naš
veleposlanik v Franciji Boris
Šnuderl in francoski minister za
kulturo Andre Calmat. Na kon-
certu je bilo okrog 800 poslušal-
cev. V prvem delu koncerta so
nastopili naši gostitelji Les Vo-
lontaires, ki jih vodi gospod Jean
Fouquet. V drugem delu smo na-
stopili mi. Zapeli smo šestnajst
pesrni. Po prvi pesmi je trema
minila; iz pesmi v pesem je nav-
Faksimile enega številnih sestavkov o gostovanju zbora v francoskih čas-
nikih
dušenje poslušalcev naraščalo,
tako da smo morali kar med kon-
certom ponoviti pet pesmi. Pre-
senečeni smo bili, kako so jih
navdušile priredbe naših ljud-
skih pesmi. Ob koncu koncerta
pa smo kar onemeli, saj so nas
poslušalci dobesedno zasuli s
cvetjem. Skoraj vsak nam je pri-
nesel šopek rož. V Franciji je na-
mreč navada, da svojim najdraž-
jim ob prvem maju poklonijo
šopke šmarnic.
Naslednji dan (v petek) smo
imeli spet celodnevni izlet po do-
lini Loire. Ogledali smo si dva
gradova. Vmes smo se ustavili
pri nekem kmetu in v njegovi
kleti poskusili šampanjec. Med
potjo smo priložnostno odpeli
nekaj pesmi. Zvečer pa smo ime-
li skupno zabavo v nekakšnem
mladinskem klubu, kjer so naši
gostitelji čez celo dvorano nare-
dili vlak prijateljstva iz različnih
slaščic. V soboto popoldne smo
šli v Sancerre, vmes smo imeli
krajši koncert, končali pa smo v
vinski kleti, kjer smo ob vinu po-
skušali tudi razne vrste sirov.
V nedeljo smo spet imeli daljši
koncert. Nastopili smo na kul-
turnem sejmu v Vierzonu. To je
zanimiva in nenavadna priredi-
tev. Vsaka skupina ima svoje
stojnice s plakati in fotografija-
mi, video posnetki. Vsaka skupi-
na pa se tudi predstavi s pet-
najstminutnim programom. Po-
slušala nas je velika množica, tu-
di tu smo morali ponoviti neka-
tere pesmi. Po tem nastopu je
nas in gostitelje sprejel župan Vi-
erzona. Župan je naši zborovod-
kinji Darji Koter, ravnateljici
Meti Puklavec in »uradni« pre-
vajalki Jasni Regent podelil pla-
kete mesta Vierzona. V ponede-
ljek zgodaj zjutraj smo se poslo-
vili. Slovo je bilo doglo in žalo-
stno — objemanje, poljubljanje
in solze. Na poti domov smo se
za nekaj ur ustavili še v Freibur-
gu v Nemčiji, kjer smo naleteli
na množične demonstracije proti
atomski energiji. Domov smo
prišli v torek popoldne. Kar ma-
lo težko smo se takoj vključili v
normalno delo, saj so vtisi nepo-
zabni.
Od 23. do 28. avgusta bomo
mi gostili pecve in orkester iz Vi-
erzona. Upamo, da jim bomo
lahko pripravili prav tako prisr-
čen sprejem, kot so ga oni nam.
Naš koncert v Franciji je imel
kar precejšen odmev v Franciji
in tudi pri nas. Ko smo se vrnili
domov, nas je že čakalo pozdra-
vno pismo predsednika komiteja
za kulturo Matjaža Kmecla.
Nataša in Branka
TUDI KMETJE NA
POČITNICE
Lani so v kmetijski zadrugi Ptuj prvi v Sloveniji in verjetno prvi v
Jugoslaviji ustanovili počitniško skupnost kmetov. Ustanovilo jo je 19
združenih kmetov, ki so najeli kredit in ob pomoči zadruge kupili po-
čitniško hiššico na kolesih ter jo na željo večine postavili v Moravske
Toplice. Z letovanjem so pričeli 20. junija in prikolica je bila zasede-
na skozi vso poletje, tako je večina članov letovala že prvo leto. Tudi
letos bo prikolica ostala v istem kraju, dokupili so le še predprostor.
Ker so sedanji člani sklenili, da počitniške skupnosti ne bodo širili, so
stekle priprave za ustanovitev nove. Zaenkrat se je prijavilo še prema-
lo kmetovalcev, računajo pa, da bodo za prihodnjo sezono ustanovili
in opremili še eno počitniško skupnost. Sicer pa imajo kmetje mož-
nost letovati tudi v prostih počitniških zmogljivosti kmetijske zadru-
ge-
Organizirano letovanje kmetov je torej zaživelo in po ptujski
kmetijski zadrugi se želijo zgledovati tudi drugod. Veliko zanimanje
so pokazali kmetje v zadrugi Goriška Brda, s katero ptujska zadruga
navezuje vedno tesnejše stike. JB
Zlata Linhartova
značka za Karmen
Komel iz Ptuia
»Med predstave, ki izpričujejo
ustvarjalnejši avtorski odnos do
besedila in gledališkega medija,
moremo šteti Jovanovičevo ŽI-
VLJENJE PODEŽELSKI PLEJ-
BOJEV v izvedbi gledališča
DPD Svoboda iz Ptuja in v režiji
Branke Bezeljak-Glazer . .,« je
med drugim zapisal Slavko Pez-
dir, ki je ocenjeval letošnje pred-
stave na 29. srečanju gledaliških
skupin Slovenije v Novem me-
stu. Videli smo skupno 14 pred-
stav nepoklicnih gledališč, med
njimi pa tudi ptujsko, ki je bila
deležna velike pozornosti in pri-
znanja.
V Ptuju se doslej lahko le dva
gledališka igralca — amaterja
pohvalita z zlatimi Linhartovimi
značkami, ki jih na tem srečanju
podeljujejo za najboljše igralske
kreacije minule sezone. Pred šti-
rimi leti je tako priznanje dobil
Mišo Damiš za vlogo očeta V
vražjem fantu zahodne strani, le-
tos pa KARMEN KOMEL za
vlogo Lucinde v predstavi Življe-
nje podeželjskih plejbojev. Česti-
tamo!
mš
Avdicije za Ptujski festival
v okviru priprav na letošnji
17. festival domače zabavne glas-
be Ptuj 86, sta bili doslej opra-
vljeni že dve avdiciji za ansam-
ble novince; torej za tiste, ki svo-
jo pot šele začenjajo. Prva je bila
v soboto, 24. maja, v Sevnici,
druga pa v nedeljo, 25. maja, v
Dornavi. Strokovna komisija, ki
sojo sestavljali glasbeni uredniki
iz RTV Ljubljana, Radia Mari-
bor in Radia F*tuj, je v Sevnici
poslušala pet ansamblov in sicer:
ans. Kolpa-San iz Metlike, ans.
Franca Potočarja iz Novega me-
sta. Nove prijatelje iz Brežic,
ans. Draga Eliicona iz Grosuplja
in ans. Bratov Stopar iz Mengša
pri Ljubljani. V Dornavi, kjer je
vzorna organizacija avdicijske
prireditve v rokah ansambla Ma-
vrica in domačega gasilskega
društva, pa se je pred komisijo
zvrstilo šest ansamblov novin-
cev: ans. Zlatorog iz Maribora,
Novi Rekordi iz Ljutomera, ans.
Toneta Cucka iz Maribora, Prija-
telji iz Ptuja, Tornado iz Maj-
šperka in ans. Metalurg iz Slo-
venske Bistrice.
Rezultate obeh doslej opra-
vljenih avdicij še ni mogoče ob-
javiti, dokler ne bo opravljena
tretja v Topolščici. Šele takrat si
bo lahko komisija ustvarila celo-
vitejšo podobo o ansamblih no-
vincih in jih na podlagi tehtne
presoje o kakovosti najboljše
imenovala tudi za nastop na fe-
stivalu. Z gotovostjo pa je mogo-
če reči, da sta v primerjavi z lan-
skimi, že letošnji prvi dve avdici-
ji pokazali velik napredek v izva-
jalski kakovosti ansamblov no-
vincev, temveč tudi v mnogo
boljših melodijah in precej bolj-
ših besedilih. Le kaj je pokazala
še tretja v Topolščici!
Besed, in foto I. C.
Z avdicije v Dornavi
Dobitnica zlate Linhartove značke za najboljše igralske dosežke je letos tudi
Karmen Komel iz Ptuja, ki je igrala Lucindo v Podeželjskih plejbojih.
Foto: M. K.
Značaji bolnikov
(Iz zbirke Črtice belega plašča)
Niti dva človeka nista po svoji čudi enaka. Po zunanjem videzu
najdemo tu in tam podobne dvojnike, posebno med dvojčki. Tudi po
telesnih lastnostih do vseh odrobnosti popolnoma enakih ni. Pri po-
drobnem ogledovanju odkrijemo razlike, ki so komaj opazne, so pa
vendar dovolj značine, da je razlikovanje možno.
Nekateri dvojčki so tako zelo podobni, da jih na prvi pogled le
matere razločajo. Skoraj bi lahko rekli, da je v takem razpoznavanju
nekaj preostalega živalskega instinkta. Največkrat je glas tisti znak,
po katerem pri zelo podobnih zaznamo razliko. V tem je opora za
domnevo, da je v gradnji glasilk najfinejša diferenciacija.
Dokler sem delal kot mlad zdravnik v bolnišnici, nisem tako po-
drobno opazoval bolnika kot človeka, kot osebnost. V bolnišnici je
vse šlo nekako po utirjeni šabloni. Bolnik je bil skoroda razosebljen,
prenehal je biti X. Y., rojen in pristojen tam in tam. V njem smo gle-
dali le poosebljeno bolezen. Kadar smo se kaj menili izven bolniške
sobe, nismo rekli: Škorc leži na tisti postelji, Podlesnik pa v oni sobi
na postelji pri vratih. Individui so se spremenili v diagnoze.
Le nekateri bolniki so z izrazitostjo svoje zunanjosti obdržali po-
leg diagnoze tudi še svoje ime. Izjeme so bile tudi kake pomembnejše
osebnosti. Posebno značilni in opazni kot individui so ostali tisti bol-
niki, ki so s svojimi izjemnimi značilnostmi duhovnega izživljanja ali
po značaju vidno izstopali.
Kasneje, v privatni praksi še pred zadnjo vojno so se moji odnosi
do bolnikov spremenili. V skupnosti bolniškega teama je bilo delo
bolj ali manj porazdeljeno in z njim tudi odgovornost. V privatni
praksi zdravnik osebno prevzema celotno odgovornost. Zato je delo v
privatni ordinaciji mnogo napornejše in sili zdravnika k izčrpnejšemii
razmisleku; deloma tudi zato, ker manjka možnost bolnika po potrebi
po preteku določenega časa ponovno pregledati, posebno tedaj, ka-
dar diagnoza ni dovoljno razčiščena in je bolnik prispel od nekod da-
leč.
Izobrazba, občutljivost in predvsem značaji bolnikov imajo velik
pomen tudi pri uspehu v zdravljenju. Celo fakirji in fakirščine so v
ekstremnih primerih lahko uporabni vzori, ker kažejo nadmoč trdne
volje nad telesnim dogajanjem. Psihičen efekt zdravnika na bolnika
in s tem na njegovo bolezen je mnogokrat pomembnejši kakor še tako
prefinjen ukrep.
Ne samo da so vedri in dobrovoljni bolniki prijetnejši, znosnejši;
človek jim kar nekako lažje, morda ceio raje postreže in ustreže. Tudi
bolezen sama se bolje uskladi z umirjenim in predanim bolnikom in
vselej je pri takih bolnikih opažati hitrejše vračanje k zdravju; celo v
primerih, ki nimajo z duševnim stanjem prave povezave. Zato taki
bolniki tudi najtežjim obolenjem lažje kljubujejo.
Modernejše zdravstvo čedalje bolj odločno stopa na pot psihoso-
matskega koncepta zdravljenja.
Psihična konstitucija in značaj sta v človekovem življenju naj-
manj tako pomembna kakor telesne lastnosti. Pravo zadovoljstvo in
dostojanstveni mir sta doma samo v tistih družinah, kjer vlada duše-
vno ravnovesje, ki je edino sposobno sprejeti in prebroditi tudi bič
bolezni in različne druge udarce.
Ce so v večji sobi natlačeni sami težji bolniki, povrhu še črnogle-
dih značajev, je življenje tudi psihično potlačeno in mračno. Cim s
pridruži le en sam veder značaj, četudi je ta huje bolan, dvigne razpo-
loženje celotnega okolja in kakor da bi se razlil nekakšen neviden
fluidum postane vzdušje znosnejše.
Pri razvrščanju in premeščanju bolnikov bi bilo dobro in kori-
stno upoštevati tudi to malenkost.
Dr. Fran Brumen
6 - ZA RAZVEDRILO
5. junij 1986 - TEDNIK
Protest proti brezposlenosti
Tisti, ki so si z leti ustvarili svoj, osebno-
stni stil oblačenja, ki se nočejo podrejati
modnim zapovedim, ki želijo z obleko pov-
dariti svojo osebnost, so prav gotovo veseli
prodajne razstave del Olge Čeh-Butinar. Po
skoraj dveh letih se ponovno predstavlja v
razstavnem paviljonu Julija Ošlovnika ob
Polski cesti v Ptuju. Na ogled in naprodaj so
svilene in bombažne rute in obleke, tudi rolo-
ji, poslikani z domiselnimi motivi, v nežnih
barvah. Olga sama kroji in šiva in seveda sa-
ma slika motive, najpogosteje so to cvetlice
in travne bilke.
»Mislim, daje kultura oblačenja pri nas na
zelo nizki ravni,« pravi Olga Ceh-Butinar.
»Ženske se preveč podrejajo modnim impul-
zom, oblečejo vse, kar je moderno, obenem
pa ne presodijo, kaj bi morale zavreči glede
na svojo postavo. Da bi z obleko izrazile svo-
jo osebnost, sploh ne pomislijo. Ali pa le red-
kokdaj.«
Sedanja razstava se precej razlikuje od pr-
ve. Motivi so bolj razgibani, uporabljaš več
barv, kar je na primer za industrijske izdelke
velika redkost, ne uklanjaš se modnim zapo-
vedim. Kroji so še vedno enostavni in pri-
merni za skorajda vsako postavo. Kaj te vodi
pri delu?
»Res je, modnim zapovedim se ne ukla-
iyam. Rišem motive iz narave, ki so mi blizu
OLGA ČEH-BUTINAR
in jih poskušam verno prenesti na svilo ali
bombaž, včasih pa so risbe tudi fantazijske.
Kroji so enostavni, ker to zahteva material —
tako svila kot bombaž. Za bombaž sem se
odločila zavoljo tega, ker je cenejši in tako
bolj dostopen kupcem, kot material pa za po-
mlad in poletje primernejši od svile.
Res je sedanja razstava precej drugačna od
prve, ki sem jo imela v Ptuju. Ker risbo dokaj
dobro obvladam, sem se sedaj bolj kot prej
posvetila barvi, risanju na svilo. Zadnji dve
leti sem precej eksperimentirala, poskusila
precej različnih tehnik — od starih kitajskih
do modernih. Določenih ne obvladam, dolo-
čene mi bolj ležijo, kot pravimo. Z bencinom
ne bom delala nikoli, ker mi je zaradi močne-
ga vonja zmeraj slabo . . . Mislim, da je barva
tisto, kar popestri naš vsakdanjik in ne vem,
zakaj ne bi vsakdanjika popestrili tudi z izvir-
no poslikano obleko — unikatom. Saj je tudi
naša industrija spoznala, da ne obstajajo le
sive, rjave in modre barve. To sedaj že lahko
vidimo v naših prodajalnah.«
Močnim, transparentnim barvam, ki so se-
daj v modi, se izogibaš. Črno barvo upora-
bljaš podrejeno ostalim svetlim, nežnim bar-
vam. Zakaj?
»Rišem iz potrebe. Po poklicu sem umet-
nostna zgodovinarka, risanje pa sem izpopol-
nila z večernimi tečaji na akademiji. Priznati
moram, da so mi bolj všeč svetle, nežne bar-
ve. Priznati moram tudi to, da imam velike
težave z rdečo barvo. Ne vem, ali je res ne
obvladam zato, ker je ne znam uporabiti, ali
pa je to le moj predsodek. Izogniti pa se mo-
čnim barvam ne morem, posebno takrat, ko
delam po naročilu.«
Olga dobiva precej naročil, svoje izdelke
pa tudi prodaja v butikih in seveda na razsta-
vah. Trenutno ima polne roke dela, saj se
pred njo še tri pomembne razstave. Pravi si-
cer, da najraje dela po naročilu, saj je to tudi
zagotovilo, da bo izdelek prodan. Svila je ze-
lo draga, barve tudi, saj so iz uvoza, zato
obleke in rute iz svile niso dostopne vsako-
mur. Tiste ženske, ki si svile ne morejo privo-
ščiti, pa lahko kupijo izdelke iz bombaža, ki
so prav tako unikati in primerni za toplejše
dni. Obleke, šali, rute in zavese nastajajo v
majhnem ateljeju v Ljubljani, kamor se Olga
umakne pred vsakdanjimi skrbmi in ustvarja
z barvo in čopičem to, kar je nekoč doživela
v naravi, kar je skrito v njenih mislih in spo-
minu. Na svojstven način protestira proti
brezosebnosti, ki vse bolj prodira v pore na-
šega mnogokrat sivega vsakdanjika.
Nevenka Dobljekar^
f EDNIK - 5. junij 1986
ŠPORT iN DRUŠTVA — 7
Rokometašice
Drave
znova uspešne
Kaže da so članice rokometne-
3 kluba Drava v zaključku pr-
venstva v slovenski rokometni li-
gj prišle v formo. V soboto po-
Lldan so se v Ftuju pomerile s
jolidno ekipo Itas iz Kočevja in
■g premagale z 22:15, torej s sed-
j^imi zadetki razlike. Prvi polčas
bil poln preobratov. Do rezul-
tata 5:4 so vodile gostje, nato pa
50 domačinke izenačile in prešle
y vodstvo z 8:5. Takrat pa se jim
jf v napadu ustavilo in gostje so
polčas dobile z 9:8 in v začetku
drugega dela povedle že s 13:9.
Kazalo je na novi poraz Drave.
Vendar so se igralke zbrale in ob
podpori gledalcev dosegle kar
neverjetno serijo devetih zade-
tkov brez prejetega ter povedle z
18:13. Razliko so nato do konca
srečanja povišale na končnih se-
dem zadetkov. Gostujočo ekipo,
l(ije bila pred srečanjem optimi-
stično razpoložena, so v drugem
delu premagale kar s 14:6. Za-
detke za Dravo so dosegle: Ko-
rošak 7, Lašič 5, Vtič 4 ter Rižner
in Fridl po 3. Ekipa je še naprej
predzadnja, zadnje uvrščeno eki-
po Fužinarja pa je že prehitela
za štiri točke. Za obstanek v ligi
pa bodo odločilne kvalifikacije
med prvakoma slovenske in hr-
vaške republiške lige. V soboto
bo na sporedu zadnje kolo, Dra-
va pa se bo v Izoli pomerila z do-
mačo Ferrotehno.
Člani Drave so se v soboto v
Celju pomerili z B ekipo Aero
Celja. Tekmo so dobili domačini
s 30:21. Za Dravo je največ zade-
tkov dosegel Žmavc in sicer pet.
i. k.
TEKMOVALO JE 38 DESETIN
štab operative Gasilskega centra Gorišnica je v
nedeljo, 1. junija, izvedel pregled operativne spo-
sobnosti za vsa društva v centru. Na stadionu v
Gorišnici je ob 9. uri po intonaciji himne in dvigu
zastave postrojene desetine v imenu pokrovitelja
Eozdravil predsednik sveta KS Gorišnica Janez
lorvat, nakar seje na tekmovalnih pro^rah pome-
rilo 38 desetin v 8 kategorijah iz 8 društev. V pri-
prave in izvedbo tekmovanja je bilo vključenih čez
400 članov.
Doseženi so bili sledeči rezultati: pri pionirjih A
je 1. mesto osvojila desetina GD Formm, sodelo-
valo je 7 desetin; pri pionirkah A je prvo mesto os-
vojila desetina GD Mala vas, sodelovale so 4 dese-
tine; pri pionirjih B je med 8 desetinami zmagala
desetma GD Formin; pri pionirkah b pa je med 5
desetinami zmagala desetma GD Zamusani; pri
mladincih je med 2 desetinama zmagala desetma
GD Gorišnica; v kategoriji članic je brez konku-
ror.^«. osvojila 1. mesto desetina GD Zagojiči; v
kategoriji starejših članic je prav tako brez konku-
rence zmajgala desetina GfD Zagojiči; v kategoriji
starejših članic je prav tako brez konkurence zma-
gala desetina (jD Zamušani; v kategoriji članov
pa je med 10 desetinami 1. mesto osvojila desetina
GD Moškanjci I.
Tekmovanje se je končalo v športnem duhu ob
12. uri, ko je predstavnik pokrovitelja podelil zma-
govalcem pokale, vsem sodelujočim pa diplome.
Po tem so pionini spustili zastavo.
Rezultati so bili povprečni. Ugotovljeno je bilo,
da se v društvih dooro dela s pionirji, zaskrbljujo-
če pa je stanje pri mladincih in članicah, saj sta
tekmovali samo po dve desetini, še bolj pa pri
mladinkah, kjer ni bilo predstavnic.
Stab operative se za pomoč zahvaljuje pokrovi-
telju KS Gorišnica, TVD Partizanu Gorišnica, ki
je odstopil prostor, ter sodnikom in članom komi-
sij.
Janko Bratuša
Uspela regata za pokal Slovenije
člani brodarskega društva
Ranča, ali kot jih popularno ime-
nujejo — ptujski sladkovodni
mornarji, so minulo soboto, 31.
maja, na ptujskem jezeru uspe-
šno izvedli drugo kriterijsko re-
gato v jadranju na deski za pokal
Slovenije.
Kar v uvodu je treba povedati,
da je zaradi slabega vremena več
kot polovica tekmovalcev odpo-
vedala svojo udeležbo; kljub te-
mu pa se je tekmovanja udeleži-
lo 17 tekmovalcev iz petih slo-
venskih klubov. Ti so svoje zna-
nje in spretnosti v jadranju na
deski pokazali v treh regatah, od
katerih sta za uvrstitev štela dva
boljša rezultata. Zbrane točke so
se posameznikom prištele k se-
števku, ki bodo ob zaključku
vseh štirih kriterijskih regat in re-
publiškega prvenstva (regate na
Bledu, Ptuju, Mariboru, Titovem
Velenju in Izoli) dale tudi kon-
čnega zmagovalca in ostale raz-
vrstitve.
Sicer pa so bili na drugi krite-
rijski regati doseženi tile rezulta-
ti. V težki kategoriji je pripadlo
prvo mesto Jožetu Pesku, drugi
ie bil. Samo Medved, tretji pa
Uroš Žvan — vsi trije iz Maribo-
ra. Tudi v lahki kategoriji so sla-
vili Mariborčani. Prvo mesto je
dosegel Matjaž Zelko drugo pa
Stojan Vidakovič — oba iz Mari-
bora, med tem ko je tretje mesto
dosegel Zvonko Zafrea iz Ko-
Era. Edina tekmovalka v ženski
onkurenci je bila Juta Ošlak iz
Pirana.
Na tekmovanju v Ptuju je so-
deloval Tomaž Hrček, delegat re-
publiške zveze sodnikov, vodja
sodnikov pa je bil Ptujčan Boško
Djurica. Vreme je bilo precej
hladno, a ugodno za jadranje, saj
je veter pihal z močjo treh do šti-
rih boforov. Na popoldanski slo-
vesnosti pred gostiščem Ribič v
Ptuju so najbolje uvrščenim tek-
movalcem izročili še priznanja in
nagrade.
M. Ozmec
NOČNI TURNIR
V JURŠINCIH
Mladinski aktiv Juršinci prireja v
soboto, 7. junija, na igrišču ob lov-
skem domu v Juršincih nočni turnir v
malem nogometu. Z igro bodo pričeli
ob devetnajstih, ekipe pa se lahko pri-
javijo uro pred pričetkom. Ljubitelji
nogometa pridite, tekmovalci, čakajo
vas bogate nagrade!
-OM
Občinsko prvenstvo
pionirjev z MK puško
Na ptujskem malokalibrskem strelišču je bilo v nedeljo, 1. junija,
prvo občinsko prvenstvo z MK (malokalibrskim) orožjem.
Za najboljše naslove v občini so se pomerili pionirji in pionirke.
Tekmovali so v dveh disciplinah: 30 strelov leže in v trostavu 3x10
strelov (leže, stoje, kleče).
Največ uspeha so imeli pionirji OŠ Hajdina, ki so vključeni v
strelski družini Turnišče in bili tudi najštevilneje zastopani.
Rezultati:
Disciplina — leže: 1. Stanko Lenart (SD Želez.) 238 krogov; 2.
Izidor Pulko (SD Tur.) 235 krogov; 3. Robert Tement (SD Tur.) 231
krogov.
Trostav: 1. Izidor Pulko (SD Tur.) 241 krogov; 2. Andrej Pulko
(SD Tur.) 231 krogov; 3. Robert Tement (SD Tur.) 192 krogov.
Pionirke so tekmovale samo v ležečem položaju: 1. Janja Marko-
vič (SD Tur.) 229 krogov; 2. Slavica Beber (SD Tur.) 222 krogov; 3.
Bojana Mlakar (SD Tur.) 204 krogov.
Najboljši posamezniki so prejeli medalje in diplome občinske
strelske zveze Ptuj.
Najboljši štirje pionirji in tri pionirke se bodo v soboto, 21. t. m.,
v Ljubljani kosali z najboljšimi pionirji in pionirkami Slovenije za
čim boljšo uvrstitev in hkrati normo za prvenstvo Jugoslavije. Želimo
jim mnogo uspeha in športne sreče.
K. A.
Drava odkegljala 4. kolo
Prejšnjo nedeljo so kegljači ptujske Drave odkegljali 4. kolo pr-
venstva območne tekmovalne skupnosti. Z nastopom na kegljišču Ha-
bakuk v Mariboru niso bili zadovoljni zaradi tehničnih ovir. Med na-
stopom Plajnška je zatajila steza in kegljači so jo popravili sami. Ob
taksnih prekinitvah kegljač ne more računati na dober rezultat. Drava
sicer ni ponovila odličnega nastopa iz prejšnjega kola, vendar je re-
zultat s povprečjem 818 podrtih kegljev razmeroma dober. Moramo
poudariti, da so Ptujčani nastopili brez Špehonje, ki bo kmalu moral
na operacijo ligamentov. Skupni rezultat 4905 podrtih kegljev so do-
segli: llič 844, Vranješ 816, Planjšek 766, Colnarič 842, Skrila 798 in
Seruga 839.
S. Vičar
Nova poraza Aluminija
in Drave
Nogometaši Aluminija in Drave se v svojih ligah še naprej in to
vedno bolj držijo zadnjega mesta, Ptujčani pa so že tudi praktično
zadnji in jih izpada lahko reši samo še reorganizacija, ki pa je tudi ne
bo, ker je planirana za naslednje leto.
Aluminij je v nedeljskem kolu gostoval v Kranju, kjer ga je do-
mači Triglav premagal kar s 7:0. Visoko zmago so si domačini, ki so
na lestvici slovenske nogometne lige drugi za Mariborom, priigrali že
v prvem polčasu, ko je bilo že 6:0. V nedeljo popoldan bo v Kidriče-
vem igralo najuspešnejše moštvo spomladanskega dela — Integral
Olimpija iz Ljubljane.
V vzhodni območni ligi je bilo predzadnje kplo. Nogpmetaši
Drave so se v Ptuju pomerili s Partizanom iz Slovenj Gradca in izgu-
bili z 1:2. Okrnjena domača enaisterica, v večini z mladimi igralci, je
igrala borbeno in v okviru svojih trenutnih sposobnosti, vendar je to
bilo za uspeh proti drugi ekipi lige premalo, čeprav so gostje razoča-
rali maloštevilne gledalce. Častni zadetek za Dravo je pet minut pred
koncem tekme dosegel Zmazek^, ko je že bilo 2:0 za goste.
I. k.
DIRKA OKROG PTUJSKEGA
GRADU
V nedeljo, 8. junija, bo v Ptuju zanimiva kolesarska prireditev.
Kolesarski klub Ptuj bo namreč organiziral krožno kolesarsko dirko
vseh kategorij okrog ptujskega gradu. Start dirke bo ob 9. uri v Prešer-
novi ulici (Bistro Julijal Kolesarji bodo nato vozili proti Slovenske-
mu trgu, po Bezjakovi, Raičevi, mimo vojašnice Dušana Kvedra proti
cilju na Prešernovi. Zaradi varnosti kolesarjev bodo med dirko vsake
kategorije naštete ulice zaprte za ves promet. Zaradi tega bodo po-
trebne cestne zapore kot je razvidno iz skice.
Kolesarski klub tudi prosi stanovalce Prešernove, Slovenskega tr-
ga in Bezjakove ulice, če v času dirke ne bi parkirali svojih vozil v
omenjenih ulicah.
PAL
Občinsko tekmovanje malčkov v krosu
Po predhodnih izbirnih tekmovanjih v posameznih vzgojno-varstvenih
enotah, je v petek, 29. maja, ob vrtcu Med vrti H potekalo finalno občinsko tek-
movanje v krosu za leto 1986. Udeležilo se ga je 70 malčkov, ki so bili združeni
v štirinajstih ekipah; enajst ekip je bilo iz vzgojno-varstvenih enot, tri pa iz
skrajšane priprave na šolo.
V ekipni razvrstitvi so postali prvaki občine Ptuj malčki iz vrtca Med vrti
II, ki so zbrali 19 točk; drugo mesto so dosegli malčki iz vrtca Hajdina s 24 to-
čkami, tretje mesto pa malčki iz vrtca na Bregu z doseženimi 38 točkami.
Med posamezniki je najhitreje tekel Srdan Gohkošek iz vrtca Hajdina, dru-
go mesto je dosegel Božo Ljubeč iz vrtca na Bregu, tretje mesto pa Dino Padbi
iz vrtca na Potrčevi 9.
Prve tri uvrščene ekipe in posamezniki so prejeli pokale in priznanja, vse-
kakor pa jim veljajo tudi naše iskrene čestitke.
-om
Uspeh v medrepubliški ligi, neuspeh
v republiški
Igralke Namiznoteniškega kluba Petovia so se pretekli teden pomerile z
ekipama Maratona in Novega Zagreba v medrepubliški ligi in z ekipo Vesne in
Zaloga v A republiški ligi. V Zagrebu so premagale Novi Zagreb z 9/0, z Mara-
tonom pa so izgubile z 2/7 in tako obdržale mesto v sredini lestvice. V A repu-
bliški ligi so doživele poraz (1:8) in pristale na predzadnjem mestu. To je bilo
zadnje kolo v tej sezoni in pred igralkami, ki igrajo v republiški A ligi je naloge.,
da se dobro pripravijo za novo sezono.
d. 1
Nočni turnir v malem nogometu
člani nogometnega kluba Hajdina organizirajo v petek, 13. in v soboto, 14.
junija velik nočni turnir v malem nogometu, ki bo na asfaltnem nogometnem
igrišču v Spodnji Hajdini s pričetkom ob 18. uri. Udeleženci se lahko prijavijo
uro pred začetkom tekmovanja.
Prve tri najbolje uvrščene ekipe prejmejo lepe denarne nagrade in pokale.
Pokal prejmeta tudi najboljši igralec in vratar turnirja^j,
Organizatorji vabijo ljubitelje nogometa tudi na turnir veteranov, ki bo do 20.
junija vsak petek zvečer. Sodeluje osem ekip iz krajevnih skupnosti Hajdina,
Kidričevo, Videm in Ivan Spolenak. Ce želite preživeti prijeten športni večer,
oglasite se ob petkih zvečer na nogometnem igrišču v Sp. Hajdini.
S. B.
V ŽETALAH JE BILO DESETO TRADICIONALNO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE
Najboljša ekipa Mipa
v počastitev dneva mladosti so v Žetalah tudi
letos pripravili tradicionalni šahovski turnir, ki je
bil v nedeljo, 25. maja. Med petimi sodelujočimi
ekipami je zanesljivo zmagala ekipa šahovskega
društva MIP Ptuj v postavi Brglez, Žganec, Majce-
novič in Habjanič. Drugo mesto so osvojili člani ^
domače šahovske sekcije, sledile pa so Poljčane,
Videm in ekipa OŠ Žetale.
Po ekipnem delu je bil še turnir posameznikov.
Med 16 igralci je zmagal Brglez z 12,5 točkami,
sledijo pa Šeruga, Šlamberger, Žganec, Habjanič,
Iljaš, Štefanec, Butolen, Feguš, Sedlašek in drugi.
mš
Rezultati športnih tekmovanj
ob dnevu mladosti
Komisija za preživljanje pro-
stega časa pri občinski konferen-
ci ZSMS Ptuj je pripravila v me-
secu mladosti pester program
športnih tekmovanj, ki se jih je
Udeležilo kar precejšnje število
"iladih iz osnovnih organizacij,
%ivov in JLA. Tekmovanja so
Potekala od začetka meseca, fi-
nalni del pa v soboto, 24. maja,
"a igrišču ob OŠ Tone Žnidarič v
huju.
Rezultati so bili sledeči:
— rokomet: 1. Gorišnica, 2.
Moškanjci, 3. Pobrežje;
— košarka: 1. Muretinci, 2.
Gorenje —Ptuj, 3. Mihovci;
— šah: 1. TAM Ptuj, 2. Pod-
^inci, 3. Jablane;
— pikado: I. Jablane, 2. TAM
Ptuj, 3. SŠC Ptuj;
— mali nogomet: 1. Vojašnica
^ušana Kvedra. 2. Pobrežje, 3.
^ajdoše;
— namizni tenis: 1. TAM Ptuj,
^- Gorenje Ptuj.
Najbolj množičen je bil prav gotovo kolesarski maraton po Halozah in
Ptujskem polju
(foto: M. Ozmec)
Vse prvouvrščene ekipe so pre-
jele pokale, do tretjega mesta pa
priznanja OK ZSMS Ptuj za so- j
delovanje, —OM
Teden malega
nogometa
v KS Turnišče
v nedeljo je bilo na igrišču pri
gradu Turnišče ponovno vse pol-
no ljubiteljev malega nogometa.
Športno društvo Turnišče je na-
mreč organiziralo in tudi uspe-
šno izvedlo turnir v malem nogo-
metu, ki se ga je udeležilo deset
ekip. Zmagovalec turnirja je po-
stala ekipa KMN Tarok —Bistro
Julija, sledijo ekipe Vodka 0,3;
Gosti, V. P. Ptuj, Haloze 0,7; ŠD
Turnišče, Floserke, ŠD Turni-
šče—mladi, Mašina in Disco La-
dy.
Najboljši strelec turnirja je bil
Dušan Lah s šestimi doseženimi
goli iz ekipe Vodka 0,3; najboljši
golman pa je bil Danilo Košto-
maj iz ekipe KMN Tarok.
V četrtek, 29. maja, pa je šport-
no društvo uspešno izvedlo prvi
turnir v malem nogometu za pio-
nirje. Sodelovali so pionirji iz os-
novnih šol Hajdina, Videm in
Ivan Spolenak ter mladi člani
športnega društva. Mladi igralci
te zvrsti nogometa so prikazali
lepe in zanimive igre ter veliko
znanja in veščin z žogo. Zmago-
valec prvega pionirskega turnirja
je postala ekipa OŠ Hajdina,
drugo mesto je osvojila ekipa OS
Videm, tretje ŠD Turnišče in če-
trto ekipa OŠ I. Spolenak.
ZB
i
8 - ZA RAZVEDRILO
5. junij 1986 - TEDNIK
'EDNIK - 5- junij 1986
OGLASI IN OBJAVE - 9
»Nosili so mi oldeščeno trto!«
Minuli četnek so se predvsem
kmetje pričakujoče ozirali v ne-
bo in težko čakali na deževne ka-
plje, ki so naposled vendarle iz-
datno namočile že močno izsuše-
no zemljo. Suša je že grozila nji-
hovim posevkom in tudi mnogi
pokošeni travniki so namesto no-
vega zelenja kazali suha, rjava
rebra.
Neurje, ki se je razbesnelo naj-
bolj nad Halozami, pa je tam-
kajšnjim prebivalcem in lastni-
kom vinogradov, sadovnjakov in
sicer redkih njivic prineslo novo
gorje. Neobičajno zgodnja toča
je znova klestila in uničila njiho-
vo veselje v pričakovanju zelo
obilne vinogradniške letine. Že
od poldneva so se zaskrbljeno
ozirali v nevarno bele oblake na
jugu in čakali, kdaj se bodo ogla-
sile rakete proti toči. Pa značil-
nih pokov ni bilo, okoli 16. ure
pa je zato prišla toča in najbolj
izdatno klestila na območju Že-
tal, Sedlaška, Gruškovja in Ja-
blovca. Kmetje pravijo, da bo
pridelek od 20 do 50 odstotkov
manjši.
»Ko je neurje ponehalo, so z
vseh strani prihajali ljudje in mi
kazali okleščene veje vinske tr-
te,« prizadeto pripoveduje Stan-
ko Vaupotič iz Stanošine 12, ki je
edini haloški strelec proti toči.
Pri Vaupotičevih so 12 let skrbeli
za obrambo tega dela Haloz, do-
kler leta 1984 niso ukinili strelne-
ga mesta. Tega leta je bila na ob-
močju Haloz tako močna toča,
da je dobesedno uničila vinogra-
de, sadovnjake in poljščine na
precejšnjem območju. Toda to
zgodbo poznamo, sedaj se odvija
nova: pred približno mesecem
dni so Vaupotičevi znova dobili
strelno mesto, Stanko je opravil
ustrezen tečaj in znova so v pri-
pravljenosti sleherno uro dneva
in noči. Tako je bilo tudi v četr-
tek, 29. maja.
Stanko Vaupotič pripoveduje:
»Ob 14. uri in dvajset minut sem
že bil v radijski zvezi z Lisco,
kjer je center obrambe pred točo.
Takrat sem jim javil, da sem pri-
pravljen na streljanje. V rampi
Stanko Vaupotič: »Rampa s šestimi raketami je bila pripravljena.«
sem že imel šest raket, osemind-
vajset pa jih je čakalo v skladiš-
ču. Znova sem se javil ob 15. uri,
pol ure kasneje sem opozarjal,
da se bližajo nevarni oblaki.
Opozorilo sem ponovil ob 15.45.
Ob 15 in 55 minut, ko je že pada-
la toča, mi je glas po radijski zve-
zi sporočil: »Strelec 55, za vas je
prepoved streljanja, ker tega ne
dovoli kontrola leta!« Razmišljal
sem, kaj naj storim, pa mi ni pre-
ostalo drugega, kot da obupano
in nemočno opazujem in poslu-
šam ropotanje debelih zrn toče
po kontejnerju.«
Dodal je še, da je bilo kaj ta-
kega pričakovati, saj so med 15.
in 16. uro njegovo izstrelišče šti-
rikrat preletela vojaška letala.
Dobro opremljeno strelno me-
sto, ki pričakuje še dodatno ram-
po s šestimi raketami, pri vsem
tem torej nič ne pomaga.
Razumeti je potrebno žalost in
ogorčenje ljudi, tudi nemoč in je-
zo strelca. Težko pa je razumeti
ravnanje kontrole letenja, saj ni
šlo po mnenju prizadetih za leta-
lo na redni progi, temveč za leta-
la, ki bi lahko svoj trening opra-
vila nekoliko pozneje ali se za
nekaj časa izognila območju,
kjer so bili v tem času točonosni
oblaki. Vse skupaj znova diši po
samovolji in neupoštevanju inte-
resov drugih. Ce nastane pri
vsem tem še velikanska škoda, je
mera ljudskega potrpljenja ven-
darle polna!
J. Bračič
Brasil
Tropical
v Ptuju
v nedeljo, 8. junija, bo ob 20.
uri in 30 minut na letnem prire-
ditvenem prostoru, če bo deževa-
lo pa v dvorani MLADIKA, na-
stop spektakularne plesne skupi-
ne iz Brazilije »Brasil tropical« z
Brasil tropical vabi!
glasbeno revijalnim programom
Karneval v Riu. Skupina štiride-
setih temperamentnih plesalcev
in pevcev nas bo v ritmu rumbe
in sambe vodila po eksotičnih
brazilskih plažah, pisanih tržni-
cah ter po znamenitih karnevalih
Ria in Copacabane.
Vstopnice so v predprodaji v
pisarni ZKO Ptuj v gledališču,
informacije pa so vam na voljo
po telefonu 771-494. Vstopnina
je 1000 dinarjev. Vabljeni!
Dobra bera za ptujski
festival
v okviru priprav na letošnji 17. festival domače zabavne glasbe,
je bila v nedeljo, 1. junija, v Naravnem zdravilišču Topolščica še tre-
tja in poslednja avdicija ansamblov — novincev. Tričlanska komisija,
ki so JO tako kot v Sevnici in Dornavi sestavljali glasbeni uredniki iz
RTV Ljubljana, Radia Maribor in Radia Ptuj, je na odlično organizi-
rani prireditvi poslušala sedem ansamblov in sicer: ans. Sumik iz Slo-
venske Bistrice, Podkraiske fante iz Titovega Velenja, ans. Qorski
cvet, ans. Vikija Ašiča mi.. Hmeljarski instrumeijtalni kvintet iz Žalca,
ans. Kogras iz Sp. Kungote in ans. Obzorje iz Železnikov.
Sedaj, ko je za nami že tudi tretja letošnja avdicija, lahko pono-
vno ugotovimo, da je ta -oblika preizlcusnega nastopa ansamblov no-
vincev presegla vsa organizatorjeva pričakovanja. Poleg nepričakova-
no velike odzivnosti pomeni ta novota tudi odločilen premik v izvajal-
ski kakovosti ansamblov novincev, v dopolnjevanju klasičnih kvinte-
tov še z drugimi instrumenti (violina, rog, pozavna itd.), v idejno novo
zasnovanih melodijah ter nekoliko boljših in sodobnejše obarvanih
besedilih.
Šele s tretjo in poslednjo avdicijo v Topolščici (prvi dve sta bili v
Sevnici in Dornavi), je lahko komisija svoje vtise o ansamblih novin-
cih strnila v celovitejšo podobo in na podlagi pretehtane razprave o
njihovi kakovosti določila naslednje za nastop na letošnjem 17. festi-
valu:
— iz avdicije v Sevnici ans. Franca Potočarja iz Novega mesta in
ans. Bratov Stopar iz Mengša pri Ljubljani.
— iz avdicije v Dornavi: Nove rekorde iz Ljutomera, ans. Prijate-
lji iz Ptuja, ans. Tornado iz Majšperka in ans. Metalurg iz Slovenske
Bistrice.
— iz avdicije v Topolščici: ans. Sumik iz Slov. Bistrice, ans. Viki-
tAšiča ml. iz Celja, Hmeljarski instrumentalni kvintet iz Žalca, ans.
ogras iz Sp. Kungote (povprečna starost 14 let!) in ans. Obzorje iz
sleznikov.
Se zanimiv in hkrati razveseljiv podatek, ki priča o zares dobro
pripravljenih ansamblih novincih in njihovi kakovosti: na lanskih av-
dicijah je strokovna komisija za nastop na festivalu izbrala le dva an-
sam"bla, letos pa od štiriindvajsetih prijavljenih kar enajst, ali skoraj
polovico!. I C
60 let kovača Tomaža Strelca
v soboto, 7. junija, bo ob 10. uri dopoldan svečano pri delavnici
Tomaža Strelca iz Nove vasi 95 v Markovcih. Zbranim gostom in dru-
gim bo prikazal, kako so kovači delali nekoč in kako delajo danes.
Predstavniki Obrtnega združenja Ptuj pa bodo jubilantu, ki že 60
let prijateljuje s kladivom, izročili priznanje združenja.
MG
Prodajna
razstava
v Ptuju
v razstavnem paviljonu Julija
Ošlovnika ob Poljski cesti 11 v
Ptuju, je še do nedelje, 8. junija,
na ogled prodajna razstava risb
na svilo in bombaž Olge Ceh-Bu-
tinar. Pogovor z avtorico obja-
vljamo na 6. strani.
Videli grad
Herberstein
m drugo
člani turističnega društva Ptuj
in drugi ljubitelji naravnih ter
zgodovinskih lepot so prejšnjo
soboto (31. maja) potovali na
Štajersko, kjer so si med drugim
ogledali tudi grad Herberstein
pri Stubenbergu (Vzhodna Šta-
jerska), v katerem je deželna raz-
stava.
Umetnine, dokumenti, orožje,
zemljevidi, modeli in figure, vse
to je razstavljeno (scensko obli-
kovano) v 23 prostorih. Razstava
skuša obiskovalcu približati raz-
burljivo usodo dežele. Začetki
razstave pa segajo v obdobje
pred 2500 leti, ko je reka Lafnitz
prvič meja nekega kulturnega
prostora. Obenem zajema tudi
področje štajerske predstraže
pred Turki v hrvaški Vojni kraji-
ni. Naposled razstava kaže ži-
vljenjsko in kulturno povezanost
obeh narodov.
Zaradi velikega zanimanja so
se v turističnem društvu odločili,
da bodo izlet ponovili to soboto,
7. junija. Na poti do gradu Her-
berstein so udeleženci občudova-
li tudi urejenost v dveh cvetli-
čnih mestih (Pollau in Pollau-
berg), 24 kilometrov jabolčne ce-
ste in druge krajevne ter deželne
posebnosti. ^q
Odlično znanje
Hajdinčanov
Na regijskem tekmovanju mla-
dih iz področja SLO in DS, ki je
bilo konec minulega tedna za ob-
močje mariborske regije v Slo-
venski Bistrici, se je v znanju in
spretnostih pomerilo 31 ekip. Na
splošno so pokazali mladi odli-
čno znanje. Med ekipami osnov-
nih šol je osvojila odlično prvo
mesto ekipa iz OŠ Hajdina, dru-
gi so bili osnovnošolci iz Limbu-
ša, tretji pa "iz Lovrenca na Po-
horju. Med srednješolskimi eki-
pami pa so bili najboljši mladi iz
Srednje tekstilne šole Maribor
pred ekipo srednje naravoslovne
šole Miloša Zidanška, prav tako
iz Maribora, in tretjeuvrščeno
ekipo kovinarske-metalurške šo-
le IZ Slovenske Bistrice. Med iz-
venšolsko mladino so se najbolje
odrezali mladi Ormožani.
-OM
Danes se prične 10. delovno srečanjV
kovinarjev Slovenije
»Na srečanje, ki se bo pričelo danes in bo zaključeno v sobota
se Ptujčani nismo posebej pripravljali. V glavnem so se tekmovaU
pripravljali posamično, skupaj smo bili le enkrat,« je povedal StanlcQ
Cuš, vodja ptujske ekipe, sicer pa predsednik odbora za pripravo j,,
izvedbo 6. občinskega-r&gijskega tekmovanja v Ptuju.
Na Ravnah na Koroškem bodo nastopili regijski zmagovalci
dva drugouvrščena. Tako Jože Breznik (strugar) iz Elektrokovine
ribor — TOZD Mali motorji Ptuj, Franjo Golenko (varilec Mag) \^
Tama MB — TOZD Proizvodnja zavor Ptuj, Janez Lačen (rezkalec)
tozd Orodjarna I*tuj, Stanko Vrtič in Ivan Satler (orodjarja) iz Agi^j
— Tozd Orodjarna, Vlado Šamprl (brusilec) iz Hiko Olga Megij^
Ptuj, Janko Šuman in Martin Škripač (avtomehanika) iz Agisa
Tozd Servisi motornih vozil.
Kot član republiške tekmovalne komisije bo na srečanju sodelo.
val Vlado Mlinaric iz Agisa — DSSS. Spremljevalec ekipe pa je Stan.
ko Koren iz Agisa — Tozd Orodjarna.
V okviru memoriala Franca Leskovška-Luke poteka tudi osred.
nja republiška razstava inovacij kovinarjev pod gesloih: »Hočemo
znamo, zmoremo.« Poleg tega pa še razstava likovnih del, na kateri se
predstavljajo delavci Agisa.
Mg
Zlati par iz Ptuja
V soboto, zadnjega maja je bila na matičnem uradu v Ptuju spet
slovesnost zlate poroke. Pred matičarja in pooblaščenega delegata
skupščine občine Ptuj sta po petdesetih letih skupnega življenja pono-
vno stopila RUDOLF in SLAVA KREUTZ, upokojenca iz Volkmer-
jeve 9 v Ptuju (KS Boris Ziheri).
Rudolf je bil rojen 8. 7. 1908 in je bil računovodja, Slava roj. Vid-
mar 15. 4. 1909 pa pletilja. V zakonu sta se jima rodila dva otroka,
razveseljujejo pa ju tudi že trije vnuki. Rudolf je bil tudi prizadeven
družbeni delavec in dolga leta vodi upokojenski pevski zbor v Ptuju.
Zlatoporočencema tudi naše prisrčne čestitke in dobre želje!
FF
Rudolf in Slava Kreutz v poročni dvorani ob razglasitvi za zlatoporo-
čenca
Foto: Langerholc
osebna kronika
Rodile so:
Katarina Flos, Kukava 41 —
dečka; Marija Arnuš, Podlehnik
81 — Roberta; Marija Habjanič,
Lancova vas 21 — dečka; Mile-
na Novačič, Polenšak 44/a —
dečka; Dragica Živkovič, Kočice
15 — Betko; Marija Hercog, Za-
bovci 72 — dečka; Marjeta Ne-
deljko, Zagorci 82 — deklico;
Angela Brodnjak, Slovenja vas
47 — deklico; Amalija Mohor-
ko, Pestike 6 — deklico; Marin-
ka Rozinger, Ul. Jožefe Lacko 45
— Tončeka; Irena Novak, Pod-
lehnik 40 — Aleša; Marija He-
bar, Žvab 41 — Natašo; Nada
Meznarič, Spuhlja 123 — dečka;
Mira Novak, Njiverce vas 14 —
dečka; Kristina Ceh, Bišečki vrh
20 — Danijelo; Marija Slavinec,
Senešci 47 — deklico; Darinka
Polančec, Mestni vrh 113 — de-
čka; Rozalija Keček, Pavlovci 7
— Barbaro.
Poroke:
Marko Hanžek, Gajevci 13 in
Irena Zaje, Gajevci 13; Milan
Lazič, Mariborska 35/a in Cvet-
ka Rimele, Mariborska 35/a;
Drago Zupane, Majšperk 35 in
Miljenka Marot, Majšperk 35;
Franc Pihler, Drbetinci 64 in Da-
rinka Dodlek, Hvaletinci 10;
Marjan Šprah, Zg. Partinje 147
in Tanja Murko, Biš 28; Mirko
Kozoderc, Lovrenc na Dr. polju
26 in Darja Havlas, Kidričevo,
Kajuhova ul. 11; Jožef Ceh, Ku-
kava 22 in Marija Klajžar, Kuka-
va 22; Vinko Cucek, Vitomarci
18 in Marija Peklar, Vitomarci
18; Cvetko Pšajd, Lovrenc na
Dr. polju 121/a in Majda Ved-
lin, Preša 13; Franc Zupanič.
Muretinci 14 in Ivana Vilčnik,
Muretinci 14; Alojz Arnuš, De-
stemik 49 in Maja Cerar, Krašce
10; Jožef Svenšek, Podlehnik 23
in Marija Perger, Podlehnik 23;
Jurij Jurtela, Cirkovce 61/a in
Marija Fingušt, Zg. Jablane 16;
Albin Marin, Polenci 31 in Kri-
stina Petek, Polenci 33; Jožef Sa-
gadin, Sestrže 30 in Francka
Murko, Apače 127; Miroslav Fe-
guš, Šturmovci 18/a in Marija
Bombek, Spuhlja 81/a.
Umrli so:
Neža Jazbec, Naraplje 14, roj.
1914, umda 25. maja 1986; Mari-
ja Toplak, Dom upokojencev
Ptuj, roj. 1905, umda 25. maja
1986; Ignac Dominko, Strmec
II, roj. 1927, umri 24. maja 1986;
Helena Majerič, Cermožiše 24,
roj. 1922, umda 25. maja 1986;
Janez Majcen, Mezgovci 2, To-
maž, roj. 1913, umrl 26. maja
1986; Neža Brmež, Ribiška pot
7, roj. 1925, umda 26. maja 1986;
Andrej Malger, Skorba 43/a, roj.
1912, umri 27. maja 1986; Marija
Horvat, Hum 31, roj. 1912, umda
27. maja 1986; Marija Slanic,
Štuki 5/a, roj. 1902, umda 28.
maja 1986; Terezija Goričan, Po-
brežje 124, roj. 1901, umda 29.
maja 1986; Elizabeta Kodrič, Va-
reja 64, roj. 1910, umrla 31. maja
1986.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsico dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ruj, Voinjako-
va 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik>
telefon (062) 771-261 in
771-228. Celoletna naročnina
znaša 3.000 dinarjev, za tuji-
no 4.200 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Leto: XXIII
Ptuj, dne 17. julija 1986
VSEBINA:
številka: 21
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
185. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov v
občini Ormož za leto 1985
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
186. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanisti-
čnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine
Ptuj za obdobje 1986—1990
187. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju
Tibolci—Zamušani — Formin
188. Odlok o določitvi prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v
obdobju 1986—1990 v občini Ptuj
189. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje
sistema obrambe pred točo v SV Sloveniji v občini Ptuj
190. Sklep o podelitvi priznanj občine Ptuj v letu 1986
191. Sklep o sestavi občinskih komitejev
192. Sklep o imenovanju namestnika predsednika Občinskega komiteja za
kmetijstvo in namestnika predsednika Občinskega komiteja za druž-
bene dejavnosti
193. Sklep o imenovanju članov Upravnega odbora Sklada za financiranje
obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Ptuj
194. Sprememba in dopolnitev odločbe o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja
Ptuj
185.
Po 14. alinei 1. člena odloka o prenosu pri-
stojnosti na izvršni svet skupščine občine Or-
mož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
9-95/74) in po 21. členu pravilnika o knjiženju
davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73,
1/82 in 2/86) je Izvršni svet skupščine občine
Ormož na seji dne 24. 6. 1986 sprejel
sklep
o potrditvi zaključnega računa davkov in pri-
spevkov občanov občine Ormož za leto 1985
1.
Zaključni račun davkov in prispevkov obča-
nov občine Ormož za leto 1985 se na predlog
komisije potrdi.
2. _
Zaključni račun izkazuje:
1. Obremenitve 277.420.566 din
2. Plačila 261.489.962 din
3. Dolg 15.930.604 din
3.
Zaključni račun, ki ga je pregledala stroko-
vna komisija imenovana s sklepom Izvršnega
sveta skupščine občine Ormož št. 020-7/1986 z
dne 12. 3. 1986 je sestavljen pravilno in obse-
ga:
1. Bilanco
2. Bruto bilanco
3. Pregled skupno doseženega prometa
4. Pregled stanja zaostankov in preplačil zave-
zancev
5. Zapisnik komisije o pregledu zaključnega
računa.
4.
Dokumentacija od 1 do 5 iz točke 3 sklepa je
njegov sestavni del.
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem
vestniku občin Ormož in F*tuj.
Številka: 422-19/86
Datum: 24. 6. 1986
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Miroslav TRAMŠEK 1. r.
186.
Na podlagi 3. odstavka 44. člena Zakona o
urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84) in 165. člena Statu-
ta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 5/78, 2/82), je Skupščina občine Ptuj
na seji Zbora združenega dela in Zbora krajev-
nih skupnosti, dne 9. julija 1986, sprejela
ODLOK
o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov
in urbanističnega reda so v nasprotju s srednje-
ročnim družbenim planom občine Ptuj za obdob-
je 1986-1990
1. člen
S tem odlokom se ugotavlja", kateri deli po-
sameznih zazidalnih načrtov in urbanističnega
reda na območju občine F*tuj niso v skladu s
srednjeročnim družbenim planom občine Ptuj
za obdobje 1986-1990.
'  2. člen
Dokler se ne uskladijo s srednjeročnim druž-
benim planom občine Ptuj za obdobje
1986—1990 se ne morejo izvajati v delu, kjer
posegajo v I. območje kmetijskih zemljišč ali v
območja, ki so varovana za druge namene:
a) — zazidalni načrt Toplice (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 6/81) in
— zazidalni načrt ob Mariborski cesti, se-
verno in južno (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 2/71);
b) — 4. člen odloka o urbanističnem redu v
občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 2/71) za naselja Apače, Podvinci,
Spuhlja, Zabovci, Dornava, Zamušani, Der-
betinci, Videm pri Ptuju, Hajdina, Trnovska
vas, Moškanjci, Gorišnica, Stojnci, Bukov-
ci, Cirkovce, Jablane, Lancova vas, Kungo-
ta, Gerečja vas in Lovrenc na Dravskem po-
lju;
— 5. člen odloka o urbanističnem redu, ki
ureja gradnjo na območju Haloz in Sloven-
skih goric.
3. člen
Zazidalni načrt Vičava-zahod (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj, št. 2/71, 13/80) se do
uskladitve z družbenim planom za obdobje
1986— 1990 izvaja le v delu, ki je namenjen za
individualno stanovanjsko gradnjo.
4. člen
V dosedanjem obsegu in namenu se upora-
bljajo še naprej vsi sprejeti zazidalni načrti na
območju občine Ptuj, ki niso navedeni v 2. in
3. členu tega odloka in določila odloka o urba-
nističnem redu v občini Ptuj.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 350-1/85-4
Datum: 9/7-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC 1. r.
187.
Po 3. odstavku 103. člena, 1. odstavka 105.
člena in 108. člena prečiščenega besedila Zako-
na o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SR, št.
17/86) in 165. členu Statuta občine Ptuj (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in
2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora
združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti,
dne 9. julija 1986, sprejela
ODLOK
o uvedbi melioracijskega postopka na meliora-
cijskem območju  TIBOLCI-ZAMUŠANI—
FORMIN
1. člen
S tem odlokom se uvede postopek za melio-
racijo na melioracijskem območju Tibolci —
Zamušani —Formin, opredeljenem z družbe-
nim planom občine Ptuj za obdobje
1986-1990 poglavje 5.1.9.
Odlok določa:
— meje melioracijskega območja;
— predvidena melioracijska dela, ki so jih
dolžni lastniki oziroma uporabniki kmetijskih
zemljišč na melioracijskem območju sami
opraviti in roke za izvršitev teh del;
— objekte in naprave, ki jih bodo dolžni
lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zem-
ljišč sami redno vzdrževati v uporabnem sta-
nju;
— način rabe kmetijskih zemljišč na melio-
racijskem območju;
— prispevek, ki ga plačujejo lastniki in upo-
rabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem
območju za skupne melioracijske naprave in
objekte.
2. člen
Melioracijsko  območje  Tibolci —Zamuša-
ni—Formin obsega dele katastrskih občin Slo-
mi, Polenci, Prerad, Tibolci, Moškanjci, Goriš-
nica, Zamušani, Formin in Gajevci po tehnični
.zasnovi št. 1259/4-86. ki jo je sprejela Skupšči-
STRAN H8
URADNI VESINIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ ŠT. 21
na Kmetijske zemljiške skupnosti občine F*tuj
na seji, dne 26/2-1986.
Melioracijsko območje Tibolci —Zamuša-
ni — Formin obsega 450 ha zerrkliišč v treh loče-
nih kompleksih Formin I, Fomim li in območ-
je Tibolci —Zamušani, kateri so omenjeni, kot
sledi:
FORMIN I.
Meja melioracijskega območja se pričenja s
pare. št. 511/9 in poteka nato ob južni meji
pare. 511/8 in južni meji pare. št. 511/11 do
pare. št. 267/7, nato ob celi zahodni meji te
parcele do stičišča s pare. št. 490/1 nadalje ob
severni meji te parcele do pare. št. 367, po se-
verni, vzhodni in južni meji pare. št. 367. nato
po severni meji rokava reke Drave, ki ga tvori
pare. št. 503/41 k. o. Formin do meje s k. o.
Gajevci. V k. o. Gajevci omejuje melioracijsko
otimočje vzhodna meja pare. št. 32/129, nato
južna in zapadna meja pare. št. 33 do stičišča s
pare. št. 32/56, nato v ravni črti seka pare. št.
32/56, 32/55, 32/54, 32/53, 32/52, 32/51,
32/50, 32/49, 32/48 do pare. št. 32/203, nato
ob vzhodni meji pare. št. 32/203 do meje s k. o.
Formin, ob meji med k. o. Formin in k. o. Ga-
jevci do pare. št. 511/9 k. o. Formin.
FORMIN II.
Melioracijsko območje omejuje na severovz-
hodni strani struga reke Pesnice, od pare. št.
170 do pare. št. 511/14, nato poteka ob vzhod-
ni meji pare. št. 511/14 severni meji pare. št.
511/12, ob južni pare. št. 511/13, 277, 501-9,
do zapadne meje pare. št. 146, nato ob cesti
pare. št. 496/1 do pare. št. 170, vse k. o. For-
min.
OBMOČJE TIBOLCI-ZAMUŠANI
Meja melioracijskega območja se prične pri
križanju železniške proge Ptuj—Ormož in reke
Pesnice ob pare. št. 566/1 k. o. Gorišnica, pote-
ka po desnem bregu reke Pesnice do mostu na
cesti Moškanjci —Tibolci, čez reko Pesnico ter
ob levem bregu Pesnice do ceste pare. št. 945/1
in pare. št. 445/4 obe k. o. Tibolci. nadalje po
cesti, ki jo tvori pare. št. 565 k. o. Prerad, po ce-
sti, ki jo tvori pare. št. 1014/2 k. o. Slomi, nato
poteka ob južni meji pare. št. 340/1, 332/1,
354, 328, 358, 308, seka cesto pare. št. 1017/2
in se nadaljuje ob južni meji parcel 561/2,
564/2, 574, 577, 585, 601, 606, 607/1, 618/1,
618/3, 622, 613/3, 628/2, 628/4, 683, 689,
697/2, 697/1, 724/2, 740, 755/2, nato ob za-
hodni meji pare. št. 755/1, 760, 762, 761 do ce-
ste in po tej cesti, ki jo tvorijo pare. št. 731,
674, 667, 658, 659, 651, 646/1 do gozda, ki ga
tvori pare. št. 603/1, ob vzhodni meji pare. št.
645 in južni meji pare. št. 603/1, severozahodni
meji pare. št. 301, 304, 307/3, po cesti pare. št.
1017/1 do pare. št. 1013, po delu ceste, ki ga
tvori pare. št. 1013/6 do pare. št. 272/3, po ju-
žni meji parcel 272/3, 272/7, 272/1, 262/3,
261/1, 256/7, 248/1, 247/1, 228/4, 216, nato
po zahodnem delu pare. št. 216 do ceste pare.
št. 1013/6, po tej cesti do pare. št. 270, po za-
hodni, severni in vzhodni meji pare. št. 270/1,
severni meji pare. št. 282/2 in 317/2, vse k. o.
Slomi, pri pare. št. 345 preide v k. o. Polenci,
poteka po zahodni in severni meji pare. št. 347,
severni meji parcel 349 in 351/3, kjer preide v
k. o. Prerad in v ravni črti seka pare. št. 333/1,
333/2, 340 in 342, nato poteka po severni meji
pare. št. 343/1, po zahodni in južni meji pare.
št. 346, v ravni črti seka pare. št. 366 in 367, na-
to poteka po severni meji pare. št. 380, 381,
166/1, 164, 395, 393 in ob vzhodni meji pare.
št. 242, 252, 254, 253, 265, 273, 272, 285, 284,
283, 281, 300, 304, 314, 326 in 330/2, preide v
k. o. Polenci in poteka po vzhodni meji pare.
št. .^90/3, 390/1, 388 in 385, po severni meji
pare. št. 384, 377, 383/4, prečka cesto Žamen-
ci—Brezovci, ki jo tvori pare. št. 1131, po se-
verni meji pare. št. .136, 315, 305, .127, 293,
290/2 in 287. Pri pare. št. 239 preide v k. o. Slo-
mi, nato poteka ob južni meji pare. št. 240, 237,
235, 222, 209, 204/1 in 208, ob zahodni meji
pare. št. 208, 204/2 in 168, seka pare. št. 169,
168/1 in 171, se nadaljuje po zahodni meji
pare. št. 170 in pri pare. št. 269 preide v k. o.
Polenci. Od tu poteka po vzhodnem delu te
parcele, nato po južnem delu pare. št. 267, 272,
273, 275, 277, 276, 244, do ceste pare. št.
1128/1 in poteka po tej cesti do pare. št. 239, v
ravni črti seka pare. št. 239 in 238/1, poteka po
južnem delu pare. št. 238/4 in 237, prečka ce-
sto pare. št. 1118/1, nato poteka ob zahodni
meji parcel št. 107/2, 106, 53, 57, po severni
meji pare. št. 56, 61 in 97, po vzhodni meji
pare. št. 298/3, 110, 111, 184/1, po severni meji
pare. št. 182, 181 in 180/1, po zahodni meji
pare. št. 177/1, pravokotno seka pare. št. 166 in
173 do južne meje pare. št. 172, poteka po ju-
žni meji te parcele in pare. št. 171, po vzhodni
meji parcel št. 169/2, 169/1, 162 in 163, nato
po severni strani pare. št. 163 in 161, pod pra-
vim kotom seka pare. št. 158/2, se nadaljuje po
vzhodni meji pare. št. 203/2, poteka po cesti
pare. št. 1146/2 do severne meje pare. št. 200,
nato ob vzhodni meji te parcele in pare. št. 201,
se nadaljuje po cesti pare. št. 1132/1 proti
vzhodu do katastrske meje s k. o. Prerad, nakar
poteka po cesti pare. št. 1139/2 do pare. št.
350, po severni in vzhodni meji te parcele ter
po vzhodni in južni meji pare. št. 548/1 in
548/3, preide na cesto pare. št. 968 ter pri pare.
št. 955 preide v k. o. Tibolci. Od tu poteka po
južni meji te parcele in pare. št. 953, 928/1,
930, 948, 940 in 939, po severni, vzhodni in ju-
žni meji pare. št. 923/2 in južni meji pare. št.
925, 443, in 441, preide na cesto pare. št. 967 in
poteka po tej cesti do pare. št. 429, nakar v ra-
vni črti seka pare. št. 422/1, 410, 408, 388/6 in
381/2, nato po južnem delu pare. št. 383 in
382. Od tu poteka po cesti, ki jo tvorita pare.
št. 963 in 964, nakar predide v k. o. Zamušani
pri pare. št. 38/2 in poteka po cesti pare. št.
845 do železniške proge, zavije severno ob pro-
gi do pare. št. 112/2,.nato pa po cesti skozi na-
selje Zamušani do pare. št. 53, od tu po vzhod-
ni meji parcel št. 527, 526, 524/2, 525/4 in
524/1, prečka železniško progo in dalje po
vzhodni meji parcel št. 523/2, 523/1, 625/2,
522 in 521. prečka republiško cesto Ptuj —Or-
mož, poteka po vzhodni meji parcel št. 519/1,
519/2, 518 in pri tej parceli preide v k. o. For-
min, nato poteka po vzhodni in južni meji
pare. št. 517, po zahodni meji pare. št. 516/2,
516/1 in 515, nato ob stari strugi Pesnice, ki jo
tvori pare. št. 503, do pare. št. 9/2, prečka regu-
lirano strugo Pesnice, poteka po južni meji
pare. št. 10, 11/4, in 11/2, po južni in zahodni
meji pare. št. 13/3, po južni meji pare. št. 13/1
in 101, 14, 15, 16, 17 in 18, pri pare. št. 256 pre-
ide v k. o. Gorišnica in poteka po južni meji
parcel št. 256, 257. 259, 269/1, 261 in 262 do
ceste Formin —Gorišnica, ki jo tvori pare. št.
499/1 do križišča z republiško cesto. Od tu po-
teka po južni meji pare. št. 206/1, 205/1, 203,
188/3, 189, 183, 163/2, 177, 163/1, 170, prečka
cesto pare. št. 565/1, nato poteka po južnih
mejah parcel št. 151/31, 151/30, 151/29,
151/28, 151/65, 151/63, 151/74, prečka cesto
pare. štev. 565/1, nato poteka po južni meji
parcel št. 151/40, 151/81, 151/15, 151/14,
.151/13, 151/12, 151/11, 151/39, 151/116, 112,
108, 106/2 in 107/5 ter pri tej parceli preide v
k. o. Moškanjci. Od tu poteka ob južni meji
pare. št. 99, 100/3 in 120;, po zahodni meji
parcel št. 120/1, 122, 123/1, nato ob južni meji
pare. št. 128, 129, 131, 140, 141/2, 143/2,
143/1, prečka pare. št. 706/6, nato ob zahodni
meji pare. št. 147/123, 147/125, 147/128 pono-
vno do železniške proge Ptuj—Ormož in se za-
ključi s severno mejo pare. št. 711/1, ki meji na
začetno parcelo melioracijskega območja pare.
št. 566/1.
3. člen
Kmetijska zemljišča melioracijskega območ-
ja Tibolci — Zamušani — Formin so v prostor-
skem delu družbenega plana občine Ptuj za ob-
dobje 1986—1990 razvrščena v prvo območje
kmetijskih zemljišč v smislu 10. člena Zakona
o kmetijskih zemljiščih.
4. člen
Investitor melioracije je Kmetijska zadruga
Ptuj.
Investitor je dolžan opraviti vsa melioracij-
ska dela po projektu do spomladanske setve
1987.
5. člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč
na melioracijskem območju so dolžni sami po-
sekati in odstraniti drevje in grmičevje s kme-
tijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma
upravljanju.
Roki za izvršitev del po prejšnjem odstavku
so določeni v programu izvedbe melioracijskih
del, ki ga sprejme investitor. Investitor je dol-
žan obvestiti o rokih izvedbe del lastnike in
uporabnike kmetijskih zemljišč na malioracij-
skem območju iz drugega odstavka 2. člena te-
ga odloka.
Če lastnik oziroma uporabnik kmetijskega
zemljišča ne izvede potrebnih melioracijskih
del, odredi občinski upravni organ, pristojen
za kmetijstvo v skladu s 113. členom Zakona o
kmetijskih zemljiščih izvedbo potrebnih ukre-
pov na stroške tega lastnika oz. uporabnika
kmetijskega zemljišča.
6. člen
Sredstva za melioracijo zagotovi investitor v
skladu s predpisano finančno konstrukcijo o
zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje
melioracij v SR Sloveniji.
Investitor ima nasproti lastnikom in uporab-
nikom kmetijskih zemljišč na melioracijskem
območju regresno pravico v skladu s sprejetim
finančnim načrtom in v sorazmerju s površino
njihovih zemljišč.
7. člen
Za dela se uporabi tudi del sredstev Zveze
vodnih skupnosti Slovenije, ki se zbirajo na
podlagi 7. člena Zakona o kmetijskih zemlji-
ščih in Zakona o zagotavljanju in usmerjanju
sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno
organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju
1982 — 1985 podaljšanim do konca leta 1986.
Za višino teh sredstev se zmanjša lastna udele-
žba investitorja, kmetov in organizacij združe-
nega dela v višini investitorja, kmetov in orga-
nizacij združenega dela v višini, ki izhaja iz fi-
nančnega načrta in je določena v pogodbi skle-
njeni med investitorjem in Zvezo vodnih skup-
nosti Slovenije.
8. člen
Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo
objektov in naprav po predpisih o amortizaciji
po minimalni amortizacijski stopnji.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč,
katerim služijo hidromelioracijske naprave in
objekti povrnejo investitorju del amortizacije v
obliki uporabnine. Osnovo za izračun uporab-
nine tvorijo sredstva, ki so bila zbrana po 7.
členu tega odloka in uporabljena na zemljiščih
kmetov in organizacij združenega dela. Višina
uporabnine je enaka amortizaciji dela vredno-
sti objektov in naprav, obračunani po minimal-
ni amortizacijski stopnji in podrobno urejena v
finančnem načrtu. Višina uporabnine se lastni-
kom in uporabnikom zemljišč določi v soraz-
merju s površino njihovih zemljišč.
9. člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč
na melioracijskem območju morajo vzdrževati
objekte in naprave na svojih zemljiščih tako,
da so trajno uporabni in funkcionalni.
Za skupna vzdrževalna deia skrbi investitor.
Lastniki in uporabniki zemljišč so dolžni pri-
spevati sredstva za skupna vzdrževalna dela po
odloku o zagotavljanju sredstev za kritje stro-
škov pri vzdrževanju skupnih objektov in na-
prav na melioracijskih območjih občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
14/86).
10. člen
Lastniki in uporabniki zemljišč morajo po
izvedbi hidro in agromelioracijskih delih rabo
zemljišč prilagoditi proizvodnemu programu
ŠT. 21 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 1 19
melioracije, sredstvom vloženim v ta zemljišča
in družbenemu planu občine.
11. člen
Hkrati z melioracijo se uvede komasacija
kmetijskih zemljišč. Z uvedbo melioracijskega
postopka je na melioracijskem območju prepo-
vedan promet z zemljišči, razen v primeru, če
postane zemljišče družbena lastnina, prepove-
dano pa je tudi parceliranje zemljišč, graditev
vseh vrst objektov ter spreminjanje kultur.
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka:324-l/86-ll
Datum: 9/7-1986
Predsednik
Skupščine občine I*tuj
Gorazd ŽMAVC I. r.
188.
Na podlagi 17. člena Zakona o obrambi
pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 165.
člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupšči-
na občine Ptuj na seji Zbora združenega dela
in Zbora krajevnih skupnosti, dne 9. julija
1986, sprejela
ODLOK
o  določitvi  prispevka  za  izvajanje  sistema
obrambe pred točo v obdobju 1986—1990 v ob-
čini Ptuj
1. člen
Za pokrivanje stroškov iz 14. člena Zakona o
sistemu obrambe pred točo (materialni in
funkcionalni stroški, ki jih predstavljajo strel-
ska mesta), plačujejo delavci TOZD, ki so po
zakonu članice območne skupnosti za obram-
bo pred točo, lovske organizacije ter delavci in
kmetje po organizacijah združenih kmetov, pa
niso podpisali samoupravnega sporazuma o te-
meljih plana območne samoupravne skupnosti
SV Slovenije za obrambo pred točo za obdobje
1986—1990, prispevek po naslednjih stopnjah:
— delavci OZD, ki so registrirane za opra-
vljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti (pri-'
mama proizvodnja) v letu 1986 po stopnji 0,32,
v letih 1987—1990 pa po stopnji 0,25 od do-
hodka,
— delavci OZD, ki so registrirane za prede-
lavo, dodelavo in promet s kmetijskimi pridel-
ki (sekundarna proizvodnja) v letu 1986 po
stopnji 0,16, v letih 1987—1990 pa po stopnji
0,15 od dohodka,
— delavci in kmetje temeljnih zadružnih or-
ganizacij ali temeljnih organizacij kooperantov
v letu 1986 po stopnji 0,32, v letih 1987-1990
pa po stopnji 0,25 od dohodka,
— lovske organizacije (lovske družine) v le-
tih 1986-1990 po stopnji 1,3 od dohodka.
2. člen
Zavezanci iz prejšnjega člena, plačujejo pri-
spevke za izvajanje obrambe pred točo mese-
čno na račun Območne skupnosti za obrambo
pred točo v Mariboru, Vinarska 14, štev.
51800-661-29915.
Osnova za izračun prispevka za tekoče leto
je dohodek, dosežen v prejšnjem letu, ki je bil
ugotovljen z zaključnim računom.
Osnova za izračun prispevka lovskih družin
je dohodek iz lovišča, ki je bil dosežen v prete-
klem letu in ugotovljen z zaključnim računom.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, upora-
blja pa se od 1/1-1986 dalje.
Številka: 420-3/80-2
Datum: 9/7-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC 1. r.
189.
Na podlagi 16. člena Zakona o obrambi
pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 165.
člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupšči-
na občine Ptuj na seji Zbora združenega dela
in Zbora krajevnih skupnosti, dne 9. julija
1986, sprejela
ODLOK
0 spremembi odloka o določitvi stopnje prispev-
ka za izvajanje sistema obrambe pred točo v SV
Sloveniji v občini Ptuj
1. člen
2. člen odloka o določitvi stopnje prispevka
za izvajanje sistema obrambe pred točo v SV
Sloveniji v občini Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 10-76/80 z dne 30/4-1980) se
spremeni in glasi:
»Zavezanci za davek od dohodka iz kmetij-
ske dejavnosti plačujejo prispevek po-stopnji
1 % od katastrskega dohodka letno.«
2. člen
Ta sprememba velja osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 420-2/80-2
Datum: 9/7-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC 1. r.
190.
Na podlagi 8. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občir. Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82) in 1. člena Odloka o priznanjih občine
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
6/76, 12/79, 9/82 in 9/85) je Skupščina občine
Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora kra-
jevnih skupnosti, dne 9. julija 1986 ter seji
Družbenopolitičnega zbora, dne 8. julija 1986,
sprejela
SKLEP
O PODELITVI PRIZNANJ OBČINE PTUJ V
LETU 1986
I.
Zlato plaketo občine Ptuj prejme
Alojz GOJČIČ, za izredno aktivno, uspešno
in požrtvovalno družbenopolitično delo ter za
uspehe dosežene v gospodarstvu.
2
Plaketo občine Ptuj prejmejo;
1. Vodnogospodarsko podjetje Maribor,
TOZD Vodnogospodarska enota Drava
Ptuj,
ob 40 letnici organiziranega urejanja voda
in za uspešno vključevanje v izvajanje me-
lioracijskih projektov.
2. Krajevna skupnost Majšperk,
za uspehe dosežene pri razvoju kraja in za
aktivno delovanje samoupravnih organov
ter društev in družbenopolitičnih organiza-
cij.
3. Jože BRGLEZ,
za dolgoletno požrtvovalno in uspešno
družbenopolitično delo ter za uspehe dose-
žene pri izvajanju delegatskega sistema.
4. Katica KAŠMAN,
za dolgoletno uspešno in požrtvovalno
družbenopolitično delo.
5. Ljubica ŠULIGOJ,
za uspehe dosežene pri družbenopolitičnem
delu in pri zbiranju ter urejanju zgodovin-
skega gradiva iz NOB.
3.
Družbeno priznanje v obliki listine prejme
Stanko KOLARIČ,
za izredne uspehe dosežene na področju in-
ventivne dejavnosti.
4.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj.
Številka: 17-1/86-1
Datum: 9/7-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC l.r.
I
191.
Po določilu 30. člena-Zakona o sistemu drža-
vne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR
Slovenije ter o republiških upravnih organih
(Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85),
164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 12.
člena Odloka o ustanovitvi, organizaciji in de-
lovnem področju upravnih organov občine
Ptuj in Strokovnih služb Skupščine občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13/8/,
11/82 in 12/82) je Skupščina občine Ptuj na se-
ji Družbenopolitičnega zbora, dne 8. julija
1986 in na seji Zbora združenega dela in Zbora
krajevnih skupnosti, dne 9. julija 1986, sprejela
SKLEP
o sestavi občinskih komitejev
1. člen
S tem sklepom se določajo področja in de-
javnosti, ki imajo svoje predstavnike v občin-
skih komitejih.
2. člen
Občinski komite sestavljajo predsednik, na-
mestnik predsednika in 9 članov.
3. člen
Predsednik občinskega komiteja glede na
vprašanja, ki se obravnavajo na seji občinske-
ga komiteja, povabi na sejo tudi predstavnike
drugih občinskih organov, samoupravnih orga-
nizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in
družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k
reševanju vprašanj z delovnega področja komi-
teja.
4. člen
Občinski komite na svoji seji obravnava vse
zadeve načelnega značaja s svojega delovnega
področja, zlasti pa analize, informacije in dru-
ga gradiva o stanju in pojavih na svojem delov-
nem področju, odloke in druge splošne akte, ki
jih pripravlja in predlaga Izvršnemu svetu
Skupščine občine Ptuj ali neposredno Skupšči-
ni občine Ptuj, obravnava splošne akte in izva-
ja ukrepe, za katere je pooblaščen sam, daje
mnenja, predloge in odloča o ukrepih v zade-
vah s svojega delovnega področja ter opravlja
druge naloge, ki so po zakonu, statutu občine
ali drugem predpisu v njegovi p.-istojnosti.
5. člen
S poslovnikom občinskega komiteja si ob-
činski komite podrobneje uredi način svojega
dela in pristojnosti sprejemanja odločitev na
seji občinskega komiteja, pravice in dolžnosti
predsednika občinskega komiteja v zvezi s pri-
pravo in vodenjem sej, način delovanja z orga-
ni, organizacijami in skupnostm.i, ki delegirajo
svoje predstavnike v občinski komite, kakor tu-
di z drugimi organi, organizacijami in skup-
nostmi, s katerimi občinski komite sodeluje pri
svojem delu.
6. člen
V občinski komite za družbenoekonomski
razvoj in planiranje delegirajo po enega člana
naslednja področja in dejavnosti:
1. barvna metalurgija
2. kovinsko predelovalna industrija
3. trgovina, promet in zveze
4. gradbeništvo in komunala
5. kmetijsko in živilsko predelovalna industri-
ja
6. zasebna obrt
7. medobčinska gospodarska zbornica
8. stanovanjsko gospodarstvo
9. družbene dejavnosti
STRAN 120
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 21
7. člen
V občinski komite za urbanizem, gradbene
in komunalne zadeve delegirajo po enega čla
na naslednja področja in dejavnosti:
1. industrija
2. kmetijstvo
3. gradbeništvo in komunala
4. vodno gospodarstvo
5. stanovanjsko gospodarstvo
6. cestno gospodarstvo
7. spomeniško varstvo
8. varstvo okolja
9. družbene dejavnosti
8. člen
V občinski komite za kmetijstvo delegirajo
po enega člana naslednja področja in dejavno-
sti:
1. kmetijstvo — družbeni sektor
2  kmetijstvo — zasebni sektor
3. živilsko predelovalna industrija
4. gozdarstvo
5. živinoreja
6. veterinarstvo
7. lovstvo
8. ribištvo
9. medobčinska gospodarska zbornica
9. člen
V občinski komite za družbene dejavnosti
delegirajo po enega člana naslednja področja
in dejavnosti:
1. industrija
2. kmetijstvo
3. telesna kultura
4. stanovanjsko in komuna'no gospodarstvo
5. socialno varstvo
6. zdravstvo
7. izobraževanje
8. kultura '
9. raziskovalna dejavnost
10. člen
Mandatna doba članov v občinskem komite-
ju traja štiri leta. Skupščina občine Ptuj lahko
na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine
Ptuj spremeni ali dopolni sestavo občinskih
komitejev.
11. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in F*tuj.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha ve-
ljati sklep o sestavi občinskih komitejev (Urad--
ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/80) in
Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o
sestavi občinskih komitejev (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 12/82).
Številka: 020-30/80-2
Datum :9/7-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC 1. r.
192
Na podlagi 164. in 238. člena Statuta občine
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupšči-
ne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji
Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skup-
nosti, dne 9. julija 1986 ter Družbenopolitične-
ga zbora, dne 8. julija 1986, sprejela
SKLEP
o imenovanju namestnika predsednika Občin-
skega komiteja za kmetijstvo in namestnika
predsednika Občinskega komiteja za družbene
dejavnosti
1.
Janko MLAKAR, rojen 27. avgusta 1938, in-
ženir agronomije iz Ptuja, Kicar 7 c, se imenuje
za namestnika predsednice Občinskega komi-
teja za kmetijstvo občine Ptuj.
Martin BERDEN, rojen 2. aprila 1929, di-
plomirani ekonomist iz Ptuja, Zoisova pot 6, se
imenuje za namestnika predsednice Občinske-
ga komiteja za družbene dejavnosti občine
Ptuj.
2.
Funkcijo namestnikov predsednic obeh ko-
mitejev bosta imenovana opravljala nepokli-
cno.
3.
Mandatna doba obeh imenovanih traja štiri
leta.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-1/86-1
Datum: 9/7-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd Žmavc 1. r.
193.
Na podlagi 154. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev.
5/78 in 2/82), 68. člena Poslovnika Skupščine
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, štev. 10/76) in 5. člena Odloka o ustano-
vitvi Sklada za financiranje obrambnih potreb,
ki so skupnega pomena za občino Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 5/70) je
Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene-
ga dela. Zbora krajevnih skupnosti, dne 9. juli-
ja 1986 in Družbenopolitičnega zbora, dne 8.
julija 1986, sprejela
SKLEP
o imenovanju članov Upravnega odbora Sklada
za financiranje obrambnih potreb, ki so skupne-
ga pomena za občino Ptuj
1.
Razrešijo se dosedanji člani Upravnega od-
bora Sklada za financiranje obrambnih potreb,
ki so skupnega pomena za občino Ptuj, ki so
bili imenovani na sejah zborov občinske skup-
ščine dne 11. julija 1982.
2.
V Upravni odbor sklada se imenujejo:
— za predsednika:
1. Gorazd ŽMAVC, predsednik Skupščine ob-
čine Ptuj, Ulica Stanka Brenčiča 5, Ptuj
— za tajnika:
2. Franc PREDIKAKA, namestnik načelnika
Oddelka za ljudsko obrambo Skupščine ob-
čine Ptuj, Levstikova pot l/a, Ptuj
— za člane:
3. Jože PERKO, komandant Občinskega štaba
za teritorialno obrambo Ptuj, Ziherlova
ploščad 1, Ptuj
4. Stanko BRODNJAK, poveljnik Občinskega
štaba za civilno zaščito Ptuj, Potrčeva ulica
43. Ptuj
5. Stanko DEBELJAK, predsednik Občinske-
ga sveta ZSS Ptuj, Langusova 27, Ptuj
6. Anton ILEC, predsednik Občinskega komi-
teja za družbenoekonomski razvoj in plani-
ranje, Langusova ul. 28, Ptuj
V skladu z določili Odloka o ustanovitvi
sklada delegirajo v Upravni odbor po enega
člana naslednje organizacije združenega dela:
1. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«
Kidričevo
2. Emona — Kmetijski kombinat Ptuj
3. AGIS Ptuj
3.
Mandatna doba predsednika, tajnika in čla-
nov upravnega odbora traja dve leti.
4.
Naloge upravnega odbora določa Odlok o
ustanovitvi Sklada za financiranje obrambnih
potreb, ki so skupnega pomena za občino I*tuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev.
5/70).
5.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111/15
Datum: 9/7-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd Žmavc 1. r.
194.
Po 349. in 357. členu Zakona o združenem
delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 89. členu
Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni
list SRS, št. 1/81) sta Skupščina občine Ptuj po
165. členu Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, pt. 5/78) na seji Zbora
združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti,
dne 9. julija 1986 ter seji Družbenopolitičnega
zbora, dne 8. julija 1986 ter Skupščina občine
Ormož po 3. alinei 100. člena Statuta občine
Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 25-200/85) na seji Zbora združenega dela in
Zbora krajevnih skupnosti, dne 16. julija 1986
sprejeli
SPREMEMBO IN DOPOLNITEV
ODLOČBE O USTANOVITVI POKRAJIN-
SKEGA MUZEJA PTUJ
1. člen
V odločbi o ustanovitvi Pokrajinskega muze-
ja F»tuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
5/82) se spremeni 6. člen tako, da se glasi:
»Organ upravljanja muzeja je delovna skup-
nost. V zadevah posebnega družbenega pome-
na iz 78. člena Zakona o naravni in kulturni
dediščini enakopravno soodločajo delegati
družbene skupnosti.
V organ upravljanja muzeja delegirajo po
enega delegata:
- Skupščina občine Ormož,
- Skupščina občine Ptuj,
- Kulturna skupnost občine Ormož iz zbo-
ra uporabnikov,
- Kulturna skupnost občine Ptuj iz zbora
uporabnikov,
- OK SZDL Ormož,
- OK SZDL Ptuj,
- OO ZZB NOV Ormož in
- OO ZZB NOV Ptuj.«
2. člen
Sprememba in dopolnitev te odločbe začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku
občin Ormož in Ptuj.
Številka: 022-10/81
Datum: 9/7-1986
Predsednik
Skupščine občine Ormož
Milan Ritonja 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd Žmavc 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en-
krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej-
mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku-
paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova
5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC
POTOČNIK. Sedež uredništva Ruj, Srbski trg 1/1. Tiska
časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.