28. štev,_V Kranju, dne 15, julija 1905._VI, leto,
GORENJEC
- Političen in gospodarsKi list. z
---.—*-,-1—.
Izhaja vsako soboto zvečer. -   .Stane za celo leto 4 L, za pol leta 2 K, za ('etri V le d n i š l v o in m |> rav n iš t v o se nahaja v hiši št. 10f» nasproti župni
leta I K. Za druge države stane K 6'60.  Posamezne številke po K) vin. — Na cerkve.  —  l'|>ravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročlic brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za petit-vrsto K) vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirali. — Rokoplti se nc vračajo.
Skrbimo za povzdigo
tujskega prometa!
v.
Mnogokrat so jo le povdarjalo in to Indi v anketi, ki je imela namen najti sredstva za povzdigo tujskega prometa, da neraiko-oaci-jnnalni listi pišejo jako sovražno in obrekljivo 0 slovenskih deželah in o njih prebivalcih. Med temi listi se posebno odlikujeta lista •Grazer Tagespost» in •Grazer Tagblatt». Zelo bi se motil človek, nko bi mislil, da je tema listoma res toliko ležeče na nemški narodnosti in da ima pitava teh listov edini namen ohranili takozvano nemško pos st. Ne, samo tega namena nima. Edino zavist provzroča to. Tem ljudem so dobro znani naši kraji in njih kra-so!e. Oni dobro vedo. da bi se blagostanje naše dežele silno povečalo, ako privabimo tnjrev v deželo in da bode število tujcev raslo od leta do leta. Znano jim je, da bi ti tujci govorili resnico, čim bi se prepričali, da naši ljudje niso taki divjaki, kakor se jih opisuje, in tujski promet bi hitro rastel. Povzdignila bi se cela dežela in samoobsebi je umevno, da bi Ljubljana zelo, zelo napredovala. In ravno lega se boje. Boje se za svoj Gradec, kjer je naseljenih velikansko število vpokojenih uradnikov, kjer živi veliko Število bogatih zasebnikov i. I. d., ki puste v mestu velike svole. Kakor hitro pa bi bili tujci pri nas tako preskrbljeni,
PODLISTEK.
Ob odkritju 2 um rove ga nagrobnega spomenika.
Na pokopališču v Kranju guvord danes dne 16, t, m. E. Gangl.
Danes smo se drugič zbrali na tem mestu. Prvikrat smo prišli, da smo ga položili k večnemu počitku, danes smo se pa sešli, da počastimo spomin prijatelja Andreja.
Pravim: prijatelja Andreja! Zakaj, dasi je stal po svojem službenem značaju nad nami, je bil po svojem srcu vtdno med nami. Njegovo dostojanstvo se ni dvigalo v nimbu odurne samosvesti v nedosežne višave, ampak njegovo dostojanstvo mu je dajalo priliko, da se je udružil v naše vrste z vsem poštenim srcem, z vsem iskrenim prijateljstvom: ni ga pretvorilo in ni izkopalo med nami in med njim neprcslopne vrzeli, njegovo občevanje z nami je nosilo zmeraj znak odkritosrčnosti in zaupnosti brez prisiljene prijaznosti. Stal
kakor hitro bi spoznal', da je naše ljudstvo ponižno, zahajali bi rajši k nam, ker jim naša dežela nudi lepše pri rodne krasote. Opozorimo samo na to, kako so si prizadevali privabiti tujcev v znani Curloch, ki pa res ni dm/.ega nego luknja. Pravzaprav je bilo smešno njihovo početje, ker so s svojim Curlochotn hoteli odvračati pozornost tujcev od Posfojinske jame, ki ga nima para na svetu. Ko bi jih mi posnemali, ker ram je priroda toliko zakladov položila v naročje, koliko koristi bi bilo za nas in našo dežtlo. Težko da bi se motili, če trdimo, da morajo biti pri nas zakladi, ki jih človeško oko niti videlo ni. Ako bi sc— recimo okoli Vrhnike — svet bolj natančno preiskal, mogoče, da se najdejo tam še kake lepe jame, ki nc zaostajajo za ono v Postojini. Daje le zavist vzrok obre-kovalnemu pisanju, nam priča tudi strastno pisarj(nje imenovanih listov v zadevi slov. vseučilišča. Kako se zaganjajo v naše vseučilišče, za katero smo Slovenci pripravljeni toliko žrtvovati. A tudi tu jih ne vodi narodnostni moment, ker pač dobro vedo, tla se radi slov. vseučilišča ne bode poslovenil ni eden Nemec. Vedo pa tudi, da bi vsled ustanovitve slov. vseučiliščapadloštevilo vseučiliščnikov na graški univerzi; oni dobro vedo, da bi se marsikaka družina preselila iz Gradca v Ljubljano, če bo ta imela vseučilišče, vsled česar bi Gradec mnogo izgubil. Sicer Nemci vedno povdarjajo, da so oni siritelji in pospeševalci kulture, Slo-
je v naših vrstah kot mož blagega srca, odkritega značaja in tvorne energije. Učiteljstvo ga je nosilo na ramah, a ga je dvignilo samo nanje kot dobrega prijatelja in svetovalca, zagovornika in tovariša. Ko bi se dvignil sam nanje, bi ne ostal spomin nanj tako čist in neoskrunjen v naših srcih, in ne obračale bi se naše oči s hrepenenjem v ono dobo nazaj, ko je še bival med nami. Veselo bi se nam dvigale prsi, ker bi ne bilo več peze na njih, a danes nam je žalostno, saj se je iz telesa naše skupnosti izluščil košček zlatega jedra, ki je padlo v lo zemljo, potrebno počitka, a ne hrepeneče po njem.
Delo je bilo smoter njegovemu življenju. Nt mu dalo pokoja niti tedaj, ko bi ga rabilo telo, ki je vanje sekala bolezen s strupenimi zobmi. Ali moč njegove volje je bila jačja kot odpor pešajočih fizičnih sil. Duh, prepojen z ideali, je vodil njegova pota in narekoval srcu, besedi in peresu dejanja, ki so uspevala in rodila lepo sadove na polju našega šolstva in v živahnem gibanju naše or-
vencem pa ne privoščijo univerze ter strastno pobijajo naša tozadevna stremljenja. Čudni so ti kulluronosci!
Vendar upamo, da ostanejo napori nemških nncijonalcev brezuspešni. Pametni tujci sc bodo počasi prepričali, kakšni smo Slovenci, in bodo spoznali, da iz nam sovražnih listov govori edinole zavist in drugega nič.
Mnogo tujcev se je že čudilo, kako morejo pisali njihovi listi tako obrekljivo o Slovencih. V dokaz naše trditve navedemo, kar nam je pripovedoval Nemec Dunajčan, ki je s kolesom potoval črez Kranjsko v Trst. Pripovedoval je takole:
Leta 1900 sem se namenil potovati z Dunaja preko Kranjske v Trst. Ko sem o svoji nameri govoril z nekaterimi prijatelji, so mi odločno odsvetovali, češ, da bodem moral potovati tudi po Kranjskem, da so pa tam ljudje, pravi človekožrei. Vendar potovanja nisem opustil, pač pa sc podal dobro oborožen na pot, in sicer z velikim strahom. Moja bojazen je rastla, čim bližje sem bil Kranjski. Od Zidanega mostu dalje sem vsak hip pričakoval, kdaj bodem napaden. V bližini Litije se mi polomi kolo tako, da ga nisem mogel sam popraviti, na beg sploh ni bilo misliti. Udati sem se moral v svojo usodo. Četudi z največjim strahom, poprosil sem pri bližnji koči pomoči. Ljudje so opazili mojo zadrego, a z raznimi znamenji so mi dali znamenje, da me ne razumejo. Koncčno smo se toliko
ganizacije. Kot blagovestnik, noseč tešila in bodrila iz kraja v kraj, je hodil po teh cestah in strminah. Spotoma mu je razmišljal duh, kaj naj ukrene, da nam napravi delo lajše in napor uspešnejši, da nam ne bo poklic jarem llačanstva in življenje brez solnca. Nikoli nisi zatorej videl na njegovem licu tistega izraza, ki ti odkriva zlobnega zasednika, da ti da ob vsaki najmanjši priliki okusiti krutost svoje moči. Od vse njegove osebnosti je odbegnila senca. Kazal se nam je v luči svoje plemenitosti. Zato je bil v svojih delih, nam izvršenih v prid, pravi demokrat, ki je cenil vrednost dela in sodil delavca po uspehih njegovega prizadevanja. Ni nas presojal izza mize in izza knjige: življenje, ki ga je živel z nami, nas je zbližalo tako, da ni bilo med nami in njim nobenih skritih namenov. Beli dan je sijal na naša skupna pota!
Tukaj, ob tej grudi, so se razmaknile steze. Njegova se je iztekla v hladno zemljo, naše drže po šumnem, neprijaznem življenju. Mnogotero srce, tolažbe potrebno, priroma v
sporazumeli, da želim kovača. Prišel je mladenič in me peljal do kovača, ki pfl tudi ni zntl nemški. Silno sem se zbal, ko se je kar hipoma odstranil. Mislil sem. da je šel koga iskat, da sedaj bode po meni. Boječ se najhujšega, sem šel pod koračnico, dajo moreni odkuriti o pravem času, če bi mi pretila nevarnost. Jako sem se začudil, ko pripelje kovač s seboj domačina, ki je znal nemški in je potem služil za tolmača, /a m al denar mi je kovač popravil kolo, žena njegova pa mi prinesla kislega mleka in črnega kruha. Čudil sem se tem nesebičnim ljudem, ki se obnašajo kot najbolj omikani ljudje. Bil sem že mnogo po svetu, a med svojimi ožjimi rojaki Nemci nisem našel take postn-žljivosti.* Tako je govoril pošten Nemec.
Da bodo pa naši obrekovalci še prej ostali na cedilu, poučnjmo ljudstvo vsestransko o veliki koristi, ki ga nam lahko donaša tujski promet. Poučujino ljudstvo, kako mogoče ta promet povzdigniti vedno višje in višje, ker nam sčasom lahko donaša velikanski dobiček.
Ker je naše geslo : Čisti računi — dobri prijatelji,* ne moremo si kaj, da se ne dotaknemo postopanja uradnega lista, nate deželne vlade, <Laibaehei' Zflitung«. Dolžnost vlade je pospeševali tujski promet. Da vlada sloii že svojo dolžnost, če priobči v svojem glasilu kako kratko notico, to odločno zanikamo, Osobito še, če potem čez par dni poroča o kakih demonstracijah tako tendenci-jozno. kakor se je godilo po domžalski aferi, ali po kaziuski aferi, ko sc je hotelo na vsaki način dokazati, da so Slovenci streljali v kazino, četudi ni bilo mogoče kljub vsem naporom najti nobene kroglje v kaziuski kavarni. Radi priznavamo, da deželni vladi ni mogoče vplivati na nemško nacijonalne liste, naj pišejo resnico, a pri svojem organu bi pa pač lahko to dosegla, če ima resno voljo izpol-novati svojo dolžnost s tem, da skrbi za povzdigo tujskega prometa.
Ravnokar sc je dognalo, da so v Domžalah streljali Nemci na Slovence, radovedni smo, kako bode popravila »Lnibacher Zeitung» krivico, ki jo je storila slovenskemu narodu.
težkih urah semkaj, da se potoži prijatelju. Morda ga prižene semkaj tudi želja, da bi se zopet rado združilo z njim. On lo ume, saj je bil naš prijatelj, zatorej mu lahko to povemo — njemu, dobremu Andreju!
Da, umrl si — in vendar živiš!
lzprehodi po Italiji.
Odlomki it popotnega dnevnika.  Pil« Fran K'r—vec. II.
Spomini na Nap olj.
•Vedi Napoli e pni mori!«
•Oglej si ga in potem umrli« V resnici pod onim ažurnim svodom kakor v predpo-dobi raja; ob onem večnomodrem sirenskem valovanju Oceanovem, ki liki moder flor objema pokrajino kakor ob vratih večnosti, ob vedno gonobečem ognju Vezuva kakor v Dantejevem peklu!
Iz večnega mesta kakor nedeljski izprehod se ti zdi v Napolj. Nič tistega arhitektoničnega kakor v Fiienci, ki tako utruja oko. Nobenih Titonovih slavolokov in starih napisov, ki nam moro duha. Ne beneških palač polnih stebričja,
Govor poslanca dr. Andreja FerjanČiča
v državni zbornici dne 16. m. m.
Konce.
Z alpskimi železnicami se bo seveda napravila diuga zveza. Toda dandanes ne zadostujeta niti dve železnici za prevožnjo vojnih mas, ako se hoče hiti pravočasno na mestu. Zaradi tega bi bila železnica, ki sem jo skiciral, in ki hi vozila s Štajerske direktno od Zeli -vega preko Kamnika, Ljubljane, Vrhnike, llo-ledršice v Sv. Lucijo, tudi zelo dalekosežnega strategičnega pomena.
Zagatne železnice, ki jih imamo v deželi, se morajo imenovali ludi dolenjske železnice. Pri dolenjskih železnicah smo doživeli zgled, da so le železnice, pri katerih ni bilo videli življenske sposobnosti zakaj dežela Kranjska je v začetku krvavela ob velikih vsotah, ki jih je morala plačevati kol garancijo — nekaj časa sem aktivne I er so deželi Kranjski že povrnile izdane garancijske vsote.
Kako bi se promet na teh železnicah šele povzdignil, ako bi ne prenehale lam, kjer bi se morale najnujneje nadaljevati, baš pred najbolj blagoslovljenim delom dežele, pred takozvano Belo krajino, ki ima obnovljeno vino-gradstvo in druge plemenite naravne produkte. Belokrajina ne more svojih pridelkov na nobeno stran spraviti v prid.
Prevoz preko strmih visočin in gor podraži pridelke tako zulo, da jih ni mogoče spraviti na trg za konkurenco sposobne. Tedaj že iz gospodarskih ozirov za le pokrajine in njih prebivalce je neizogibno, da se odloči nadaljevanje dolenjskih železnic preko Novega mesta v Belo Krajino.
Nadaljna zveza s Karlovcem je vprašanje časa. Ta železnica bi bila transverzalna, ki bi bila istolako v gospodarskem kakor tudi v stralegičnem oziru velike važnosti. Vezala bi Ogrsko in Hrvaško preko Ljubljane in bi tvorila potem zvezo na moji skicirani železnici v sv. Lucijo s Primorjem in državnimi mejami.
Akopreudaiimo vse to, moramo in smemo upati, da se k izvedenju teh prog dovoli deželi v prvi vrsti nekoliko tega, česar ji nove alpske železnice ne bodo nudile. Potem pa bi
ne tCanala grande . Sanje, sanje! vse okrog samblažilni sen ! Sanjavi, življenjapolni, lahko-mišljeni Napolj! Tebe se da uživati samo z občutki sanjavca, življenjehlepca, lahkomisel-neža! (list od samih zlatih solnčnih žarkov pleten pajčolan večnega sanjarenja te obdaja! Nič rimljanske častitIjivosti, nič beneške resnobnosti, vsega kakor si hočeš, da te vži-vamo, razumevamo in ljubimo, liki prijatelj, ki ga z vsemi njegovimi napakami objema naše ljubeče srce! Tebe večnosnivajoči Napolj vživa samo sanjari Pa da gleda veletoke gromeče lave oko brez sanjarskega poleta, kako bi se pred njim zavil mogočni Vezuv v teman plašč, in solnce na večnomodrem nebu napolitanskem bi se mu zatemnilo, in metropola sanjarskega kraljestva bi se ogrnila v lužen mrak. Hiinskih kapitelov in jonskih stebrov, kolosejev in pan-teonov nc smeš iskali v Napolju; bil bi ob ves dobiček, s čistim namenom, da zasnivaš, rajskoblaženo v nečuti harmoniji o nevidjeni lepoti priromaj v ta tempelj narave. Oh povem Vam še enkrat — sanjarije I Kaj druzega kot sanjarije ! Tu ne moreš študirali kakor po vatikanskih galerijah, nc premišljevati kakor
hila tudi država osvobojena garancijskih prispevkov, ako se dogradi proga preko Kamnika in končno bi se s tem ustvarilo Jako važne slralegične priprave.
Ako tedaj s lom končam svoja izvajanja glede železnic, ki Ivorijo on /istem in eno sklenjeno celoto, si ne morem kaj, da ne hi opozoril še na eno lokalno železnico, ki bi se dala napravili z malimi stroški, in glede katero je obžalovati, da se ni zgradila v začetku gradnje alpskih železnic.
Prihranili bi se bili tisočaki in tisočaki, ako bila takrat izvedena kratka železnica Škofja Loka-Zelezniki v selško dolino.
Kako ogvomne množine tovorne vožnje in kake vsote prihrankov bi se napravilo s prevažanjem materijala k gradnji novih železnic na tej progi, mesto po ovinkih preko (Joiice, dasi bi zgradnja te železnice zahtevala le male stroške ter bi tla nc delala nikakih ležkoč.
Ker pa je dolina sama na sebi zelo rodovitna in ker se nahajajo tam zelo veliki in dragoceni gozdi ter se les in drugi naravni pridelki zopet zaradi velikih tovornih stroškov ne morejo spravljati s pravo ceno na trg, prosim nujno, da se vlada tudi za to železnico dobrohotno zavzame.
Ako si popolnoma h koncu še dovolim pripomnili par besed h železniškemu vprašanju, ki je zakonito že zagotovljeno, je lo železnica Kranj-Tržič.
Pred dvema dnevoma sem interpeliral prevz. gospoda vodjo Železniškega ministrstva ter sem bil k temu primoran, vsled nekega razburjenja, ki vlada v prizadetih krogih, ker se je železnica že pred dvemi leti zakonito zagotovila, a gradnja se še do danes ni razpisala.
Priznam, da se je stvar deloma zavlekla tudi s tem, da se je pri prizadetih pojavilo vprašanje glede električne gonitve, pa na drugi strani sem merjen, da bi se bila tudi ta stran zadeve — ne glede na vse druge — v tem času lahko uredila, ako bi se bilo eks-peditno poslopalo.
Sedaj se je vzdignila mestna občina tržiška ter se obrnila do nas, naj storimo vse, da bo vlada opustila ta svoj zavlačevalni zistem.
0 mogočnovaleči Tiberi, gledaš — in sanjaš in vse je kakor bajka. Norostno, živahno vrvenje in ropot v neuglajenih ulicah kakor v knjigi bajk! Zlatorožnati lesk, ki se razliva od ploskih streli do najzadnjega kotička, ki mu ni meje in konca, za naše severno cko tako mameče, tako uspavajoče kakor tata morgana ....
Bilo je v prvih popoldanskih urah. Mogočne orgije v katedrali sv. Januarja so odpele in iz nje polutemnih prostorov stopam ven v božje pomladansko solnce na napolitansko «chiajo». Kar je Dunaju Prater, to je Napolju — morsko nabrežje. Aleje, perivoji, nasadi, zabavišča vse tako lepo razporejeno. Vstavim se ob vozni cesti in se vsedem tik nje na klopico v senci oranž. Slika za sliko se koleba pred mano; vse tako pestre in raznolike, da jih čuti niti ne morejo sprejeti v vsej njihovi obsežnosti. Tukaj so podani le spomini; sliko motne in zabrisane, kot se pokazujejo zbu-jenemu sanjavcu.
Elegantni svet napolitanski prihaja na korzo. Polnokrvni iskri arabci vozijo mestno plemstvo po laskavem tlaku. Med njimi mali pleteni vozički, v njih upreženi poniji, brzdani
1. priloga »Gorenjcu'
' št. 28 iz 1. 1905.
Tudi jaz upam, da sedaj, ko sta minili že dve leti, odkar jo železnica zagotovljena, in so poprej minila desetletja, preden so prizadevanja pritadetih imela uspeh, da se je ta za potrebno in koristno spoznana in predložena železnica zagotovila, da sedaj vlada gradnjo te železnice z vsemi sredstvi in z vso odločnostjo pospešuje.
S tem končam. (Pritrjevanje.)
Dopisi.
Z Bleda se nam piše: V zadnjem »Go-renjcu» ste objavili mej blejskimi novicami notico pod zaglavjem »Katoliška usmiljenosb'. Tam se poroča, da je v petek zvečer utonil v jezeru nek železniški delavec, kateremu pa /upnik Oblak drugi dan ni dal zvoniti, kakor se pač more zahtevati. V torek ob 7. uri naj hi se ponesrečenca pokopalo, a ob 10. uri šele je prišel mežnar v občinsko pisarno in zahteval mož, ki naj bi reveža za-grebli. Tako je glasom Vašega poročila župnik pustil ležati reveža v tej vročini kakor — poginolega psa. Prosimo Vas, da to notico resnici na ljubo nekoliko popravite. Do-tični delavec je utonil v soboto. Grobokop je v nedeljo omenil župniku, da je neki delavec ponesrečil, /upnik mu je odvrnil, da o tem ničesar ne ve. Stoprav v ponedeljek zjutraj je župnik, grede v šolo, izvedel, da leži ponesrečenec v mrtvašnici in sicer brez krste na obdukcijski mizi. Nato sc je napotil v občinsko pisarno povprašat, kaj in kako mislijo z mrtvecem. Popoldne ob štirih je imel opraviti v župnišču okrožni zdravnik dr. Klimek in župnik ga je opozoril, da leži mrtvec na obdukcijski mizi. Zdravnik ni o tem ničesar vedel. Ob šestih se je dr. Klimek povrnil in izročil župniku smrlovnico s piipo-mnjo, da je delavca prihodnji dan ob sedmih zjutraj pokopati. V ponedeljek zvečer niso zvonili mrliču, ker bi morali to storiti baš v času, ko je v parku pred zdraviško hišo igrala godba. Župnik je ustregel želji zdra-viške komisije in je ustavil zvonenje ob na-pominanem času. V torek ob sedmih zjutraj je bil župnik pripravljen pokopati ponesrečenca, a nikjer ni bilo mož, ki bi mrtveca
in vladani od mladoletnih »marchezov* in »contijev«. Na polisipski polootok speje njih polet kjer hladnejši pihajo vetrovi.
V mladi travi ob cesti leži in se naslaja ob sladkem brezdelju napolitanski proletarec. »Dolcc far niente» je merilo njegovemu življenju. Leži v travi in srka ostrige. Ali zavida bogatim plemičem, ki v prelestnih kočijah švigajo kraj njega ali se jim posmehuje? Ob brezdelnosli uživa, to se mu čila na obrazu. Dolgo sem ga premoli ival brezdelneža, ležečega v travi, in v spominu se mi je obudila mična anekdota, ki sem jo čul nekoč v veseli družbi. Bil je vroč poletni dan in v senci košatih dreves ob cesti so lenarili trije cigani. Prijezdi mimo graščak iz bližnjega gradu. »Lenuhista golazen, vi cigani l Kdor je najbolj len izmecL vas dobi cekin!* Prvi cigan skoči kvišku in pomoli graščaku svojo desnico. Drugi se polagoma vzravnava v travi. Tretji pa mirno leži v travi, ne da bi se zgenil, veli graščaku: »Gospod, ako ste tako dobri, da mi daste cekin tu notri v la Žep 1* — Koketne napolitanske tnalrone se v bleslečih karocah peljejo na iz-prehod nič manj, da ne leže na baržunastih
prenesli iz mrtvašnice. Ko je župnik prišel ob doselili iz šole, še ni bilo nikogar in zalo je poslal cerkovnika v občinsko pisarno z naročilom, da naj preskrbe dva moža, ki bi zanesla umrlega iz mrtvašnice k jami. Po obstoječih predpisih in navadah jo namreč naloga občinske uprave, zagrebsli ponesrečence. To je resnica na tej zadevi. — Ko-nečno naj še pripomnimo, da dopisnik toži, ker v šoli ni poletnih oken, ampak dvojna steklena, kakor pozimi. Dopisnik naj se potrudi pod stieho in tam bo našel, česar pogreša. Zakaj se žalusije ne obesijo, nam ni znano.
Iz Šoštanja. ) Himsko-katoliški župnik Ivan Govedič, katerega čedne lastnosti so dovolj znane po širnem svetu in katerega razkošno življenje daje dovolj pohujšljivosli faranom, je pokazal s svojim činom na sv. rešnjega telesa praznik, da, ne spoštuje cerkveni obred ter običajno spoštovanje in častenje edinega praznika, katerega cerkvena svečanost se pod milim nebom v proslavo prevzvišenoga bitja praznuje. Povsod izkazuje verni kristjan prazniku sv. rešnjega telesa čast s tem, da okinča svoj dom. posebno okna s podobami, cvetlicami ter prižiga sveče, kose pomika procesija pobožnih kristjanov mimo doma. Bd'nol župnik Ivan (Jovedič z njegovo ljubo Ano. še vedno gospodujočo v tarovžu pri Sv. Mihelju, ne culi se ponižanim pred Najsvetejšim, pred sv. rešnjim telesom. Ta dva ljubljenca ne poznata rimskokatoliških običajev in slavljenja, ta dva poštenjaka in uzora vernega kristjana zapirata s polki oknja ter se ne zmenita za kršenje naše vere. Predrzne se pa še taki sramotilec naših obredov, da vodi še sam procesijo, da sam nosi piesvelo rešnje telo, ne meneč se za dejstvo, katero je učnll z zaničevanjem naših običajev in obredov. Vprašamo se, je li smo res prišli tako daleč, da se nam še tista trohica neomadežene vere do prevzvišenega mora vzeti, predno pridemo do verskega obupa. Jeli smo res tako zaničevani rod, 'a ni pomoči nas rešiti dušnega pastirja, zaničevalca cerkvenih običajev in obredov, oskrunittlja našega spoštovanja do rimsko-katoliške cerkve? Je li resničen namen višjega dušnega pastirja
*) Pomot jtna zakasnelo.
sedežih. V njih družbi koprneče črnokodre hčerke južnega solnca leno in zaspano igrajo s svojimi pahljačami. V to pestro sliko se pletejo še mnoge druge pestrejše. < ienjeni či-tatelj, si že čul kedaj o široznanih napolitanskih dvokolnicah? Med civilizovanim vozovjem kaj nazadnjaško učinkujejo. Vsako mesto od sedežev do osojnic je zasedeno; na konju sedi priganjač! Ubogokljuse, ki pezo desetorice oseb komaj vleče! Največ se poslužuje tega prometnega sredstva služinčad, pa tudi okoličanski vini-čarji in ribiči polnijo prostore teh čudnih vozov. Iz hrušča in šuma teh vozov kaj neharmonično odjekuje riganje oslov. Brezsrčni priganjači te Hegmalične živali, ki se je tu poslužuje staro in mlado, visoko in nizko pa s svojim upitjem še prekašajo neprijetne glasove teh neumnih živali. Ubogi napolitanski osel 1 Vše jezdi na njegovem potrpežljivem hrbtišču! Starci in otroci, ribiči in viničarji, kmetice s polnimi košarami zelenjadi, postrežčeki, uradniki; lepa je slika in vredna mojstrskega čopiča, kadar jezdi bradal kaptioin ponižnega osla po" strmih,
ozkih ulicah navzgor.
_ Konec prih.
kneza in škofa lavantinskega, nas prisiliti, da si zberemo drugo vero in druge obrede, da moremo pobožno in verno opravljati naše molitve in se rešili duševnih bremen. Je-li se nc smemo poslužili prošnje vnovič: Heši nas, o gospod! Ako Ti je, knez in škof Mihalj la-vanlinski, resna volja imeli pod Tvojo pastirsko palico verne in v veri zadovoljne ov-čice verne kristjane - potem reši nas oskru-nile'ja in nečaslilea presvetega Bešnjega telesa.
Tratarske novice.
— Posebnih novic iz našega kraja nimam poročali. .'I. t. m., lo je prejšnji ponedeljek, se je usula nad Gorenjo vasjo loča, kakršne ljudje nc pomnijo. Posamezne so tehtale po 20 do 40 dkg. To je bilo ropotanje. Napravila je mnogo škode; lako je pri šoli razbila okna in streho. Seve ni čudno, po naših klerikalnih slebrih je dandanes svet silno spriden. Nob( ne vero več ni in nobenega poštenja. Res, poštenja pa ni, posebno pri naših klerikalcih. To se je pokazalo pri konsumu na Dolenji Dobravi.
— K o n s u m ali zadruga na Dolenji Dobravi gre rakom žvižgal. Prejšno nedeljo je bil sklican občni zbor. Ker pa menda računi še niso v redu, jo je načelnik pred zborovanjem popihal v (Jorenjo vas, da tako prepreči zborovanje. Ko so ljudje videli, da jih je zapustil njih vodja Krušenk, šli so po našega župana .lelovčana in zahtevali, da naj on vodi zborovanje, kar je na vsestranski pritisk ljudstva tudi storit« Navzoči so soglasno zahtevali, da se naj konsum zapre, zapečati in ključi izroče primerni oblasti. Seve se to ni moglo zgoditi, ker se po mnenja sodnije ni vršil pravilno občni zbor. Kar je o lom poročal »Slovenec*, jo zlrbna laž.
— Načelnika Krušenka pritira žen-darmerija. Ta vseskozi katoliški mož je moral radi varnosti v spremstvu oboroženih angelov ta dan iz Gorenje vasi v Dobravo. In ko ga je zagledalo ljudstvo, je završalo med tem. Srečen je bil, da je imel lako spremstvo. Kdo bi se ne ustrašil takih duhov in še tako ob-danih z železjem.
— Vrtar govori. In za besedo je poprijel naš znanec Vrtar: Možje, naša zadruga je sijajno shajala; imela je sicer več predsednikov, blagajnikov, še več dobička v začetku. Ta dobiček in da gre zdaj vse narobe, lega je gotovo kriv, četudi moj največji prijatelj Krušenk. On kakor jaz sva velika katoličana, četudi včasih . . . ., vendar njemu ni nič upati. Blaga ni, denarja ni, nekje pa mora biti. Gotovo ga mora imeli predsednik; zato se naj preišče hiša, odpro skrinje in njega se naj sleče do nagega. Gotovo se kaj dobi. Pred žendarmom si je moral sezuti ta katoliški mož. V čevljih sicer ni bilo druzoga ko malo smeli. Drugače je bilo, ko so se odpirale skrinje. V eni so dobili vrečo kave, drugod kos blaga i. t. d. In ljudje, to videvši, zaklicejo: Vrtar je mož, on naj živi! In Vrtar se zahvali za to priznanje in nadaljuje: Saj ste slišali Kaparjevega Matevža, ko je bil kaplan pri nas, kako je pridigoval o ladiji in viharju. Kakor največji vihar ni mogel razbiti čolna, lako je z vsako napravo na katoliški podlagi in tudi z našo zadrugo. Ta bi še vedno trdno stala, samo če bi bilo kaj poštenja. Tega ni in zalo je vse narobe.
— Vse je res narobe. Zadruga na Dolenji Dobravi je zopet zgled, kako nevarno je za naše ljudi kupčija, o kateri se prav nič ne razumejo. Nasledki bodo prepiri, pravde in plačila da bo strah. Marsikak kmetic bo dal par voličev, če še ne več il hleva. Nekateri žerajžnjo proti Ameriki, drugi še bodo. Ljudje se jeze in togote na odbornike in vodje teh prenagljenih novolarij. O vi kratko-vidneži! Jezite se na one. ki so vas zapeljali v to in to je politikujoča duhovščina. Kaparjevega Matevža ni več blizu, da bi rešil potapljajoči čolnič. Tudi dr. Ev, Krek ne pride več s svojim evangelijem. Nad te, Vrtar! Če otrokom damo nevarno slvar v roke, se nikar ne jezimo na otroka, če se kaj zgodi, ampak na onega, ki je tako nepreviden. In taki ncprevidneži so tudi duhovniki, ki ljudi v to silijo, ki so toliko zakaj taeega zmožni ko sezuti Krnšnikovi čevlji.
— Imamo pa pri nas tudi veselice. Zadnjo nedeljo so imeli veselico s predstavo in plesom v Gorenji vasi. Vse sc je vršilo prav lepo v občo zadovoljnost brez vsakega nereda. Obiskalo je nas več Ločanov in iz sosednih vasi. Vsa čast našemu za napredek vnetemu županu Jelovčanu. <>n je duša vsega življenja.
Tedenski politični pregled.
Deželni Zbori bodo sklicani jeseni na kratko zasedanje.
Železnični krediti — dovoljeni. Kör-berjeva vlada je I. 1901 predložila zbornici dva velika načrta, za katera mora država najeti približno milijardo kron. To so tako-zvane vodne ceste na Moravskcm. Geškcm in v Galiciji, druga železnic na zveza s Trstom skozi Bohinj in v zvezi s to železnico Lvov-Tambor-Usok. O vodnih cestah sploh še ni sledu, a pri železnicah so se ura-čunali inženirji, ki so delali načrte in proračune. V smislu zakona z dne G. junija 1001 je bilo dovoljenih 224,409.000 kron. Vlada pa je sedaj nujno zahtevala še 91,085.000 K, in sicer kot dodatni kredit za tekoče leto v znesku (¡0,602.000 kron in za naslednja leta še 151,023.000 kron. Vsled ostrih napadov v zbornici je odstopil bivši železnični minister dr. vitez Wittek. Zadnji čas so se dodatnim kreditom ustavljali Čehi in Poljaki ter pretili z ohstrukcijo, ako vlada obenem ne obljubi, da podržavi nekatere železnice. Ministrski predsednik baron Gautsch je slovesno obljubil, da v svrho podržavljenja stori vse primerne korake. Po dolgih obravnavah med strankami in vlado so se vendar odločili češki poslanci, da dopuste lazpravo, ki se je vršila in so bili krediti dovoljeni.
Olajšave v vojaški službi. V brambnem parlamentarnem odseku je povdarjal bram-bovski minister Schönaich, da vojna uprava gotovo izpolni svoječasno obljubo ter odpravi orožne vaje v 11. in 12. letu vojaške obveznosti. Dveletna aktivna služba pa je itak že zagotovljena v novem brainhovnem zakonu ter se uveljavi z zakonsko novelo, ako politične razmere kmalu še ne dopuste, da se novi brambni zakon predloži državnemu zboru.
Macedonija. Nedavno so ubili Turki več kristjanov. Turkom ni bilo vstreženo s tem, da so ubili te nedolžne ljudi, še mrtva trupla so razmesarili, iztaknili oči, odrezali ušesa in nosove, izvlekli drob, odsekali roke in zlomili jim noge, lako da jih je bilo strašno
pogledati. Oblasti in vse ljudstvo pozna in ve za morilce. toJa oblast jih noče preganjali in prijeti, le druge nedolžne kristjane zapira in muči mirne seljake, da bi priznali, da so oni izvršili umor, ne pa Turki. Poleg nedolžnih žrtev, ki so jih že ubili, hočejo še obsodili na smrt dmgo nedolžno njo, Vsled lega dogodka se je polotil vseh vaščanov v onem kraju grozen strah, mnogo jih je že pobegnilo na Srbsko in Bolgarsko.
Rusko-japonska vojna.
Vladivostok je blokiran. Vladi-vostok je sedaj blokiran in ostro zastražen. Nobena ruska ladja ne more iz pristanišča. Le torpedovke gredo do vhoda.
Ker so Japonci zavzeli Sahalin, je poslala morska cesta Laperousc in ožina Tsu-garu čisto japonska zveza med morji zahodno in vzhodno od japonskega otočja. V slučaju vojske zamore Japonska zapreti vhode v te vode, tako da je sddaj insko obrežno ozemlje po japonski posesti odrezano od zveze s tihim oceanom.
Dopisnik «Novega Vremena« iz Gunču-lina javlja, da je ruska armada zdaj na tako visoki stopinji vojnih priprav, kakor ni bila še nikoli. Vse, kar je manjkalo, je zdaj po energiji Linjevičevi prirejeno; brezžični brzo-jav, telefonske zveze i. t. d. in topništvo je urejeno in izvežbano. Zato zdaj ne bi bil pravi čas, da se govori o miru. Značilen je pristavek dopisnika: V armadi se vedno pogosteje pojavlja želja, da se naj vprašanje o vojski in miru predloži ljudskemu zastopstvu.
General Knropatkin je težko bolan in leži v Guačulinu. Njegovo poveljstvo je začasno prevzel general Batjanov.
Glavna sila šeste armade se v lazih pohodih bliža reki Tumen. Od Vladivostoka sproti poslane ruske čete japonske ofenzive niso mogle zadržati. Šesta armada v treh kolonah prodira po cesti proti lloj-Jonu, kjer se Rusi pripravljajo za najresnejši odpor.
Gorenjcil Jutri v nedeljo v Ljubljano na velikansko narodno veselico v prid Prešernovemu spomeniku. — Začetek ob štirih popoldne. =
Jfovičar.
Osebna vest. Muzejski kustos dr. Valter Šmid je imenovan dopisnikom c. kr. centralne komisije za umetnost in ohranjevanje zgodovinskih spomenikov na Dunaju.
Prazne duhovniške obljube. Ko se je škof Jeglič v svoji trmoglavosti odločil stavili peto kolo na polju šolske izobrazbe ne v Ljubljani, ampak na šentvidskem polju, na-migavalo je njegovo časnikarsko trobilo, kak udarec je to za Ljubljano in kake koristi da bo imel od teh zavodov Št. Vid in njegova okolica. Kakor vse kaže, bo Ljubljana prebolela to nesrečo brez posebnih posledic, ali tudi blagoslov za šentvidsko okolico noče na dan. Kako je bilo s pričakovanim zaslužkom, vedo najbolj šentvidski kmetje in obrtniki. Sel je v roke tujcev. Ali do zadnjega se je ljudi pridrževalo v veri, da bodo šentvidski otroci lahko iz doma pohajali to šolo. Kako bo prijetno, mislili so si starši za srednjo šolo godnih otrok, če se bo naš fant šolal
doma in zastonj, jedel in stanoval bo doma, v šolo pa pojde v škofove zavode, v prostih urah bo še lahko pri delu pomagal. Sedaj pa je škof Jeglič prišel na to, da bi sc tako razmerje ne zlagalo s predpisi tridenlinskega koncila. Zavodi so strog internat, tudi otroci iz Št. Vida in okolico morajo popolnoma vstopiti v zavod in plačevati 400 kron na leto za dva meseca naprej ali pa so jim zaprla vrata tega dobrodelnega poslopja. To se je sedaj šela povedalo ljudem in danes debelo gledajo kmetje v Št. Vidu na škofa Jegliča in obenem na tridentinski koncil. Zaradi tega kličemo našim ljudem vnovič; Bodite previdni!
Odkritje Žumrovega nagrobnega spomenika na tukajšnjem pokopališču se je vršilo danes ob polšestih na slovesen način. Pri tej priliki je imel c. kr. realčni učitelj Engelbert G angl slavnostni govor, katerega objavljamo v današnjem podlistku. Učitelji kranjskega okraja so zapeli dvoje temu slavju primernih pesmi.
Langobardsko groblje v Lajhu. Meje grobišča se kažejo vedno bolj očividno, ležalo je večjidel v ravnini in se le redko raztezalo v breg. Ob severozahodni meji se je odkrilo troje lončenih piskrov, ki so bili zelo priprosti iz precej s kremenovim peskom pomešane ilovice s prosto roko napravljeni ; enak večji pisker se je dobil tudi na severovzhodni strani z žganimi kostmi in pepelom, toda brez priložkov. V grobovih zadnjega tedna je bilo mrličem priloženih precejšnjo število starega denarja, železnih nožev, bio-naslih in srebrnih zapon s posebnimi novimi oblikami, kresilnikov, bronastih in sicer zelo Lenih prstanov in lepo število korald razne barve in velikosti. Posebno bogat je bil pa ženski mrlič groba št. 170, ki je imel obleko na vratu iz pasu, speto s prekrasnima srebrnima in pozlačenima zapornima z zmajevo glavo. Oko zmaja je vloženo z rudečim kamnom, istotako cel srednji del. Na prsih je bila pritrjena obleka z lepo srebrno in pozlačeno zapono s sokoljo glavo; tudi le-ta za-pona je bila v sredi okrašena z rdečim kamnom. Poleg rogljatih zapon so te najlepše zapono celega grobišča. Dobilo se je pa še nekaj okroglih srebrnih zapon z okraski in dvoje železnih zapestnic. V grobu št. 180 so bile priložene poleg starega (še ne očiščenega) denarja in srebrnih zapon, železne ovčje škarje, več vil in manjša sulica. Do danes opoludne se je prekopalo 182 grobov. Ravnokar prekopani ženski mrlič groba št. 182 je imel lično srebrno in pozlačeno zapono s tičjo glavo («Greif») in več zelo lepih millefiori-korald.
Vaditeljski Zbor Gorenjskega Sokola » poživlja tem potom vse člane, naj te udeleže izleta na Jesenice dne (i. avgusta 1.1. kolikor mogoče v obilem številu v društvenih krojih. Koračne vaje se vršijo v torek, dne 18. t. m. in prihodnji torek dne 2f>. t. m. ob 9. uri zvečer v telovadnici.
Državno ustanovo za potovanje po Italiji in Grški je dobil profesor kranjske gimnazije, g. Anton Jeršinovec.
Prve obsodbe radi domžalskih dogodkov. Okrajno glavarstvo v Kamniku je izreklo obsodbe, ki opravičeno razburjajo vso slovensko javnost in ki bodo gotovo našle globok odmev tudi pri drugih Slovanih. Gela vrsta oseb je bila obsojena radi tega, ker je klicala na slovenskih tleh »ŽivioJ* in «Nazdar!» — Obsojenih je psi Kamničanov in 11 oseb iz Domžal in Stoba deloma na 24 urni zapor,
nekaj pa tudi na 3 do 5 dni zapora. Obsojeni so ljudje, ker je okrajni glavar Ghron izjavil. «da so s svojo navzočnostjo na množico hujskajoee vplivali», ne da bi vedel povedali, ali so sploh kaj upili.
Oproščena sla bila pri deželnem sodišču dne 12. julija visokošolca Svetek in Vodeb, knlera je ložilo državno pravdarstvo radi hudodelstva težke telesne poškodbe, storjene kadetu Malitschu ob priliki demonslr icij proti Karnijolcem meseca septembra lanskega leta.
Nesreča, Iz Škofje Loke se nam piše: Dne 2. julija t. I. okrog 4. in 5. ure popoldne se je kopalo v tukajšnjem mestnem kopališču več občinstva. Med drugimi je bil tudi g. Anton Dolinšek, trg. pomočnik pri g. Koceliju. So-kopajoči se učitelj, g. Slavko Flis, hipoma za-čuje klic nekega dijaka, stoječega poleg kamnoseka France.sco Gasanova: «Tu je pa nekdo na dnu vode!» Gospodu Flisu se je čudno zdelo, kako morejo doličniki tako Hegmatično zi eti v vodo, ako se je pripetila kaka nesreča, ne da bi klicali na pomoč. G. Flis torej požari korake proti omenjenemu mestu in res zapazi v globočini 3 do 4 metre Človeško truplo z razkoračenemi nogami in rokami. Spustil se je hipoma za utopljencem ter ga oprijel, toda iz tolike globočine ga s piv m sunkom ni mogel spraviti na dan. Prišel je torej sam nad vodo in zaklicali »Pomagajte, sem že vodo pil!» Bilo pa ni nikogar, ki bi pomagal. G. učitelj Flis se požene vnovič pod vodo ter srečno privede utopljenca, g. Antona Dolinšeka, na suho. Toda Dolinšek ni več dihal, bil je že popolnoma Umno-modre barve. Po preteku pol ure šele se je posrečilo g. Flisu z neprestanim drgnenjem s kisom, da je Dolinšek zadihal, nalar so ga prepeljali domov. Poklicani zdravnik je izjavil, da je viselo Dolinšekovo življenje na niti, ker je imel uže v pljučih vodo. Vsi, ki so bili navzoči trdijo, da je g. učitelj Flis s tveganjem lastnega življenja rešil — diugo življenje. Plemenito delo! Naravnost nesramo je toiej, ako je zahteval takoj diugi dan omenjeni kamnosek Gasanova, prišedsi k g. Koceliju, izplačilo za rešitev, ko vendar ni trenil z rokami v svrho rešitve utopljenca, temveč se je mod tem, ko se je g. Flis z naporom vse življenske moči trudil rešiti Dolinšeka, počasi oblačil — in tebi nič, meni nič — odšel. Kakor čujemo, je bil Gasanova neki toli predrzen, da se je obrnil celo na glavarstvo radi izplačila rešitvene lalije.
O tržiški železnici. G. kr. okrajno glavarstvo v Kranju razglaša: Glasom razglasa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 8. julija 1905. 1., št. 13*339, se je o podiobnem načrtu za varijanto začetka proge do km 1113 in končne proge od km 13-389 km do km 15*314 lokalne železnice Kranj-Tržič, kakor tudi za projektu ani industrijalni železnični tir od postaje Tržič do tvornice tvrdke Ed. Glanzmann in And. Gassner ukazal polilični obhod in razlaslilna razprava v zvezi z odločitvijo požarnovamih naprav na 26. julija 1905. 1. in na naslednje dneve. S tem se tedaj splošno objavlja, daje v smislu g 13. naredbe trgovinskega ministrstva z dne 29. maja 1880. I., drž. zak. št. 67, podrobni projekt od sedaj naprej do vštetega 25. julija 1.1. med navadnimi uradnimi urami razgrnen vsakemu na vpogled. Nadalje se razglaša, da so operati za odkup zemljišč in sicer oni davčne občine Slražišče pri občinskem uradu Stražišče, oni za davčno občino Križe pri občinskem uradu
Križe, oni za davčno občino Bistrica pri občinskem uradu Kovor in oni za davčno občino Tržič pri tržiškom uradu Tržič, konečno Operet o požarno varni napravi, ki jo je narediti v davčni občini B'strica pri občinskem uradu Kovor razgrneni vsakemu na vpogled.
V. promenadni koncert meščanske godbe se vrši danes zvečer točno ob '/»•'• Url na glavnem trgu s sledečim sporedom; 1.) Wagner Puhard: koračnica; 2.) Franke: Uvertura; 3.) Ainberger: Dijaški valček; 4.) Schneider: Na jezeru, fran. polka; 5.) Wlassak: Slovenske pesmi, pnlpuri št. 3inG.) Wlassak: Jugoslovanska koračnica.
Tombola gasilnega društva v Kranju se je vršila minulo nedeljo ob mnogobrojni udeležbi na tukajšnjem glavnem trgu. Po tomboli je bil vrtni koncert na vrtu g. Petra Majorju, ki je bil jako dobro obiskan.
V Radovljici so imeli minulo nedeljo v prid družbi sv. Girila in Metoda velikansko slavnost, katero so priredila vsa ondolna na-rodoa društva. Pričakujemoodondod nalančne-jega popisa te slavnosti.
V Gorjah pri Bledu je umrl dne 11. julija g. Vincencij Gerne, posestnik in tigovec, v starosti 72 let. N. v m. p.!
Klerikalni pretepač p. d. Jottvcev iz Bražgoš je bil v Lljubljani pri deželnem sodišču dne 8. t. m. kaznovan na 8 mesecev ječe, ker je z nožem prerezal nekemu fantu trebuh.
Župnikom v Šmartnem je imenovan g. Šareč.
Umrl je slovenski pisatelj g. Ivan Trdina. Lahka mu žemljica!
Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva Merkur. Iščejo se: kon-torist za Ljubljano; pomočnik manufaklurne in 2 pomočnika želez, in spec, stroke za Kranj; 3 pomočniki manufaklurne za Gorico; pomočnik železi inske in pomočnik galanterijske za Gelje; poslovodja za mešano trgovino na Štajerskem; pomočnik mešane trgovine in učenec za deželo. — Službe iščejo: 4 pomočniki manufaklurne stroke, 8 pomočnikov špecerijske, 12 pomočnikov mešane, pomočnik galanterijske, konlorist, kontoristinja in 4 bla-gajničarke oziroma prodajalke.
Gospodarstvo.
Tedenski sejm v Kranju dne 10. L m.
Prignalo se je 242 glave goveje živine, 17 telet, 180 prašičev. 17 ovac, — koz, — buš, 50 kg pšenice K 9—, prosa K 1050, rt K 8-—, oves K 7'50, ajda K 8'-.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu juniju 1905 je 333 strank vložilo 76.279 K
— vin., 329 strank dvignilo 59.356 K 35 vin., 16 strankam seje izplačalo posojil 27.860 K
— vin. Stanje hranilnih vlog 3,748.061 K 62 vin. Stanje posojil 2,061.586 K 70 vin. Denarni promet 211.965 K 36 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju 1905 je 254 strank vložilo 87.164 K 48 vin. 189 strank vzdignilo 43.564 K 79 vin. 31 strankam se je izplačalo posojil 18.900 K — vin., denarni promet 326.788 K 65 vin.
Okrajna hranilnica in posojilnica v ŠkOfji Loki V mesecu juniju 1905 je 111 strank vložilo 34.499 K — vin., 06 strank je dvignilo 14.533 K 19 vin., 4 strankam se je izplačalo posojil 4.200 K — vin. Stanje
hranilnih vlog 652.884 K 66 vin. Stanje posojil 559.578 K 77 vin. Denarni promet 71.266 K 90 vin.
Dobavni razpis. V dodatku k tozadevnemu, konec meseca maja t. I. v našem listu objavljenemu razpisu za dobavo pšenice, rži, ovsa, kruha, sena, slame, drv in premoga naznanja trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, da ji je c. in kr. intendanca 3 kora v Gradcu sporoč.la, da se bo razpis dobave kruha in ovsa objavil meseca septembra 1905, dobavna razprava pa se bo vršila meseca oktobra 15105. Ponudbe za dobavo ovsa iz proste roke se bodo tako kakor žita sprejemale od 15. avgusta do konca septembra 1905. Pristavlja se, da je potrebščina za seno in slamo v postajah Gelovcc in Beljak že dokrita in da se vsled tega na tozadevne ponudbe ne bo moglo ozirati.
Domača knjižnica.
Piščalka. Mesečnik, posvečen protialko-holičnemu gibanju na Slovenskem. Ta list je izšel dne 1. julija t. 1. Naročnina znaša do konca tega leta 2 K in se pošilja na g. Lcop. Lenarda, Jagnjenica, pošla Radeče pri Zidanem mostu. Jo priporočamo.
Loterijska srečka dne 8. julija 1.1
Trst:    77      76      87      16 9
Zahvala.
Podpisani odbor prostovoljnega društva v Kranju izreka tem potom najsrčnejo zahvalo vsem onim činileljem, ki so bodisi v gmotnem ali z darili pripomogli, da je tako lepo uspela v nedeljo dne 9. t. m. na korist društva prirejena tombola, p. n. slavnemu občinstvu pa na veliki udeležbi. Na pomoč! Odbor.
Posestvo
na Klancu pri Kranju BSjr se prostovoljno proda.
Zraven spada hiša t vrtom, na katerem je zasajeno sndno drevje, dalje njiva I 20 merniki posetve in travnik.
Povpraša noj se pri posestniku Jožefu ObU dleti na Klancu št, 16 pri Kranju. 110—1
0I
Izšla Je knjiga o
,0sebni dohodnini'
Zastopnik
Iz Ljubljane v
Novi York
i dobro prosto hrano.
Odhaja sc iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
FR. SEHNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča w-a
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani. -
J. Spreitzerjcv naslednik
LJUBLJANA,
SloniNhove ulice &t. 4.
Stavbeno-umetno in Konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecijalitela: i03-f>5 valjični zastori (Kollbalken).
krojaški mojster
Radovljica št. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo, po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-t>
obsegajoča zakonska določila o osebno-dohodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzorce
za napovedi, hišne izkaze i. t. d. Uredil in sestavil Valentin Žun, c. kr. davčni nadzornik.
Naročila se sprejemajo že sedaj jari založniku g. Ivann Pr. Lampretu, tiskarju v Kranju. Cena knjige K 120, s poštnino vred K 1 '30.
Slavnega lekarnarja in lizika dr. (i. Schniidta
ušesno olje
hilro in temeljito odstranjuje perijodično gluhoto, tok iz ušes, šumenje v ušesih in slab sluh tudi v slučaju zastarelosti. — Steklenica z navodilom o Uporabi slane 4 K. — Dobiva se v lekarni <pri črnem orlu« v Celovcu, Novi trg. 33 8
Imam v kleti
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinjevca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primemo nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra).
TapctniK in preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje  vsa tapetniška dela ter ima. v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1!K)L IS64U
V najem se da ali pa tudi pod ugodnimi pogoji proda
v prijaznem kraju ob okrajni resi i ležeče in V prav dobrem stanju se nahajajoče
malo posestvo
z gostilno, lepim vrtom, kegljiščem in drugimi gospodarski poslopji, pol
ure oddaljeno od 'železniško postaje.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca , 101—2
•MSMBM 01 JU.V MOHS gONCOUHS-
ZobO- tehnični atcljf
Oton $cyil,
pri gf. dr. E. Globo čniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji sc izvršujejo po najuovejiih metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse soboidrav-nilke operacije izvršuje tu speoijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
za prašiče, pujske, kravi«, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, »e dobi pristni dr. pl. Tiokoizvjev kranjski ledilni prašek za prašiče. Nallioljši zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kol dietetično redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornili iispebili najvišje medalje nn razstavah vbindonu, Parizu, Himn in na Dunaja.
1 zavoj za 60 vin. pri vsekam trgovou. \>o
posti fi zavojev na naslov; Lekarna Trnkoczv, ljub-Ijana. Hazpeoevalci dobe popust.
****************
8194
55
^576
tfegdluv
Najbolje za zobe.
Dobiva se v lekarni o. K. šavnilta Kranju.
104-08
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarua v I^jubljani priporoča kol  posebnost  žage  in vse
»troje za obdelovanj« lesa. K r a n c i s - turbine osobito za lagine naprave zvezane neposredno z vraliloin. S e s a I n o - g e n e r a -lorski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
121-40
m
^nBHBBv^ Tovarniška zaloga
|M| Ivan Jax-a v Ljubljani
•MbV^Oi Dunajska cesla 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se doposljejo na zahtevanje zastonj.
JViestna hranilnica v 3(ranju
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega daka
katerega plačuje hranilnica sama. Stanje vlog K 3,731.138-87.   Stanje hipotečnih posojil K 2,041.647 17.
1 -16
Dobro izurjena, solidna
se takoj sprejme.
Kja? pove npravništvo »Gorenjca*
107-2
E SiitiiP
urar v Kranju
priporoča svojo i zborno zalogo nT, Zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja sc na vse kraje sveta.
Nikelnasta unker-remont. roskopf, želel-ničarjem dobro poznana, najtrpežnejfta in natančna ura, prav lino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 8'76, najfinejša znamka, gld. 6-50. 114-68
He, prijatelj! 27-si
Kje knpnješ to barvo? Kakor razvidim, je jako dobra, krije ter snši in se tudi veliko lahko ž njo pobarva!
Glej, glej! Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri
jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Le notri pojdi, ti žal ne bo, akobi ti pale prav ne b'lo, saj greš ven lahko.
Čandaver
(angleškega izdelka), še v dobrem stanju, ki je veljal K 2600-—, se proda za K 1000—.
Več se izve v npravništvu »Gorenjca-.     10°—2
naprodaj
■t« v Kranju na glavnem trgu
hiši it. 110 in ISO
s pristavo zunaj mesta. Proda se tudi posamezno. 106—8       Več pove upruvnistvo <Gorenjca».
posamezne 5teVill|e .Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v
LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 8;
Škofjl Loki g. M. /igo n, trafika, glavni trg;
Selcih nad Škofjo Loko g. Jos. Bernik,
posestnik in mizar; Radovljici g. Oton Homann, glavna
trafika;
Jesenicah g. Jakob Mjsar, gostilničar in posestnik;
HrUŠiCi g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. Grobo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija A/.man, trafika.
Najnovejše Bucherjeve
patentirane trombe za gnojnico
priporoča «)8 4
Trgovina z mešanim blagom Peter Majdlč „MERKUR" v Kranju.
********************************
Izšla je
»Dobra kuharica"
spisala M i n k a Vasičeva
v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v LJubljani.
Dobiva se samo vezana; oena 6 K, po pošti 6 K 65 h.
Obseza na 676 straneh več nego 1800 receptov za pripravljanje najokusnejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino kolorirnnih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vie: kuharica s svojega strokovnjaskega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—38
Najboljša
Najcenejša
kolesa
t-r in iivatni stroji -m
ae dobe pri 6fi—11
£ovrencuRebo!ju v pranju.
0022
515
Pariz 1900
„Grand Prix«
Najvišji! odlikovanje.
□
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji m vzorni v konstrukciji in izvedbi,
Original Singer Šivalni Stroji so neutrpljid za obrt In domačo rabo. Original Singer Šivalni Stroji m najbolj razširjeni v tovarniških obrntovisčih. Original Singer Šivalni Stroji so neprekosljivi glede trpežnotli in zmotnosti. Original Singer Šivalni Stroji ™ posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni inrzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje
Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi.  Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, dein, družba
Ljubljana, sv. Petra cesta it. 4.
Ijnbljana (Kolizej) R. Iv^JVG na Marije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoli.
97^ r>8
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
M od rod iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Špecijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
7—15
«»1
KI
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*.
Ono je BjaV" zajamčeno čisto "SAj in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119*64 ime „Schicht" in varstveno znamko ,,jelen".
Dobiva se povsod!
«*        JURIJ SCHICHT t*
(ČesKo) največja toVarna sVoje Vrste na eVropsUm Kontinentu, (foto)
izdaja konsorcij »Gorenjca«,
Odgovorni urednik Andrej Sever,
Lastnina in tiKuk Iv. h\ Lampretu v Kranju,