34 Prekmuriana Jana Balažic 21. strokovno posveto- vanje potujočih knjižnic in festival bibliobusov V Sloveniji trenutno deluje 13 potujočih knjiž nic, 11 bibliobusov in dve kombinirani vozili. Zaradi specifične narave dela, ki ga terja delo na potujočih knjižnicah, se zaposleni na njih srečuje- jo na strokovnih srečanjih. Ta potekajo izmenja- je se eno leto v Sloveniji, eno leto na sosednjem Hrvaškem. Srečanja so pomembna zaradi izmen- jave izkušenj in praks, s katerimi se ti knjižničarji srečujejo na terenu. So pa tudi priložnost za sez- nanitev z novostmi na področju tehničnega razvo- ja vozil in tehnologije, brez katere se danes delo na terenu ne more več opravljati. Na strokovnih posvetovanjih se na izbrano temo predstavljajo referati in pripravljajo okrog- le mize, kar udeležencem omogoča seznanitev z delom potujočih knjižnic v celotni državi, prav tako pa v tujini. Tako lahko rečemo, da posvetova- nja pomembno pripomorejo k razvoju potujočega knjižničarstva v Sloveniji. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je v sodelovanju s Sekcijo za potujo- če knjiž nice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) 13. in 14. maja 2022 gostila 21. mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic in festival bibliobusov. Srečanje je pote- kalo 13. maja 2022 v Murski Soboti in 14. maja 2022 v Beltincih. Cilji posvetovanja so bili: • poudariti pomen delovanja potujočih knjižnic v sodobni družbi, • spodbujati razvoj obstoječih in snovanje novih storitev potujočih knjižnic, • spodbuditi razpravo o pomenu in mož- nostih snovanja novih bibliobusnih služb, • spoznati mednarodne izkušnje in vzpo- staviti partnerstva. Izbrana tema strokovnega posvetovanja je bila Delo s (posebnimi/zaključenimi) skupinami uporabnikov. Na omenjeno temo so bili predstav- ljeni referati iz tujine in domovine. Bibliotekarski kolegi iz Srbije, iz mesta Kladovo, ki se nahaja na skrajnem severovzho- du Srbije na obmejnem območju z Romunijo in Bolgarijo, so predstavili bibliobusno službo kot dejavnost, ki živi z ljudmi, ne poleg njih. S progra- mi, ki jih izvajajo, omogočajo vključevanje, spreje- manje različnosti, izboljšanje kakovosti življen ja in razvojne možnosti vsem obiskovalcem. Bibliobus je namenjen vsem, brez razlik. Z delovanjem bibli- obusne službe se trudijo razbiti predsodke širše populacije do ranljivejših skupin. Predstavniki iz Finske, iz mesta Turku, so predstavili lastne izkušnje sodelovanja potujočih knjižnic z mladimi bralci. Poudarek pri sodelovan- ju med šolami in potujočo knjižnico dajejo pred- vsem v usmerjanju učencev k uporabi knjižnice in krepitvi bralnih navad mladostnikov. Finska je ena izmed tistih držav, ki ima največ potujočih knjižnic v Evropi. Samo mesto Turku ima dve vozili, ki s sedmimi zaposlenimi oskrbujeta s knjižničnim gradivom mesto z okolico. 35 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Izmenjava izkušenj in dobrih praks po- membno prispeva k razvoju kakršnegakoli pod- ročja delovanja in tako je tudi s potujočimi knjiž- nicami. Lep primer dobrega sodelovanja so hr- vaške bibliobusne službe s španskimi potujočimi knjižnicami v provinci Kataloniji. S pomočjo pro- jekta Erasmus+ so hrvaški knjižničarji na bibli- obusih izboljšali storitve za odrasle uporabnike, predvsem na podeželju. To jim je uspelo v mes- tih Koprivnica, Križevci in Bjelovar. Zaradi potreb prebivalcev ustanavljajo novo bibliobusno službo v mestu Virovitica. Madžarski kolegi so prikazali bibliobus kot sobo pobega. Vsa dejavnost se izvaja kot igra, v katero je vključenih do sedem sodelujočih. Gre za tematske igre, ki se izvajajo med šolo in za- poslenimi na bibliobusu. Izvajajo veliko število različnih iger, ki imajo temelj v eni zgodbi. Na ta način vzpodbujajo bralce k obiskovanju potujo- če knjižnice, hkrati pa z igro povezujejo bralce in knjižničarje. V Sloveniji se pomen potujočih knjižnic izra- ža na različne načine. Vsekakor je potrebno pou- dariti, da so pomembne tako za posameznike kot za skupine. Predvsem mobilno oviranim osebam in osebam na podeželju je potujoča knjižnica v največjo pomoč, saj jim knjižnično gradivo pripel- je tako rekoč domov. Najmlajši so tisti, pri katerih se vzgoja bralne kulture začne, zato vse potujoče knjižnice v drža- vi posebno pozornost namenjajo predšolskim in šolskim otrokom. Ker pa v vsakem kraju, kjer po- tujoče knjižnice gostujejo, nimajo vrtcev, neka- tere izmed knjižnic (med njimi Goriška knjižnica Franceta Bevka) organizirajo pravljične ure za ot- roke kar na bibliobusu. Pomemben element obis- kovalcev je nadalje šolska mladina, za katero je značilna visoka fluktuacija. Da bi obdržali mlade člane, je potrebno vsako leto poskrbeti za nove vpise. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj dosega to na še posebej igriv način, saj v »otroškem« jeziku nago- varja 1. razrede osnovnih šol. Ta strategija zajema obveščanje, ustvarjanje stika, zgradbo odnosa in vzdrževanje odnosa. V Mestni knjižnici Ljubljana potujoča knjižni- ca obiskuje Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, ki je osrednja slovenska ustanova za celostno obravnavo gluhih in naglušnih otrok, oseb z go- vorno-jezikovno motnjo in oseb z motnjo avti- stičnega spektra. Obiskujejo tudi Center Janeza Levca, ki je vzgojno-izobraževalna ustanova za mladostnike s posebnimi potrebami in učence z motnjami v duševnem razvoju. S svojimi obiski uporabnike vzpodbujajo k branju in samostojnos- ti. Knjižničarji pa so opravili tudi tečaj slovenske- ga znakovnega jezika, da z uporabniki v omen- jenih zavodih lažje komunicirajo in vzpostavijo pristnejši odnos. Potujoča knjižnica iz Ljubljane obiskuje še Zavod za prestajanje zaporne kazni Ig, ki je edi- ni zapor v Sloveniji, namenjen izključno ženskam. Obiski potujoče knjižnice zapornicam omogočajo, da se po prestajanju zaporne kazni lažje vključi- jo v družbo, saj jim že stik s knjižničarji med obis- ki potujoče knjižnice kaže, da je mogoče vzposta- viti medsebojno zaupanje. Za obiske v domovih za starejše skrbijo tako, da razen izposoje gra- diva večkrat letno izvajajo tudi bralne čajanke. Posebno skrb namenjajo nakupu knjig z večjimi črkami in kratkim besedilom, natisnjenim na pa- pir brez sijaja. Kako pomembne so potujoče knjižnice za določene skupine uporabnikov, nam kaže pri- mer potujoče knjižnice Osrednje knjižnice Srečka 36 Prekmuriana Vilharja Koper, ki obiskuje Terapevtsko komu- no »Skupnost Srečanje« na Primorskem. Člani omen jene skupine se spopadajo z različnimi za- svojenostmi, zato je potujoča knjižnica tista, ki za- nje predstavlja stik z zunanjim svetom. Člani v ko- muni v času svojega bivanja v njej nimajo nobenih drugih izhodov in so v celoti samooskrbni, zato je knjižničar na potujoči knjižnica tista oseba, s ka- tero na nek način izvajajo biblioterapijo. Mariborska potujoča knjižnica obiskuje Varstveno delovni center Polž Maribor, v katere- ga so vključene odrasle osebe z motnjami v teles- nem in duševnem razvoju. Že sama kratica POLŽ nosi v sebi sporočilo: Pomagamo Osmisliti Leta Življenja. Potujoča knjižnica PIŠK Murska Sobota pa ima izmed 73 postajališč tudi dve postajališči v romskih naseljih in sicer v Pušči ter Vanča vasi. S tem, da obiskuje romski vrtec v Pušči, se tru- di približati knjižni jezik mladim Romom in jim na ta način omogočiti lažje vključevanje v družbo in šolo. Odstotek izobraženih romskih pripadnikov se v Sloveniji iz leta v leto povečuje. S pomočjo potujoče knjižnice se tudi ti otroci lažje seznanjajo s književnimi novostmi, posledično pa s tematika- mi, ki zaobsegajo širok nabor. S tem širijo obzorja in znanje, ki ga s pridom uporabljajo v nadaljnjem življenju in pri delu. Na koncu mednarodnega strokovnega po- svetovanja potujočih knjižnic je bila predstav- ljena še premična zbirka, kot posebna organi- zacijska oblika knjižnične dejavnosti. Na praksi Mariborske knjižnice so bile prikazane njene raz- vojne možnosti in prednosti za posebne skupine uporabnikov. Te zbirke so namreč lahko odličen družbeni poligon za vključevanje ranljivih skupin v knjižnične storitve. Na ta način smo zaposleni na potujočih knjižnicah v Sloveniji in tujini spoz- nali način dela z različnimi skupinami uporabni- kov v potujočih knjižnicah. Bili smo enotnega mnenja, da so potujo- če knjižnice v sodobni družbi, ki se trudi zagota- vljati enake možnosti vsem prebivalcem na vseh področjih, eden pomembnejših dejavnikov, ki lah- ko zadovoljujejo potrebo po kulturnih dobrinah. Z načinom dela, ki ga izvajajo potujoče knjižni- ce, je dostop do knjižnega in neknjižnega gradiva omogočen tudi tistim, ki iz različnih razlogov ne morejo dostopati do omenjenih kulturnih dobrin. So torej tiste, ki lahko zagotavljajo enake mož- nosti vsem prebivalcem in zmanjšujejo socialno izključenost. Delo s skupinami pa je le eden izmed nači- nov dela, ki ga potujoče knjižnice izvajajo. Pomen njihovega dela se je izkazal kot zelo učinkovit tudi med epidemijo Covid–19, ko so svoje poslanstvo lahko opravljale skoraj nemoteno. Na festivalu bibliobusov v Murski Soboti je sodelovalo 13 bibliobusov iz Slovenije, en iz Križevcev iz Hrvaške in en iz mesta Pécs na Madžarskem. V konvoju so se zapeljali po so- boških ulicah, mimo vzgojno–izobraževalnih ustanov, pred katerimi so jih z mahanjem priča- kali in pozdravili otroci. Na Slovenski ulici v sre- dišču Murske Sobote so se vsa vozila postavila na ogled obiskovalcem festivala. Na prireditvi so poleg domačinov iz Murske Sobote obiskovalce pozdravili še potujoči knjižni- čarji iz Ptuja, Maribora, Posavja, ki združuje knjižni- ce Krško, Laško, Brežice in Sevnica, potujoči knji- žničarji iz Kamnika in Domžal, Ljubljane, Novega mesta, Postojne, Ajdovščine, Nove Gorice, Tolmina, 37 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Tržiča, Kopra, mesta Pécs (HU), Križevcev (HR), Koprivnice (HR), Virovitice (HR), Vinkovcev (HR) in Splita (HR). Drugi dan srečanja smo se »potujočniki« ponovno v konvoju zapeljali iz Murske Sobote v Beltince, kjer smo se ob kulturnem programu na grajskem dvorišču predstavili tamkajšnjemu prebivalstvu. Vsem potujočim knjižnicam, ki si vsakodnev- no prizadevajo za zmanjševanje razlik med mes- tom in zaledjem, za širjenje in spodbujanje bralne kulture, za prebujanje terena za kulturo v širšem smislu, za oskrbovanje prebivalstva s knjižnim in neknjižnim gradivom vseh starostnih skupin ter za dvig(ov)anje bralne kulture na narodnostno mešanih območjih, želim, naj v prihodnje s svo- jo srčnostjo širijo obzorja uporabnikom in naj se ravnajo po načelu, da ni nemogočih poti.