Letnik 2.
,n«T'^v	■ v* -v
... -t*sr- J *	-r-~
§tev. 131,
Političen list.
Naročnina znaša:
Z (Tostavljanjem na dom ali po pošti K 5’50 mesečno.
četrtletno K 16-50.
Ce si pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 5’—. — lnserati po dogovoru.
| List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Za gospodarsko bodočnost Maribora.
Danes vemo, da pripada Maribor naši državi in da je to najskrajnejše mesto na severu v Jugoslaviji. Ni pa dovolj, da proslavljamo to pridobitev, ki ni za nas nikakršna pridobitev, marveč naša stara last, z raznimi državnimi slavnostmi, marveč moramo predvsem gledati na to, da se Maribor gospodarsko tako povzdigne, da bo tvoril gospodarsko trdnjavo ob meji republike Avstrije ter odbijal napade, ki bodo brezdvomno prihajali od naših severnih sosedov. V to svrho je pa treba, da združimo in uredijo vse moči, da vporabimo vso energijo, kajti le na ta način je mogoč gospodarski razmah našega mesta.
Odkrito moramo priznati, da sta danes trgovina in obrt v Mariboru v nemških rokah. To je zasluga starega zistema v propadli Avstriji, ki je vedno in povsod protežirala nemštvo v škodo našega naroda in to v kulturnem, političnem in gospodarskem oziru. Večina trgovcev in obrtnikov je bila prvotno
Prijatelju junaku Malgaju!
(Konec.)
Kmalo se je razglasilo, da je Malgaj z 50 ~*°venci in 30 Srbi zasedel na levem bregu Urave važno mesto Velikovec. BiH so to lepi rei'utki! Par dni pozneje je pa doglo iz Celovca nad 500 nemških vojakov z 10 kanoni in je Janški parlamentar polkovnik zahteval od "|algaja naj se iz Velikovca umakne. Mlad junak ™algaj je odločno povedal tresočemu nemškem« Polkovniku, da se ne umaknejo in da rajši vsi Poginejo. Z sramoto in krvavih glav so se Nemci morali umakniti nazaj v Celovec.
Čez par dni mi reče Malgaj: »Meni se zdi, da se bodo začeli v Celovcu Nemci zbirati in °fganizirati za napad, zato bi bilo treba, da mi Pr*v°časno zmedemo Celovec, ker sicer se nam a i.°- *£?di, da doživimo razočaranje.! , Kes je pri alalo potem jugoslovansko vojaštvo na Ko-r°	tol’ko ne, da bi bilo mogoče za-
sest, Celovec Večkrat mi je Malgaj dejal, da se mu z i velikanske važnosti, ako se zasede Celovec, a se vzame meščanom in Nemcem Sploh zmožnost, da kedaj napadejo in s tem se bode tudi vprašanje Celovca naprej rešilo in bi v tem slučaju meja na Koroškem za Jugoslavijo veliko ugodnejše izpadla. Povdarjal je večkrat: Gosposvetsko polje je moj ideal in boli me,
slovenska, toda vsled pritiska nemške vlade in germanizatoričnega delovanja raznih velenemških društev so se prelevili v Nemce, pozabili na svoj rod, zatajili svoj materinski jezik ter postali tako najhujši nasprotniki našega naroda. Ti germanizirani trgovci in obrtniki so živeli in še žive edinole od slovenske mase, ki je prihajala iz mesta in okolice v njihova obrtovališča, vendar so pa velik del zaslužka vporabijali v ta namen, da napoje z nemškim strupom še te mase.
Prepričani smo, da bo večina teh nemških trgovcev in obrtnikov obrnila plašč po vetru ter na pri.fisk preslikala svoje nemške napise, '^ce bo drugo, duh pa ostane isti. In čisto gotovo je, da bo nemški narod v republiki Avstriji, kjer ne bo zaslužka in ne kruha, skušal odpošiljati preprodukcijo svojih delavnih sil v našo Jugoslavijo. Da ta način bodo skušali Nemci zopet pričeti svojo ekspanzivno politiko, ki jo moremo pa le tedaj uspešno odbijati, če se na meji in predvsem v Mariboru gospodarsko okrepimo.
V to svrho pa potrebujemo smo-
da se ne dobi nekoliko pomoči in dovoljenja, da smemo iti naprej. Sedaj bi šlo to lahko, pozneje, ko bodo Nemci zgubili »mačka« in začeli zopet dvigati glave in dobijo časa, da organizirajo svoje vojaštvo z brezposelnimi delavci in od nas odpuščenimi uradniki, bodo večje težave in žrtve . . .
trenega dela. Predvsem moramo gledati, da onemogočimo dosedanjim nemškim trgovcem in obrtnikom njihovo nadaljno germanizatorično delovanje s tem, da jih gospodarsko oslabimo. To pa bomo dosegli le s tem, če ustvarimo gospodarsko protiutež. Organizirati moramo naše gospodarske sile, da se kolikor mogoče osredotočijo v [Tiari-boru. Organizirati moramo pa tudi našo kupujočo maso, da bo vpoštevala to in da ne bo po nepotrebnem podpirala bivših stebrov nemške ekspanzivne politike v Mariboru in okolici. Če pa naj privabimo konsumente, tedaj je dolžnost naših trgovcev in obrtnikov, da na soliden način'konkurirajo z nem-, šUim* Toovci in obrtniki. Danes ni do-• volj, cia naglejmo »svoji k spojim«, marveč moramo u.*.h/ariti gotove pogoje, ki bodo omogočili, da bo naš slovenski konsument, naš slovenski nakupovalec brez lastne škode držal tega gesla.
Treba nam bo pa tudi skoro v vseh strokah novih moči, novih sil. Privabiti moramo v Maribor nove slovenske trgovce in obrtnike. Ti se bodo pa le
trnkom
n-casu
tisoče ljudi in velikansko navdušenje ter se je ljudstvo tako zavedlo, da so bili uspehi vidni.
Ob tej priliki naj omenim še to,' da -je Malgaj prišel na Koroško kot nadporočnik ir da se ga je pozneje za njegove zasluge za Koroško in hraber in uspešni nastop v Velikovcu predlagalo za kapet-ma. Nekaterigk ne-
’:ilo to
^Kg^sazsaaisv»je
To svojo nalogo izvršil je v polni meri in ker mu kot marljivemu človeku in narodnjaku to ni bilo dovolj, je začel delovati tudi za izobrazbo svojih rojakov na Koroškem in sicer s prirejanjem gledaliških predstav, shodi itd. Iz-vežbal je tudi koroške slovenske fante, ter je ob priliki zaprisege koroških vojakov bil združen v Guštanju tudi veliki Jugoslovanski shod, „ki Se je razvil v krasno manifestacijo za uje-dinjeno Jugoslavijo. To nam je dalo pogum, da smo pozneje vsako nedeljo imeli velikanske jugoslovanske shode pod milim nebom, ki so se obnesli tako krasno, da je bilo povsod na
»raz-
burjal, ampak de.al je v vojaškem^iTTiaroanom oziru naprej. Kadar se je peljal v Celje ali Maribor, prinese! je seboj knjige in brošure ter ni štedil z lastnim denarjem, da je kupoval knjige in časopisje za svoje vojake. Niegov oddelek je imel vse slovenske liste v desetih iztisih naročene, da so jih njegovi vojaki čitali. Med njegovim moštvom ni bilo boljševiškega duha, ampak narodna zavest Iz lastnih sredstev je ustanovil in začel i/.dajati list Jugoslovanski Korotan in njegovi vojaki so ga širili po Mežiški dolini.
Uspeli se je pokazal, da je pri ljaAskem glasovanju za Jugoslavijo ali Nemško Avstrijo bilo oddanih 99 odstotnih glasov za Jugoslavijo.
Vojaštvo in ljudstvo je bilo zavedno, zadovoljno in Siečno. Meseca aprila, mi Maljj^j
tedaj naselili, če jim bo na 'razpolaganje potrebni kapital in pa vsaj nekoliko zasigurana pomoč kupujoče mase. In mi le priporočamo, da se naše dosedanje gospodarske centrale v Ljubljani in Zagrebu zanimajo za Maribor, kajti naše mesto bo gospodarska trdnjava, ki bo odbijala vpade nemških sosedov.
n__ Političen pregled. [<
Na Koroškem še ne bo miru. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 9. junija iz poluradnega vira: Potem ko sc je bilo dne 7. junija t. 1. popoldne premirje med kraljevino Šrbov, Hrvatov in Slovencev ter Nemško Avstrijo prav-novejjavno sklenilo in so ga bili za podpis veljavno legitimirani nemški delegatje podpisali ter se je bil o tem sestavil in podpisal protokol, sta obe strani izdali povelje za ustavitev sovražnosti ter sta ga izvedli. — Nekaj ur pozneje, ko naj bi se izvršil podpis za ratifikacijsko postopanje običajnih nadaljnih izdajanj te pogodbe, je nemško-avstrijska delegacija izjavila, da teh ne more podpisati. — Za tri dne trajajočih pogajanj, ki so se vršila v Kranju, preden je bila pogodba definitivno gotova, so se nerrško-avstrijski delegatje zopet in zopet sklicevali na H«ki koncern maja v Parizu po ententi izdan sklep, ki da je pozval obe stranki, naj izpraznita celovško kotlino. Na ta sklep so se nemško-av-Strijski delegatje iznova sklicevali po podpisu pogodbe, tideč, da so se motili glede njegove dalekosežnosti, zakaj Nemška Avstrija po zmislu tega baje izdanega sklepa nikakor ne more ničesar več odrediti glede celovške kotline. Nato so izjavili jugoslovanski delegatje, da se je pogodba izgotovila gravnoveljavno in končnove-ljavno in da se bo, ker dela nemško-avstrijska delegacija uvedbi ratifikacijskega postopanja tež-koče, izročila viadi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da jo shrani in izvide ratifikacijo. — Na podlagi teh, z svojeročnimi podpisi nemško-avstrijske delegacije ugotovljenih dejstev, se Jugoslovani v polni meri drže te pogodhe za premirje.
Kako se je na Koroškem svojčas vršilo ljudsko glasovanje. Ljubljanski dopisni urad poroča: V Celovcu, ki je sedaj v naših rokah, so se med zapuščino dosedanje nemško-koroške deželne vlade našli kupi tiskovin, ki jih je bila koroška vlada o priliki proslulega letošnjega ljudskega glasovanja razposlala vsem koroškim občinam z obvez-
sproži misel, da bi se vršila v Guštanju velika Narodna slavnost, ki smo jo določili za 18. maja. Slavnost je bila zamišljena v večjem obsegu in zagotovljena so bila razna telovadna sokolska, pevska in druga društva ter razni govorniki in predstave.
Toda prišli so katastrofalni dnevi v začetku maja. Z britkostjo v srcu sva se z Malgajem pogovarjala o padcu Velkovca v nemške roke. Čudil se je, da se ga ne obvesti, da bi šel na pomoč,,, prosil je in javij, da čaka na povelje. Nemci so napadali Dravograd in dobil je povelje, naj gre s svojo posadko dne 3. maja v Dravograd. Izbral je svoje yojake in prišel ponoči mimo moje hiše. Delala sva načrte ter sem občudoval njegovo iznajdljivost in hrabrost Pri slovesu mi pravi, Švabi ne smejo dobiti slovenske Koroške in branil jo bom do zadnje kaplje krvi. Ce pa padem za našo lepo jugoslovansko domovino, prosim Tebe, i<i iva si prijatelja in rojaka in ki sva cel' Čas na Koroškem skupaj delala, da imaš na skrbi Ti, da bo moje truplo prepeljano v najin rojstni kraj Št Jur ob juž žel. Mojo mater, brate in sestre pa tolaži in naj se zavedajo, da je lepše dati življenje za Jugoslavijo, kot pa če bi bil padel prej za našo »mačeho« Avstrijo. — Stisnil mi je krepko svojo junaško pest in zginil z navduše-nemi vojaki v temo proti Dravogradu. —
Pri Dravogradu se je bil drugi dan res položaj na fronti zboljšaj, toda v nedeljo zvečer
nim ukazom da jih morajo nemudoma podpisati in poslati neinško-avstrijskemu državnemu uradu za zunanje stvari na Dunaju. Tiskovina se v slovenskem prevodu glasi tako: »Državnemu uradu za zunanje stvari na Dunaju! Podpisana občina — tukaj je na tiskovini toliko prostora, da se more vpisati ime občine ter političnega okraja — hoče iz gospodarskih in političnih razlogov slejko-prei ostati pri nedeljeni Koroški in z vso odločnostjo odklanja priklopitev h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prosimo, da pošljete ta naš sklep mirovni konferenci. Za občino:	—	Znano	je,	kako	je
vedela koroška deželna vlada s pomočjo vojaškega sveta terorizirati prebivalstvo. Zato ni nič čudnega, ako je pod silo uradnega pritiska gorenjo izjavo zoper Jugoslavijo in za Nemško Avstrijo podpisalo tudi nekaj občin, ki bi tega nikdar ne bile storile, da se jim ni bilo bati nasilja in krutega maščevanja. Da na tak način izveden »plebiscit« niti izdaleka ne more pokazati prave narodove volje je jasno. Tudi sedaj najdene uradne listine potrjujejo, da smo imeli prav, ko smo že takoj ob ominoznem »ljudskem glasovanju« povdarjali, da koroška deželna vlada zavestno pači resnico.
Nemške laži. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 10. junija:	Celovške „Freie
Stimm." prii esle so 9 maja vest, da so jugoslovanski vojaki izjavili nastopno: „Bili smo prisiljeni vstopiti v jugoslovansko vojsko, kljub temu da bi raje ostali doma pri mirnem delu. Kdor se je odtegnil vpoklicu, ga je poiskalo orožništvo. Pred začetkom bojev se nam je obljubilo, da bo dobil vsak vojak po zavzetju Celovca 1000 kron nagrade in poleg tega bi smeli tri dni pleniti in pridržati, kar bi nam prišlo v roke " Nek jugoslovanski častnik, da je priznal, da je bilo tridnevno plenjenje v Celovcu vojakom obljubljeno, da celo zapovedano. Ta častnik da je menil: „Mi nimamo nobenega vpliva več na naše- čete. Ta tolpa dela, kar hoče. Obžalujem jimo ce.lovSira dekleta, ako prirfpjo ti ouiuveZl v Celovec." Ljubljanski dopisni urad se je informiral n<i pristojnem mestu, koliko je resnice na vesti, da se je jugoslovanskim vojakom obljubilo plenjenje v Celovcu in denarna nagrada, ako Celovec zavzamejo. Vse te trditve so se označile kot popolna laž, ki je samaobsebi že neverjetna. Iz navedene vesti se vidi le znani način nemškega poročanja, ki pripisuje drugim to, kar Nemci sami uganjajo. Naše čete so popolnoma v redu vkorakale V Celovec, kjer vlada tudi popolen mir in red, kar je ravno najboljši dokaz, da je naše vojaštvo disciplinirano in da umeva svojo nalogo.' Očividen je namen nemškega
po noči zaceli so prihajati iz Globesnice itd. begunci in v pondeljek je vse drvelo nazaj. Bile so kritične ure, begunci, vojaštvo in orožništvo je drvelo nazaj in naenkrat se prikaže po cesti ob Dravograda proti Guštanju junak Malgaj in njegov oddelek.
Junak Malgaj med koroškimi Slovenci ne
bo nikdar pozabljen.
Dragi Franjo I Kakor hitro pa maščujemo Tvojo smrt, bodemo Tvoji želji ustregli in prepeljemo Tvoje hrabro truplo, kakor si želel, v lepi slovenski Št Jur ob južni železnici. Do tlej pa spavaj sladko v zemlji, ki si jo tako ljubil, da si dal svoje življenje za njo. O Gosposvetskem polju pa snivaj, dokler se ne uresničijo Tvoje želje: „Gospos\etska mora in bo pripadala Jugoslaviji "
Št. Jurij ob juž žel., dne 20. maja 1919 Andrej Oset, begunec.
časopisja, opisati naše vojaStvo pred svetom kot barbare, dasi so Nemci uganjali še nedavno v slovenskih koroških pokrajinah zverstva, ki se morejo edinole primerjati s čini nemške ,,kulture" v Belgiji in Srbiji za svetovne vojne. Nemci si pač mislijo : Reci, da mi kdo drug ne poreče.
Ustanovitev centralne jugoslovanske zadružne organizacije. Beograd, 9. junija. Ustanovitev „Glavnega zadružnega saveza v kraljevini SHS" se vrši v Beogradu 14. junija t. I. Na preddau se yrše predposvetovanja v Retavski ulici št. 15 Srbski zadrugar Avra-movič bo pri tej priliki poročal tudi o svojem potovanju v Pariz in London. Angleška zadružna organizacija je stavila jugoslovanskemu zadružništvu na razpolago neomejen blagovni kredit Gre izključno za blago, katerega izdeluje angleška zadružna organizacija v lastnih podjetjih.
Anketa o agrarni reformi. Beograd, 9. junija. Anketa o agrarni reformi se vrši v Beogradu v zvezi z zadružnim sestankom, ki je sklican za 14. t. m. Zadružni dnevni red more biti izčrpan šele do 16. t. m. (Ustanovitev glavne zadružne zveze, referati o preskrbi prebivalstva z raznimi potrebščinami, o vojnem davku z ozirom na zadrugo, o izseljeniškem vprašanju z ozirom na valuto in o narodni prosveti.) Referenti:	Avramovič, Lupiv in Ber-
valdi. Na to sledi pod presedstvom ministra dr. Poljaka anketa o agrarni reformi, ki bo trajala dva do tri dni Želeti je, da bi bila Slovenija na obeh sestankih kar najboljše zastopana.
Priprave za skupščino zadrugarjev-
Beograd, 9. junija. Vsak dan se vrše posvetovanja v Beogradu navzočih zadrugarjev. Sej se med drugim vdeležujejo: znani hrvatski zadrugar, sedanji minister za agrarno reformo dr. Poljak, nadalje naš konzul v New-Yorku, predsednik new-yorške univerze dr. Pupin, ki razpravlja o pomenu naših ameriških izseljencev za naSe valutno vprašanje, končno vodja ruskih zadr/ig iz Moskve, ki poroča, kako je rusko zadiužništvo organiziralo v naj*eejem štilu direktne trgovske zveze z angleško in ameriško industrijo. Pripravljajo se dalekosežni načrti za koncentracijo vsega jugoslovanskega zadružništva in vrše se obsežne priprave za direktne trgovske zveze jugoslovanskega zadružništva in vrše se obsežne priprave za direktne trgovske zveze jugoslovanskega zadružništva z inozemskimi industrijskimi podjetji.
ti Dnevne novice.
Protestni shod JDS v Mariboru se je
vršil sinoči ob lepi udeležbi občinstva vseh slojev. Shod je otvoril dr. Rosina. Govorila sta drž. poslanec prof. V o g 1 a r in dr. K o d e r-m a n ter opozarjala poslušalce na veliko nevarnost, v kateri se nahaja naš narod, ki mu hoče mirovna konferenca odrezati narodno najbolj zavedne dele na zapadu, na severu in vzhodu. Naš narod je stoletja čakal na osvobojenje in ujedinjenje, a v trenutku, ko bi se naj uresničile naše sanje, bi ga naj doletelo novo razočaranje, nova krivica, novo suženjstvo. Ta krivičen čin bi pomenjal za pas vojno napoved. Občinstvo je z ogorčenjem protestiralo proti nakanam ter soglasno sprejelo sledečo resolucijo: V zadnjem tre-notku opominjamo velesileT ki so zbrane v Parizu in odločujejo o usodi narodov, dži naj ne raztrgajo slovenskega dela troimenega naroda in naj ga ne prepuste nadaljni raz-naroditvi Lahom, Nemcem in Madžarom. Z vso odločnostjo zahtevamo, da se vpošteva samoodločba narodov in da se združijo vse zemlje, kjer stanuje v strnjenih masah naš narod, z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Miru, ki bi tem načelom nasprotoval, nikdar ne bomo priznali in poživljamo našo pariško delegacijo, da ga ne prizna. Opozarjamo, da
začetek novega
bi bil nam krivičen mir ogrožanja evropskega miru.
Slavnost v Mariboru preložena. Ker Nemci na Koroškem nočejo držati premirja, je našemu vojaštvu, ki ima pač prvo zaslugo, da je Maribor slovenski, nemogoče, vrniti se v Maribor. Vsled tega so se slavnosti preložile na nedoločen čas.
Za naše meje. Načelstvo J DS. je sklenilo nasledno resolucijo: V zadnjem trenotku opominjamo velesile, ki so zbrane v Parizu in odločujejo o usodi narodov, da naj ne raztrgajo slovenskega dela troimenega naroda in naj ga ne prepuste nadaljni raznaroditvi Lahom, Nemcem in Madžarom. Z vso odločnostjo zahtevamo, da se vpošteva samoodločba narodov in da se združijo vse zemlje, kjer stanuje v strnjenih masah naš narod, z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Miru, ki bi tem načelom nasprotoval, nikdar ne bomo priznali in poživljamo našo pariško delegacijo, da ga ne prizna. Opozarjamo, da bi bil nam krivičen mir začetek novega ogrožanja evropskega miru.
Ali je res? Pišejo nam: Hvala bogu, rešili smo se že precej nemških spominov Toda v poslopju mariborske SHS gimnazije moramo še vedno gledati napise, kakor: *Konferenzzimmer«, »Direktionskanzlei«, od zunaj »K. k. Staatsgymnasium«. Še bolj pa s6 začudiš, da celo lahko prestrašiš, ako stopiš v pisarnb g. ravnatelja dr. Tominšeka, ko se ti zasvetijo nasproti slike »Kaiser VVilhelm«, »Kaiserin Clisabeth« in druge portrete germanskih zgag in zverin. — Radovedni smo, ali odgovarja to resnici. Ce je to res, potem smatramo to za več nego netaktnost, če pa ni res, bomo pa radevolje popravili.
Kaj bo z Nemško Avstrijo. Na Dunaju se je vršilo veliko zborovanje proti mirovnim pogojem, ki jih je stavila antanta Nemški Avstriji. Merodajni krogi na Dunaju so izprevideli, da pomenjajo mirovni pogoji smrtno obsodbo in s tem pogin Nemške Avstrije. Državni tajnik dr. Bauer je na tem shodu javno priznal, da pride gotovo do poloma državnih financ in do poloma narodnega gospodarstva, čemer bo sledila najhujša socialna katastrofa. In do tega bo prišlo, ker ima po mnenju drž. tajnika dr. Bauerja antanta napram Nemški Avstriji vsa sredstva, s katerimi jo more prisiliti, da podpiše vsakršen mir. Pa se najdejo pri nas še danes ljudje, ki delajo na to, da naj se del našega slovenskega ozemlja priklopi bankerotni Nemški Avstriji. In tudi so še od slovenskih mater rojeni ljudje, ki hiepene onstran mej. Mi smo mnenja, da se naj tem ljudem dovoli svoboden izhod v Nemško Avstrijo, kjer bodo našli svojo obljubljeno deželo.
Nemška Avstrija se obrača na krist-d l'C VseH narodoy. Mirovna konferenca je
uam Slovencem nekaj našega slovenskega ozemlja, vendar nam pa preti nevarnost, da izgubimo na Koroškem, Primorskem, Goriškem ■n v Istriji dobro tretjino našega naroda. Nem-Ce boli, da niso dobili plodovitih slovenskih krajev na Spodnjem Štajerskem in ves slovenski Korotan. Smatrajo to celo kot nekako hudodelstvo. In zdaj kličejo kristjane vseh narodov na pomoč v oklicu, ki ga je za Koroško Podpisal urednik Mihael Paulitsch, za Štajersko Pa dr. Mihael Schoisvvohl, tedaj dva nemška Mihelnn. Radovedni smo, koliko kristjanov bodo našli pri nas, ki se bodo odzvali temu mihelskemu vklicu.
Ivana Weixl — Johanna Weixl — dala je po mestu pribiti plakate za preselitev svoje trgovine — »Geschaftsiibersiedlung«. Ako bi ne vedeli, da je navedena trgovka . ovenka, bi se prav nič ne čudili tem dvojezičnim plakatom. Da pa slovenska trgovka v. j’loveaskem Mariboru izdaja dvojezične pianate m to sedaj, ko je celo mestni magistrat odredu samo slovenske napise — je pa naravnost žalostno.
Piere Včrdnig, tailleur pour homes — tailleur pour dames — tako se glasi v Stolni ulici št. 6 napis nekega pristnega Francoza, ki je po svojem imenu (verdnik=brdnik) naj-brže doma kje iz Verduna. Mi smo radovedni,
ako bo ta pristen Francoz delal v slovenskem Mariboru obleke samo za »francoske homes in dames«.
Pustna. Gostilna »Erdapfelkasino« znane Senekovvitsch je zopet otvorjena in sicer se blesti na nji napis »Gostilna Senekovič« a spodaj pa »Gute Naturvveine«. Pa menda ni g. Pust tega zakrivil?
Zveza vojnih invalidov za Slov. Štajersko z centralnim sedežem v Celju. Naznanja se javnosti Slov. Štajerske, da se je dne 21. majnika 1919 osnovala v Celju Zveza in organizacija vojnih invalidov za Slov. Štajersko, katera je politično popolnoma nepristranska in brez vsakega političnega boja. Namen zveze je sledeči: Splošno zastopati interese voj. invalidov na javnosti in pri vladi. Vstanovitev pokrajinskih podružnic po celi Slov. Štajerski, katera bode določena po centrali vojnih invalidov, posle istih upravlja odbor kateri je volen od iste pokrajine in potrjen od centrale. Na pritožbe zoper nepravilne vršitve poslov pokrajinskega odbora ima isklueno razsoditi samo odbor centrale. Vstanovitev fonda s katerim se bode podpiralo podpor potrebne invalide. Zgraditev invalidnega doma, z moderno opremo, in dosmrtne oskrbe. Skrb za pravilno podelitev koncesij, trafik, in tudi lokale. Mnogokratnih prireditev koncertov v prid v°j. invalidom, tudi javno nabirane, z pravično razdelitve istih. Sprejemanje prostovolnih daril bodi si denarja ali blaga. Imena darilcev se objavijo potom časopisov. Sprejemanje knjig za vstanovitev biblioteke. Knjige blagajne in evidence so na zahtevo na vpogled. Redni člani zamorejo postati vsi jugoslovanski voj. invalidi kateri vplačajo stopnino 1. K. in mesečno članarine 1 K. Vsi redni člani imajo enako pravico do diuštvene uprave, volitve, in sposobnostj tudi voljen biti za društvene funkfionarje. Častni in prispevajoči člani nimajo volilne pravice, in tudi nemorejo voljeni biti, ampak imajo samo sveta-joči glas. Prispevajoči člani zamorejo postati posamezne osebe, korporacije, zadruge in društva, katera vplačajo isto stopnino in članarino kot redni član. Častni člani zamorejo postati osebe katere vplačajo enkratni znesek kateri se deli v tri kategorije in iste so: 1. 1000 K, 2. 3000 K, 3. 5000 K. Pristopno izjavo in informacije daje do ureditve svoje pisarne (katera začne z 1. julija definitivno uradovati) predsednik Koštomaj Fran, Prešernova ulica 19 v Celju. Za odbor organizatori:	predsednik
Koštomaj Fran, tajnik Meznarič Ivo, blagajnik Bač F. Jakob. Tovariši voj. invalidi organizirajte se, ker le v slogi je moč 1
Vidov dan — otroški dan, po celi Jugoslaviji. Na Vidov dan bo priredilo društvo za zaščito jugoslovanske dece na celem ozemlju naše kraljevine dečji dan (otroški dan). Društvo je naprosilo ministrstvo prosvete in ministrstvo ver,. naj izdajo potrebne naredbe, da se na ta dan drže predavanja in pridige o dečjem vprašanju sploh. Po vseh šolah in cerkvah naj se na ta način zainteresirajo vsi narodni krogi za eno izmed naših najvažnejših vprašanj.
Sprejem častnikov v skupno vojsko. Kakor nam poročajo iz Beograda, je izgotovljena naredba o sprejemu častnikov, ki so prosili za sprejem v skupno vojsko. Tozadevni ukaz bo v kratkem objavljen.
Davek na sanice. Zakonski načrt o davku na samce je že predložen Narodnemu predstavništvu in oddan finančnemu odseku. Zakon pride v kratkem na dnevni red.
Spričevala o cepljenju. Dne 13. junija 1919 ob 15. uri (3 uri popoldne) se strankam v deški šoli IV na vežbališču delijo zadnjikrat spričevala o cepljenju. Vsa spričevala se morajo najdalje do sobote dne 14. junija oddati pri cepilnem katastru na Rotovškem trgu št. 9. Vse osebe, katere do tega termina spričevala v smislu obiigatoričnega cepljenja ne oddajo, se bode kaznovalo.
Stenski okras. Pod tem geslom je začel izdelovati tukajšnji fotograf, Hrvat Vladislav Bjesik (tvrdka »Makartc), vzorno umetne slike velmožev vse Jugoslavije, ker nam sedaj po-manjkuje lepih slik narodne smeri za naše šole, urade kakor zasebna stanovanja. To misel je sprožil in udejstvil podpolkovnik Žunkovič, ka-
teri je v svojem zavodu (vojaška realka) ta nedostatek golih sten posebno občutil, ko je bilo po polomu Avstrije samo nad 300 slik različnih Habsburžanov odstranjeno, [zdelane' so do sedaj slike: hrvaškega pesnika Šenoa, ilir-
skega pesnika Gunduliča, Srba Jurja Kastriota (Skenderbega) in spasiteljke Srbije, carice Mare Brankovič. Sledile bodo v kratkem, t. j, ko bodo izvirne slike za svetlotisk izgotovljene, slike Slovencev: Slomška, Prešerna, Vodnika, Vega, Stritarja itd. kakor tudi drugih hrvaških in srbskih velmožev. Žunkovič namerava pozneje tudi umetne slike pobožne smeri izdelati dati s stremljenjem, naj bi s časom izginili dosedanji skrajno neokusni proizvodi kmeških sob, s čim bi se naj prigojil tudi zdrav okus za umetnost v priprostih krogih naše države. Slika stane 25 kron, kar je za današnje razmere, in umetniško kakovost jako ceno, in se dobe pri tvrdki »Makart« v Mariboru (Gosposka ulica 27). Ako se mora slika bdooslati, se za-računi še ovitek in poštnina. — Mi pozdravljamo to izborno idejo, ker postane s tem Maribor nekako osredotočje narodne grafične umetnosti za celo Jugoslavijo.
Prisrčna hvala Jareninski občini, ki se je našem pozivu krasno odzvala ter darovala v prid našim koroškim ranjencem 746 90 1 vina. Hvala vsem, ki so doprinesli k veledušnem daru, posebno pa še gosp. kaplanu Davorinu Medvedu, ki ga je zbral. V ponos nam je, da se naše ljudstvo tako lepo zaveda svoje narodne naloge. Natančneje o posameznih darovih prihodnjič v nabiralnem seznamu.
Marib. slov- žensko društvo
Mestna šola za plavanje v UferstraBe je zopet odprta. Cena kopelji: za odrasle 40 vin., za otroke do 12 let 20 vin. Perilo se ne oddaja. Dijaki, kateri se izkažejo pri blagajni z legitimacijo od njihovega zavoda, dobijo karte po znižani ceni za 20 vin.
Zadnje vesti.
(Posebna telefonska in brzojavna poročila „ Mariborskemu delavcu”).
Antanta na vzhodu.
Haag, 10. junija 1919. »Morningpost« poroča, da se je ustanovila peterozveza, kateri pripadajo Poljska, Češko-Slovaška, Romunska, Jugoslavija in Grška. Namen zveze je vzajemna garancija položaja, ki ga bo ustvaril mirovni sklep, torej zveza za vzhod, kakor je garancijska zveza Anglije in Amerike za zahod.
Romunci aretirali Julija Karolyija.
Ara d, 10. junija 1919. Pred par dnevi se je hotel grof Julij Karolyi odpeljati iz Arada v Segedin. Med potoma so ga Romunci aretirali. Vsled intervencije francoskih oblasli so ga pozneje izpustili. V Velikem Varadinu in Debrecinu so Romunci aretirali vse častnike madžarske bele garde.
Ustava za staro Srbijo.
Beograd, dne 8. junija 1919. Ministerski svet je sklenil, da se takoj razširi ustava tudi na staro Srbijo.
Renner se sramuje habsburške monarhije.
Dr.
C ur ih, dne 8. junija 1919. Dr. Renner je izjavil zastopniku lista »Neue Ziiricher Zeitung«, da bo nemško-avstrijska delegacija v svojih protipredlogih protestirala proti temu, da antanta istoveti Nemško Avstrijo z bivšo habsburško monarhijo.
Dr. Scheiner hoče od topiti.
Praga, dne 9. junija 1919. Generalni inšpektor čeho-slovaške armade Dr. Scheiner odstopi takoj, ko bo imenovan njegov naslednik.
Antanta proti Madžarski.
P r a g a, dne 8. junija 1919. Čeho-slovaški tiskovni urad doznava, da je antanta pozvala madžarsko sovjetsko vlado naj ustavi tekom 24 ur vse sovražnosti proti Ceho-Slovakom. Antanta je odločena, izsiliti izpolnitev svoje zahteve s vsemi sredstvi.
Na Češkem ni mobilizacije.
Praga, dne 8. junija 1919. Vesti, ki jih prinašajo nemški listi o splošni mobilizaciji na Ceho-Slovaškein so izmišljene. Tudi meje niso zaprte. Le kontrola potnih listov je poostrena.
a
Razne novice.
 -----*T^
N
_______K>
Kdo je zakrivil svetovno vojno. Zelo značilno je, da prihajajo prav v trenotku, ko si prizadevajo nemški dele** at je, odvaliti odgovornost za	vojno	od	Nemčije,	ravno	iz	Nemčije
zanimiva	odkritji	o	odgovornosti.	List	»Gazette
de Francfort« posnema iz lista »Deutsche Politik« bistveno vsebino avstro-ogrske spomenice, ki je služila kot podlaga usodepolneniu paktu, čigar določbe so morale izzvati vojno. Ta spomenica je spremljevala pismo cesarja Franca Jožefa I. Viljemu II., kjer razlaga avstrijski cesar nemškemu vzroke, zakaj je monarhija prisiljena, poteptati Srbijo. Noben dokument ne osvetljuje boljše mišljenja mož, ki so povzročili svetovno vojno. Spomenica je bila sestavljena pred umorom nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu; pristavili so ji samo nekak postscriptum, kjer ojienjajo utentat in pripominjajo, da so se prejšnja domnevanja uresničil,!. Dunajska in berlinska vlada sta torej igrali neodpustno, zločinsko komedijo, — »največjo komedijo, ki jo pozna svetovna zgodovina« (kakor se tako radi izražajo nemški diplomatje), ko sta trdili, da oni in njuni narodi niso mogli obvladati raz-kačeaosti radi umora nadvojvode. Vsa gonja nemško-avstrijskega časopisja meseca julija 1914 proti Srbiji in vse klicanje po osveti, ni bilo nič drugega, kakor manever, ki naj bi zakril premišljenost, s katero je bila vojna izzvana. Ko je nemški narod dopustil razširjanje te gonje po časopisju, ko se je z bojevitimi manifestacijami tudi sam udeležil hujskanja, ko je vdrl kakor povodenj v Belgijo in v Francijo, tedaj se je pridružil prostovoljno nasilnemu napadu, čigar namene in kolovodje bi bil mogel razkrinkati z največjo lahkoto.
Zdravnik
dr. Viliio Marin
ordlnlra od 19. majnika 1919 naprej vsak dan od II.—12. dopoldne in od 14.—16. ure popoldne v |
Mariboru, Elizabetna cesta it. 15.
Telefon St. 205.
R MALA OZNANILA. h
Vmikila ra in zlata verižna zapestnica na LjjtlDIld 5 C JC potu od Kokošinekovega drevoreda skozi mestni vrt do stolne cerkve. Pošteni lajditelj jo naj odda proti dobri nagradi v našem iredništvu.	3—2
Dobro predvojno blago h?aeečt?pro-
la. Vpraša se v upravi »Marib. delavca«.
Razglas.
Popis tujcev.
Na podlagi naredbe deželne Vlade v Ljubljani z dne 31. maja 1919, št. 4470/preds, odreja policijski komisanjat, da se morajo prijaviti tekom prihodnjih 8 dnij sledeče osebe, pri družinah pa družinski predstojnik in sicer: 1. Vsi pripadniki Nemčije, Nernške Avstrije, Ogrske, Bolgarske in Turčije; 2. vse osebe nemške in madžarske narodnosti, ki niso vsaj 30 let pristojne v kaki občini kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in 3. vsi odslovljenci iz javnih služb in njih svojci. Prijave je napraviti pismeno brez koleka in navesti ime in priimek, rojstno leto, rojstni kraj in pristojno občino vseh članov družine oziroma oseb, ki so podvržene temu zglase-vanju. Objednem je navesti natančni naslov.
Prestopke se bo kaznovalo po § 9 zakona z dne 5. maja 1869, drž. zak. št. 66, z globo do 2000 K ali zaporom do 6 mesecev.
j Milil lini, m.
Dr. Senekovič s. r.
vodja.
Velecenjen, damam
naznanjam, da otvorlm s 15. junijem v Lenau ulici št. 18	2-1
damski ,n0^/n salon
ter se najuljudneje priporočam.
w
Štefanija S pes.
m
nisiisusi
Znanja
2—2
:ele trije Intel, podčastn. po poklicu, tu tuji, \ tremi Intel, gospicami prikupljive zunanjosti 1 starosti 18—24 let. Poznejša resna zveza tl izključena. Neanonimni dopisi s sliko, catera se vrne pod »Izlet«, »Narava« in »Res-tost« poštni predal 65-66. Tajnost zajamčena.
g Obleke
izgotovljene in po meri, iz dobrega blaga, po solidnih cenah. — Srajce« spodnje Hlate in nogavice za
moške, ženske in otroke. 3—2
Podpletenje in popravljanje nogavic
J. M. Vezjak
Maribor, Vetrinjska ulica 25. 1555551
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico
lužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljubljena mati in stara mati, gospa
Terezija Vičič
vdova štacijskega ckspedljenta držav. £elaz.
.danes ob 4. zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnke bo v četrtek, dne 12. t. m. ob 14. uri od mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. zadušna maša za rajnko pokojno bode v petek 13. junija ob 9. uri dopoldne v cerkvi oo. Frančiškanov.
Maribor, dne 10. junija 1919.
Žalujoči ostali.
Trgovina kolonijalnega blaga na debelo in drobno
tfladimip Pavlšeh
Maribor, Grajska ul. 16
se priporoča!
/. Božič
Maribor, Tegetthoffova cesta 34
Modni atellje za gospe in gospode. Naročita po meri se solidno in točno izvrše. Vojaške uniforme se Izgotovijo v najkrajšem času.
Zaloga vsakovrstnih oblek za moške In dečke, kakor tudi vojaške čepice ter epolete.
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijska ulica 17
priporoča se občinstvu.
Agitirajte za »Mariborskega Delavca” in SK3r stolna ulica št. 4 im \ med prijatelji našega
posreduje brezplačno vsako delo, ozir. službo. Po- * •	«.	TTic lent	v n
služujte se je delodajalci in brezposelni, oz. službe . I/o Ali jLtl ,? I	Z.CI*"
drugo” v Mariboru.
in dela iskajoči!
Uradne ure od 9—12 in od 14—16.
3-3
lojaške čepice
bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde a častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, rbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja
modna trgovina
Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov.
Zaloga svile za obleke in bluze. Uzorci na razpolago.
M. BIDOUC, Maribor, Tegetthoffova cesta št. 28
Tiskovna zadru**.
Oditovornl nredaik: Fr. Voglar
Tiskarna ; Karl RsMtaeh v Maribora.