^oštnina plačana v gotovini 'ntkaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7-50Din, za Inozemstvo 20Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu St. W.bbb. Jlova &oba Cena 1 Dln Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ullca št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpi&i glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti Štev. 29. Celje, petek 7. aprila 1933. Leto XV. Jubilejni občni zbor ljubljanske Zveze sloven- skih zadrug v Celju V ponedeljek 3. t. m. se je vršil v Celjskem domu v Celju občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Ljublja- na. Zbor je bil obenem proslava 50- letnice ustanovitve prve zveze za- drug »Zvezc slovenskih posojilnic v Celju«, ki jo je osnoval inž. Mihael Vošnjak, in 25-letnieo ustanovitve Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, s katero se je 1. 1930. združila Za- družna zveza v Celju. Občni zbor, ki so se ga udeležili med drugimi tudi minister g. Ivan Pueelj, narodna po- slanca gg. Ivan Prekoršek in Mrav- ]je ter celjski župan g. dr. Goričan, je vodil predsednik g. Ivan Pipan. Od 341 včlanjenih zadrug je bilo na zboru zastopanih 200. K dvojnemu zadružnemu jubileju sta podala dalj- ši poročili zvezni tajnik gosp. Janko Smodiš in ravnatelj g. Fran Trček. ObCni zbor je soglasno odobril pro- račun za 1. 1933., ki je bil znižan za 50.000 Din na 525.000 Din. Zadruge bodo plačevale 1% čistega dobička v zadružni pomožni sklad. Namesto po- kojnega člana načelstva g. Antona Kašmana je bil izvoljen v rtafcelstvo g. dr. Leopold Boštjančič iz'Maribo- ra. Po živahni razprovi o vprašanju trgovanja s hranilnimi knjižiremi, o razdelivi razpoložljivih denarnih sredstov zveze in o zaščiti kineta jo bila soglasno sprejeta. naslednja re- solucija: 1. Kr. vlada naj poskrbi, da bo U- koj uveljavljen končen zakon o za- Sčiti dolžnikov, ki ne bo kakor se- dan ji enostransko ščitil potrebnc in. nopotrebne, dob re in nevredne, kar vpliva zelo pokvarjajoče na dolžnike in upnike, temveč da bo ščitil samo res potrcbnc in vredne, in to na tak način, da ne bo povzročal upnikom škode ter uničeval javnega in pri- vatnega kredita, 2. Država naj zago- tovi popolno vamost branilnih vlog pri denarnih zavodih in naj uvede strogo nadzorstvo nad vsem denar- ništvom. Zagotovi naj se s sodelova- njem države amortizacija izgub v te- ku daljše dobe, kakor so to storile Amerika, NemCija, Avstrija in Ce- škoslovaSka. 3. Država naj poinaga j vzpostaviti likvidnost (zmožnost pla- ce vanja) denarnih zavodov na ta na- čin, da izda zaCasne bankovce ali bone, kakor so to napravile tudi ne- katere druge države. Da se izogne škodljivi inflaciji in devalvaciji, naj potem sproti odteguje trgu take pa- pirje. 4. K delu naj pokliče gospo- darski svet, ki naj sestavi potrebne SARGOV KALO DO NT pred.logo za preosnovo in pocenitev javne upravo, predvsem pa načrt za j preureditev, odnosno času primer- nejšo organizacijo denarništva in kredita. 5. Javni in napol javni de- narni zavodi naj dajejo kredite vsem pokrajinam v razinerju njihovih po- treb in gospodarske moči, predvsem tudi zadružništvu. G. Naše gospodar- stvo že delj easa najbolj trpi zaradi visoke obrestne mere za kredite. Za- to naj vlada posreduje, da pride do splošnega znižanja obrestnih mer na znosno višino. Javni denarni zavodi pa naj tega procesa ne ovirajo. 7. Zadnje case se dogaja, da država ta- kozvanemu svobodnemu zadružni- štvu ukinja prednosti, novemuu pa jih celo razäirja, ne da bi obstojal za to kak vzrok ali vsaj utemeljitev. Zato pozivamo vlado, da ne dela raz- lik, ki zatirajffiRtaro in preizkušeno, ne da bi se vedelo, če še bo novo sploh obneslo. Donesonpa'-maj ¦ moderno in onotno zadružno zakonodajo, ki bo zatrla samo, kar se ni izkazalo, a podprla preizkušeno, ukoreninjeno in zaslužno. Gostilničarji iz dravske banovine so zborovali CELJE, 7. aprila. V sredo, 5. t. i>i. od 10.30 do U. se je vršil v hotel u »Hubertusu« v Ce- lju izredni obeni zbor Zveze zadrug gostilniSarskih obrti dravske bano- vine v Ljubljani. Občnega zbora se je udeležilo okrog 80 delegatov, ki so zastopali 32 gostilničarskih zadmg. Predsednik Zveze g. Ciril Majcen iz Ljubljane je po otvorivi obCnega zbo- ra })ozdravil predstavnika oblasti, zastopnike tiska in ostale udeležen- co ter se spominjal lani umrlih čla- nov, zlasti člana širšega odbora, in dolgoletnega načelnika gostilnißar- ske zadmge v Logatcu gosp. Ivana Riharja. Po odobritvi zapisnika zadnjega občnega zbora je poročal predsednik g. Majcen o potrebi izpi-emembe tro- šarinskega zakona, o taksah na god- bo v javnih lokalih, o policijski uri, o prosti prodaji vina in šušmarstvu, o točenju vina v gostilnah nabav- ljalnih zadrug in dimgih zadevah. V interesu vseh gostilničarskih za- drug v dravski banovini je, da se včlanijo v skupni banovinski zvezi, v kateri morajo igrati ulogo samo interesi skupnosti, ne pa lokalni in- teresi. Zvezin ravnatelj g. Anton Peteln je v svojem izčrpnem poročilu ome- nil, da se je pričelo redno poslovanje Zvezne uprave letos okrog 15. febru- arja. Izmed 55 gostilničarskih orga- nizacij v dravski banovini se je do- slej včlanilo v Zvezi že 47 zadrug, pričakovati pa je, da bodo sledile še drugo oi'ganizacije. Sedanji troša- rinski zakon je rak-rana našega go- spodarstva in vse gostilničarske or- ganizacije v državi zahtevajo, da se ta zakon novelira. Uvcde naj se tro- šarina na vino od soda» delegatov)» število članov ožjega odbora pa je zvišano od 12 na 14. Na podlagi to izpremembe pravil je bilo izvoljenih nadaljnih 6 delegatov v širši odbor in sicei1 gg. Anton Alt (Velika Nede- Jja), Alojzij Majcen (Pragersko), Još- ko Berlič (Ptuj), Leopold Zore (Krajnska gora), Janko Hodnik (Bo- hinj) in Fran jo Kmet (Ljubljana), v odžji odbor pa gg. Anont Golenko (Sv. Miklavž pri Ormožu) in JoSko Berlič (Ptuj). Zvezno glasilo »Gostilničarski Vestnik« že nekaj časa ni izSlo, ker je imel upravni odbor zelo mnogo posla z organizacijo. »Gostilničarski Vestnik« bo izhajal tudi nadalje pod nadzorstvom Zvezne uprave1. Letna naročnina za nečlane znaša 24 Din. Občni zbor je sprejel predlog ma- riborske gostilničarske zadruge, da se spremeni ime Zveze v »Zvezo združenj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani«. Zadružna Čla- narina se bo pobirala obenom z zvez- no članarino. Občni zbor je z živahnim odobra- vanjem izvolil soustanovitelja bivŠe Zveze gostilničarskih zadrug za ma- SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 15. Moj osel Na Lisci, 947 m visoko, sem po- stavil turistovsko kočo. Da sem ustregel obiskovalcem, sem jo sam oskrboval z živežem. Mnogo težkih tovorov sem spravil na lastnem hrb- tu do koCe. Da bi mi ta posel bil laž- ji, sem sklenil, da si nabavim tovor- nega osla. Marsikam sem torej šel v ogledo za oslom, a nisem ga našel, ki bi mi bil ugajal, no da bi bil pre- drag. Že sem bil namenjen, da se napo- tim tja v Istro, ko izvem, da ima ba- ronica v Samoboru več oslov. Šel sem torej na Hrvatsko z dvema me- šetarjema, prijateljema nadlogarjem in ravnateljem. V gradu smo se po- klonili stari baronici in ji razodeli svojo težnjo. In res smo se pogodili, za Sestnajst forintov mi je prepusti- la čednega sivčka z dolgimi uhlji. Sam sem se z oslom peš vraCaJ, nodelja je bila in cesta polna ljudi. Marsikatero zlobno opazko sem mi- mogrede molCe pogoltnil, kaj sem ho- tel! Tuintam naju je počil na ploščo kak fotograf, no, prav je imel, taka idila se ne vidi vsak dan! V poznem mraku pridem po cesti v Brežice, ko se iz Narodnega doma vsuje na cesto krdelo pivcev, da me vidijo v spremstvu božje živalice. Pograbili so oslička in ga tirali v sobo. Pogostili so naju oba, to je bilo veselega hrupa! A osel je pač osel, odkod bi vzel manire, pa je p&rAo^i! tla! Drugi dan na veCer sva dospela sreCno domov, kjer sem mu določil stan. Dan nato hoCem osla preizkusiti, naložim mu težko vrečo kamenja, pa hajdi, greva! V ravnini je dobro no- sil, a ko se je pricel breg, gor jo, legel je. S silo sem ga spravil spet na no- ge, a je takoj poiskal drevo, ki si je ob njem hotel sneti breme. NekoC vzamem osla v Sevnico, da bi mi tovoi'il vrečo z osemdesetimi kilogrami moko domov. Po ravnem je voljno hodil, a ko dospeva v breg, leže in stoče. Prebrisan jo bil bolj nego jaz, ki sem moral zdaj sam no- si ti tovor. V tern položaju me opazi- jo splavarji s Save, kriče mi s spla- vov: »Glejte očeta s sinom!« Vrnil sem jim: »Tale tovarišija mi je častnejša nego bi mi bila vaša!« Imel sem sicer sena in detelje za osla, a v predolgi zimi mi je vsega zmanjkalo. Pa sem ga dal kmetu v rejo in v tbplejši hiev. Ko mine par tednov, obižčem živa- lico in se čudim. SivČek jo imel na levi strani kakor klobuk veliko kilo in ves grivast, mršav je bil, revež. Kmet mi je reč pojasnil, da se je šel bedak skušat z volom in je pač na- stradal. In sit je bil paC malokdaj. Zasm'ilil so mi je, vzel sem ga spet s seboj, saj jo bila pomlad tu. Pono- či sem ga naganjal v deteljo k soso- dom, da ni bil lacen. Bula pa mu je rasla, skrbela me je že. Vstopim nekega jutra v stajo, pa zagledam oslovski par! Radostno sem pozdravil prirastek. Osel namreö sploh ni bil osel, nego oslica! Odtod mrSavost in izrastek, ki je zdaj na- nagloma izginil. Z mladim osličkom pa sem imel mnogo veselja, najmionejža živalica je bil. A zdaj je stara oslica tudi v breg rada nosila tovore in podkoval sem jo. , NekoC sem bil z obema v Sevnici, I pa me zagleda graSCak in pokliče. I Živalici sta mu ugajali, z osliCkom je hotel razvesoliti otroke. Zediniva se v prodaji in sem prejel za oslov- ski par trideset forintov in sodček piva. Tako sem se s pridom rešil osliö- kov, tovore na Lisco pa sem odslej seveda nosil spet sam. Stran 2. »Nova Doba« 7. IV. 1933. Stev. 29. riborsko oblast v Celju gosp. Draga Bernardija v Celju v priznanje nje- govih zaslug za gostilničarstvo za eastnega člana Zveze. Pri slučajnostih jo bilo sklonjeno, naj prosi Zveza bansko upravo za energične ukrepe, da se odpravi krošnjarjenje z vinom. Zvezna upra- va bo poslala ininistrstvu financ ter ministrstvu za trgovino in industri- jo resolucijo glede prerigoroznega izterjevanja davkov. Uprava bo pro- si la. prometno ministrstvo, da hi do- volilo udeležencem prihodnjega obC- nega zbora Zveze polovično vožnjo. Prihodnji občni zbor se bo vršil v Mariboru. Zborovanje je poteklo vseskozi stvarno in v najlepšem soglasju za- stopnikov gostilničarstva iz vse dravske banovine. Zlati jubilej obrtne na- daljevalne sole v Celju Celjska obrtna nadaljevalna sola bo slavila v nedeljo 7. maja svoj zlati jubilej, t. j. 50-letnico ustanovitve. Uciteljski zbor tega učnega zavoda (26 uCnih oseb v 13 razredih) priprav- Ija svoje licence in učenke z vso Iju- beznijo na to proslavo, ki bo vsebo- vala predvsem veliko razstavo §o.l- skih pismenih in risarskih izdelkov y Obrtnem domu in akademijo, pri kateri bodo sodelovali od pol i(5. do 17. samo obrtni vajenci in vajenko celjske sole. To akademijo bo v celj- skem gledališču otvoril mestni žu- pan in predsednik šolskega odboi'a obrtne nadaljevalne sole g. dr. Aloj- zij GoriCan. Sledila bo deklamaoija obrtne vajenke, ki bo prednašala pesnitev celjskega, učitelja gosp. Fr. Roša v proslavo šolskega jubileja. Za tern bo izvajal šolski obrtni na- raščaj več točk; nastopil bo nad 50 fantov in deklet broječ mešan zbor, ki bo pod mojstrsko taktirko svojega pevovodja g. Peca Šegule zapel na gledališkem odru več narodnih in umetnih pesmi. Ta šolski zl)or obrt- nih vajencev in vajenk je prvi svoje vrste v dravski banovini in mogočc v vsej Jugoslaviji. Po kratkem poro- čilu iz 50-letne kronike celjskega obrtnega ufnega zavoda, ki ga bo podal upravitelj te sole g. Joško Biz- jak, bo sledil telovadni nastop va- j jenk in vajencev ob spremljevanju | klavirja. Akademijo bo zaključila [ živa slika, ki bo predočila delo naše- ga obrtnega naraSčaja pri pouku v šoli ler v mojstrovi delavnici; ta sli- ka bo po svoji vsebini in strokovni razporedbi z ozirom na 50-letni sol- ski jubilej nekaj izrednega. Celotno prosjavo bo umetniško poživljal or- kester Celjskega godbenega druStva pod vodstvom kapelnika g. A. Kalis- nika. DOMAČE VESTI d Knezoškof dr. A. Karlin f. V sre- do 5. t. m. ob pol 23. je umii v Mari- boiTi po veCletnem trpljenju vladika lavantinski, knezoškof dr. Andrej Karlin. Pogreb bo v ponedeljek 10. t. m. ob 10. dopoldne. Škof dr. Kar- lin se je rodil 15. novembra 1857. v trdni kmečki hiši v Stari Loki na Gorenjskem. Ko je leta 1876. dovršil gimnazijo v Ljubljani, je vstopil v ljubljansko bogoslovje. L. 1880. je bral novo mašo. Kaplan oval je v Smledniku, Senčurjn pri Kranju in IVcčno lepa BIZETO VÄ I opera | Sv. Jakobu v Ljubljani. L. 1890. se je podai v Rim, kjer je 1. 1892. napravil doktorat iz civilnega in cerkvenega prava. Nato se je vrnil v domovino in vršil do 1. 1900. službo pi-ofesorja verouka na ljubljanski državni gim- naziji. L. 1900. jo bil imenovan za kanonika ljubljanskega stolnega ka- pitlja ter prevzel obenem nadzorstvo verouka na ljubljanskih učiteljiščih ter meščanskih in ljudsk'ih šolah. L. 1911. je bil imenovan za tržaSko-ko- prskega škofa v Trstu. Zaradi nje- gove narodne zavednosti so ga Itali- jani kmalu po prevratu prisiliH k odpovedi. Zapustil je Trst in živel nekaj časa v izgnanstvu kot roktor Skofovih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano. Po smrti lavantinskega knezoškofa dr. Mihaela Napotnika ga je sedanji papež Pij XI. dne 6. ju- nija 1923 imenoval za lavantinskega vladiko in 18. julija je prevzel vod- stvo škofijc. V Mariboru si je prido- bil s1 svojim demokratičnim nasto- pom in koncilijantnostjo priljublje- nost in spoštovanje v vseh slojih preb'ivalstva. Pokojni se je v mlajših letih udejstvovai tudi organizatorič- no na gospodarskem polju ter izdal več knjig, zlasti zgodovinske in po- topisne vsebine, prav posebno se \p, pa zanimal za glasbo in je bil pet let urednik »Cerkvenega Glasbenika«. Z največjo požrtvovalnostjo in lju- beznijo s',e je pokojni dušni pastir udejstvoval na humanitarnem polju in ustanovil ter podpiral več zavo- dov, posebne zasluge si je pa prido- bil tudi kot upravitelj delov krško, sekovske in sombateljsko škofije, ko Dobro prefcveceno jenapol prebavljencx Za prestvečenje potrebujete dobre in zdrave sobe in baš take si ohranite z ODOI/om gODOL-omsi ohranite fcdrqvo 4obovje do visok© starosti. .. pravilo zob, Cesar pravilnik bolnii5- kega sklada doslej so ni predvideval, po temeljitem prevdarku odločilo, da omogoči svojim članom tudi te vrste zdravljenje. Društveni odbor je v okviru bolniškega sklada izdelal pra- vilnik odseka za zobozdravniška de- la, ki omogoča Clanstvu v teh težkih časih, da si s pomočjo sklada pre- skrbi brez ogroženja lastnega gospo- darskega ravnovesja zobozdravniško ])omoč pri prvovrstni izvršitvi den- tistiCnih del. Podporno društvo si je svesto, da prevzame z ustanovitvijo tega oclseka v interesu svojega član- st va le veliko poslovno breme. Odsek za zobozdravniška. dela bo prifel / delovanjem 1. junija, če se bo prigia- silo zadostno število interesentov. «I Dnnajska vremenska napoved za soboto in nedeljo: V soboto so ne C A R M E N seprccivala se je njegova spodnještajerska slo- venska škofija pomnožila z mnogimi ncmško in madžarsko čutečimi pro- bivalci KoroSka in Prekmurske. S hvalcžnostjo se pa škofa spominjajo predvsem tudi PiJimorci, saj jim je bil tudi v najtežjih urali svetovno vojne in prevrata vedno zvest tolaž- nik in zaščitnik. S knezos'kofom dr. Karlinom lega v grob eden najboljšib katoliških cerkvenih dostojanstveni- kov v državi. Narod bo ohranil svo- jemu plemenitemu sinu časten spo- min. d Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev, ki ima svo- jo društveno pisarno v Ljubljani, Križevniška ulica 5/II, je na ponov- no izraženo žcljo Clanstva, da bi se mu omogočilo tudi zdravljenje in po- 16. Na volilni agitaciji Razpisanc so bile volitve v držav- ni zbor. Nastopilo so velikonočne Solske poftitnice, imel sem torej do- volj fiasa za volilno agitacijo. PriČel sem pri dubovSčini in pridobil oba bližnja kaplana. Bil je to uspešen za- Cetck. Z njima krenem k župniku sosed- nje fare, bil je to prav spoštovan go- spod. Njegova pridobitev bi mnogo pomenila. Polagoma smo lezli v klanec, na hrib, kjer je stala cerkev 7. župniščem. Velika sreda je bila, prav topel pomladanski dan. Žeja nam je sušila goltance, pa smo se veselili, kako lepo nas župnik sprej- me in pogosti s klobasami, vinom in dobrimi besedami. Krona vsemu pa bi bil končno politični uspeh. Pred župniščem se je sprehajal in molil brevir. Nasmehlja se nam prav pomenljivo, dobro je slutil vzrok na- šega prihoda. Vina in kruha nam kuharica prinese, župnik pa nas pu- sti same z izgovorom: »Vas že razumem, malo potrpite, v »koži« bom takoj spet!« In žc je bil preiko praga. Skoro se vrne v črnem talarju in s štolo okoli vi'atu: »Gospodje, pripravljen sem! Pro- si m, za menoj!« Spogledali smo se, razumeli smo situaoijo. Župnik je ravnal tako, ka- kor da misli, da smo prišli k njemu po odvezo za Veliko noč. »Le naprej!« pravim vdan v neiz- ogibnost, ki me je silila v ulogo iz- gubljenega sina, ki se vrača. In sem bil prvi na vrsti, molil sem confi- teor, nato mi je bila vest do kraja izpraSana. In za pokoro sem prejel tudi še nasvet, naj pustim politiko v mini, če hočem sam v mini živeti. Dokaj časa sta se oba kaplana mu- dila v spovednici. Za slovo pa nam je župnik prav prijazno dejal: »Pa še drugiö pridite!« Hujšc nesreče ni bilo, tudi volitve so se ugodno končale in brez zame- re. bo bistvenih izprememb, V nedeljo najbrž nekoliko toplejše in boljše vrenie. Celje in okolica c Zanimivo pred^vanje na Ljud- skem vseučilišču. V nabito polni ri- salnici meščansko sole v Celju je pre- daval v ponedeljek 3. t. m. znani afriški raziskovalec gosp. dr. Vi'ktor Lebzelter, vpdja antropološkega od- delka državnega naravoslovnega muzeja na Dunaju, o Bušmanih v puščavi Kalahari in črnih kmetiii dcžele Ovambo. Predavatelj, ki je bil od 1. 1920. do 1928. na Studijskem potovanju po teh zanimivih predelih Južne Afrike, je nazorno opisal pri- rodne posebnosti, floro in favno teh pokrajin, življenje rumenih lovcev .BuSmanov in čniih kmetov Hererov v deželi Ovambo. Pripovedoval je o njihovih običajih, verskih nazorih in Carovnijah. Bušmane je slikal kot inteligenten narod, predstavljajoč bušmansko raso, pomeSano s starimi rasami, ki so v preteklosti pred BuS- mani ali poleg njih prebivali v de- žoli. Črni kmetje v deželi Ovambo ži- ve po veCini od poljedelstva. To ljud- stvo ima slabe živce. Vzi-ok je v okol- nosti, da so prebivalci le najemniki zemlje, katere pravi lastnik je pogla- vär, ki lahko po svoji volji odpove zakupniku zemljo in jo da drugemu; poleg te ncgotovosti pa trpijo živci vsled neprestanega strahu pred zlob- nimi duhovi, ki prinašajo nes'reCo. Izredno zanimivo in poučno preda- vanje so spremljali ätevilni skiop- tični posnetki iz teh razmeroma ma- lo znanih predelov Afriko. Predava- telj je žel za svoja izvajanja prisrCno odobravanjo. c Ljudsko vseučilišče. V ponede- ljek 10. t. m. ob 20. bo predaval v ri- salnici meščanske Sole g. Viktor Pir- nat iz Novega mesta o »polini gra- dov«. Tako se po pravici imenuje onfl lepi, a v splošnem le malo znani del Dolenjske med temnimi Gorjanci, šumnim Rogom in vinorodno Trško goro. Gosp. predavatelj nas bo s šte- vilnimi lepimi skioptičnimi sUkami povedel v svet Trdinovih »Bajk in ' pripovedk«, pokazal nam bo vso i s'krito lepoto dolenjskili gričev in nas seznanil s stoletnimi tajnami in davnimi prigodami njih prebivalcev, vasi, gradov in samostanov. c »Sedem poslednjih besed Kristu- sovih«, oratorij za soli, zbor in orke- Bter, ki ga bo izvajalo Ccljsko pevsko društvo na veliki petek, 14. t. in. ob pol 20. v Marijini cerkvi, je ena naj- lepšili umetn'in velikega Haydna. Vse delo preveva globoko občutje in iskrena pobožnost. Ta se posebno iz- raža na mestih, ki jih poje kvartet, ki ga tvorijo gospe Golobičeva in Rajhova ter gg. A. Živko, koncertni ienorist iz Maribora, in g. Fink. Po- iod 7. do 9. aprila v I Elitnem kinu Union Celje | leg velikega truda ima CPD z izva- janjem tega dela tudi ogromne stroš- ke. Celjsko obCinstvo bo gotovo ve- ilelo to ceniti in bo pridno segalo po vstopnicah, ki se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goricarja vdove po zares nizkih cenah od ß do 20 Din. Pripomnimo še, da sodelujejo v or* kestru tudi člani celjske železničar- ske godbe, kar se je vsled predöasno tiskanih lepakov na teh prezrlo ob- javiti. c Predavanje o živinoreji v Košni- ci. Krajevna organizacija JRKD za Celje-okolico bo priredila v nedeljo 9. t, m. ob 15. v hiši posestn'ice J. Zgombove v Košnici pri Celju zani- mivo in poučno predavanje o živino- reji. Predaval bo sreskl veterinarski referent g. Maksim Šribar iz Celja. Živinorejci, udeležite se predavanja! c Osebne spreinembe na celjskih sodiščih, Sodnik okrožnega sodišča g. dr. Ivan Mak, doslej Clan kazen- skega senata okrožnega sodišča v Celju, je dodeljen civilnemu senatu namesto v Ljubljano premeščcncga apelacijskcga sodnika g. dr. Leopol- da ViCarja. Sodnik okrožnega sodis- Ca g. Jakob Božic. doslej sodnik po- cdinec kazenskega sodišča, je dode- ljen kazonskomu senatu. Preiskoval- ni sodnik g. Juro Lesjak je prevzel mesto sodnika poedinca kazenskega sodišča. Preiskovalnemu oddelku celjskega okrožnega sodiš^a je do- deljen sodnik g. Mihael Antipin iz Laškcga. Na okrajnem sodišču se od 1. t. m. delijo posli civilnega odtlelka po zaöetnih črkah in ne več po kra- jih. Sodnik g. Mirko Detiček ima pravde z zaCetnicami A—M, sodnik g, dr. Jože Bavdek pa z začetnicami N—Ž. Štev. 29. »Nova Doba« 7. IV. 1933. Stran 3. c Gimnazijski poučni izlet. Vod- stvo drž. realne gimnazije v Celju je priredilo v sredo 5. t. m. dopoldne po- učni izlet dijažtva vseh razredov v raesto in okolico ter v Store in St. Jurij. Dijaštvo si je ogledalo tovarno »Metko« in žično industrijo tvrdko UrabiC & Co., celjski muzej, tiskar- ne, gasils'ki dorn, mestno plinarno, mestno klavnico, Mestni mlin, cin- kamo v Gaberju, Westnovo tovarno, Majdičevo tovarno odej v Škofji va- si, šamotno tovarno in železarno v Štorah ter gospodinjsko in kmetij- sko Solo v St. Juriju ob juž. žel. Di- jaštvo je bilo povsod prav prijazno sprejeto in si jo z zanimanjem ogle- dovalo Stevilne zanimivosti. c »Marbuel, peklenski sluga«, s to smeha in grozc polno igro bo gosto- valo lutkovno gledališee trboveljske- ga Sokola v Celju. Vršili se bosta dvo predstavi v nedeljo 9. t. m. ob pol 2. in 4. popoldno v veliki dvora- ni Narodnega doma. Ceno sedežev so 8, (), 4 Din, stojišco 3 Din, dijaki in otroci plaCajo na vseh prostorih polovico. Vstopnice so dobo v pred- prodaji v Narodnem domu pri bratu Cepinu v soboto 8. t. m. dopoldno do 2. popoldne. Prireditev bo nudila od- raslim in mladini obilo veselega užitka. Kdor dober sir si za post želi, naj k Ravnikarju pohlti, tarn prav dober se vseh vrst dobs, to veni, zato drugam ponj več ne grem c Učiteljsko društvo v Celju bo zbo- rovalo v soboto 8. t. m. ob pol 9. do- poldne v mestni narodni šoli v Celju. Poleg organizacijskih in strokovnih zadev je na dnevnein redu tudi pre- davanjo g. inž. Dolinarja iz Celja o kmetijskem programu. c Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Ceiju bosta imeli svoj redni letni občni zbor v soboto 8. t. m. ob 19.30 v Celj- skem domu. c Strelska družina v Celju bo pri- redila V nedeljo 9. t. m. ob 9. dopol- dno svojo prvo lctošnje strcljanje na strelišču v Pečovniku. Vsi člani vab- ljeni. Vsak prvi in tretji petek zve- čer v mesecu se vrši v hotelu »Hu- bertusu« streljanje z malokalibrski- mi puškami. c Protidraginjski shod v Narodnem domu. Strokovna komisija za Slove- nijö bo priredila v ncdcljo 9. t. m. ob 9. dopoldne delavsko zborovanje v Narodnem domu. Na dnevnem redu je 1. akcija proti draginji in zniže- vanju mezd; 2. pomen strokovnih or- ganizacij; 3. poroCilo obratnih zaup- nikov o izvršenih intcrvencijali. c Diplomiran je bil 5. t. m. popol- dne na pravni iakulteti ljubljanske univerze g. J. Mihelčič iz Celja. c Iz železniške službe. Odpremni stražar Alojzij Pinter v Celju je upo- kojen. Imenovani so: za desetarje v Celju Josip Halužan in Karol Tut- tier, za premikača v Celju pa Anton Simčič. { c Sreski kmetijski cdbor se je pre- selil v zgradbo sreskega načelstva, pritličje desno, kjer so tudi prostori sroskega kmetijskega referenta. Uradne ure so ob torkih in sobotah od 8. do 12, dopoldne. c Savinjska pcdružnica SPD v Ce- lju sporoča, da so snežne razmere za smuko na Okrešlju in Korošici zelo 'ugodne. Frischaufov dom na Okreš- Iju bo odprt in popolnoma oskrbo- van od veli'kega cetrtka do torka po pruznikih in potem v slučaju ugod- ^.eea vromena vsako soboto in nedc- -Jo do giavne sezonc; Kocbekov dom d KoroSici bo stalno oskrbovan od veiikega petka (lo Binkos-ti. Savinj- bKa I)ocl^žnica opoza.-ja tudi na ob- isk Celjske koče, koče na Mozirski planini in svojih postojank v Logar- ski dolini, ki so stalno oskrbovane in katerih obisk je priporočljiv zlasti o velikonočnih praznikih. c TragiCna smrt Celjana v Maribo- ru. V soboto 1. t. m. zveeer so slavili Clan'i nekega mariborskega društva v neki gostilni v Mariboru odhodni- co rekrutov. Vino je stopilo fantom kmalu v glavo in nekateri so zaeeli v razposajenosti metati kozarce ob steno. Tudi M. K. je pograbil polno litrsko steklenico, da jo tudi trešči ob steno. V tern je vstal njemu na- sproti sedeči 28-letni knjigovodja Cvetko Gobec, sin g. Draga Gobca iz Celja. Steklenica je po nesrečnem naključju zadela Gobca v Celo. Gob- cu se sprva ni poznalo, da jc težko poškodovan. Pozneje mu je postalo slabo, toda tovariSi so mislili, da je toga kriv alkohol. Ko se je Gobec onesvGstil, so pozvali rešcvalni avto- mobil in prepeljali ponesrečenea v bolnico. Gobec je v ponedeljek 3. t. m. podlegel poškodbam. Zaradi udarca so mu otrpnili možgani. Po- kojniku bodi ohranjen blag spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! c zetev smrti. V cetrtek G. t. m. jo umrla v splonši bolnici v Gradcu v 55. letu starosti ga. Ivana Lebičeva, roj. Schmidtova, soproga kavarnar- ja g. Ignaca Lebiča v Celju. Pokojni- ca je bila izredno maiijiva žena, vzorna zakonska družica in srCno dobra mati. Truplo pokojnice bodo propel jali iz Gradca v Celje, kjer bo v nedeljo 9. t. m. ob 1G. pogreb iz hi- še žalosti v GubCevi ulici na mestno pokopališCe. V sredo 5. t. m. je umr- la v Ljubljani ga. Alojzij a Potocni- kova, roj. Hočevarjeva, soproga svet- nika drž. železnic. Pokojnica jc iz- hajala iz znane celjske narodne rod- bine pokojnega krojaškega mojstra g. Josipa Hočevai^a. Truplo so pre- peljali v Celje, od koder se je vršil pogreb v petek 7. t. m. popoldne na okolisko pokopališce. V celjski bol- nici so umrli: v torek 4. t. m. 33-Iet- na viničarjeva žena Ana Vajdičeva, v sredo 5. t m. v 41. letu starosti pe- kovski mojstei1 g. Andrej Sclšok iz Celja (Kralja Petra cesta 33); pogreb se je vršil v petek 7. t. m. dopoldne v Sevnici. V Cetrtek G. t. m. je umrl v celjski bolnici G7-letni dninar An- ton Jevšenak z Bezine pri Konjicah. Pokojnim bodi oliranjen blag' spo- min, preostalim naše iskreno so- žaljo! c Kronika nesreč. Nedavno se je vnel neki hlev v Št. Juriju ob Ta- boru. 77-letni občinski revež Karl Ci- Koj, ki je spal v hlevu, je dobil težke opekline na desni nogi. — Dne 3. t. m. je padel 74-letni posestnik Jože Feldin z Gorice pri Dobrni na skalah v gozdu in si izpalmil desno roko v ramenu. — 1G-Ietni krojaški vajenec Avgust Mačck iz Št. Ruperta pri Št. Juriju ob juž. žel. si je 3. t. m. pri padcu po stopnicah zlomil levo roko v zapestju. — V Libojah si je 13-letni dninarjev sin Josip Pilih pri seka- nju drv močno vsekal v desno golen. — Dne 3. t. m. jo padla pri posestni- ku Podkoritniku na Mrzlici uslužbe- na pestunja, ko je pestovala 6-mesec- nega posestnikovega sinčka Franca, po tleli. Pri padcu si je otrok zlomil j levo nožico v stegnu. — V Veliki Pi- rešici je padel 45-letni dninar Ivan Super s skednja tri metre globoko ter si zlomil desno podlehtnico 'in poškodoval prsni koš. Vsi ponesre- čenci se zdravijo v celjski bolnici. c Dva vloma ob belem dnevu. V Cetrtek G. t. m. v opoldanskem od- moru med 12.30 in 14. so neznani storilci s ponarejenimi kljuCi odprli manufakturni trgovini tvrdke V.egi & Bevc na Glavncm trgu ter g. Da- vorina Goloba v Narodnem domu. Iz prvo trgovine so ukradli 17G3, iz trgovine g. Goloba pa 1G10 Din goto- vine. Storilci so izginili brez sledu. NrLtriTetijo, BONBON JERA rresernova ulica 1 tvorniška zaloga „ruff« subotica Bogata zaloga kanditov, keksov, čokolad vseh vrst, velikonočnih daril. Potrudil se bom, da bom svojim cenj. strankam vedno nudil sveže blago s pozorno, tocno postrežbo. Za cenj, obisk se vljudno priporoča Anton Hribersek ODSLEJ: SOLNCE PO NAROČILU! Beljenje na trati brez solnca? Ni mogoče! Samo solnce beli perilo s pomoqo kisika. V kotlu kjer je Radion je vedno solnce! Radion pere in beli perilo sam — na mili- jone kisikovih mehurčkov opravi pre- vidno to delo — oni spravijo čistilno peno mila sami skozi najdrobnejŠe gube. V naj- kraj$em času je perilo čisto in belo ko sneg. «Schichtov J0**" R.l^-3! c Tat v lekarni. V noCi na ponede- ljek so je splazil neznan tat na dvo- rišCe lekarne »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. Najprej se je po- dal v kuhinjo poleg služkinjino sobe v stanovanju lekarnarja gosp. mag. pharm. Posavca in ukradel služkinji iz kredence denarnico s 2G Din goto- vine. Nato se je splazil v pritliCje in vdrl v lekarno. Tarn je odprl več predalov. V vsakem predalu je na- šel ključ prihodnjega predala. KonC- no je odprl predal, v katerem je bilo G do 7.000 Din, pripravljenih za iz- plaCilo. Prisvojil si je ves denar in izginil. V lekarni je pustil prazno de- narnico, ki jo je bil ukradel služki- nji. Na predal ill so bili vidni odtisi njegovo roke. Drzncga storilca še iii- so izsledili. c Tatvina suknje. V sredo 5. t. m. med 19. in 20. je nekdo ukradel iz predsobe stanovanja zastopnika za- varovalnico g. Botheja na Kralja Pe- tra cesti 32 v Celju G00 Din vredno moško suknjo. Že v četrtek G. t. m. je bil v Gaberju aretiran 36-letni za- sebni uradnik Rudolf T., ki je imel na sebi ukradeno suknjo. T. trdi, da je kupil 3. t. m., to je dva dni pred tatvino, suknjo od nekega moskega, kar pa ne bo držalo. c Iz policijske kronike. V torek 4. t. m jo bil v Cclju ai*etiran ~9-letni brezposelni natakar Franc J. iz Ilar- deka pri Ormožu, ker je letos v ie- b.'uarju ukradel na Lavi pri Celju 100 Din gotovine, uro in druge pred- mete v skupni vrednosti 560 Din. Za- radi tatvine ga zasledujo tudi mari- borsko sodišCe V sredo 5. t. m. so prijeli v Celju 29-letnega trgovskega pomocnika Josipa P., ki je 13. marca izma'knil neki kmetici v Gotovljah pri Žalcu zlato verižico, srebrno uro in br'itev v skupni vrednosti 500 di- nar jev. c Zaradi bližajočih se velikcnočnih praznikov bo mestno parno in kad- no kopaliSče od ponedeljka 10. t. m. do všteto sobote 15. t. in. ves dan od- prto. c Oddaja zemljišč pri Savinjskem dvoru v najem. Mestna obCina cclj- ska bo razdclila del zemijišCa ob Sa- vinji, kupljenega za bodoCe kopališ- Če, v oddelke po 100 do 200 nr povr- sine, ki jih bo oddajala proti letni najemnini privatnim interesentoin, da si urede vrtove. Zainteresirane strankc se vabijo, da so prijavijo do vštetega petka 14. aprila med urad- nimi urami v tehniCnem oddelku tnestnega naCelstva, kjer dobijo vse podrobne informacije. Poznejše pri- jave se bodo upoStevale le, Co bodo so zemljišča na razpolago. c Cepljenje proti prašičji rdečici v letu 1393. Tudi letos se bo izvedlo zaščitno cepljenje prašičev proti rdeC'ici. Stroški za cepljenje bodo znašali 4 Din od komada. Prašičje- rejei iz obcine Celje-okolice, ki žele cepljenje praši&ev, naj to javijo do sobote 15. t. m. med dopoldanskimi uradnimi urami v pisarni obCinske- ga urada na Bregu. c Prijetno presenečenje! Informi- rani srno, da je novo pomladansko Crno Bok pivo že izgotovljeno in se je dobro posreCilo. To bo pivopiv- cem, prijateJjem Bok piva in tudi našim c. damam radi svojega mile- ga in prijetnega okusa najbolje pri- jalo. To novo pomladansko Bok pivo stavi pivovarna Union v soboto 8. aprila v promet in bo sigurno dobro- došlo. c Dve izgubi. Dne 4. t. m. okrog pol 11. dopoldno jo bil izgubljen v Pre- Sernovi ulici tisočdinarski bankovec, 5. t. m. okrog 19. pa na Krekovem trgu rjava usnjata denarnica z manj- šo vsoto denar j a. c Zapomnite si dobro! V soboto 8. aprila pride novo pomladansko Crno BOK pivo pivovarne UNION v pro- met. c Nočno lekarniško službo ima od soboto 8. t. m. do vštetega petka 14. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Tedensko gasilno službo ima od nedelje 9. t. m. do vštete sobote 15. t. m. III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka, reševalno službo pa I. skupina. Inspekcijsko službo ima v aprilu stojni mojster g. B. Gradt. Gledališče ~~ Petek 7. aprila ob 20.: »Peg, srtek moj«. Uprissoritcv dijaäke družino »Slogc« v Celju. * V Mestnem gledališou v Celju bo uprizorila dijaška družina »Slo- ga« v Celju drcvi ob osmih znano ko- modijo Johna Hartleya Mannersa »Peg, srček moj« v režiji ge. A. Sa- darjevo. Pozivamo vse občinstvo, ki se zanima za delo naäega zavednega dijaštva, da obiščo drevi v čim več- jem številu predstavo. * Gostovanje ljubljanske drame v Mestnem gledališCu v Celju / uCin- kovito komedijo »Roksl« se ne bo vr- šilo, ker je premalo zaninninja. Storan 4. »Nova Doba« 7. IV. 1933. Stev. 29. izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih plošč „ „ r- Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. C e 1 j e, Dečkov trg 4 a. Sport t SK Olimp : SSK Celje. V nedeljo 9. t. m. ob 15. se bo prlčela na sport: nem igrišču pri »Skalni kleti« prven- stvena nogometna tekma med SK Qlimpom iz Celja in prvakom celj- skega okrožja SSK Celjem. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in napeta. Ob 13.30 se bo istotam priCela precl- tekma med rezervama SSK Gelja in SK Atletik. t Nogometna sekcija SSK Celja. Za prvenstveno tekmo s SK Olimpom v Celju morajo biti v nedeljo 9. t. m. ob 14-. v garderobi pri g. Golčerju pri »Skalni kleti« naslednji igralci: Hi- linger, Mikuš, Koprivšek II., Jovano- vie, Presinger I in II, Zupanc, Go- bec II, Trifunovič, Stepančie in Ah- tik. Zaradi trening tekme z rezervo SK Atletik morajo biti v nedeljo ob 13. istotam naslednji igralci: Gobec I, Furlan I in II, Mihajlovie, Veber, Koprivšek I, Krivec, Dolinšek, Miloš, Cinek in Sekulic. Stransk'i sodnik /.a prvenstveno tekmo: Koprivšek I. Ob 13. so morajo javiti službujočemu odborniku MO g. Paidaschu nasled- nji reditelji: Hribernik, Edo Vučko, Žunk, Rožanc, Latinovič in Jelen. Blagajniška služba: Ivan Kocuvari in Sottler. Švicarske ure, zlalo, srebrov razna da- ma, optika, originalna ZeiSS^OVa OČala, prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNIK CELJE, Glavni trg 4. t Za igralce I. in II. ntofitra SSK Celja bo drevi ob osmili strogo ob- vezen sestanek v klubovi sobi v Zdravstvenem domu. t Table-tenis fnrnir v Celju. SK Jugoslavia v Celju je priredila v ne- deljo 2. aprila turnir za prvenstvo mesta Celja in pokal v singlu ter za prvenstvo mesta Celja v doublu. Te- ga turnirja so se udeležili najboljši slovenski igralci, tako Weissbacher, brata Nernca, ljubljanska Ilirija jc poslala močno ekipo 5 najboljših Ijudi, ŽSK Hermes svoje res prvo- vrstne igralco in celo Olimpija iz Novosf za dame Vsakovrstni kroji za damske plašče, obleke, kostutne itd. po dostavljeni men in sliki se dobijo sanio v krojni šoli Doran Hojkar, Celje, Breg 12/1 desno Na željo se naredi tudi poskušnja. — Cene najnižjc. Istotam se poučuje damsko krojenje. Karlovca je bila udeležena z dvema igralcema, Sindjičem in Heksom. Turnir se jo vršil v klubovih prosto- rih SK Jugoslavije ob povoljni ude- ležbi publike. Potek nedeljskega tur- nirja je bil res lep. Igre so bile sko- ro brez izjeme zelo napete, živahne in prvovrstne. Ena najboljših je bila mod Nemcem II ter Denešem (Iliri- ja) ter med Nemcem II in Čohom (Jugoslavija). Rezultat zadnje jo bil: 15 : 21, 21 : 13, 25 : 23, 19 : 21. V fi- nale so se plasirali: Weissbacher, oba Nemca ter Djinovski. Tudi med njimi se je vnela srdita borba. Kone- ni placement je bil v singlu: Nemec II si je priboril prchodni pokal in prvenstvo mesta Celja, drugi je bil njegov brat Nemec I, tretji Weiss- bacher, četrti Djinovski. Vsi štirje so dobili nagrade. V doublu je bila pa najbolj huda borba med paroma: Nemec—Nemec proti Weissbacher— Žiža. Partijo sta dobila Weissbacher- Žiža in sicer 21 : 18, 21 : 19, 13 : 21, 21 : 12. Ta clva para sta se plasirala v finale in sta dobila nagrade. Kot najboljši Celjan je dobil tudi g. Con mal pokal z vgraviranim klubovim /nakom. t Medklubske tekme v smuku v Savinjskih planinah. Smučarski klub Celje bo priredil na velikonoeni po- nedeljek 17. t. m. medklubsko tekmo v smuku. Start ob 11. na Savinjskem sedlu (2001 m), cilj pri Frischaufo- vcm domu na Okrešlju (137G m). Vi- šinska razlika G25 m, dolžina progc okrog 5 km. Pravico starta imajo vsi tekmovalci, verificirani pri JZSS. Tekmuje se po pravilih JZSS. Pri- javnina za tekmovalca 10 Din. Prija- ve sprojema Smučarski klub Gelje do soboto 15. t. m. opoldne in na dan tekine do 10. dopoldne v Frischaufo- vem domu. Prvi trijc najbolje plasi- rani. prejmejo lične diplome in'prak- tična darila. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo po tekmi v Frischaufovem domu. Vsak tekmo- valec vozi na lastno odgovornost. Vodstvo tekme se pridržuje pravico v slučaju zelo slabega vremena na dan tekme preložiti tekiuo. Avtobua- na zveza z Logarško dolino je zelo ugodna. Uazen običajniii poštnili av- tobusov iz Smartnega ob Paki bosta v Celju obiskovalcem in tudi tekmo- valcem na razpolago dva mestna av- tobusa, ki bosta odhajala ob 10.40 iz- pred kolodvora in se vračala v po- ncdeljek zvečer v Celje. Kino Elitni kino Union. Petek 7., sobota 8. in nedelja 9. t. m.: »Carmen« (»Ci- ganska ljubozen«). Izrcdno lep zvoč- iii film po sloviti Bizetovi operi. V glavnili ulogah Tomaž Burke in Mar- garita Namara. Dve zvočni predign. — Od poncdeljka 10. t. in. dalje iz- vi'stni zvočni film »Dele greha . . .« in zvoene predigre. ^J^me uvpxyit ofrie/ičcuo' 3Z mehhun palmira. ndLw Glasovi iz občinstva Predavanje za slovensko „manjšino" v Celju V dnovnem časopisju je bilo celj- ski javnosti naznanjeno, da se vrši 4. aprila v Zdravstvenem domu v Celju zanimivo predavanje o temi »film in gledališCe« pod okriljem »Celjskega studia«. Menda predsednik — ki je preda- vanje otvoril — je predstavil iilm- skega igralca in režiserja Celjana M. Osvatiča, na koncu pa pripomnil, da bo predavanje »seveda v nemškem jeziku«. Tej napovedi nismo mogli verjeti, a vendar se je zgodilo čudo, da je do- mačin na slovenskih tleh, po 14 letih narodnega ujedinjenja, pričel in naj- brž tudi končal svoje j)redavanje v tujem, večjemu delu pcslušalcev ce- lo neumljivem jeziku. »Celjskcmu studiu« bi stavili slo- venski domači Celjani ponižno vpra- šanje, ali naj siuži njihov studio po- speševanju nacionalno kulturc, ali pa naj sarno pripravlja pot tretjemvi cesai'stvu. Trditev, da so /^ _i/ioadvatije v ,sio- venskeiu ali srbohrvatskem jeziku manjkali tehnični jzrazi, ne more držati. Tako ubožno spričevalo slo- venskega in srbohrvatskega jezika odklanjamo. —e — Dopisi Vojnik. Društvo kmets!kih fantov in deklet v Škofji vasi bo nprizorilo v nedeljo 9. t. m. v posojilnični dvo- rani v Vojniku toCno ob 3. popoldne igro v 8 slikah »Carski sel«. Povest, po katcri jc »Carski sel« dramatizi- ran, je izšla v založbi Družbo sv. Mo- horja kot 7G. in 77. zvezek Slov. ve- černic in je gotovo marsikomu zna- na. Društvo se najlepše priporoča '/ax obi 1 en obisk. Sokolstvo Iz župne uprave Prijave društvenih nprav Dosedaj je pošiljala župna uprava list© društvenih uprav sreskim na- eelstvom in jim tudi sporočala vse spremembe v upravi med letom. Vkljub temu so nekatera sreska na-^ čelstva zahtevaia šc posebno prijavo od strani društev in čet. Župa zara- di tega letos ni poslala list politič- nim oblastvom in vabimo bratske edinice, naj sporočajo sreskim na- čelstvom imena članov uprave in kedaj se je vršil zadnji redni občni zbor. To podatke potrebujcjo sreska na- čelstva zaradi evidence, ki jo vodijo v predpisanih društvenih katastrih. Kupec: »Žalibog ta mesec ne mo- rcm plačati obroka.« — Trgovec: »To ste rekli že prejšnji mesec!« — Ku- pec: »No, vidite, da sem držal besc- do!« Licitacije gramoza za področje sreskega cestnega odbora Celje za leto 1933/34 se bodo vršile: 1. Za sodni okraj Vransko dne 10. aprila 1933. ob 9. dop. v pisarni občine Sv. Jurij ob Taboru. 2. Za sodni okraj Celje dne 11. aprila 1933. ob 9. dop, v pisarni sreskega cest- nega odbora Celje, Vodnikova ulica 2. Enosobno stanovanje in kuhinja se odda s 15. aprilom t. 1. Ogleda in vpraSa se v Zavodni St. 32 pri g. GaSperiču. Lepa meblovana soba sredi mesta s souporabo kopalnice se odda. Naslov v upravi lista. Seno 25 q dobrega sena na prodaj. Vprašati: Serdoner, Celje, Prešernova 10. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, se odda takoj; drugo, obsto- ieče iz sobe, kopalnice in predsobe, se odda s 1. VII. Istotam se odda boljSi lokal. Naslov v upravi lista. PIERRE BENOIT: 68 KOMI GSM ARK Zgodovinski roman Poslovenil B. RIhtersiö Ni so dolgo, kar sem vam opisal z vsemi podrob- nostmi, ki so se vam zclele najbrž doigočasne, listine, ki jih je zbrala pruska kraljica za rehabilitacijo svoje matere Zofije-Doroteje. Ta večer pa som prc- biral neke manj važne priloge in prišcl do doku- menta, ki je bil označen z S. 2. — St. 87. Obstojal je iz dveh strani, ki so bile /.olo drob no popisane z nemSkimi črkanii. Ko sem probral prvi dve vrsti, ,]O bilo mojo površnosti konec. Zbral sem so. Obcuti'l sem, da mi je padlo v roke ndkaj važnega. Listina je pisala o izpovedi nekcga Baura, ki je umi'l kot višji gozdar v službi velikega vojvode rudolfstadtskega in je služboval dvajset let prej v Herrenhausnu. Ko se mu je približala zadnja ura, je kot katoličan prosil za duhpvnika, da se izpove. Du- hovnik, ki jc vedel, kaj pripravlja pruska kraljica, je dal gozdarju šele takrat odvezo, ko mu je pismeno i/povedal vse, kar je vedel o dogodkih, ki' jim je bil tudi sam priča. To izpovecl, ki so jo podpisali umi- rajoči, izpovednik in dve priči, sem začel takrat brati. Razumljivo je, da sem se popolnoma zanesel nan jo in ji .verjel do črke, saj je bila pisana v okoliä- činah, ko človek ne sme več lagati. Bauer je bil eden Tzincd desetili mož, ki so po- magali grofici von Platzen v tisti tragični noči 1. ju- lija 1(194. pri umoru grofa Königsmarka. Izpoved se je začfliijala s pripovedovanjem, kako jo grofica von Platen kuhaia svojim ljudeni Caj, ko so f:akali, da odidc grof iz soban nesrečne knežnje. Bauer trdi, da. ni bil med tisiinii, iki so grofa napadli z noži in meči, prizna pa, da ga je pritiskal na tla, ko mu je gospa von Platen stopila z nogo na čelo in zahtevaia, naj prizna, da je bil Ijubimec Zofijo- Dorotej.e. Večino teh podrobüosti sem poznal. O.rnenja jih tudi' knjiga Bla,sa Buryja. Toda malenkosti, ki so bile omenjeno na koncu izpovedi, so naposled raz- čistile vprašanje, kaj se je zgodilo z grofovhn trnplom. Ko je grof Königsmark izdihnil, pravi Bauer, jo ukazala gospa von Platen, naj ga nesemo v dvorano prod kamin, ki ima zadaj ploščo iz medi, široko deset čevljev. Gospa von Platen je pri- tisnila na nevi'den gumb. PloSča se je razdelila in pokazala.se je majhna celica. Ker sem bil zelo lazburjen, sem opazil v mralku samo nekakšen bei kup. Zdelo se mi je, da mora biti apno. Tja sino položili truplo. Gospa von Platen nas je potem odslovila in nam naročala, naj si izperemo kri z obleke. O,na pa je ostala saina v Kavalirski dvorani s svojim sobarjem, ki se je imenoval Festmann . . . Vidite, da sem imel zadosten dokax, ko sem trdil mi'mogrede, da je Königsmarkovo trupio skrito V Kavalirski dvorani dvorca Herrenhausna, za medeno ploščo v kaminu. Baurov dokument je bil zam» toli'ko več vreden, ker je nedvounmo povedal, d* obstoji to skrivališče. V njem sein razen tega vidd dokaz sokrivde Ernesta-Avgusta in njegovega sina- Zaponmite si tudi, kako pišo izpoved, da jc gospa von Platen pritisnila na nekakšen nev.iden guinb- iVemški knezi' XVII. in XVIII. stoletja so zelo ljubo- sumno skrivali tajnosti svojih kljucavnic. Ce jih jc poznala gospa von Platen, pomeni, da se je zdcH1 knezu potrebno, da ji je to skrivnost odkril. Ko sem se loti'l dela, sem si naročil kavo. P° mal em sem je izpil tri veliko skoclelice. PijaCa je jel» delovati in tako je bil takrat moj duh, ki ga je pi-vo odkritje zbudi'lo, izredno bister. Ta malenkost je zel^ važna, zato vas prosim, da si jo zapomnite. m Nekaj odkriti, so ne pomeni nič, dognati točnost» to'je vse. Kako naj bi šel v Hannover in prosil z* dovoljenje, da bi smel pregledati Herrenhauses Ka'ko naj bi potem ostal dovolj dolgo sam, brez pi'^ v Kavalirski dvorani? Saj si Jahko mislite, da me 1]| pi'av nič niikalo izdati čuvarjem palače sledove, ^1 sem jih odkril. Štev. 29. »Nova Doba« 7. IV. 1933. Stran 5. Nlal lokal pripraven za pisarno, in vefcji pro- stor za skladiSče se odda v najem. Poizve se v trafiki Finžgar, Celje, PreSernova ulica. Krasno stanovanje obstoječe iz 5 sob, kopalnice in pri- tiklin v I. nadstropju hranilniČne palače na Krekovem trgu odda Celjska mestna hranilnica. Poaor! PozorI Ugodna prilika Malo posestvo z lepo hišo ter gospodarskim poslopjem in zidanimi svinjaki, 25 minut od mesta Celja, za glavno cesto se ugodno proda. Ogleda se in cena se izve pri Francu Jakšetu, Babno 22, Celje. Dvosobno stanovanje solnčno in zračno, s pritiklinami in vrtom, se odda s 1. majem mirni stranki. Celje, Kersnikova 34. Kupim in plačam v gotovini vložne Knjižice Celjske posojilnice ali kakih drugih zane- sljivih zavodov. Ponudbe na upravo lista. StA no van je z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami v Celju ali bližnji okolici išče zakonski par brez otrok za takoj ali pa do 1. junija. Naslov v upravi lista. Dve kompletni postelji prodamo. Pojasnila daje knjigarna Mohorjeve tiskarne v Celju, Prešernova ul. 17. Moderna hrastova spalnica se takoj proda. Vpraša se pri mizarskem mojstru g. Grilcu, Gaberje št. I. 2-1 Zaradi preselitve se prodajo pod polovično ceno okna, vrata, različno pohištvo in štedilniki. Prodajal bom 10., 11. in 12. t. m. ves dan v Zavodni pri ribniku. Novo H^^ pomladansko Wj črno w/F B O K 11V O PfVOVARNE „UNION" vsebuje mnogo slada ima prijeten okus ¦ je od 8. aprila naprej v prometu LEO INKRET INSTALACIISKO PODIBTJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa'instalacijska dela, vodovode hišne instalacijc, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice kopalnice, klosetne naprave) itd toplo- vodne naprave, etažne in centralne kuriave za hiše, vile, hotele, šole, bolnice i t d kakor tudi vsa v to stroko spadaioča popravila - Vestna izvršba - Točna postrežba - Zmerne cene - Zahtevajte ponudbe V E L I K 0 veselje bo vse leto v rodbini, ako si nabavite manufakturno blago v Trg. domu STERMECKI, ker tu so cene zelo nizke, izbira ogrotnna, blago pa izvrstne kakovosti. ^T* TBG0VSK1-D0M ¦^^^^™5lA' PERRA • ITI • GBLEK C E L J E Oglejte si izložbe. KONKURZNA PRODAJA V konkurzni zadevi Franc Krick, Celje, Aleksandrova ulica, se bo vržila od 8. aprila dalje na drobno prodaja raznega modnega blaga, samoveznic, srajc, rokavic, nogaviCj čipk, perilnih trakov, vezenine ter raznih potrebščin za krojače in Sivilje kakor tudi vseh drugih modnih predmetov. Proda se tudi cela zaloga skupaj. Natančnejši podatki pri upravniku konkurzne mase dr. M. lirašovcu, Celje Franjo Dolžan C e I j e Za kresijo . . . Telefon 245 kieparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Pnmma »» , ,,.ra| mnitm ,lr,|,. ,p,da|ot3 M, ln mt,m, _Cene ,mesne _ >|a,rt|||, „^ 5oMm t ™/a 1 ponoči po daljšern, težkem trpljeniu previ- aeria s sv. zakramenti za umirajoCe, Bogu vdano preminula v SDloŠni Dolnici v Gradcu. K g Zeniski ostanki drage pokojnice bodo prepeljani v Celje in v nedeljo siove^1' °b li' P°P°.ldrie v flisi žalosti (GubCeva ul., kavatna Merkur) večn»m° blagoslovljeni in nato položeni na mestnem pokopališču k ^nemu pocitku. v MaHiin-aSa zadu5nica se bo brala v ponedeljek, 10. t. m. ob 7. zjutraj Jini cerkvi v Celju. CELJE, 6. aprila 1933. LlDSSrWHi SGStra IgnaC LCbiČl SOpr°9 Karl Pfclfcr» zet J P acüm*aB Moški polčevlji, prima Crni ali rjavi boks. Goodyear - izdelava, trpežen usnjat podplat Velika izbina otroski h čevljev raznih vrit Y vaeh velikoBtih JOSIP CORENBAK mesarski in prekajeval. mojstcr^poscstnikjgostilne pri .Jclenu« CELJE, KRALJA PETRA CESTA 37 \zdeluje vsakovrstne speeijalne mesne izdelke. klobase, šunke, salame itd. z modernimi avtomat. stroji na električni pogon. Na drobno in debelo. V gostilni dobra kuhi- nja in dobra štajerska vina. Vsak dan radio koncerti. Sprejemajo se abonenti na hrano po nizki ceni. Lastnik avto- takse. Se vljudno priporoCa za obilen obisk. llinho Hukom, obl. rioncBsmestni tesershi mojstep na Layi nnj f pi III izvršujc vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za |*l I UulJU hišc, vile, tovarne in cerkvc, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja rnostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. m^;1;^"11 PUP1LARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAUSKE BANOVINE C E L J E • prež Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižioe in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- öe posle najkulantneje Za vloge jamöi Dravska t banovina z vsem svojim premoženjem !n vso isr davöno moöjo zr: Stran 6. »Nova Doba« 7. IV. 1933. Stev. -19. 40 DIN Higijenični čevlji za oiroke, crni ali rjavi, od St. 18 do 27 Din 40'—, iz laka Din 55—. 85 DIN Priljubljen dekliSki čevelj z Črnega ali rjave- ga boksa v okusnih kombinacijah in iz laka do štev. 35. 85DIN Sportni čevlji za deklice in decke z okra- Senim jezikom iz rjavega boksa, prvovrstni podplati. Od štev. 26 do 27 Din 85'—, od 38 do 30 Din 95—, od štev. 31 do 35 Din 125--, od Stev. 36 do 39 Din 155'—. Ofiv M %D V1 nV &t% AJV^ Prinašamo najlepše vzorce zadnjc mode! CELJE: vogal Äleksandrove in Kocenove ulicc LJUBLJANA: Äleksandrova c. 1 MÄRIBOR: Slovcnska ul. 12 fldiklošičcva c. 14 MURSKA SOBOTÄ In v vsch vcCjih krajih države ™ 195 ¦¦JHflMMi&iiiÄLBBBBH 105DIN 165 ™* 125 Mlade gospodične nosijo samo ta elegantni čevelj iz črnega ali rjavega boksa v različnih kombinacijah. Trpežen moški polčevelj iz črnega ali rjavega usnia, prvovrstni nsnjeni podplati, udobna oblika. Udqben moSkf polčevelj tz črnega ali rjavega usnja DIN125 V rjayi ali črni barvi, z elegantno visoko in nizko peto. DIN165 Eleganten Cevelj na zaponko in v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, iz laka ali rjavega boksa, v razliCnih kombinacijah. urn 195 V najnovejših bnrvah in modeüh ter naj- modernejših korr/binacijah, z visoko ali nizko peto, na zaponko ali v salonski obliki. DIN195 Iz črnega ali rjavega jelenjega usnja, krasne kombinacijc z iakom ali rjavim boksom. Na promenadi najelcgantnojSi čevelj. Okusna izbira vsch vrst nogavic, kopit in drngih potrebščin tcr vsega potrebnega pribora: »Peko« kreme, politure itd., ki vam le pod pristno znamko »Peko« zajamčijo trajndst oblike čevlja, lep sijaj in izgled čcvlja Äs in ' DF.CJE "OPREME KRAMARsMlSLEJ CEUE Sodarske porno en ike izvežbane tudi za tesanje dog, sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. NastopUi je tako). Velikono&ne godovne, umetniške dopisnice, kreppapir, listje za rože kakor tudi vse druge šolske in pisarniske potrebščine se dobijo po ugod- nih cenah v trgovini franc Leskovšek Celje, Glavnl trg 16 Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite prl tvrdki Karol Loibner, Celje Prl „Ztonou" — Kralja Petra o. 17. Lokal na prometni točki, prjpraven za vsako -Gun, se poceni odda. Naslov v upravi lista. Oglašujte! Nagrobni vend trakovi za vence z natisom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modni In manufakturni trgovini Fr. fiarbeutz, Celjc, Kralja Petra c- 3. VEUKONOČNE in druge RAZGLEDNICE Nlolitvenike — Rožne venoe — Naboine sSike Na debelo Veiika izbira pri tvrdki Na dronno Kar la Goričarja vdv., Celje ZLATA NALIVNA PERESA 14 karatna z 2 letno garancijo od Din 50'— naprej Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v flmeriki, denarju nedo- letnlh, kl ga vlagajo sodišia, ter naložbam cerkvenega in oblin- skega denarja posveta posebno pažnjo Hraniinica daje peso- iila na zemljitta po najnižji obrestni mer! Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vlogc jamči polcg Sa mucfn süUct z vsem premoženjem premoženja hraniinice 9C lllCd&U vCIj^ in vso davčno močjo Urejuje Rado Peinlk. ~ Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. - Oba v Celju.