N jegova ana liza je izredno dosledna in se op ira na vrsto že ugo tovljen ih spo­ znanj. A vtor an a liz ira po jav u rb an izac ije z več aspektov: ekonom skega, dem ografskega, p rosto rskega in sociološkega. V zad n ji razp rav i A ntoni Zagoždžon an a liz ira m orfologijo naselij. A vtor se zaveda p reve likega form alizm a že o p rav ljen ih podobnih raziskav, zato se tem u izogne s tem, da v k lju č i v p roučevan je genezo, proces sprem em b, pa tud i in fo rm acije z d rug ih področij, k a te re lahko ugotovim o že iz sam ega sistem a, ko t so npr. fu n k cije naselij. Nalogo je av to r odlično opravil. M onografija o naselb insk ih s tru k tu ra h in procesih gre v sm eri napovedi P. H aggetta , k i je 1. 1967 predvideval, da »bo v n a jb ližn jem d ese tle tju analiza reg ionaln ih sistem ov posta la g lavna tem a geografije« (S. G olachow ski v uvo­ du). D elo p rin aša nov vsebinski p ristop ne samo do p ro u čev an ja procesa u r ­ ban izacije , tem več do celo tnega g led an ja na procese in po jave v prostoru . T udi fo rm alna s tran teži za izpo ln jevan jem sodobnih zahtev po konk retn i, num eričn i op redelitv i elem entov in procesov. O m enjene k v a lite te postav­ lja jo delo v seznam n u jn e lite ra tu re za vsakega p roučevalca naselij. M arijan K lem enčič Bohdan Jatowiecki: Miasto i spoleczne problemy urbanizacji, Šl^ski in- s ty tu t naukow y w K atow icach, W arszaw a 1972 K rakow , str. 302. P roučevan je m est in u rb an izac ije v n a jš iršem pom enu besede je p rav gotovo ena od osredn jih raziskovaln ih tem v geografiji. Proces u rban izac ije je kom pleksen in zap le ten po jav , zato je geograf toliko bolj vesel vsakega dela, k i o sv e tlju je ta po jav z m alo m an j geografske stran i. G lavna značilnost c itiran e k n jig e je v tem, da p resega okvire socioloških p roučevan j m est in procesov u rban izac ije , čep rav jo je nap isal sociolog. A vtor p ri svojem š tu ­ d iju izh a ja iz problem a, ne pa iz ozkega strokovnega pogleda. Močno je opazno av to rjevo sodelovanje z O ddelkom za družbeno geografijo w rociaw - ske U niverze in njegovim vodjem prof. S. G olachow skim . Podnaslov k n jige : »Problem i, teo rije , m etode« govori o teo re tskem znača ju dela, lahko rečemo o učbeniku. V p rvem p og lav ju av to r po d a ja d efin ic ije in po jm e glede u rban izac ije , splošno oznako procesov u rb an izac ije na P oljskem te r m ere u rban izac ije . Posebno zadn ji del pog lav ja je izredno zanim iv in teh ten ; v n jem je p re d ­ s ta v lje n aksiom atičen m odel, s pom očjo k a te reg a lahko ugotav ljam o stopnjo u rb an iz iran o sti in sicer s pom očjo d v an a js tih znakov. P og lav je o p rosto rsko-družben ih koncep tih n aselij je in fo rm ativnega zna­ č a ja in sega na področje u rbanizm a. S eznanja nas z različn im i koncepcijam i idealn ih naselij, od u top is tičn ih idej s redn jevešk ih av to rjev , do p redstav itve n a jb o lj uspele u red itv e m odernih mest. Močno teo re tsk i pom en im a tr e t je poglavje, v ka te rem skuša B. Jatow iecki na osnovi v rs te av to rjev razložiti m estni organizem ko t sistem v sm islu os­ novnih ide j te o rije sistem ov av s trijsk eg a bio loga B erta lan ffy ja . O p rosto ru , k o t posebno važnem elem entu u rban ih naselij, je govora v če trtem poglav ju . A vtor p red s ta v lja različne p rincipe loka lizac ije mest, ek o ­ logijo m esta te r s tru k tu ro m esta ko t tud i de javn ike prem ikov lju d i zno tra j m est. Posebna pozornost je posvečena cliicaški ekološki šoli. V p redzadn jem pog lav ju so p red stav ljen e m etode p ro u čev an ja prostor- sko-družbene s tru k tu re m est in to s form alno-tehnične s tran i ko t tud i z oceno n jihove uporabnosti. Že samo n aš tev an je tr in a js tih m odelov, teo rij in h ipotez bi zavzelo p reveč prostora. O m enim n a j le, da gre za novejše te o rije in večinom a zahodne av to rje . Zadnje pog lav je ob ravnava razm erje d ružben ih ved do p rosto rskega n a ­ črtovan ja . A vtor an a liz ira vlogo posam eznih ved v diagnozi obsto ječega s ta ­ n ja , prognozi, p o s ta v lja n ju odločitev, u rban ističnem p lanu in rea lizaciji p lana. P redstav itev problem ov, te o rij in m etod p ro u čev an ja m est in procesa u rb an izac ije je izredno zahtevno delo, k i zah teva res dobrega s trokovn jaka na tem področju. B. Ja iow ieck i je to delo opravil vzorno. D elo je napisano v preprostem , dostopnem slogu; to v e lja tudi za strokovno n ajb olj za ­ p leten a pog lavja . K njiga povsem u streza podnaslovu in kaže na široko avtor­ jev o razgledanost po tovrstn i strokovni literaturi, posebno kar zadeva m etode proučevan ja . Pri v se j ob ilici u p orab ljen ega grad iva je skozi v se delo opazen av torjev kritičen odnos do uporab ljen ega m ateria la in sposobnost širokega za jetja obravnavane problem atike. Ob m nožici del o u rb an izaciji je B. Jalow ieck i storil to, kar je n a jtežje in najm anj hvaležn o — zbral je v se g lavn e teorije , m etode in prob lem e pro­ u čevan ja m est in procesov u rban izacije in to v zad ovo ljstvo v sak ega prouče­ va lca n aselij. M arijan K lem enčič Zbyszko Chojnicki, Teresa Czyž: Metody taksonomii numerycznej w re- gionalizacji geograficznej, PW N, W arszaw a 1973, str. 103. To drobno kn již ico je del geografov navdušeno sp re je l, d rug i del jo je zviška zavrn il in le m a jh en del jo je sp re je l pasivno. A v to rja sta se lo tila izredno m oderne tem e — p red stav itv e k v an tita tiv n ih m etod, k i so uporabne za reg ionalizacijo . Prof. Z. C hojnicki, v o d ja oddelka za družbeno geografijo na geografskem in štitu tu un iverze v Poznanu, je p rav gotovo ena n a jb o lj »problem atičnih« geografsk ih osebnosti n a P oljskem . N aj m i ne zam eri, če si ga dovolju jem p r im e rja ti s H aggettom ali B erry jem . T. C zyž je n jegova m lajša sod elavka na om enjenem inštitutu . V ečkrat j i je b ilo očitano (najbrž upravičeno), da s kvan tita tivn im i m etodam i zahaja že v form alizem . K njiž ica ni n ik a k rše n »show«, k o t so p ričakovali n ek a te ri geografi. Po besedah av to rjev je n je n cilj »opozoriti na m ožnost upo rabe taksonom skih m etod v reg ionalizaciji« (str. 14). Kot je znano taksonom ija* doživ lja poseben razm ah in uporabo v b iologiji. A v to rja tež ita za tem, da bi form alno s tran m etode p ren esla v geografsko p roučevan je , predvsem v izpeljavo reg ionali­ zacije s pom očjo m atem atičn ih ozirom a o b jek tiv n ih m etod. V ta nam en av ­ to r ja p red s ta v ita v rsto zelo upo rabn ih m etod, sicer že znanih iz geografske lite ra tu re , to re j tu d i že p re izkušen ih in ocenjenih . O bravnavano prob lem atiko lahko razdelim o na dva dela: teoretično- vseb inskega in form alno-tehničnega. V p rvem delu ob ravnava Z. C hojn ick i k lasifikac ijo ko t teo re tičen m odel regionalizacije . D rug i del v sebu je opis postopka reg ionalizac ije s pom očjo taksonom skih metod, te s tiran je reg ionali­ zacije in poskus zd ruž iti hom ogeno in nodalno zasnovane reg ionalizacije. Na koncu je dodan seznam lite ra tu re . P ostopek izvedbe reg ionalizac ije s pom očjo spoznanj taksonom ije je v k ra tk e m n as led n ji: izhodišče za taksonom sko reg ionalizacijo je geografska m a tr ik a in form acij, k je r so zb rane vse m ožne in fo rm acije oz. znaki. Vsi znaki pa niso enako pom em bni in odločilni, zato skušam o v d rug i fazi s pom očjo m etod za redukc ijo kakovostn ih in ko lič insk ih znakov izluščiti samo tiste, k i im ajo v danem prosto ru p rev ladu jočo vlogo. S pom očjo različnili koeficientov (oddaljenosti, zd ruževan ja , ko relacije) ocen ju jem o podobnost izb ran ih znakov v osnovnih p rosto rsk ih enotah. S tem postopkom pridem o do končne faze dela — do g ru p ira n ja in p ro sto rske delitve. V saka reg ionalizac ija , izvedena n a teh osnovah, m ora p ren esti tud i te s tira n je (preizkus), s č im er ugotovim o ali reg ionalizac ija u streza postav ­ ljen im form alno-logičnim pogojem . V ta nam en so na razpolago nek a te re p reizkusne m etode (test lii-kvadra t, ana liza variance, m etoda d iskrim inacije). Nič m anj zanim iv ni p rv i del kn již ice s teoretičn im razg lab ljan jem o reg ionalizac iji v geografiji. D efin ic ija za reg ijo m ora im eti, po m nen ju av to rja , »operativni značaj«, to je , pokazati m ora n a k r ite r ije , k i dovo lju je jo * T aksonom ija je znanstvena panoga o n ačin ih u re ja n ja in delitve raziskovan ih predm etov.