St. 20. V Gorici, v cetvrtek 15. maja 1873. Saj III. „$oe!tu isdiaja vaak cetvrtek in velja posto prejemana ali v Gorici na dom osiljana za druiolmike i»olit. .Irnstva Vse lota " . Pol let* . tictvrt tefca f 4.-,. &-.. 1.10 7n hctlniziihwh' ¦ Vse' leto......i.A 50 Pol lcta...... .,. 2.3" Cetvrt lcta .....,. l.W» ¦ Posauif»7.n«; sfrvHlvc k« dubivajo yo 10 soldov v GorM pri PiitiTiiolliju in Si>-barju; v Trstn v tolmfeunwah „Via «l«-l IWvhmpiv iTfi- hi,.Viii ili'lla niserraii f»0". SOČA Pri oznanilih se placujc za navadrro fcristopno vrsto; 8 kr.. ce so tiska 1 krat ' 7 ,. ., „ „ 2 krat 'J „ .,' „ ,. 3 krat. Za vece take po prostoru in teak pot 30 kr. za kolck. Narocniua in dopisi naj se blagv* voljuo posiljajo nvcdmku: Viktorju Da-lenm v Gorici, Con. delCristo 186 blizo zivinskiga trga ktlerve ualiaja tudi uprav-nistvo. — Roko)riHi so no vrafejo; dopisi iwj se bLignwIjno fraufcujejo, — Delnl-ceiu itidragfm nepiemotniin *o naiofinina miift, aid) sp oglaHo i»ri umlnlttvn. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo harodnih pra€. Volitve v driavni zbor. Vsled nove vol Hue postave za driavni zbor irnajo poalati avstripkc delete ta kraj Litave no glede ua define zbjre in n iravuostv parlament na Duuaji 353 poslancev numrec: Oeska d»2ela 92, Dalmacja 9, Ga-licija, Lolomenja in Krakovo 03, i.advojvodstvoavstr. pod Am2o 37, iiad An:zo 17, Solnogradsku 5, §tajer*ka 23, Koro&kn 9, Kranjska 10, Bukovina 9, Moravsko 30, Slezka 10, Tirol 18, V»rurelberg 3, Istrija 4, GoriSko 4 in Trst z okolivo 4. V vsaki defceli volij.i 4 volilni razrodi; v 1 so vc-)tki posestniki, v 2.gem niesta, trgi i i obi'tmjdkt kraji, v 3.jesn irgovske zbwnfce in v 4tem so ob.cine na dezeli. Na Oe*k*w imajo prvi zvoliti 23, drugi 32, tretji 7 in cetrti 30 ppdauoev, Na Go lis kern pa voliki posestniki sloveuski in italjauski skupaj 1 poslanca in vo-liliu kraj jo m v*e 'Gone*. Most) Gorica in obrtiiijiki kraji Kormn, Gradi8et», Oervinjan, Tiiiu, Oglej, Grad, ftovec, Kobarid, Tolmn, Kaua', AjdovSeina in Sezana potom trgovska zbornfca z uj-mi vred zvolijo 1 po^lun-ca, iu volilni kr.ij je Gorica Obcme slorenske na dc-zuii v s xltijiskih okrajih: Okolica Goriska, Kanal, Aj-dovfioina voiija v Gorici ;Tolmin in Cirkno v vohlnera ki*ajt 'fuitniri; Bovcanske obtjtne v Bovcu; Sezana in KuuiMti volijo v Sezani vse skupvj 1 poslanc.i. Ituljan-ske o'ocine v 80 je Sofia globoka. , Na to izdela uadtt iu po nacrtn nov lesen most, ki je 5el par sto korakov viSe od selanjega eez Soco. Pravijo, ka je ce^e dnove se sekiro v roci m«j delalei stal, je k d-lu naginjd, pa tudi san tu pa tam dobro vzdigoil alt maboii. izvolijo poslanca; na 500 dnS pride I volilni moz. Le vebki posestniki (ki naj veg davki plncujejo) smejo voliti po oblaSeenoih, Vsuk volilec sme v isti dtieli le enkrat voliti, le udje trgovskih iii obrlnijskih zboruic sm.»jo tudi v svo-jem osebueni razredu voliti. Izvoljeni kot drz ivni poslanei pa smejo biti sani'> osebe moSkega spola, kateri so avstnjski drzavljnni ufco vsaj 3 letsi, ki so 30. leto dovrfidi, in imajo pravico volt-, v kateri k«di teh de^«l (§ U) ali ki se smejo v defcelni zbor izvoliti. Po tern takem nij vec treba, da, ima poslanec domovinsko pravico v degeli, v katori hoce kandulovati. § 20. izkljncuje ntkutero zarad ktiko po-sebnosti n. p. ki so pod konkurzom, dokler nij kottkurz konca), ali ki so hili kaznovaui zastran budodelstva alt prestopka tatvine, uezvestobe in goljufije; taki ne mori'jo poslanikovati. So ftpominjarao, da se zvoli tlr/avni posltnoo za 0 let, in da se ssnejo ta volilna postava, po tern dr?,avno o^iioyne postave in nekatere drugo spremenitile teduj, ako je navzocua saj polovica poslancev, in ako »te za sprem'ga no&ica, je baj>i koze stavil - s trn-jem. Ta origiiielni moz tcsnijkmalu priisel v zadrego! Za vojsko i boleznijo je prisla silna lakota. Moca, slaaa t mras.so ol I. 1814. do 1817. pobralt ter uni-eili vse pridelke po polji in po tinogradih tako, da je posebnu j>o zimt od lota 10. do 17. pa spomlad leta 1817. splosno pomanjkanjo in ubo§tvo nastoptlo, da so ljudje travo kuhali iu jeh pa gladu rarli.*) Tudi v tej sili je Stanic po ocetovsko skrbel za svoje farmane. Vsak tedeo enkrat je povabd uboge celc fare na kosilo, da >o so vsaj takrat nakostli. Preskrbel pa y dela iu z njim kruha v tern sirasnera Casn ne samo lfcCiijcero, nego vsem bliznjim vas^m s tem, da je o tcj sploSni lakoti se3tavil porocilo do vla-le, v kterem je z oguje-oo besedo popisal rev&iuo po so§ki dolint ter jo na posled prosi!, da naj s lem pripravi stradajoSim kaj zasluzki, da za6n? v Kaualu i?ez Soco vebk zidan most *) Stauteeve ob^utke o tej grozni lakoti nam najlcpse slika molitev, ktero je sain xloiil in.v tem *asv\ v rocinjski cerkvi 8 krSaeniki molii. Zacinja se; „Ofic, sila nas mori! Otroci ino stari od lakoto konec jemljejo. Vsi skoroj obupani no moremo n«» de-lati n« luoliti" etc. Glej Drobtiuice i 1848, str. 85. Akopram bo zdaj mnogo ved poslaucev, vendarso bklenili, da je sto navzoLnih zadoRti za sklepovimje, tocej toliko, kolikor jazadostavalo popreje primanjsem §tevilu. Po tem takem ne bo vec mogode opoziciji, jzstopiti iz zbora z namenom, da no niorejo ostali ve-Ijavuo sklepatj, ker bo pri tako pomnozenem stevilu vedno vt>c ko 100 ceutralistov ostalo v zboru. Ta pot je torej opoziciji zazidann, in zato svetuje vie caso-pisje in federalisticna opozicija zoli tudi od Celiov, da pridejo vsi v drzavni zbor, od Poljakov pa, daie spa* metijo, in da bodo doloiMni vsi necentrnlisticni poslaaci skupaj v tvdni zvezi nas vse obvarovalt centralistionih napadov. Sci>r pa mora biti odvisno postopanje opo-zicije, po duvrtali volitvah v drz. zlur od sklopov vsili poslancev div.avnopnivnc opozicije v poiebnem shodu, kateri bi mornli program sestaviti za ikupno edino postonatije, ce hoce oposicija kaj veljati, Pa vsaj previdnostt nam nasprotne Btranke «e je vettdar le nadojati, dn dobiino fedemlisti v driavnom zbont vecmo, ako bodo volilcf, posebno prvotni volilci, na dezeli strogo in vostno n i to glodali, da fodoniliate izvolijo. l>rzavo po iederalistioitib mislib prestrojiti bo zdaj monda tes^aviiejo, ko j-« bilo popreje, ko bi bili Poljikt resno boteli. Toda ^krajnt ca« je in poglavitni• namen mora zdaj biti, da se centralistom nemudoota vzame iz rok drzavno krmil»; centralisti se tega uze zacinjajo bati, in se uze na vso rioc pripravljajo za volitve, akopram nijto se razpisane, in /.do je tudi v opozicijonatnih d^e'ab vse zivo in vse 8» piipravlja , ker bliza se oJloOljiv trenutek, poiebao za nas Slovence. Dopish * .....,•¦ Iz Dutovelj 5. maja. [Izv. dop.] V nedeljo 27. aprila jo bil pri nas kmetijski govor gospoda PovSeta; zvesto smo ga posluiaii, ko nam je prav razumljivb dekti. In dasiravno je vedel, ali pa baa za tega del), ker je vedel, da bode njegevo poro&lo prislo cesarju v roke, vendar je sklend prosnjo z originalnimi pa mozatimi besedami; BUns drtickt Not, Franz, gib iirod! Sonst, o Gottl Scbneller Todl« Cesar je njegovo prosnjo uslisal in zapove.lal, da naj se zacne (sedanji) kanalski most delati; tako so se stiadajociai tezave vsaj nekoliko olajsale. Ko Stanid spomlad 1. 1817. na polji najde prvt klas, ga prinese v cerkev, ogovori zbrane s primornim govorom, potein ga vtakne v moustranco ter da i njo blagoslov. No-beuo okc* nij ostalo subo. Tudt zaradi njegovega privatnega zivenja Stanida sttri R-jciiijci zelo hvalijo. Pos-sbae prijaznosti z uo-benim nij imel, v-d so mu bili enaki, tudi v nobeuo ht§o nij zalutjiil, stopil je cez tuj prag samo tedaj, ce ga je klicala dolznost. V svoji Insi je bil dober go-spodar ter vebk prijatelj lepe-^a reda. Imel je svojo kuiettjo in mnogo zivine, pa je se tujo zemlje vzel v HHJcm. Gostij nij dajal nikoli nobendt; kedor ga je obiskal, temu je dobro postregel, toda k sebi gospode nij v.iliil. In kakor sam nikedar nij m;r>val, tako so uwrali tudi vsi okvog njega vedno delati. Njegova pndua kuharioa Nani (pripeljal jo je bil iz Solnega grada soboj) je veckmt toiila, jcako je gospod tenek iu neutrudljiv p«i vsakem d«du. "_:'¦.. Zidanje kaplanijskega in Solskega poslopja je bilo zadnje delo njegovo v Rocinji. Ponudt so mu namrec prilika, da kupt bi§o za majhen denar; ker pa nij bila z*i rabo, vso prezida. So dart daues se bere itad vaznimt vrati napis: „Vicarius ft vicatian. cooperatori et Bcholae po^uere. 1819.* * «|zlagal. Jna.cui, kako pripravljati iz nasega grozcha I Itmo^ffiOi katerega cena bi oeizmerno poskocila; ako JtLs* dj^lMega-iuwweta i tudi v- dejanjt posfcoaalt vse to, kar nam je ta gospod eno dobro uro prodaval. -Po veceroicah smo se zopet se§H poslusat, kako s» lehko kraSki posertnik stanje izboljSa; jakodober uci-nek je storil tudi drngi govor na nase ve§5ane 1 druge • imvzocne posestnike iz bliznj*h vasij; prositto gospoda profesorja, aaj nikar ne pozabi na obljubo, *atero nam je storil; obljubil nam jo namrec, da bode fa nasvet r svojem „Gospodarskem Listn" javno razglasil, zakar mu bodemo vsi prav hvalezni. Cadno se nam pozdfva nakljucje (?), cla je bit ravno isti dan kmetijski govor pri nas, ko je Id obcni zbor politidnega drnStva „SoceR v Sezani; pnS'o bmas bilo veS v Sezauo, a ker smo bili zadrzam vsbd trga govora, je bilo skoro nemogocV. Kmotijstvo je nam &?z vse, pa vendar ne ro nnt*li, da se politika dela eelo pri plugu! V Twto 12, maja, [Izv. dop.J Komiaarji po naSi okolici so «2e povsed wbrani ia izvoljem, stoje kakor atraie pred Bovraznikom, in pazijo ita vsako pofietje okolicanov. Kako je ntki to, so bodo pjpraSevah ofcoN&Wi. Odgovor je ta-Ie: 2e ranjki St. Conti, Ma-voSic in ved enakih so postavili nacrt, p;» katerem bi olrolico vedno bolje naTrst navezali, ter jotaki utrdi!i in prilepilt na lahonsko oeetovsko srce, da In j«j no bilo * hhko Tec se iz magistratnih krempljev iztrgiti. Vsako ieta so znali ti gospodje z eno ali drugo rt <\i«> v kuki vast, okohcanom po liSieje dokazali, da imajo veliko skrb za okobco. V ta oaraen skopali so kak vndujak, ali «idali tu in tam solo, popravrti kako cesto s prstjo. dali delo terau nli on^nm okoheanu, ter zravon so do-bro racnnili, da se bo vae potisockiat i/.pla&tl<>. Tako ao uboge zaslepljene okolicnne tako ni magistral nave-zali, da v svojem slepeiu zuupanju nijso puznali gada, kterega so eami na prsih greli. In s\> no spregled^jo okolicani, da tiso5i, ktere v mcstno blagajnico placu-jejo, so po doinace receno proe vrzoni. Kajti, za ogromnoStevilo novcev, kteri polnijodenarnieo , mestnega stareSinstva, ta niti smetij no potrosi za okolico. Vftsa samostojnost, okoli^ani je tako dalec podkopana, da jo boste le z veliko zlogo te§ko pridobiti mog'i. Mestni inagistrat si kujo vsako letb nova pmviln, ;>H Sposeboa tooke srojih statut spreminja, in sicer tako, a tern okolici svobodo popolnoma jenilje, in okoli-Los> kako si je magiatrat posebno klobaso spekel po okolici, naj le volitev zupanov v pretres vzamem. - Ako ima kaka obdina znpaoa voliti, volijo obci • narjt tri mo2e in izmej treb izvoljenih voli magi^erat enega. Ta rec ima pa zopet za municipij dobre uas-ledke, kajti v vsaki vasi ima magistrat svoje agente, ki le za magistrat in njegore mameluke delajo, taki ljudje potem priporocajo le take ljudi za volitve, za ktere dobro vedo, da so ku iljeni ali se bodo dali podkupitij oh enem pa navajajo dobrote, ktere teko iz neugas-ljiveg* lahonskega vira mestnega stareSinstva.**) Ob6i- "'" *) Agitacija je vsakemu prosta! Cc delajo lahoni, \ zakaj pa Slovecei rote krizcm drze? UKED. Nsktere opazke ruskega profesorja. Spisal prof. J* Bandonin «ie Conrlenay. (Nadaljevanje.) Najvecjo intelligencijo nasel sem v vipavaki dolini, cesar uzrok je dobro stanje Sol, citalnic in cest. Pa tudi v drngth okoMcah splosna omika ljadatva stoji dasta visoko, cei. v takih gorjanskih lukajab, kakor n. pr, Sfcrz&ce, razne vasice cerkljanske okolice i t.p. — Mogoden faktor razsirjmja om ke so povsod te osebe, katere ysled lastuih jim opravrf ali pa vsled revsc;:ie ne scdijo zmerom dom t, ainpak nioraj<> hoditi okoh po svetu, pri demer imajo pri'oznost videti in opazuvati mnogo zanimivcga in potem popisavati doma to, kar so videli. Potov-anje veliko izobrazaje vsacega clovcka. Mej gorjani jo povsod veliko lepth glasov, to je veliko dobrih pevcev in pevkiuj, akoravno nabajajo se podobni taleoti in 3posobaosti tu li na planjavah in v doliaab. Mej drugim, na primer, prebivalci gori§kega NemSkega Rnbi;. StrziSc* in Podbrda fc;kj lepo pojo, da v njih ccrkvah tiij potreba orgelj, ker lepo petjo izvrstno nadomestoje vsake orglje. Vie popreje (glej odd. I, II, IX) omenjai sem ne-ktere posebne talente za petje ah pj za druge utiet nosti in znanstva. Tnkaj naj bo Sis to-le: . ' Vedkfat v tej ali pa oaej priprosti kmetski hi§i mogel sem vesti jako prijetni razgovor, ki me je veliko bolje zanimal in veseld, neg> mnagi g»spjd;M razgo-?ori. Pri tej pnloznosti obcudoval sem listroumuost ia primorno ob§irna znanja kmetov in kroetic; katfri ta ayoja ^ znanja so priobdali pohlevno ia brez ;ba-Iw%. Se ve^ da to bi nebilo mogode brez prirojene narji volijo tri in magistrat potem etfega, kteri je go-tovo njih baxv«\ in tako se bo zgodilo tatfi zdaj na Obdini. XKonee prVt.J dPoliticni gregled. ___o„^_ jo imele 12. t. m. zadnje seje. Ogersla (&legaeij» se jo ndala aTstrijski zarad po-vikSanja plac sknpBim nradnikom. A zarad olfeh vprasanj se delegacije nijso mogle zediniti, namreg^j zarad naprave Wevudlovib pn§k in pa zarad dovoljenja, svot, katere je bil vojni minister brez sklepa dele-giioye porabil za vojno grnnlco, Tri poslanstw so §ia od ene dolelegacije do toge, pa ote delegai^i se ostali trdotTatai pri sTojeift sklepn. Nazal^ ste stopili delegacy i v skwpm sejor obe delegacy sto priSli polnostevilni in ko je priSIo do glasovanja je bilo na vsaki strain enako 52 glaso?. Ker je wind tega diferenea odprta ostala, je zdaj razvoz-lanje diferonce kroni pripus^eno. 12. t. in. je pa Au'drassy skieoil obo delegacije, zahvalivsi se jima vsaki po&ebej v imenn cesarja za veliko pozrtovalnost in od strani vlade za skazano zanpanje, naznanivsi jima ob enem, da jo cesar potrdil enake sklepc delegacy. Pa o razsodkn glede" diference je Andrassy raoRal, kar kazo, da boCo vlada to diferenco se na-dalje odprto pnstiti, saj tako lehko stori, kar hoce. V Iijnbljani je bila ¦>. t. m. konferenca za-roljo priprav za direktne volitve, pii kateri so se ndelezili narodni kranjski poslanci, odbor pol. dmStva „Slovenijafc, centralni volilui za odbor vse slovenske pokrajne in zastopniki politiSno-katoliskib druStev. .Kakor smo uze zadnjikrat prerokovali, dosegla se je popolna odtnost glede" sknpnega postopanja pri di» lektnib volitvah; izvolil se je izvrsevalni odbor 12 ndov, kateri bode vodil volitveno agitacijo samo na Kranjskom. Slovonski centralni volilni odbor, ki je po treh udib tudi v izvrsovalnein odboru za Kra-njsko zastopan, pa bodo svoje glavno delovanjo obraf5al He posebno^ n» nekranjske slovenske volilne okraje, zlasti za Stajersko in Primorsko. Ta centralni odbor je sestavljon iz 7 ljnbljanskih in 54 unanjib udov, med katerim jib je 5 za Gorisko in 3 za Trst. Poljski de2. poslanci so imeli 10. t. m. kon-ferenco zarad direktnih volitvij; ker je bilo mnogo predlogov za nacin agitacijo, so zbrani izro&ii vse nasvete odseku 5. ndov, da se posvctnje in najbo-ljsi nasvetnje prihodnji konferenci. Sploh se na Poljskom zdaj mnozi federalisticna stranka. Dalmatinska izdajalska petorica Banilo, Ljnbisa in drugi zedinil: so se zdaj se sovrazno italijansko-birokraticr *anko; zgnbili so tedaj nze vsak 5nt za Cast in fou naravnost proti narodu postopajo, ki jih jo izvolil. pameti id sposobnosti khko si prisvojevati razlicnc znaoosti. 0 veliki sposobnosti za jczike govoril sem popreje. (glej odd. XIII.) Ravno tako omenjai sem nze nektere zoamemte samorodne Hogviste (jezikoslovee) (odd. I. i. dr.) In sicer nijso to samo tingvisti v prakticnem po-menu, to je, da imajo posebni talent za to, da b: si prisvojevali razne jezike in je nroo govorili, auipak tudi teoreti&ni jezikoslovci, samoatalni iziskovatelji je-zika samostalm gramatiki. Ce bi ti mozje imeli pri-loznost zrtovati (posvetiti) se znanstvu. postali bi brez vsake dvombe zoameniti jezikoslovci. Pod tisto kate-gonjo spadajo tudi te osebe obeh spolov, katere so bile v statm zasiopiti nartien mojega potovanja, in sicer zastupiti ga veliko bolje, nego nekteri ve6 ali manje izfiolani gospodje. Gotovo je itevilo takih indi-viduvov iz Ijudstva jako neyelikoy pa vendar veliko vecje, nogo sem se mogel nadejati. Slednjic ne morem zamol6a«i tnkaj ene uteSiteljoe prikazoi: to j« dosta veliko stevilo dooeskov za slovensko dijalektologijo, katere dobivam ne samo od dijakov, ampak tudi od kmetskib fantov in mozev, ki vedkrat nijso bili v no-beni Soli, razen ljudske (narodne). Yecina iz poslanih ineni doneskov je zapisana skoro L polno. znanstveno uatangnostjo, kar dokazuje veliko ostrost nba in tako rekoc znanstveni, jezikostovni obfiutek doticndi nabira-teljev (glej poslana v 5tev. 42. in 49. I. 1872. in v §t. 4, 6, 8 in 15. 1. 1873 „Soce«. Bazvitje Citalnic daja zmerom pri'oznost odkrivatt nove laieote in sposobnosti za gledaliScno igro, zi jar-no govorjenje, za petje i.t.p. Razen talentov te hnie se najdo tu i tarn font alt pa deklica, ki te vadi v poeticnem tvorjenji in pi$e dosta lepe pesniee. Vse J to apada pod kategorjo umetuiSkib talentov. Mej ustavoverci je nastala velika needinost; mJadi so izvolili za direktne volitve posebon wn-tralni komite* in- skienili, da centralni odbor nebode postavljal kandidatov, ampak da se to pripusti de-zelnim odborom. Predsednik centralnega odbora dr. [JGopp, je posetno zabavljal fiez wNeue freie Presse" in njene kornmpirane privrzence. Mladini ustavo-vercem gre po glavi ravnanje starih pri koncesijah itd.; oni pravijo, da bodo stari s takim ravnanjem vso stranko pokopali. Dnnajska velikanska borsna kriza jo tudi de-loma nasledek gospodovanja ustavovercev; "dunajska borsa je bila zmerom desna roka ustavovercev in Chabrus, s katerim so ustavoverci na Ceskem cn-deze delali, ima tndi svoje korenine v dunajski ^fsi. O.tej va&ii reei govorimo na drngem mestu obirno; samo toliko omenimo, da ustavoverci ne bodo samo svoje stranke, ampak tudi Avstrijo rau-dili, <5e merodajni krogi se kaj casa ne sprevidijo nevarnosti. Nedavuo je pridla na svitlo v Miiuuu neka brosura pod imonom: „Italia esposta agli Italiani por Libero JLiberi*, Roma 1873, v kateri dokazuje nok italijanski prenapetnez, da Itaiija je sicer na* rejena, pa ne dovrsena, da Itaiija potrebnje Se Trsta, fetre, Mmacije, Goricn, Trieuta; k cel6 1[3 del Kranjske do hlizo Ljubljtme in joini del Koroske, do katerih deM bode Italiji poma^ala Pruska. Pi* satelj te brosure je stra§en nttvedne?,, ker na enem mestu pravi, da precej za Beljakom je Gradec, na dmgem zopet, da samo do blizo Ljnbljane trta rase in ne vise, da to znaci ital. znacuj zomljo iri soluca. Konecno pravi, da je dobil v vseb okrajnab itali-janskih,' katere so se pod tujim .jarmom, najver? podporo za svoje izvrstno delo. Prenumeriralo so jih jena Gorigkem 230 (pohalinov), v Trstu 391, v Istri 378 in na juznem Tiroljskem 672. Mi o tej blodanji recemo, da to g'rozdje je prevwoko za Italijo, da Busija nikoli ne bi odstopila Italiji Adrije, in da Itaiija mora gledati, da to ohrani, kar ima. Tukaj na Goriskoni ima Itaiija najmanje simpatij, morda samo 230 iu no veL, ker nasi Purlanje bolje 6rtijo Italijo, nogo Se Slovenci iu ce tudi Avstrija razpade, bomo, co ne v slovanski dr-2avi, zmerom poprej pod nemSkim, nego pod ital jarmon. ,_^^ Razne vesti. (iftnri) je 9. t. m. g. baron Anton Zois vLju-bljani. Pokojmk je bil blag clovek i vrl narodnjak, ter je slovemtvo duSevoo i matenjalno podpiral.' 'Prmod-njic vec o njem. («imh) bomo pocasi na vse odgovorili; za zdaj ima zadosti, da mu vrLemo eno kost, ktero naj ta tcden gloda. i) fiSt U *'7 14* rt.© ' ,m:M Iv*i|)l Ravno tako pod kategoijo umetniskih talentov in sposobnostij spadajo izurjeni pripovodovalci in sploh ljudje, ki znajo na pamet veliko pravijic, posnij i. dr. t. p. plodov ljudstvene faotazije, ljudstveuo stvarjavnc modi. Podobni talenti se dajo opazovati uze v otrocjib letib Tako, mej drugim, nasel sem v cerkljanskem Ceple&u 4 leta staro punco se znamenitim spominom in z izvrstnimi pripovedovalskimi sposobnostmi sploh. O najinienitnisih pripovedovalch vecje starosti deloma govortl sem uie v poprejsnjih oddelkib, deloma pa bom govoril v XXIV oddelku teh mojih opazek. XXIII. V st. 90. nSlovenskega Naroda* 1. 1872. razloid sem uzroke, vsled katerih je potreba zapisavati pri vsaki pravljici, pesni i. t. p. ime, priimek, starost, opravilo in rojstveni kraj pripovedo\alca. Rojstveni kraj je nujno potrebno zuati zavoljo dijalekta dane pravljice itp., vse pa druge osebne okoljscine prvic zarad tega, ker vsak pripovedovalec sprcmenjuje na-vadno po svoje to, kar prjpoveduje, in to spremenje-vanje je odvtsno namrec od teh osebnib okolj§6in (starosti, spola, opravka i:p.), drugic pa veckrat se zgodi, da ali sam nabiratelj (kakor v tem slucaji jaz) ali pA kak drugi strokovnjak uajde v tem ali onem kosu ne-kaj dvomljtvega ali pa nezastopljivega ter bi rad po-resnicil to s poraocjo izvirnega pripoyedovalca, tretjic pa se jemlje ozir na prihodnie nabiratelje, in izisko-vatelj»% ki, ce se kedaj pridejo v tiste kraje, bodo imeli veliko oblajsano svoje opravilo, ako bodo znali, kamo in h kakim osebam se obrniti. Navadno se vec ali manje omikani ljudje veselijo, ako so zunoi dale6 po svetu, ter radi hocejo pridobiti si na ta nacm neko i.m«Ditu$o ljudatvo tako odiral, kakor nekedo driigrfakobhlhi posloval namesto v al>-venskem j-z.ku navadno v neinSkem ali italijanskliu iu • tew prepohlithno ustrezal dotiemm oblastuijam, kakor nekedo drugi; ako bi bil svoj plaSc tako po politid-nib vetrovih sukal, kakor isti nekedo drugi: bizd;ij bo ve, da na mebkejih hlazinab Bedel, nego jib more pri-eakovati od ljud-ke hvaleznosti. Morda bi dan danes irael tudi svojo lrifio v Gorki in bi se vozaril a parorti lastnib koiijsCev, katerib In mu niti ne tiebalo proda-jati, kakor nekomu drugemu. (u Vritvi«»n»t<»;f patriarb in kardinal beneSki, so jo v ponodeljok pripeljal v Gorico obiskat naSega nadskofa, ki ga je Sol jfakat •¦ na kolodvor, kder so jo g. kordinalu poklonil tudi odbor ital. kat. druzbo gorifike, G. dr. Doljak je svitlega nadskofovega gosta kleee ogo-voril. Dr. Tonkli-ja to pot nijsrno Se videli na 'kolodvo* m. (%mUe\\*Ui lef) v ministerstvu za poduk, g. F|<1-le.r, jo iiilcnj in jo vc'oraj obiskal realko; mendti proiskuje; ta je vso rts, kar je Vreeko poroCal. (ftoiiniki pozor!) Tistim gg. narofnikom, ki so pa naro&nini do konea junija t I. kaj dolzni, snio za-pisali dotiSni dolg z rudecilom na adreso in jib prosi-mo, da blagovolijo svoj dolg poravnati prod ko mogofco. tlpravni^tvo -Soee*. Kmetijske i irgovske vesti. (»Hii»j4k» ban*.) Ko suio pred 5. meseci v 0. in 4. htev. prmesh ilauek: flNij vse z'.ato, kar se svet.* in v ti*tem se zivimi besedanii paz'jako temnimi bur-vami narisali iirmncno atunje Avstrijp, je morda inar-sikedo rekfl, da budic vendar nij tako era, kukor ga inojih pripovedovalcev je bilo popolnoma nasprotno. Nekteri izracj njib so se bali, da bi jib ne popisa), da hi ne prisli v „cajtt»ngeu. — To so bdi §e najbolje omikani. Najhuje zarobljeni pa so imeli vclik strab vsled vraze, da se ua ta nacin podpi§ejo hudveu ter zgnbijo duso. Toda, kakor eno, tako tudi in drugojo bilo dosta redko. Najnavaduigi u/rok tegi nasproto-vanjn, da bi ne zap;saval nnen, je bil ncki neodloceD, laznjiv strab, o kaUrera doticcn individuumy'sam nij 2nal povedati, zakaj ga ima, splob strab pred pisanim, stfab pred javnostjo. Vsemu temu irj mogo^e se duditi, ker nij tako davno, kedar slovensko Ijudstvo z drugimi evropBkimi ljudstvi vred se je nabajalo v stanji suznjev, popolnoma < dTisnih ali od grasuakov, ali od uradmkov ali pa od kukib drugib tlhciteljev. Trikazanje se biri6a itp. uz-rokttjc se dan danasnji sploSno tresenje se ol stiahu. — Znano jo pa, da vsaka suznost vle^e za soboj pri-zadevanje, slepariti zatirajoco rao^-, in navado, dtdati vse na* skrivnem; kajii b»g ve, ali celo za popolnoma nedolisno dejanje ne bodo nas kazuovuli ah pa vaaj vsilili nove davke (kar sicer je skoro vse eno: novi davek se stalisua tega, ki ga mora placevf\ti, nc raz-lofiuje se veiiko od globe). Prisel sem bil v eno hiio v Deguujah na Gorenj-skem ter sent i>a§el le samo gospodtojo, ker gospodar je bil §ol iskat zasluzka. Zacol sent se vazgovarjati z gospodinjo, in mej drugim sem jo vprasul: „ Ali se tudi pri vas pravi, da je krava breja?" — „Na§a krava nij breja» je zvrglaaT se je glasil odgovor. Gotovo je ttisMa revcica, da seio prisel z namenom poizvedett stanje zivine in potem naloziti daVek na bodoSega draayyana kravje^a plemena. "Ainpri takem straBu Ijudstva pred vsako javnostjo jo mogo6e -govoriti o resnidni svobodi- in Bamo-stainem razvoju. ne vein, ker. to nij moja specijalnoat. V) 4,rJ p*^fa^2^ty«--» je „So6aM naslikala, A kedor se danes ozre na du-najsko/borso, se bode preprical, da rcdi se slabaestoje, da nij bilo potreba voj*ke kakor smo mi rekli, ampak da je propad uza tukuj v tem, ko j • duagska cantra-Iistidna s/ojat ravno nameujena vesoljuomu svetu. na Dunaji izkazavati tnogocaost: in razcvit Avstrije. Da morajo b.ti av^tnjske fi;.aucne razmere jako slabe, je dokaz to, k.i nij bilo mqgode zavleci vebkanske kriza tsaj za toliko casa, da mine razstava, dasiravno jebilo merodajnim krogom gotovo dosta mari za to, da se letos na Du<»:iji tujeem pokaze finnnfiai in obrtnijski napredek Avstrije, ue pa puliiost ju plesiioba vse dr-zavne stavbe. Kaj si mora misliti tujec, inostranec, ki je sodil Avatrijo ijo „Neue freie Presse*, ko pride na Uunaj k r.,zstavi in viili, da prvid razsUiva nij §e do-vrSena i»i «ja vlada splah zmesujava v njeoih prostorib; da drug.c dunajski wsviudfl" ne:na mpj, ker je press-nil vse kroge, ol baukirji do zadnjaga kremarja in se tretjic piepriu^z Lstnimloom,dtije vse ono, kar je tsui o.vehkanskem impredku Avstrije na niatorijahutm polji, seme onega sadu, kateri je dozorol to dni na dunajski borsi, Bogme, tujec iz Uuuaja vrateo se, bo nesel se soboj prepr»6anje, da v Avstriji nij vse zlato, kar se sveti, in potem bo sodil tudi naSe politique razmere in strauko. katera ima danes razmere v rokab. Urzav-nopravna opozicij* pa smo reei, da je ona straukauze sprejela en del svojega placila in to ob easu, ko je ravno botela babati se pred celim svutom, da je ona tista, ki je Avstnjo povzdiguila do tako visoke stopnj«», Za to slavo pai ue zavidamo ustavovercev. Kako je ta stranka od Giskrove dobe sem zlora-bila drzavno mo6 v korist zepov svojib privrzeacev, jo uze obce znano; privrzonci te strauke so bdi tisti, ki so upotrebovali razuo konceBij.*, da 9<> se z njimi ubo« gauli »u denar v ivoje roke vabdi in ravno' ta veli-kanski upliv na deaarue moci Avstrije in Cbabrus obdrzal jib je toliko casa na krmiln, kajti kedo ne ve, da so glavni pokrovitelji ustavovercev vecinoma fi-nanoui baroui in taki mozj<», ki pjsojevajo svoja visoka imeiia za dobro plauilo. To hropeneujo po hitrvm bo-gastvu prosmilo je kma|.> razne kroge iu posohno na Dunaji smo videli, kako so lunke rastle kakor gob?, tako da zadnji cas so l.ili iwtunovntki uze v /.udregali zaradi imen, kakor nam kufcej'* borsni Itstf, v katerib eitamo u^.o prav sninsua in cudno sestavljena inioria. Kakor je bdo v xgoraj omeiyonom Llanku v ». Atov. „Soi5ew rt'ueno, intanovdo se je lota 1872. v Avstriji 161 raznib zavodov na akcije, ti zavodi so skupaj prtdstavljali kapital oJ HCV/^ railjouov goM. A kje se ji!^ vzel vos ta ogrom mi dunar, bo marsikodo vpra-M, he ietrtuu ouogi dwiara nij bila uloieni, ampak •novulo se je le nt krudu;, akcije novjSib bank za-8tavile so se pri starejsih in te starojSi bmke so jih prodaj-*le, ce le mogode po viSji ceni, kakor so bile sredne, tako ua priiiko so se prodajale akcije dunajske f>Maklurbauka, katere so prav za prav iinelo notranje. vrednosti samo 80 fl. ker se je samo toliko nauje upk-valo, po f. 2G0, in to se pred ouim mesecem. Danes ce to akcije po f. 170 dob.vajo in ker jih noben noee kupiti, bodo najbrze se nizo padle, ker omenjena b inka nema nobene prave podlage, ampak dela lena dobic>k z borznuni papnj<. Euakib bank je na Dunaji vse polno in danos stoje kurzi njib deluic vsi za 100 in se vee gld. niz", nego so stali pred eaim mesecem. Gorje tedaj po-sestuikom t^kib papiijev, se buje gorje (pa borsnim igralcem. Ti zadnji namrec ne plaoajo akoj precoj, ampak delajo pogodbe z bankutn*, di b)do kesnejf, morda cez 1 mesec akcije vzeli po domenjeni ceni; postavimo: nekdd bi se bd pogolil zeno banko, da bo Cez 1 mesec prejel 100 deluic kakc bauke po cehi o 1 200 gold., on naturec spekulira na !o, da bodo akcije mej tem cusom zrastle in da bo iep dobicek mu.'eiiil pa nic denaria zm to uc potrosil. Akcije pa pad jo iu so vredneie 160 gld., pride ca*t ko jib je treba reS.ti, ali pi placati differeuco (razlocek na ceui) Pri tern vzgledu bi bil razlocek 100 gold, pri vsaki akciji in igralec mora placati pri 100 akoijah 10,009 gold, difference. Zdaj pa misbte si igralca, ki se po-go li za 1000 in ve6 akcij, kakor jih je dosta na Dunaji in imeli bo*te zapopadek neizmer.ih zgab in na-enkratiuga obabozanja bogatih druzro. Nhj §< tukaj dostavimo, da tudi bank« vdasih nemajo v zalogi akcij. katere tako prod:*jajo, ampak da se splob pogodijo,da bodo prejele ali pa i/placale razlocek na kurzu, potem srao citateljeui predocili, kaj je prav za prav tako zvani *Differe»zgesdaaftu, o katerera se tako pogosto-tna slisi. Na Dunaji so se ustanovile tudi take ba^ike, katerib pocetniki so precej podpisali vse akcije, vcasih zavec miijonov gold., dasiravno vsi sknp nijso imeli toliko premoienja, da bi pokrili deseti del poipisanib delnic. Se predno je zacela banka kako poslovanje, vrgli so delnice na borso ter jib prodnjali po 20,30% drazje od njih nominalnc vrednosti in zaslepljeiii Ijndje so jih kupovali samo zato, kor so bile tako visoke v kurzu. Ustanovitelji so pa s tako spekttlicij >, katero smennjijo borzijanci „Smdikatfc (ce kaka banka pre-vzatnb prodajo 1 noyih akcij se tudi pravi, da j^ pre -vzeia ^Siudikut5*) dobili, a niti krajcarja ne uplacav§i oeizm«rnos ddsta defcara, to je 30 gld. od vsake akcije po 100 gld. noraiaalne vrednosti. Iz tega je wzvid-Ijito, da^~fo u|lanovlj"enJQ noylh'.TuqNT- Iepp ^redsjvd do hitrega bogastva in nij se cuditi, da mej nstanovitelji takih bank Sitamo imena visokib rodbin, bivlih mini* strov in sploh vse ustavoverne mogotce. A zdaj bo se marsikedo poprasal, kako pa nastane to, da.ti -borsni papirji tako naenkrat «ez^ nod zgube polovico svoje vreduosti ? To nastane prav lebko in sicer zato, kevvedma teh papirjev nema druge zavar-souio nego kredit v«likih bankirjev in bank. Ko bi imele vse ak«ije kako realno in sicer nominelni. vrednosti primeruo podlago, to je, kobisenanagalena isti-i.ito premozenje, ne bi bilo t*ga mogode, tako pa je, kukor Intro moden bankir, ah nucna banka takih papirjev nice vefi dr2ati v hrani ali v zastavi. Zadnja prekucijh na dunajski borsi aeje najbrle zgodila .zato, ker so ua§i in nemSki veliki bankirji mod no ude^eni pri francoskera posojiiu; na te baukirja je Irancoska vlnda trasirala menjice; ker pa je zapadel \. t. m. vtjlik obrt.k francoske vojskine odSkodnine, katero mora Fiancuska ttt>inLki placati (menda coz 1500 miijonov frnnkoy), in ker so tedaj zapadle tudi na ta znesek nazivajo6« s« francoske tratn na avstrijsko in neraSke baukirje in k«r NeinSka diiuva nij hotela ve6 m pla-cilo sprejati meujio na Londoi', kakor navadno, ampak je tirjala deuar, so morali vsi bankirji nemikira ceaftr-skim denarnicam lu-izmornega denara placati, tako da so bipoma skoro brez cveuku ostali, Pri takem ^olo» zoji se ,io najbrze pnmerilo, da jo prisel kuk pORrtthik akcij b kuki banki in da jo bote! prodati svoje ptt-pirje; a banka v denarui zadre?i mu nij botela ^ponu-jati dosta za nje in tudi mu n j botela posoditi denara proti zastavi papirjev, takib bank :n ponujalcev pa je veH na borsi; to so Intro z»e, vse prihiti in lvo6o pro-dajai, a banko nemajo denara da bi jih kupovftle in tak.» nij mogoco prodajnti papirjev, nego no prav nizki ceui, in kaki^ne se po uobem ceni ne, vlcUr>,i>padejo, manjso banko in borsni igralci falirajo eden za drtig^m m godijo se take sceno, kakor so se godile te dni Da Dunaji. V casib j* pa tudi mogofio, da se moene banko in bankirji pogovoro mej soboj, da bodo odpovodult BMta-ve akcu in d.t splob ne iiotio kupovali nokterib papirjev ; p.item nastane ruvno taka kri/a in zgube bo veil* Ice. Tako r.ivnajo ritmm'ni uutudorji za to, da Bi vse one papirje po uizki com prisvoj6 in da potem ko zo-pet nHto, pri uj.h dosta dobu. - Tako ruvnanjo je pa prav lubko, kJer jo toliko nopokritib papirjev, kaicdr v Avstriji; vsaka najmanjii sapn je nevarnit in fie celo pride d<> voj^ke, kam pototn z vsun tem domisljivlm blagomV Iz receucga pa smo razvideli, da Avstrija je mocuo oJvisiia od nemskega kapitala; kakor hitro so lU^mavkn zljubi, pa lel>koro6e: „Obola In Dog znn, Le nij on hotel Avstrije biamirati ravno ob easu vazstftve ter je svetu pokazati v svoji nagosti. Taka je tedaj papunuta nasa mogocnost, katero so ustvavili ustavo-vercil Kaj se je vse godilo na dunajski borsi pre te ceni teden, nij mogoce tako v kratkem popisati, naj samo omenimo, da sejevrsila popolna rabuka; nekteri ljudje, ki so pri borsni igri zaigrali celo premo^enje, so pla-kali kakor otioci, nekdo jo sko«5it v Donavi, drugi se je ustrelil, tretji je ubezal; na borsi so neka|g,ri kleli velike binknje, niiuistre in ljudi hiijtk»U k whju-ki in vstaji, dva financna barona sta bi'av veliki neVar-nosfi in sta kowaj peto odaesla, iz k.-atka: bil* je na Duuaji in je Se taka zmesnjava, da je bila .bprsa, en dan saprta in da Se mj mogofie presoditi vseh za-lostmh nasledkov sedanje krize. Do pret. sabote bo znaSale zgube cez 200 miijonov gold, in do daii's so §e vzo gotovo jako n.irastle (morda celo do 400 milj.). Nij se pozaati, ali bo imela kriza tudi dosta upliva na trgovstvo; nekoliko g«)tavo, ker se je trgpvstvo moCno zaplelo v boran'e spekulacijc, kar je naravno. Naj i|*-ciajajo fie trgovoi falirati,pabomi viddi iu ob(5utiliob-6no nesreco po ctdi Avstr.ji, katera bo zadela dosta: reveLev, ki so celi cas svojega zivenja pridno delaU'in atedili. Ker se je ravno tega mocno bati, je zadela zdaj vlada premisljevati, kako bi se kriza ustavi'a. Bila so posvetovanji v fiuan6a^m ministerstvu, pii katerib so bili navzocni vsi veliki htnkirji in ravnatelji vebkih bank; sklenilo se je aajpreje, da drzava po$odi 3 mi-Ijone, drugi baukirji iu bmke vsega skup pa 17 milj. gold.; s tem denirjem so bode po3oje»falo oa papirje^ ali, kakor bowijanec pravi, jemali S3 bode papirji v . br,mo (Kostnebm mi.) A dozdaj se je v*« toliko oglar ailo takih, ki hocejo zastaviti svoje papirje, da bo on.h 20 mdjonov kakor lacnemn volku tna zemlja, in kaj potem? No, ministerstvo uze tudi to vidi in ho6p poprijeti skrijno sredstvo: sklenilo je baje, da hoce suspend rati „Bankakto°, to je: pogodbo- z narodnp banko, vslcd katere mora imeti zmerom toliko srebra in'druzib vrolnoatij v zakla lu, kolikor je bankovcev v prometu. Ce ministerstvo res izvrsi tak sklop,, potem zamore vlada z>p't dovoliti narodui bnnki, da izda kakih 200, 3)0 miijonov bankovcev, kateri nijs^ z no-beno vreduostjo pokriti in garantirani, k.tkor zj rame-ni driavjjanov in posebao ktnetov. Ali pa bode* tak j razvozljanje krize kredit nase dri-ive.pri inozemstvu zdrzaft, to je §3 le vobko upraSanje. To se ne pravi raka iz trupla izrezati, ruk bo p* taki operacm le se huje l-astel in cez nekoliko casa celo truplo razjel. To so ne pravi ustaviti Bsviiidel«, ampak podaj-iti.-ma novo hranQjiiAdi se, kakor..bLsa.hotela bolezen le zavlefii, iiikakor ^ odstraniti, kajti v ohrano* jewati bote* akcije nij nikoli dobuSek, ampak gotov zgubicek. Ce se torej red za zdai tudi nekohko ustavi, nad Avstrijo bo zoierom visel dauaoklejev mec, kateri botoliko gotovej-§e padel, ce bo ona centralisticna klika §e dolgo go-spodovala in ce se ne bo ob pravem casu zaprla pot demoralizaeiji. Nad ono svojatjo pa opozicija uze da-nes praznuje mowlicno zmigo io gotovo bi jo prazno-vala z veseljein, da ne bi slo tudi za kozo ra/.nim ay-str. narodom priljubijene Avstrije. Morda pa prspelje ravno zadoja nesreca inerodajno krogo k spozuanju, v katerem taboru je Avstrija. Za danes smo hoteh svojmi bralcem samo predo-eiti, kako dalec jo uze prisla bolezen; vsak bode iz tega wzvidei, da je zadaji cas, da se krene na bo-lj§o in zdvttvo pot, kajti tinancni in poltticiii cSvindeI* v ozki zvezi z dunajsko usiavovesno atampo p#4 v pogubo,-to se zdaj ne da vee tajiti.—•V ostalera se ae enkrat sklicujemo na clavek v 3. 4. s>v. 1. tosnjo BSoee,« (Cena #*c««>nj) na Dunaji je bila zadnje dni po 30 f. cent., socivje pa letos nij v priraeri tako dia-go na Dunaji, ker ga iz Itabje nuiog» duhajfl. (K*4ev« «»«tjelri«r«» «rii*t%«.) Odborov ek-tekutivni odsek je imel te clai sojo, navzofini so bili vsi odsekovci (7) in so pretresovali pravila za sadje-trino druStvo. Zedinil so je odsek v ?sr|i tockah pravil, ki se bodo konecoo uredila. in na cisto spisalu, potem pa bo drugi mesee skiican odbor, da koneono pretresuje pravila in ja potera podpis* s prosnjo na ininisterstvo, da ja poirdi. Kakor se vidi, s<> se odsekovci dela reano poprijeh in nad'ja'i se je usp In. «JTo*») je vtorek pu noei bila okoli Gurice in po-sobwv moCno na zgornjem Furlauskem od Honk do Kor-joina,; Skoda je se preeejsnu; sp'.oh iinamo htos euduo uestauc litoo vreme, kar bo najvec skodovaio kavaiir-jem (aviloprejkam); druga letius pri uas se nij hudcga trpela in inarsikaj po zadnjem mrzlcm vremenu poSko-dovanega se Se popravi, co se vreme ustanovi. (I»iin»j«k» Utl%») se uuti tudi v Gorici j nekteri tukajani trgovci posebno tukajstia aristokracija je igra-la na borai ,n mora zdaj veiikanskoj diference placova-ti; tako na pr. je zgubil en aam grof 70,000 gold, en doktor 35.000 gold, drugi visoki gospodje po 20 do 40.000 gold.; tako da vsa diferenca v Gorici zna^a nad 7s miljona; ali nij to veliko za malo Goricu V V . Gradcu je menda tudi velika diferenca, kc tain kakor pri no8 /ivi innogc visokili penzijoui3tov in i'idi se iz tega, da ti gospodje so tudi v zvezi z borzijanri ,* pa kaj ne bi bili, saj so vecmoraa cisti nsfavoverci. „Narodtia Sola/' DohodM m strosJci gorishega porerjmW-m. Dob.i Str. Dan a. i k, ja. i is, 1873 I'o racunu 21. aprila ,]e ostaJo. . 171 3a __ _ 24.apr. G. Hribarja nciteiju nu gonski vad- nici za uboge solarje dal . . . - 11 33 27. „ Iz pnsice v Sezani sprejel . . . 5 _ _ ~_ 30. . Za stiri pn§ice potrosil .... — _ I HO l.maja G. ucitelju Strnadn vKvigkcm kn-pil ter ma izroLil solske tvurine _ 9, 1 i. „ G. u6iteiju v Grgarji dto za . - _. \ 56 I. « G. ucitelju v Podgori dto za . . _ _ 2 l(r 2.. Kupil 6 kljucavnic za pu§ice . . _ _ 1 08 &. „ Vzel iz puSiee pri Lizi v Gorioi . 2 _ _ _ 6. B _ — _ 80 0. , Gospod Tripp v Gorici podanl 5 _ »• . Kupil eno kljudavnico .... _ IR . 9. , Plafial postarine...... _ _ 15 9. „ Iz puSice v goriSki citalnici vzel . T 30 _ »- » Gosp. Ferd. Gatti. dez. solski nad- — zornik v Gorici podaril .... I _ _ 10. . Knpd za hoIo v liencah sol. tvarine «_ 1 10. „ „ „ Sezaiti w _ _ T 63 10. . „ r, 9 L'.kv? (Cornial) _ _ 1 *>3 10. . „ „ Kfinalu _ 1 74 12. , Izrocii g. ucitelju v Skrbini solske _ _ tvarine za........ _ f 50 12. „¦ Izrofiil g. ucitelju v Povirjt p. Sezani _ -. 1 50 13. , Prejel iz ajdovske puSice . . . 3 50 •_> 33- j. Kupil za ajdovsko solo ucil za . . - 3 50 135 13 32 '.a Dohodki v je 35 13 _ Stn>skov 32 97 !- Ted aj ostane se denarja v mojih rnkoh 12 16 I" — OPOMBA: Prosim tiste gospotle, ki imajo puSice rsvojem varytvu, naj po§ljejo denar. ce Rta uie in kedar sploh sta 2 gld. nabrana, da ?e procej kupijo potrobnR redi za solo. Zabvaijujem sp v imonu otrok in njib star§ev vaem dariteljem -in vsakemn, ki se je potrudil za to pocetje. PuSice, v ktere ae oabira denar za narodno solo na Gori§kem, sem do sedaj poslal v aledede kraje: V Lokavee, v Ajdov§6ino, v Tolmin, potem se k Rebku v Gojaeali, v Cerkno, v Eomen, v Doraberg, v Rihen-berk, v Bovec, v Mirno po 1, v Sezano 4, r Gorici je ena v citalnici, dmga pri Lizi. Vseh skupaj je tedaj 16. F Gorki 13. maja 1873* »r. l-*%rlf t. r. J?oi»odiIo oh oheitem zliorn polit. dru&ea Sow r frzani (Konee.) V svojem govoing. I>oljak ra/laga \»tk, kav j¦- posvo-jibdoscdanjdi skosnjah kot tid okrajnega Solskt ga svHo-vahtva ncprilidnega zap&zil ? novih sol^kih postavab in kako naj bi se prenaredilo. Posebno pondarja, da so bremena, kutera nalagajo te postave, protezavna za po^estvo in da bi se a tern gotovo p.>Iaj$ala, ak(» bi w skvb za vzdrzevanjo ^ol pod nazorstvoin visib Soltkih oblastnij prepustila ,)osamozoini ob6intm. Klavzar ngovarja, da so na5e obenn sploh Se preroalo zrele in premalo z»veden*», da bi so jim mo-gla prepnatiti skrb za njihnve sole. On priporo&i, Le mogo<5e, Se veco vzajemaost gied»» sktadauja 5oSskih 8tr«»sk(»v, od sGilaivje in mani «iit bi hl> prav, ako bi d«*Jiliii zbor sklenil posobao pistavo, valid k-it-ew naj bi pladevali pomm*»zni solski okr»ji doklade za Sole samo do noke mejp, n. pr. do 15% k izravirm dav-knin, kar bi bilo vcc\ naj bi pa zalagal de/etrti zafog. l)tikler lie pre$iu»i vse nas> nase ljiulstvo pravo spo-znanje in prepriLanje o koiiati in potrubi dobrib Ijud-bkih sol — jih nikakor ne amemv prepustiti obvunim, ampjk zrtvtijmo rajsij vzrt)emno za-nje in pokaziruo a torn, da n?un jn res vse za narod, evoborlo in omiko. Dr. Lav lie pravi, da bi bilo po njnguvih mialih najbolje, u!:o bi obemu Hume skrbele za solski poslopje, nikakor pa nu za ucittdje in njibove place in pokoj-ninc. Obcinsko denamistvo nij navadno v takcm rcdu, da bi st moglo, kakor se spodobf, sol^ko ostbje vselcj o pravem easit p'afievnti. Neredno plad^vanjo pa pri-zadeva uditeJjem lebko vobko skrb», vstfd kiterih ne morejo svoje tczavne sIu/Jh a tdadno glavo in veseljem opravljati. 0. Mili6 iz Proseka priporoCa spremembe v iol-skih pOHtavah v zmislu g. Ooljakovega govortr, g. Zcga iz Koprive pa polpira Klaviarj^ve nazore. Pri glasovanji se sprejme cnoglasno po odborn nasvetovana .resoulcija, naj so dezelni odbor brez od-loga loti izvrsevanja natoge dane m« od deSolncga zbora v scsiji lanskega lett, vsled katere imt pripra-viti na&rt za prcnaredbo na GcriSkem veljavnib postav za Ijndske Sole. fl koncn priporoCa se g. Klavzar zlo^nost pri pri-bodnjih velevaznib volitvab za drzavni zbor, potem sklene g. predsednik sojo s primernim govorom. Seja je koncala ob & uri zvecer. Poslano. V Gorici If. wajtt. Opozorjen na zadnjo stevilko Glasovo, v kateri so pokrovitelji novega druStva ves avoj zoic izlili na Soco in Socane, naletel sem tudi na nekoliko vrst posve^c-nib nioji malosti. Zares prevee casti za bornega dezelnega uradnika! Pa da ne zgubim prevee besedij, naj se tzpustim koj in meHtum m<*ne zadevajoce kntike. Gospod dopisnik me imenuje nkolovodjo* So^e in dr. Lavrica zraven mene ^figuranta." Zakaj pravi to? -'Ker meridr. L-a po svoiem vatlu in meni, da je m^jhoa duJa, kakor-§na mora biti dopisnik sam. Kedor se je delezil ke-daj naSih zborovib in odborovih sej, kedor je opazoval dr. Lavrida pri naradnem delovanji, kedor ga je videl posebno na sempaskem taboru in na poznejib, ta ve dobro, kedo je kolovodja, kedo je dn§a „Soce* in So-^anov in se mora nehote zanidljivo sm'jati onemu, kateri si zastonj prizadeva stakimi ujedljivimi opazkami v javnem mnenji poni&iti na§ega predsednika. l)a sem bil jaz dvustvonik ftConcordie*. je res, a to §e nij najvefie hudo. Koliko vecji eftekt bi bil do-segel gospod kritikus, ko bi bil v posvecenih predalib Glasovih zabilje^il, da sem moral enkrat leta 1866. zarad Garibaldijevega imena (svet kriz bozji!) v kasarni na „pricuu* prenofievati in da sem so dan danea delalni clan wGbrzer Gesangsverein^-a. To bi me bilo gotovo tako osramotilo, da bi se bil koj skrii 5 seznjev pod zemlio — pred oblicjem Glasovih pa-tronov. In vendar sem se uSteval in se uste?ara §e yedno med dobre Slovenes. Gospod dopisnik se gotovo se spominja, da sem dolgo pred letom 1868. dekiamo-val na odru tolminske ditalnice, od koder me je pri-vabil gosp. dr. Tonkli na odergori§ke aitalnice. Tu sem pogostoma nastopil in porocila o doticoih besedah v flNovicah" in nDomovini* spricujejo, da sem bil uze takrat, 6e ne iskreni Slovenec, gotovo pa priznan slo-veoski deklamator.*) De^elni uradnik sem postal leta 1867, a nikakur ne vslad izsto a iz ftConcordieu, am-pak — jaz as zanaSam vuaj, da zato, ker n.e je slav. dczVlni odbor sposobnega spoznal Hes je, da mi je t«daj§nji olbornik dr. To k!i dolgo mi gal, naj izsto-plm iz „Concordie*, a jaz sfjm se za njegovo migajijc tolko zmenil, kolikor za lanski sueg. V avoji sluzbi aem sicer pokoreu, komar treba, a v svojem privatnem in poLtscuem ziveuji sem dozdaj se vselej Bamostalao postopal, dasiravno ne vediu ua s'vojo korist. V socij-ilnem ziv«uji i» posebno na pleasi, pri petji in drug h zabavah ne spozsiavarn niri v Neincu niti v Itabjinu svuj» ga nasprotaika, zato me lebko vsak dan vidue v drn/.bi s postenmi Nemci in Itnlijani. l'^ko s-m ^pog;d dozdaj, tako bom zanaprej. Man ma houete obsoJiti, da bom hodil vsak dm „nin8 - nana* pet v citalnico, katero ste lotos BGla-sorri* v s'adko spanje zazibaiiV To lehko delam doina. Poslano. Zainj. nGlas-* je v posbinem; „Od levega brega Soce, dne b maja.* svojo pasved^no roko stegnil tor irn-ne podpiian^ga s tern zlasati hotel, da mt* jt«: l.zqiisal m«-j «dniitvenikett bivi**ga veielega ttitdentov-skogadrnstva ^Collegium n octarno*matuti nnmu ua Dunaji; in 2.) da pravi, ka sem jaz to drustvo pod imenoio „uceiija6k» shod" tudi v Gurico za-nesel. Da vsak jasno vidi, kako hudo se je ta icsnico* ljub s tenia dvema lezem i v svoj jezik ugriznil, kon* statujem i pricam; a) Da mjscai bil ntkoli niti ^Inistvonik," niti redni gost imenovane dijasko dni/.b', kar mi je pa to dun danes na dve p'ati z il; prvic za to, ker bi bil po* tern u/.ii ua Dunaji nekaj vec ves<»lih ur in drugic zato, ker bi ..Glas* ne bil irael prilike mene obrekovati i debelo legati, tedaj greSiti, kar m tako avotira mo* zem, kakor je on et comp. presneto slabo poda. Za-i5el a^ra le v tfatih, posebno ob nedeljab, v kremo, ki je bila zbiraiiice nekterim mojih prijAteljet; in tega sem Se dan danes iz vsega irea ve«cl. b) Dallas'* oanutevgoriSkeg*,, nceuja5kega«lioda*,ki seje(glej ,Soco# 7.listodl2.jul.i871)vccme8ecev, (ce m cefo eno leto) pred raojim prihodom v Gorico jeseni 1871. nstanortl'j, meni pripistije, lose mifiistonidi?udno ne zdr; saj je sploh znano, da je imel sedanji „Gla-sov* redacteur en chef kot kaplatt v Kihenberku ti» atikrattako msdene veceropa aladke noeV") da mu niti na misel nij prislo petati se a nisopisjem te/ stikatt po stndentovskih dogodkib miraega i neznanega clove-kn, kteremu je vsa va§a osobna i zapeckarska poltti-ka deveta briga. V Gorici 13. mma 1873. nP.*ss.P . . . •* *J „Kraij Satjivih d«kkmatorjof'* v 6. St. 1. 186S. Vnin \)ra\i „DoBiovin«i" UKKD. *) Osnoval ga j« ^novilki'' dopisnik h 0orice. tVet/. **) (Int^ pftrenthcsiii: Wer Batter auf dem Kopfe trajrt. soil nscht Rtj dio Sonne gehen!) ^*'** II 1 1 M 1 II ADVOKAT JTOSI? Br, BXZIAS jp svojo pwirnico odprl v Trstu, Via nuova Nr. 4. I. nadstropu, t(fc ffMMilnlcci Hdtel «te l« Vtlle. -J.I..I—J 1 1 1 1 Leopold drellct lekar in porodnicar, naznanja p. n. obciastvu, da se je s 1. t. m. preselil na Koron v Bajhoro hiso, drugo nadstropje. Izdavatelj in odgovomi arednik: VIKTOK DOLKNEC. Tiskar: PATEBNOLLI v Goricu