Leto LXIV., št. 163 Ljubljana, sreda tt. julija 1951 Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica. it. 5 Telefon It. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3136. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Vedno večje diference Londonska konferenca na razpotju? Anglija in Amerika proti francoskim predlogom in zahtevam — Brezuspešno posvetovanje finančnih ministrov — Novi predlog Amerike London, 22. julija. Po mnogo obetajočem uvodu se pojavljajo na londonski konferenci čimdalje ostrejše diference in vedno bolj postaja dvomljivo, ali bo konferenca dosegla svoj cilj. Na včerajšnji konferenci je prišlo do izraza dokaj nasprotujoče si stališče Anglije in Amerike na eni ter Francije in Belgije na drugi strani. Podoba je, da se v angleških in ameriških krogih zelo boje, da bi s sprejemom francoskih predlogov prestiž Francije silno porastel in očividno si zaradi tega prizadevata Anglija in Amerika z drugimi predlogi to onemogočiti. Dočim zastopa Francija mnenje, da je treba pri tej priliki utrditi mirovne pogodbe in pomagati do zmage ideje miru in mednarodne solidarnosti, se Anglija in Amerika v pretirani skrbnosti zavzemata za Nemčijo ter očitata Franciji, da so njeni predlogi in zahteve ponižujoči za Nemčijo. Na včerajšnji dopoldanski seji določena finančna komisija je zasedala ves popoldne do pozno v noč, toda do kakega sporazuma ni prišlo. Situacija se je sinoči že tako poostrila, da so se začele širiti celo vesti o odhodu francoske delegacije, ker da so francoski ministri mnenja, da je njihova nadaljnja navzočnost v Londonu brez pomena. S čim groze Franciji Senzacionalen uvodnik oficijoznega londonskega lista — Gospodarski blok Anglije, Amerike in Nemčije bo izvedel revizijo mirovnih pogodb London, 22. julija. Veliko pozornost in naravnost senzacijo je vzbudil v konferenci in ostalih političnih in diplomatskih krogih današnji uvodnik >Daily Expressa< pod naslovom >Od-krita beseda Franciji«. Splošno prevladuje mnenje, da je ta uvodnik inspiriran od angleške vlade in da izraža stališče Anglije in Amerike. Članek zelo ostro kritizira stališče francoske delegacije na londonski konferenci in naglasa, da je naravnost tragično, kako si prizadeva Francija ohraniti duh vojne ter da postopa z Nemčijo še vedno kot s sovražnico. Lisi povdarja, da sili Francija s svojimi poniževalnimi zahtevami Anglijo, Ameriko in Nemčijo, da se združijo v veliko gospodarsko zvezo, ki bo samo v interesu sveta in miru. Francija in njeni vazali bodo ostali spričo tako ogromne gospodarske edinice izolirani in njihova vojaška avtokracija bo ostala brez moči. Nemčija se mora rešiti in Anglija ter Amerika ne bosta dopustili, da se veliki nemški narod potopi v kaosu in da pride v objem Moskve. Če bo Francija s svojim držanjem izzvala tak izid londonske konference, potem se tudi ne sme čuditi, če bodo novi gospodarji sveta ves problem vojnih dolgov in nemških reparacij rešili tako, kakor bo prijalo njim. Sedanja konferenca je najboljša prilika za proučitev temeljnih težkoč sedanje krize in po spoznanju teh težkoč jih je treba odločno in brez predsodkov rešiti tako, kakor je v korist vsega sveta. List opozarja na brzojavko, ki so jo poslali ekstremni nemški nacijonalisti dr. Briiningu in v kateri opozarjajo na naraščajoče vznemirjenje v nemških nacionalističnih krogih zaradi popustljivosti nemške vlade. List naglasa, da ne zahtevajo razorožitve in revizije mirovnih pogodb samo nacijonalisti, marveč, da si je to zahtevo osvojil pretežni del nemškega naroda. Bilo bi napačno, če bi se šlo mirno preko teh dejstev. Treba je najti sredstva in pota, da se to naraščajoče nezadovoljstvo omili. Če ni drugače bo pač treba izvesti tudi revizijo mirovnih pogodb Ta izvajanja uglednega angleškega lista so izzvala v francoskih krogih pravo konsternacijo. Smatrajo jih celo za rezultat sinoćnjega sestanka med angleškimi in ameriškimi in nemškimi državniki. Tudi razna druga znamenja govore za to, da je treba računati z zbližanjem med Nemčijo, Anglijo in Ameriko. Kljub temu pa povdarjajo v francoskih krogih, da svojega stališča ne morejo izpremeniti in da bo Francija slej ko prej ostala na straži svojih interesov in interesov svojih zaveznikov. Napetost v Španiji narašča Stavkovni pokret se širi na vso državo — Vlada proti sindikalistom Razdelitev zemlje med brezposelne so poskušali revolucuonarai napasti jet-nišnico in vojašnico, pri čemer je prišlo do krvave biitike. Štirje so bili mrtvi, mnogo pa ranjenih. V Sevilli so revolucionarji zažgali poštno poslopje, da bi preprečili vsako alarmirale. Niti tele-fonistk niso pustih iz gorečega poslopja. Naposled je civilna garda s pomočjo vojaštva revolucionarje pregnala in "rešila obupana telefonistke gotove smrtL V borbi sta bila dva mrtva m 14 ranjenih. Tudi v d/rugih polarnih krajih v provinci je prišlo do sličnih dogodkov, tako da se lahko govori o novi revoluciji v Španci. Madrid, 22. julija, g. Splošna stavka, ki je bila proglašena v Sevilli, se širi sedaj tudi na druge province in mesta. Civilna garda v Sevilli je morala opetovano posredovati. Mestni del Maccarono, kjer je sedež stavkovnega vodstva, so obkolili vojaški oddelki. Položaj v mestu je kljub proglasitvi obsednega stanja zelo rasen. Dosedaj je bilo aretiranih 150 oseb. Pri spopadih med policijo in stavkujočimi v okolici Seviile je bilo baje tudi mnogo mrtvih, toda zaradi stroge cenzure ni točnih podatkov. Ministrski svet je imel sinoči izredno sejo, na kateri so bili sklenjeni ostri ukrepi proti sindikalistom. Vlada izjavlja, da je postopanje sindikalistov neupravičeno, ker bo agrarna reforma čimprej izvedena in bo v kratkem 75.000 družin brezposelnih dobilo nakazana polja. Madrid, 22. julija. Položaj v Se-viili in v vsej pravici je izredno kritičen. Nocoj ponoči so poskušali izvršiti ekstremni elementi državni udar. Dvema četama pešadije in oddelku konjenice se je jedva posrečilo zatreti ta poskus. Vsa javna poslopja v Sevilli so strogo zastražena, vojaštvo pa je v najstrožji alarmni pripravljenosti. V Utreri Napad na francoskega podkonzida v Londonu London, 22. julija. AA. Nekri oriientalec, ki je živel v Siriji, je napadel danes pomočnika francoskega konzulata v Londonu ter ga lažje ranil z nožem. Stanje konzulovega pomočnika m niti najmanje nevarno. . Menjavajo vlade kakor srajce Santfago de Chllle, 22. julija. AA. Čilska vlada je odstopila. Vladala j« komaj teden dni Vznemirjenje ▼ Pariza Pariz, 22. julija. Pariški tisk je zelo vznemirjen zaradi razvoja londonskih pogajanj. Predlog, ki ga je stavil na včerajšnji konferenci ameriški zunanji minister Stimson, označujejo v francoskih listih za manever, s katerim hočeta Amerika in Anglija prekrižati francoske načrte ter preprečiti, da bi se pri reševanju nemške krize utrdila ideja miru in zavrnilo Nemčijo s sedanje politike re-vanže na pot mednarodne solidarnosti in sodelovanja. Francoski listi poudarjajo, da je finančno Francija na nemški krizi še najmanj zainteresirana, ker more v najslabšem primeru izgubiti največ 80 milijonov mark, kolikor je francoskih kratkoročnih kreditov v Nemčiji. Kljub temu pa je Francija pripravljena sodelovati pri vsaki podporni akciji za Nemčijo. Konferenca finančnih ministrov London, 22. julija. AA. Včerajšnja konferenca finančnih mamistrov se je vršila v največji tajnosti. Dobro poučeni krogi pravijo, da se ministri niso mogla sporazumeti. Snoči se je celo razširila vest, da so francoski ministri mnenja, da je njihova prisotnost v Londonu nepotrebna in da jih vprašanje takojšnj« pomoči Nemčija ne zanima. Vsekakor je treba sprejeti to vest z največjo rezervo. Za enkrat je stopilo vprašanje posojila nemški državi v ozadje. Hoover prihaja z vedno novimi predlogi BerBn, 22. julija. AA. Kakor poročajo iz Londona, je predsednik Hoover včeraj popoldne telefon ično govoril z ameriškim zastopnikom na londonski konferenci državnim tajnikom Stimson o m ter mu baje dal nove predloge v svrho depolitizacije pogajanj za podelitev kredita Nemčiji. "TC predlogi bi pomenili popoln preokret teh pogajanj. Protest nemških nacionalistov Berlin, 22. julija. AA. Voditelja nemških nacionalistov HfitLer in ttugenberg ter voditelj Stahlheima in drugih nacionalističnih organizacij so posteK Briiningu v London brzojavko, v kateri pravijo, da je mladina zrevoiucijontrana nad francoskimi za. htevairt in nagfašajo, da ne bi mogli sprejeti novih nemških obvez do Fnancije. Oprema „Zeppelina" za polarni polet Ffiedrlcbshalen, 22. julija. AA. Vse adaptacije in druga dela na zrakoplovu »Grof ZeneeKa za njegov polet na severni tečaj so končane. V torek 90 v zrakoplov spnavđ ves živež, ki ga vzamejo s seboj, in sicer 150 kg kruha, 75 kg mesa, 30 kg klobas, 150 kg sočivja in krompirja, 30 kg sira, 30 kg sirovega masla m prav toliko kon serviran ege sadja, mezge in čokolade, dafte nekaj kave, čaja, koudenziranega mleka in 15 kg sladkorja. Skupno so naložili 596 kg živeža, ki so ga večinoma spraviti v neprodušno zaprte lonce. Razen tega vzame »Grof Zeppelin« $ seno j 300 jajc. 50 koiačev in keksov m 20 zavojev prepečen ca- Alkohola v zrakoplovu domala ne bo, le nekaj steklenic konjaka in whis-kyja, zato pa 200 litrov mineralne vode. Za rezervo je poskrbljeno s 4 tonami pe-mikana. V gondole so tudi že spravili pet gumastih čolnov, 2 kajaka, 12 sani In 12 šotorov iz rdeče jadrovine, s čimer je polarna oprava »Grofa ZeopoUna« popotna. Veflke ive v Ameriki Iz nove trgovinske pogodbe z Avstrijo Nekatere važnejše izpremembe v carinskih postavkah Mootreal, 22. julifa. AA. V vzhodnem Ouebecu so velikanski nalivi zelo poškodovali žetev. Utonilo je vetko živine. Jz vasi Stravmond je moralo bežati na stotine družin, ker je poplavila njihova domovi a bližnja reka. Beograd, 22. julija. AA. Trgovinska pogodba med našo državu in republiko Avstrijo, je stopila 20. t. m. kot provizorij v veljavo, je izpremenila carinske postavke v avstrijskih m nadih carinskih tarifah. Glede našega izvoza v Avstrijo vsebuje nova pogodba te-le odredbe: Pšenica jugoslovenskega izvora in pro-venijence v letni količini 5000 kvintalov se bo pri uvozu v Avstrijo carinila po tarifi, ki bo za 3.20 zlate krone nižja od sicer veljavnih tarif za pšenico. Ta odredba stopi v veljavo, kadar na to pristanejo države, ki m z Avstrijo v trgovinskih odnosa jih na temelju klavzule največje ugodnosti. Avstrijska vlada bo prizadete države prosila za izjave v gornjem smislu, će prizadete države ne bi na to pristale, se začno takoj pogajanja za ponovno reguliranje prometa s pšenico. Za moko in Pšenični zdrob je predviden dodatek 3.50 zlatih kron za carino na 100 kg, dočim je prej znašal 3 zlate krone. Za namizno grozd je. je ostala carina 10 zlatih kron kakor v prejšnji pogodbi, le s to razliko, da je v stari pogodbi predvidena teža 515 kg, dočim nova pogodba ne fiksira najmanjše, nego največjo težo. Razen tega je stara pogodba določala kot zavoje, v katerih se je grozdje uvažalo, košare iz deščic. Nova pogodba dovoljuje vse zaboje, ki so v trgovini običajni. Sveže slive so proste vsake uvozne carine; pri suhih slivah so ostale neizpremenjene odredbe stare pogodbe. Hmelj in hmeljeva moka sta po novi pogodbi prosti uvozne carine, medtem ko je stara pogodba določala carine 20 zlatih kron. Za govedo in klanje določa nova pogodba carino 9 zlatih kron za letno količino 10.000 kosov, ne glede na težo, ki jo stara pogodba diferencira. Za govedo, ki opravlja delo in za plemensko govedo je predvidena carina 70 zlatih kron namesto 50 zlatih kron po stari pogodbi. Za junice je carine 50 zlatih kron namesto 35, kakor jih Je določala prejšnja pogodba, za perutnino 8 zlatih kron, namesto 4. Za 21.000 svinj v teži 110 do 150 kg je predvidena carina 18 zlatih kron kakor je bila tudi v stari pogodbi, vendar stara pogodba ni fiksirala letne količine. Svinje za mast, težke Čez 150 kg, so proste carine, prav tako tudi svinje mandliške pasme, težke več ko 126 kg", ne glede na količino. Po stari pogodbi so bile svinje za mast, težke čez 150 kg, proste carine. Avstrijska vlada je v pogodbi sprejela obvezo, da se začne na predlog jugoslovenske vlade na novo pogajati za ponovno regulacijo prometa s svinjami v primeru, če nastanejo težkoče v prometu. Bučno tn tikvino olje je prosto carine, kakor je bilo tudi prej. Za vino z najmanj 10 odst. alkohola določa pogodba 30 zlatih kron carine, za vina od 10 do 14 odst. alkohola pa 35 zlatih kron. Za vino v steklenicah se plača 80 zlatih kron carine. Te postavke so iste kakor v prejšnji pogodbi, le diferencijacija po odstotkih alkohola je ugodnejša kakor je bila prej. Za svinje mandliSke pasme, očiščene in z Izrezano slanino v celih komadih je za letno količino 15.000 kvintalov določena carina 12 zlatih kron. V stan pogodbi količina ni bila fiksirana. Za ostalo svinjsko meso v letni količini 15.000 kvintalov je predvidena carina 26 zlatih kron, prav tako kakor v stari pogodbi, ki ni predvidevala omejitev pri letnih, količinah. Glede uvoza iz Avstrije so glavne odredbe nove pogodbe te-le: Za mlevno ali pečeno magnezijo in dolomit je predvidena carinska avtonomna postavka 4 zlatih dinarjev namesto 1 v prejšnji pogodbi. Za ogljikovo kislino je povišana carina na 25 zlatih Din (prej 15), za dele zabojev za slive je po stari pogodbi znašala carina 10 zlatih IMn, po novi pogodbi se bo izvajala avtonomna carinska tarifa po 15 zlatih Din. Prav tako bo znašala za furnirske deščice avtonomna carinska tarifa 15 zlatih Din, prej pa je bila 10. Za inkrustacije bo znašala tarifa 130 zlatih Din, za umetna dela 130 zlatih Din (namesto prejšnjih 90 in 100). Za opravo iz lesa se bo izvajala avtonomna carinska tarifa 20 zlatih Din namesto dosedanjih 75. Na ink rus t Iran o opravo bo avtonomna carinska tarifa 300 zlatih Din, namesto dosedanjih 110. Na sirova transmisijska kolesa bo carina za vsako 120 zlatih Din, prej pa je bila 50. Papir za zavijanje se bo po pogodbi carinil po 15 zlatih Din (14), svileni papir pa po 50 zlatih Din (prej 40). Carina na papirnate čipke znaša 250 zlatih dinarjev mesto 100 in 120 pc prejšnji pogodbi. Bergmanove cevi se bodo carinile po pogodbeni tarifi 100 zlatih dinarjev namesto 50 zlatih dinarjev po dosedanji pogodbi Za magnezitne opeke se bo uporabljala carinska avtonomna tarifa 1.50 zlatih dinarjev, mesto 1 zlat dinar, za kladiva po 1 kg in več je odrejena tarifa 28 zlatih dinarjev, mesto dosedanjih 25, za neobdelane grabi je in vile 35 zlatih dinarjev, mesto dosedanjih 25, za obdelane grablje in vile pa 45. Za vijake, matice in ostalo slično blago se bo po aovi pogodbi uporabljala za predmete preko 14 mm pogodbena tarifa 30 zlatih dinarjev, za dolžino 7 do 14 mm 40 zlatih dinarjev, za dolžino manjšo od 7 mm 70 zlatih dinarjev. Po stari pogodbi je bila določena za te predmete preko 7 mm tarifa 30 zlatih dinarjev, za manjše od 7 mm pa 70 zlatih dinarjev. Za okove za vrata in okna ter slično predvideva nova pogodba tarifo 40 in 45 zlatih dinarjev napram 40 in 50 zlatih dinarjev po prejšnji pogodbi. Za vrtne ograje predvideva nova pogodba carinsko tarifo 55 zlatih dinarjev napram prejšnji 50 zlatih dinarjev. Za izdelke iz kovanega železa predvideva nova pogodba 25 zlatih dinarjev nad 100 kg, od 25 do 100 kg 30 zlatih dinarjev, od 5 do 25 kg pa 35 zlatih dinarjev, napram prejšnji tarifi 22, 27 in 32 zlatih dinarjev. Za izdelke do težine 5 kg se bo uporabljala carinska avtonomna tarifa 45 zlatih dinarjev mesto prejšnje tarife 36 in 44 zlatih dinarjev. Za obdelane izdelke iz kovanega železa se bo uporabljala carinska tarifa 35, 40, 50 in 70 zlatih dinarjev. Za električne žarnice se bo uporabila carina 400 zlatih dinarjev mesto 330 zlatih dinarjev po dosedanji tarifi. Stališče Francije glede razorožitve Razorožitev, U ni samo tehničnega, nego tuS L O V E N S K T NAROD«, dne 22. julija 1931 Stev IW Socijalno zavarovanje in pobijanje brezposelnosti Pogovor z ministrom socijalne politike in narodnoga zdrav)a dr. Markom Kostrenčlćem Minister socijalne politike in narodnega zdravja dr. Marko Kostrenčić je sprejel v ponedeljek popoldne sotrudnika zagrebških >Novosti«, s katerim se Je delj časa pogovarjal. Pogovor Je nanasel zlasti na pereča socdjalno-polltična vprašanja, s katerimi se ministrstvo zdaj najbolj peča. Gre v prvi vrsti za vprašanja, ki se tičejo socljalnega zavarovanja Minister je naglasal, da so bile izpremembe v SUZOR-u izvršene z namenom, da pride v socijalnem zavarovanju čimprej ao sodelovanja zadnteresiraalh delodajalcev in delavcev. Komisarje v okrožnih uTadih bo imenoval minister sporazumno z interesenti V tem pogledu se bo posvetoval z interesenti delodajalcev ln delavcev tako, da bo čim bolj ustreženo željam in potrebam obeh strank. Zdaj je namreč na dnevnem redu vprašanje revizije socljalnega zavarovanja V tem pogledu naj bi se uresničil oni del programa kr. vlade, ki govori o izpopolnitvi socljalnega zavarovanja z uvedbo zavarovanja za primer starosti, invalidnosti in smrti. Naglih skokov seveda ne bomo nikjer delali, je dejal minister. Isto velja tudi za dekoncentracijo, ki se vrši sedaj pri socijalnem zavarovanju. Ne vemo še, kakšen bo finančni efekt, prihrankov glede na dekoncentracijo, ko bo pa znan, se bo postopalo po tem rezultatu dalje. Tako bo potrebno, da se ponovno ustanove nekateri potrebni okrožni uradi kakor n. pr. oni na Sušaku. Pogovor je nanesel tudi na sklepe mednarodne konference t Ženevi glede pobijanja brezposelnosti. Konferenca te bo nadaljevala v Parizu in kakor k alejo njeni dosedanji uspehi, te obetajo velike akcije za pobijanje brezposelnosti v mednarodnem obsegu. Nafte ministrstvo s veselim zanimanjem spremlja delo te konference. Poslalo je že okrožnico vsem drugim ministrstvom in banovinam, ki naj bi povedale, katera dela smatrajo za najnujnejša in najvažnejša, da bi prišla takoj na vrsto in da bi mogli tudi v naši državi omiliti brezposelnost. V ženevi se je govorilo o tem, da bi bilo treba oprava ti najprej dela mednarodnega značaja v po-edinih državah, kakor n. pr. dela na železnicah, telefonskih napravah, regntaci jah rek itd. Toda za ta dela se je pok i-zalo, da bi bile potrebne v vsaki državi težke milijarde. Naravno, da poedine države nimajo toliko denarja na razpolago in zato bodo potrebne v tem pogledu re-strinkcije. Da se dobe denarna sredstva za dela mednarodnega značaja, se razmišlja o ustanovitvi velikega denarnega zavoda, ki bi dajal poedinlm državam potrebna denarna sredstva v obliki posojil. Končno je minister omenil, da tudi na polju narodnega zdravja ne bo storjeno nič, kar bi šlo v škodo tega, kar je bilo storjeno doslej. Vsi vemo, je dejal minister, da je nam potrebna enako kurativna, kakor preventivna medicina in iz tega vidika moramo Iti na delo. ^Besedo int€Zf€> ve v#. _ Življenje ni praznik Poleg drugih izrod ko v povojne psihoze smo dobili tudi manijo praznovati najrazličnejše obletnice poedincev in celih ustanov, prirejati brez konca in kraja proslave in povzdigovati ob takih prilikah v nebo vse, kar zasluži hvalo ali grajo. V tem večnem praznovanju in proslavljanju smo se že tako preobjedli sla-vospevov in lastne hvale, da zahtevamo za vsako stvar, pa naj bo še tako potrebna kritike, same superlative, drugače je pa takoj pri rokah zamera z grožnjami in ogorčenjem. Ta lov za brezmejnim hvalisanjem in slavospevi je ubil v nas še ono malo zdravega kriterija, ki je potreben človeku, če hoče trezno in nepristransko presojati sebe in svojo okolico. Ubil je v nas še zadnje ostanke zmisla za pomen samokritike, de moraliziral je nas tako, da ne trpimo dobro mišljene in pohlevne kritike niti tam, kjer je koristna in nujno potrebna. Jubileji, proslave, svečanosti, banketi, prestavljanje spomenikov, vse to je nas zazibalo v nekakšno duševno letargijo, v kateri smo že davno pozabili, da življenje ni praznik. To stane mnogo denarja, požre mnogo dragocenega časa in prinaša celoti v gmotnem in moralnem pogledu neprimerno več škode kot koristi. Resnični napredek je nemogoč tam, kjer ljndje ne trpe niti dobro mišljene ln upravičene kritike, kjer so vajeni poslušati samo slavospeve in kjer bo kmalu med jubileji znamenita obletnica, ko je Peter ali Pavel v plenicah prvič kihnil. Pozabiti pa tudi ne smemo, da je med nami mnogo nesreCnežev, ki jih tareta beda In pomanjkanje tem bolj, ker vidijo, da se na drugi strani denar žal večkrat po nepotrebnem razmetava Te besede so zapisane v prevdarek v prvi vrsti onim, ki se jih tičejo, pa tudi onim, ki manijo jubilejev in proslav na tihem že davno obsojajo. Tu se seveda ne sme generalizirati, v splošnem pa drži, da je že skrajni čas, da načnemo to pereče vprašanje javno, da se pokaže, če res ne razločujemo več, kaj je prav ln kaj ne, kaj nam koristi in kaj škoduje. Delavec Stari in novi načrti Ljubljana se je začela zadnja leta na vseh koncih kljub finančni in gospodar* ski krizi renovirati, regulirati in modernizirati, po nekod v naglem, drugod v počasnem tempu. Nekateri projekti se realizirajo s polno paro, drugi pa bolj počasi. — Nekaj načrtov je pa, ki so menda kar zaspali. Vse stane seveda mnogo denarja, naglica pa nI nikjer dobra. Pri tem renoviranju in moderniziranju gre kajpak za stotisočake pa tudd za milijone. Ali meščan ljubljanski sodi tako: Vse naj se dela polagoma. Kar je nujnega in važnega, prej, zatem šele drugo, kar lahko čaka. Dve, tri stvari pa so, ki jih LJubljana nujno potrebuje in ki so na papirju že davno projektirane, pa se kar ne premaknejo s papirja. V mislih imam zgradbo dveh šolskih poslopij (v Toma-novi ulici In ob Ahacljevi cesti), napravo javnih stran 16c (pred glavnim kolodvorom, pred kavarno Evropo, v bli4inž nove carinarnice, v Gradišču in za Bežigradom. No, In poleg teh omenim še staro mestno revščino, pomanjkanje dveh, treh moderno urejenih otroških igrišč na severni, vzhodni in južni strani mesta. Za eno ali drugo ima tudi mestna občina nekaj svojega sveta. Ljubljana je univerzitetno mesto, hoče povzdigniti tujski promet itd., toda baš tujci mnogokrat pogrešajo v mestu naprave, s katerimi se celo manjša mesta ponašajo, če je denar za luksurijozno renoviranje na eni strani, mora biti tudi za nujno potrebne naprave, ki kar kriče po malu večji naglici! Meščan. Odgovor na vprašanje V četrtkovi številki »Slov. Naroda« se prizadeti pritožuje, da se v Rožni dolini škropi vsak dan samo Cesta II n pri tem namiguje, da se to godi samo radi nekoga, ki na tej cesti stanuje. Mislim, da ni niti enega prebivalca Rožne doline, ki bi ne pasiral pogosto Ceste II ter se prepričal, da smo kljub pogostemu škropljenju požirali na tej cesti prah kar na debelo. Promet na tej cesti je zelo velik radi živahne stavbene sezije, še celo pa sedaj, ko je Tržaška cesta zaprta. Prebivalci ob tej cesti moramo imeti zabita okna stanovanj in vrata lokalov kljub vročini in kljub temu, da se cesta redno vsak dan škropi. Ta cesta bi se morala torej še pogosteje škropiti po vseh predpisih, kljub temu, da stanuje ob njej naš gospod župan. Poznamo ga kot povsem objektivnega moža, ki se res mnogo trudi za dobrobit svojih občanov. Vsem pa ne more ustreči kot bi tudi prizadeti ne mogel, če bi bil na županskem stolu. 6. župana pa prosimo, naj ta red škropljenja tudi še vnaprej obdrži, čeprav on sam ob tej cesti stanuje. Prebivalci Ceste II. Zopet tramvaj Ker se ie oglasil že Čevloar, naj ima besedo tudi krojač. Pred kratkim ste pisali, d«a ie uprava električne železnice sprejela več novih uslužbencev, ki naj se nauče predvsem vljudnosti. Zaradi predpisov je potrebna strogost, a sitnosti ni treba. Prav je, da naj vstopajo potniki zadaj in izstopajo spredaj, vendar je pa večkrat potrebno, da vstopiš pri izhodu voza, samo da ni oviran promet- Tudi to bi se dalo urediti, da bi potniki izstopali na levi in desni strani in bi Jim ne bilo treba stopati v Luže in blato, če je na drugi strani trotoar. Od pivovarne Union do St Vida je samo en tir in prav tako proti Vtiču, pa bi bil tako potnik varen tudi pred avtomobilskim in kolesarskim prometom. Za kolesarje je sicer na Celovški cesti ob ve. lesejmu pod kostanji posebna pot, ki je pa v dežju poina vode. Treba ie kanale vedno sproti očistiti, da se voda odteče. Krojač Iz Slike. še enkrat čevljarski most častivrednim someščanom s Starega in Novega trga, ki so v at 15« slovenskega Naroda« lomili kopje >za trdno, veliko in drago Leskovčevo hleoc ob Jurčičevem trgu in čevljarski ulici In ze »lino boje, da bi se z demoliranjem te trdnjavice utegnila za vedno uničiti — rtenm te* neatls, amici, — >intimna lepota« Jurčičevega trga, to-le v blagovoljni prevdarek: Ne da bi morda hoteli i staro- ln novo tržani polemizirati, rečemo samo to, da ni nobene debate o tem, da je Leekovče-va hiša zapisana demoliranju. Kdorkoli stopi na čevljarski most, pa naj bo Se tak oboževatelj In prijatelj častitih starin in zgodovinskih spomenikov aH lepih koščkov stare Ljubljane, spozna na prvi pogled, da se ta hiša mora podreti. Res je sicer, da bi z tem izginila tudi cela zgodovinska čevljarska oUca; za to pa bi pridobil Jurčičev trg m vse Itoe tega >koščka stare Ljubljane«. Nad nepozabni Jurčič, katerega so predniki sedanjih mestnih odeto v počastili a tem, da so nm odkazall najneznatnejai trt, kar jih je imela LJubljana, bo dob H sadosčsnje. fr-er se bo po demoliranju Leskov če ve hiše ta trg lahko poljubno razširil oziroma podaljšal v Jurčičevo nabrežje. Leskovčeva trdnjava mora pasti hkrati, ko se bo podiral čevljarski most in gradil tu nov most ali pa tudi samo brv. V vsakem primeru pa ljubljanski >babji zob« mora pasti! Toliko sine ira et studio. Novo- ln starotržanom pa prav od srca privoščimo nov most, ki naj bi vezal Start in Novi trg. Ljubljančan. Žrtev brezvestnih pohotnežev Ljubljanski „kavaliri!" zapeljali in okužili lsletno deklico iz Sremskih Karlovcev — Policija energično posegla v gnezdo nemorale Ljubljana, 22. julija. Pred tedni že je vzbujalo po ljubljanskih kavarnah pozornost izredno lepo de kle, s katerim je hodil v družbi trgovski zastopnik Ciril S. Dekle je govorilo srbohrvatski in je napravilo soliden vtis. Pozneje pa, ko se je v Ljubljani že nekoliko privadilo, je niso videli samo v družbi omenjenega kavalirja, temveč se jih Je sukalo okrog nje več. Zahajali niso samo v kavarno Emono, temveč tudi v druge boljše lokale. Sčasoma se je okrog dekleta zbrala cela družba mladih ljubljanskih gizdalinov in so bile sleherni dan na programu avtomobilske vožnje po Ljubljani in pa izleti na deželo. Radovedneži, tudi taki, ki niso bili znanci podjetnih kavalirjev, ki so se zbirali v družbi S. in lepega dekleta, so zvedeii, da je dekle rodom iz Sremskih Karlovcev, Ciril sam pa je rad povedal, da je iz odlične rodbine in da je vanj strašno zaljubljena. Enemu ali drugemu je tudi poveial, kako se je ž njo seznanil. Ciril S. je bil nedavno na trgovskem potovanju v Sremu, kjer se J* vozil z avtomobilom, ki mu ga je dala na razpolago njegova tvrdka. Ker ima fant, čeprav je invalid brez noge, izredno prikupne manire, se je kmalu seznanil a& samo s trgovci, temveč tudi z ženskami lu mea njimi s 15 letno Milko K., pa tudi z njen -mi starši. Ciril S. se je kmalu vsem tako prikupil, da so ga vabili na lom, on sam pa jih je vozil na izlete po S^mu in dvoril mladi in že popolnoma razviti Milki. Ko so se bližali njegovi opravki koncu, je prosil Ciril starše, naj mu dovolijo vzeti Milko s seboj v Slovenijo na kratek oddih. Starši so Cirilu, ki je bil z njihovo hčerko tako rekoč že zaročen, res dovolili, da je vzel Milko s seboj. V Ljubljani je dobil Ciril stanovanje v nekem hotelu čez nekaj dni pa, ko so mu šli stroški čez glavo, se je domenil z oženjenim trgovskim potnikom Albinom T. In poslal Muko na njegovo stanovanje. Tam jo je poječa, sleherni dan in jo vodil v kavarne. Tu se je seznanila še z drugimi njegovimi tovariši in kmalu nI bila Milka vec samo njegova, Milka se je sicer prv >tno branila raznih kavalirjev, videč na, da 01-r'!u ni toliko do nje, kakor je kaza' prvotno, se je dogodilo marsikaj, kar ni bilo v skladu z njeno ljubeznijo do S. Ka-vai.rjl w jo oddajali drug drugemu in naposled se je v neki kavarni seznnila tudi s sta-ejšim ljubljanskim trjovcein Francetom B. Kakor drugi, jo je tudi ta jemal s seboj na kratke avtomobilske vožnje v Dolnice, Podutik, na Gorenjsko ln v ljubljansko okolico, kjer sta se povsod prav iobro zabavala Naposled Jo je B. pova bil na Dolenjsko ln jI obljubil, da ji kupi železniški vozni listek do Sremskih Karlovcev. Ker je dekle menilo, da misli sta- rejši mož z njo pošteno, očetovsko, je res pristaia tudi na to vožnjo in sta se odpeljala pred dnevi z avtomobilom Jo Stic ne Od tam sta napravila še izlet po Dolenjski, zvečer pa sta se vrnila iT je B najel sobo v neki gostilni poleg Kolodvora Obljubil ji je, da ji ne bo storJ nič hudega, a besede ni držal, temveč je v sobi vprizoril navzlic odporu zapoijane deklice pravcato orgijo. Naslednje jutro se je od deklice poslovil in ji res Irupil vozni listek do rjenega doma. Njeni prejšnji kavalirji, ki so jo v Ljubljani pogrešali, so zvedeli za njeno kratko potovanje s Francetom B. in so to povedali tudi Cirilu S. Ta pa je naenkrat postal ljubosumen, zaradi česar se je, da dožene resnico, odpeljal naravnost za njo v Srem-ske Karlovce in jo privedel nazaj v Ljubljano. Med potjo mu je dekie vse priznalo, in mu opisalo vse svoje dogodivščine, ki jih je imelo v Ljubljani tudi z drugimi. Ko mu je priznala tudi, da jo je France B. zlorabil, je odšel Ciril v Ljubljani na policijsko upravo in privedel s seboj tudi Milko. Na podlagi njenih izpovedi se je policija odločila da to nemoralno afero temeljito preišče, kar se je tudi zgodilo. Sledile so aretacije v prvi vrsti Cirila S., ki je dasi poročen obljubljal Milki zakon, nato pa sta morala v zapor tudi Albin T., pri katerem je deklica stanovala, in pa trgovec France B. Za umazanosti so zvedele tudi žene vseh prizadetih, ki so se obiskovale med seboj in slednjič v podrobnostih dognale, kaj je vzrok izostajanja njihovih mož od doma. Sledi pa še najhujše. V Ljubljani je bila Milka okužena in so dobili bolezen od nje tudi nekateri njeni kavalirji. Po zdravniškem pregledu na policiji so Milko takoj oddali na venerični oddelek splošne bolnice in poročali o njeni tragični usodi brzojavno staršem v Sremske Karlovce. Za njo so šli v bolnico tudi že Štirje njeni kavalirji. Ta afera je dvignila v ljubljanski javnosti mnogo prahu in po eni strani vsi pomilujejo zapeljanega dekleta, na drugi strani pa obsojajo brezvestne pohotneže, ki so pahnili nesrečno Žrtev v pogubo. Aretirani zapeljivci in pohotneži so bilfi že snoči prepeljani v preiskovalni zapor na sodišču, kjer bodo imeli priliku premišljevati, da ima vsaka stvar in tudi po-hotnost svoje meje. Nobenega dvoma ni, da bodo za svoje grdo baje primerno kaznovani. Policija zasluži javno priznanje, da je takso energično posegla v to gnezdo nemorale in preprečila najbrž še hujše zilto. Javnost pa zahteva, da se v bodoče večkrat posveti v razne, četudi »odlfične« kotičke, kajti po Ljubljani se dogaja marsikaj, kar nam ne dela časti. Ce ne pojde drugače, bomo začeli brez paTdona objavljati imena vseh onih, ki svojih strasti ali svoje objestnosti ne znajo brzdati. Oživljena Strelska družina Novo mesto, 21. julija. Našo Strelsko družino je zopet oživil njen agilni predsednik, komandant mesta podpolkovnik g. Vaclav Dic in v nedeljo smo imeli prvo streljanje 8 prav lepo svečanostjo. V vojaško urejenem sprevodu so z godbo novomeškega godbenega društva odkorakali ob 10. strelci, ki jih je spremljala četa vojakov, z glavnega trga na strelišče, kamor jih je spremljala velika množica gledalcev, oficirji so se pa prijateljsko pomešali kar med civilne strelce, V pol ure so strelci pod vodstvom predsednika podpolkovnika g. Dica in agilnoga tajnika g. sod svetnika dr. Božidarja Romiha ter ostalih funkcionarjev prikorakali na strelišče, ki ežl na zemljišču ondotnih posestnikov pri znamenitem Saj ser ju. Strelsko družino je ob prihodu nagovoril predsednik ter pozdravil zastopnika sreskega načelnika g. Fr. Maiaska, predsednika okrožnega sodišča g. dr. Kaučiča, dri. tožilca g. Gustava Barleta, profesorski in učiteljski zbor, vse člane in ostalo občinstvo ter povdarll, da imajo velike zasluga sa strelišče zlasti sreski načelnik g. Friderik Loger, mestni župan dr. Rezek, župan imihelsko-stopiakd g. Fran Brale in veleposestnik g. Jalen, svoj govor je pa zaključil s vskiikom kralju Aleksandra. Profesor g. Jote Kovač je očrtal nastanek ln razvoj Strelske družine ter povdarjal vzvišene cilje družine sa varnost domovine. Zastopnik sreskega načelstva g. Fr. Malasek je naglasal, da bo sresko nacelstvo podpiralo društvo z vsemi močmi ter želel mnogo uspeha. Po nagovorih Je bilo streljanje, kjer se Je najbolj odlikoval g. Vekosls/v Strajnar, ki Je zadel vsakokrat v polna Do strela Je prišlo le 40 članov, ki so oddali skupaj 2S2 strelov. V najkrajšem času se prično redne strelske vaje, kjer pridejo na ra- čun vsi strelci, zlasti pa lovci, ki se družini gotovo pridružijo do zadnjega. Razpisane službe Kraljevska banska uprava Iravsle banovine razpisuje v tekstilni šoli v Kranju službi; 1. strokovnega profesorja dipL strojno-elektro inženjerja s specijalno iz obraz bo in prakso v tekstilni stroki; 2. predmetnega učitelja, absolventa višje 4 letne tekstilne šole, ev. tehniške srednje šole s specijalnimi študijami in prakso v tekstilni stroki. Prošnje je vložiti najkasneje do 2. avgusta pri banski upravi. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje v območju sreskega cestnega odbora Novo mesto službeno mesto banovinskega cestarja ln sicer: za progo na banovinski cesti Novo mesto — Mrše-ča vas. Prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje Šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kažnjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkasneje do 10. avgusta pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu. Pri mestni občini ptujski se razpisuje mesto policijskega stražnika, ki mora imeti pogoje, ko ji se zahtevajo za državne policijske organe. Prošnje z dokazili o predizobrazbi ln dosedanji zaposlenosti Je vlagati pri mestnem načelstvu Ptuj do 1. agusta. Čudna žival Janezek zagleda na vrtu ježa in pravi: Mamica, poglej no, tamle je pa kaktus, ki leze po tleh. Narobe velblod. — Velblod lahko dela štirinajst dni, ne da bi pil. — Ti si pa narobe velblod, ker znaš | štirinajst dni piti, ne da bi delal. I KOLEDAR. Danes: Sreda, 22. julija, katoličani Marija Magdalena, pravoslavni 9. julija. Pn-bina. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Zemlja solnca. Kino Ideal: Zaprto. DE2URNE LEKARNE. Danes: Leustek, Resljeva cesta. Boh-i-nec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Zadruga stavbnih mojstrov za dravsko tranovino v Ljubljani obvešAa svoje člane, da je njen ve.'i jta marljivi solC4&vec g d* Stanko Novak dne 20. t. m. prt minil. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice državne bolnice na pokopa-Všfe pri Sv. Križu. Blagemu pokojniku onranimo Časten ln trajen spomin. Gg. član-e naprošamo, da se pos.'eba v f-im več.'em številu udeležb. Preostalim naše sožslje. — Nacelstvo. Iz policijske kronike LJubljana, 22. julija. Po novem zakonu o policijskih izvršilnih uslužbencih morajo biti ti v vsej državi enotno uniformirani. Tudi v Ljubljani so že pričeli nositi nekateri stražniki nove uniforme in sicer danes od 12. ure naprej. Seveda pa ne bo mogoče uniformirati vseh stražnikov hkrati, ker so uniforme še v defu in bo tako sledilo preuniforniiranje postopoma. Oskrbnica vaškega pokopališča Frančiška Aleševa je prijavila, da je bilo v torek ponoči pokradenih iz grobov na tamošnjem pokapališču 18 palm in več cvet-ia v vrednosti okrog 1800 Din. Tatvino je opazila takoj naslednje jutro. Kdo bi prišel kot skrunilec grobov v poštev, zaenkrat še ni znano, pač pa so videli M udje rniadega moškega in žensko, ki sta nesla v torek zgutraj več palm po poti skozi Rožno dolino. V sredo ponoči ni bala prijavljena nobena druga tatvina, razen te, da si ie nekdo prilastil na nekem vrtu v Rožni dolini sušečo se sTajoo- Zdi se, da so ies pomagale poficftske racije in da so se sumljivi tipi zaradi energičnega nastopa policije razbežali. Mobilizacija sovjetskih pisateljev Zanimive so poti, ki jih narekuje sovjetska vlada literaturi. Gospodarska obnova Rusije je potegnila v svoj vrtinec tudi pisatelje, v kolikor gre za propagando Stalinove petletke. Vsi sovjetski pisatelji so mobilizirani, da pomagajo uresničiti visoke cilje proletarske diktature na gospodarskem poliju. Pisatelji so razdeljeni na brigade in dodeljeni vsem večjim tovarnam. Naloga vseh je izobraziti junake dobe, to se pravi pokazati ruskemu ljudstvu v obliki zau^mivih povesti ali romanov udarnike kot junake petletke. »Literaturnaja Gazeta« piše o mobilizaciji pisateljev: »Mobilizacija zahteva od pisateljev, poslanih v vse večje tovarne m delavnice, naj napišejo visoko umetniška, obenem pa življenjsko resnična dela o najboljših pionirjih socializma.« Na nedavnem kongresu sovjetskih pisateljev je bilo rečeno: »Naša glavna naloga je prikazati junake petletke, kajti vsak p^atelj mora napeti vse svoje sile, da postane literarni udarnik. Samo v tem primeru ostane literatura sestavni del vseproletarskega dela ter stvar časti, slave, junaštva in neustrašenosti. Samo v tem primeru nastane iz pisateljskega ustvarjanja borbeno literarno orožje komunistične stranke. Seveda mora vsako delo o pionirjih petletke proslavljati njene juna-ke.t S kmetov pišejo mobilizacijski komisiji: »Pošljite nam v kolektivno gospodarstvo vsaj dva plsatelja« ali »Do zadnjega trenutka proletarski pisatelji niso posvečali dovolj pozornosti premogovni fronti. Za ta sektor bojne fronte se proletarska javnost ni dovolj zanimala. Pošljite nam nekaj pisateljev. Maksim Gorki pa piše: »Literat menda protestira proti pravici revolucije izrabljati tvorno silo poedincev, protestira v času, ko delajo poedini delavci čudeže, v času ko polaga delavstvo na oltar so-cijaPzma vse, kar more. Literat pa misli, da je literatura zasebna stvar. To je največji nezmisel. Literatura nikoli ni bila zasebna stvar, bila je vedno stvar epohe, države, razreda. Pri zdravniku. Mojemu znancu so odpovedali živci in obrnil se J3 na specijalista, ki mu je po temeljitem pTegledu svetoval, naj pošlje svojo ženo za tri tedne kam na počitnice. — Saj nissm oženjen, gospod doktor, mu je odgovoril. — Potem takem je vaš položaj še slabši. Pošljite jo proč vsaj za šest tednov Zdravnik aH živinozdravnik? — Kateri poklic je boljši, zdravniški ali živinozdravniški? — Nedvomno živinozdravniški, kajti žinozdravnika pacijenti ne morejo klicati, če jim nič ni. Zakonca med seboj. — Kdaj se končno nehaš ozirati za ženskami? — To bi mi bila morala reči pred 30 leti, ko sem se začel ozirati za teboj. >SLOVENSKI NAROD«, dne 22. Julija 1951 Krt. 3 Dnevne vesti — Msor. Fr. Bulic v Rogaiki Slatin«. V nedeljo zvečer je odpotoval msgr. F. Bulic iM Splita v Rogaško Slatino na počitnice. — Imenovanje v vojski in žandarmeriji. Za pomočnika komandanta L konje-nizkega polka >Obilica< je imenovan konjeniški podpolkovnik Ton6i Kokelj, doslej v sJuibl pri informacijskem oddelku generalnega Štaba; sa vršilca dolžnosti oficirja sa Inšpektorske posle vrbaake-ga iandarmerijskesa polka je Imenovan dosedanji komandir landarmerijske čete v Murski Soboti major Josip Boić. — Štirje zidarski mojstri dobe def o. Komanda zetske divizijske oblasti potrebuje 4 zidarske mojstre in sicer za cettnj-sko, podgorfsko, plevaJJsko ln bDefiko gsrnizljo. Kandidati morajo pred sprejemom položiti praktični in teoretični Ispit. Prošnje je treba vložiti do 20. avgusta. — Razpisana Inženjerska služba. \o ▼oeadska ladraga za obrambo pred poplavami razpisuje natečaj za mesto direktorja - glavnega mženjerja. Prošnje je treba vložiti do S. avgusta, — Novi aeroplani v našem zračnem prometu. Sef zračnega prometa na progi Beograd—Sarajevo—Spil t—Sušak—Zagreb Bogdan M ar kovic je Izjavil, da dobi >Aeroput< prihodnje leto nova letala, tako zvane amrfSMjske a vi j one, ki se bodo lahko spuščali na suhem ln na vodi. S tem se bo hitrost zračnega prometa znatno povečala. — Sestra Nikole Tesle umrla. Te dni Je umrla v Ki-stanjah 79 let stara AngjeU-&a TrtKjjević, sestra slavnega učenjaka Nikole Tesle in mati r-a^-reb&kega odvetnika dr. Uroša Trbojeviča. — Žlrfla za oceno načrtov tuJsko-pVo-metnih naprav. Kr. banska uprava razglaša: Dodatno k tuikaišnjemu razglasu z dne 13. junija 1931. VEI, št 3270, se objavlja, da sestaVHajo žirijo, ki Uo pTesojata predložene načrte, nastopni gg.: predsednik dr. I^ndođf Marn, načetafk oddelka za trgovino, obrt in in-cflustrifc) pri kr. banski upravi; Narte VeEkonla, ravnatelj tuisko-p.ro-metnega sveta kr. banske uprave kot namestnik; člani: inž. arh. .Posip Cermvec, inž. arh. Viadbnfcr Mušič, inž. arh. Vladimir šubic, inž. arh. Božidar Culik kot namestnik, Hrvoje Toraec, irestavrater na I]ublianskem taođodrvoru. Zgoraj omenjeni razpis se obenem spreminja: Nagrajene načrte more odkupiti dravska banovina v svojo izključno last. Rok za predložitev načrtov se podališa najkasneje do 10. avgusta 1931. — Razpisana uradniška služba. Pri mestni upravi ptujski je razpisano uradniško mesto. Bogoj za po delate v mesta je popotno znanje knjigo vodstveni h poslov. Praviihio opremljene prošnje z navedbo zahtevkov je vlagati pri mestnem načel-stvu v Ptuju do najkasneje 10. avgusta. ^-r Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave lesenih drogov in jeklenih gibnih cevi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave 2 zobatih koles, kotne ga železa in pločevine; do 3. avgusta pa glede dobave 300 q apna, 500 kub. m gra moža, 30qO kg bencina, 6 komadov nosilcev ter glede dobave tesanega lesa. Predmetni ogilas z natančnejšmii podatki je v posarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogted. — Vsem čebelarjem sporočamo, da je b3o nase društvo od vetesejmske uprave vabljeno, da razstavi na letošnjem jesenskem vetesejnm svoje pridelke in orodie-Odbor je vabfto sprejel in bo pripravil vse potrebno, da bo naša stroka na razstavi častno zastopana. Odbor Čebelarskega društva vabi zato vse svoje člane, ki se mislijo razstave udeležiti, da se takoj prijavijo in sporoče, kaj in koliko blaga bodo razstavili, da si pripravimo primeren prostor. Razstavili bomo med, vosek in razne čebelarske posebnosti. Jesenska razstava se bo vršifla od 29. avgusta do 9. septembra. Vsem, ki se bodo prijavili, bomo po-sjali podrobna navodila. Prijave pošljite na naslov: Josip Verbič, profesor v Ljubljani. Stretiška ulica 32, ali pa na društvo. — Razstava športnih ln lovskih rtsov sa Bledu od 15. avgusta t. L bo že po dosedanjih prijavah pokazala lepo število čistokrvnih živafo, med njimi tudi precej modemskih psov, ki so že ponovno dobili odtočno oceno. Ker prijavnice se vedno prihajajo, poziva klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani, da se naknadne prijave pošljejo najpozneje do 24. t. m. Pozneje prijavljeni psi ne bodo mogli priti več v razstavni katalog. Vse prijave naj se pošljejo na Klub Ijubdteltjev športnih psov v Ljubljani. _ Prijava tujcev. Ponovno se opaža, da hoteli in gostilne, pa tudi zasebni stanodajalci ne prijavljajo tujcev v 24 urah po prihodu. Prijavo je v tem času pod kaznijo podati pri mestnem županstvu, tujsko-prometnem društvu pa že radi evidence stanovanj. Radi neprijavljanj a Ima razen tega tudi tukajšnja posta velike težkoče pri dostavljanju pisem in denarja, namenjenega letovisčarjem. Pozivamo tedaj vse gostilničarje in hišne posestnike, letovi-ščarje pa prosimo, da se vrže tozadevne prijave in odjave odslej točno brez zamude. — Tujsko-prometno društvo v Kamniku. _ »Nova zdravstvena zakonodaja,« zbirka zakonov, uredb in pravilnikov, zbral in uredil Dolžan Janko, uradnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje kralj, banske uprave v Ljubljani. Cena obsežni v celo platno vezani ln okusno opremljeni knjigi znaša Din 80. Ves obširni zakonodajni program, ki ga je sicer treba iskati in zbirati iz >Sliižbenih No-1 vinc ln posameznih številk »Službenega 11-stac, je smotreno urejen v osmih poglavjih in podan v enotni zbirki, ki je opremljena s točnim stvarnim kazalom. Knjiga je Izredno važna in potrebna ne le posameznika, zdravniku, lekarnarju, uradniku, temveč tudi vsem javnim organom, predvsem pa občinskim ter šolskim upravam in zdravstvenim ter drugim ustanovam. Radi svoje smotrene ureditve bo ta knjiga zanesljiv svetovalec in dober vodnik pri vseh poslih, ki jih zakon predpisuje, pa so večini se nepoznani sil so jih vsaj se nevajeni. Knjiga, ki je vsega priporočila vredna, se naroča pri D o 1 ž a n u Janku v LJubljani V, Poljanski nasip 52. —Smrtna kosa. Davi je umrl v Ljubljani čevljar Gabrijel Ma sne c Pogreb bo jutri ob 18. iz Gorjupove ulice 4. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini Iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo, zmerno toplo vreme. Včeraj je bilo se po vseh krajih nase države oblačno. Vročina je povsod popustila, samo v Skoplju je solnoe včeraj de hudo pripekalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skopijn S6.4, v Zagreba 28.6, v Beogradu 26. v Sarajevu 23.4, t Splitu 23.2, t Mariboru 20.*, t Ljubljani 20.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766 mm, temperatura je znašala 14.4. — Samomor mladega bog os! ovca. V soboto si je končal v Novem Sadu življenje 22 letni bogoslovee fitevan Novsko vič. UstreMl se je v glavo. NovakoviČ je študiral v Sremskih Karlovcih bogoslovje ln ga je že predlanskim z dobrim uspehom absolviraL Potem se je vpisal na teološko fakulteto beograjske univerze, hotel se je poročiti z učenko 6. razreda gimnazije Milko Sremac iz VeHkega Bečkereka ln se posvetiti duhovniškemu poklicu. Zaradi neke malenkosti pa ni prišlo do poroke in Novakovič je potožil svojim prijateljem, da življenje brez Milke zanj nima nobenega pomena. Dan pred odhodom iz Mitrovice je odšel na pokopališče, kjer je objel križ na grobu svoje matere in dolgo plakal. V poslovilnih pismih ni povedal, kaj ga je gnalo v smrt — Smrt otroka v kuhanem sladkorju. Todor Vasiljevič iz Boka je kuhal doma v velikem loncu sladkor. Ko je bil sladkor skunan, je postavil lonec na tla, da bi se sladkor ohladil. Nesreča je pa hotela, da je prišla v očetovi odsotnosti k loncu dveletna hčerka, ki se je nekaj časa igrala, potem je pa padla v lonec. Opekla se je tako strašno, da je takoj umrla. — Druga žrtev motociklistične nesreče pri Splitu. V ponedeljek smo poročali o težki motociklistični nesreči, ki se je pripetila v nedeljo na cesti blizu Splita, kjer se je smrtno ponesrečil splitski trgovec Vlahovič, ki se je zaletel v llletnega Kru-noslava Ružica. Nesrečni deček je ležal 26 ur onesveščen, včeraj popoldne je pa umrl. — Grozna smrt očeta štirih otrok, V fii-beniški bolnici je umrl včeraj delavec Jo-so Kursar, ki je na zelo tragičen način izgubil življenje. Pred tovarno, kjer Je Kursar delal, je metal neki gimnazijalec kopje. Po nesreči je zadel delavca v glavo tako močno, da mu je poškodoval možgane. Nesrečni delavec je čez nekaj dni zblaznel, zdaj je pa v bolnici umrl. Zapustil je štiri nepreskrbljene otroke. — Brezposelni delavec skočil v Dunav. 261etni brezposelni delavec Ibro Galič si je hotel včeraj končati življenje na ta način, da je skočil z mosta kraljeviča Tomislava v Novem Sadu v Dunav. Za njim je skočil uslužbenec paroplovne družbe Savo Milic, ki ga pa m mogel spraviti na breg. Oba so rešili že onesveščen a mornarji. Ko se je Ibro zavedel, je dejal, da so ga iz vode sicer potegnili, da ga pa ne bodo mogli rešiti, ko seže po revolverju in se ustreli. — Zoper mole v obleki Je najboljše sredstvo »TARMOLc, kfi se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje ga »Che-motechna«, Ljubljana, Mestni trg 10, na dvorišču tvrdke A. &. E. Skaberne. — Foto . sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari trg 9. — Cenikj brezplačno. 59L — Obledele obleke barva v različnih barvah in pHsira tovarna JOS. RETCH. Iz Ljubljane —B Kanalizacija Viča In Rožne doline. Glavni kanai, ki ga betoniraj o od Gra daščice proti Tržaški cesta, bo kmailu zbeto-niran do ceste, do kamor je Še približno 30 metrov daleč, jarek je pa fzkopan že po vsej tej dolžini. Včeraj popoldne so pričeH kopati jarek za glavni kanal v Glinški ulici, od Tržaške ceste proti železnici. Na TržaiSai cesti kopljejo že nad teden dni jarek za viški zbiralni kanal. Zgornja cesti-ščna plast, ki je nasuta z gramozom, je zelo trda, zato jo razkopavajo s krompresori em in sicer tudi ponoči, da lahko kopljejo delavci naprej' podnevi, ne da bd čakali. Jarek je tod izkopan že okrog 200 m dolžine in ie plitev, keT tudi glavni kanal ne leži globoko. —I j Odbor za postavitev sjfomeolka kralju Petni v LJubljani javlja tužno vest, da je umri njegov zaslužni član gosp. dr. Stanko Novak, banski sekretar. Pogreb bo v četrtek 23, t m. ob 16. iz državne bolnice na Zaloški cesti na pokopaHšče k Sv. Križu Člani odbora se vabijo, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti. —IJ Stenografična tekma na Christo-fovem učnem zavodu v Ljubljani, Domobranska cesta 7, se je vršila pretečenl torek ob 8. zjutraj. Tekme se je udeležilo lepo število gojenk. Diktiralo se je pet minut z brzino 100 besed v minuti. Tekmo je vodila strokovna učiteljica gospa prof. Ro-bidova. Tema diktata je bila: Ivan Cankar: >Ministrant Jokec«. — Prva je bila gdč. Obilčmk Nada iz Reke, druga gdč. Bencina Silva 1« Trsta, tretja gdč. Habjan Marica iz Dolenje vasi pri Kranju, četrta gdč. Grfl Berta iz Ljubljane in peta gdč. TJčak Milena Iz Ljubljane. Lepo in hitro delo mladih stenografinj je presenetilo ter je zavoda na lepem m katerim je zaključil 28. šolsko leto, čestitati. Kakor smo poučeni, nastopi več ab-solventmj svoje službe, mnoge pa imajo službe že zagotovljene. _I j Ljub I jene ki Sokol naznanja svojemu članstvu pretnžno vest, da je nenadoma preminul njega dolgoletni svesti elan brat dr. Stanko No rek« tajnik banske uprave. Nase dolžnost je, da ga v čim večjem številu spremimo na poslednji poti. Zbirališče članstva v četrtek 2S. t. m. ob 16. url pred mrtvašnico splošne bolnice? Obleka civilna % znakom Pokojndzra časten spomin! Zdravo! Odbor. —Ij Sokol I. I4nbljana-Tabor sporoča tužno vest, da je umrl član društvene uprave br. dr. Stanko Novak, banski sekretar. Pogreb bo v četrtek ob 16. ari iz državne bolnice. Članstvo vabimo, da spremi pokojnika na njegovi sadnji poti v civilu z znakom — Uprava. —IJ Pevsko drugIvo »Krakovo-Troovo«. Pevska vaja v četrtek 23. t m- odpade. Prihodnja vaja bo v torek 28. t m. Vsi in točno. — Odbor. —lj Požar na Galjevicl. Stanovanjska kolonija na Galjevicl, ki šteje že 288 hiš m 479 stanovalcev, bi bila včeraj kmaln postala žrtev požara. Goreti je začelo v baraki št- 30 ključavničarja v tramvajski remizi Ivana Hrastnika. Baraka je do tal pogorela. Predsednik Maloželssniške družbe dr. Fettich se je takoj odpeljal na Ge-ljevico ln poskrbel, da so nesrečno druži« no začasno spravili pod streho*in sicer Hrastnika z ženo In 5 otroci v bližnji baraki, dva otroka je pa prevzel preglednik cestne železnice Fran Barlič, stanujoč na Dolenjski cesti. Dr. Pettich je pokrenil tudi pomožno akcijo, da dobi Hrastnik čimprej novo domovanje. Hraatnik je bil zavarovan za 20.000 Din, škoda je pa seveda mnogo večja. Maloželezniška družba mu je daia kot prvo pomoč 2000 Din. Na Galjevici bo treba bolj poskrbeti za varnostne naprave proti požaru. — Gospw Rebek, LJubljana, daruje 100 dinarjev za pogoreJca Ivana Hrastnika z Ga ljevice. Iz Celja Opozorilo celjskim davknplačevaJ- Mestoo nacelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da je 1. t m zapadel v plačilo tretji obrok samostojnih občinskih naklad (najemninski vinar, kanalska pristojbina m vodarina) za tekoče leto. Stranke, H so s ptaflfi v zaostanku, se pozivajo, da zapadle zneske plačalo pri mestni blagajni celjski najkasneje do 18. avgusta v izogib eksckirtivnermi postopanja. —c Razglas. Dne 1. avgusta ob 4. popoldne se bo prodala potom javne ustne dražbe otava na travnikih na Spodnjem La-novžo. Izdražbeno otavo se plača takoj na kraju dražbe ter se pripominja, da se otava pod dnevno cene ne bo odprodaža ter da dražbo končnoveiiavno potrdi mestna občinska uprava. Interesenti se vabijo, da se dražbe ob navedenem času udeležijo. Sestanek pri garaži na Spodnjem Lanovzu. —c Novi šef cellske mestne poHcile. S prvim popoldanskim brzo vlakom je prispel včeraj v Celje iz Maribora novi predstojnik celjske mestne policije g. Gustav Puš, k! Je takoj prevzet svoje posle iz rok dosedanjega predstojnika g. Alojzija Ger-zdniča, ki bo nastoodl te dni svoj« novo službeno mesto kot predstojnik mestne poletje v Mariboru. —c Srečke ID- razreda državne razredne loterije so včeraj prispele in naj jih igrala čim prej dvignejo v celjski podružnici »Jutra«. Žrebanje bo 11. avgusta, obnov, tvem rok pa traja do 6. avgusta. —c Podjeten »sodnik uradnik«. Celjska policija ie aretirala pred 14dnevi 30ietnega brezposenega Ivana Lepšino iz Brežic, ker ie osleparil kol »Misodnik uradnik« služkinjo Jožefo Kranjčevo v Velenju za 12.000 dinarjev pod pretvezo, da je prejela ve-iiko dedščino iz Amerike. Policija pa te prejela te dni še nadaljne štiri sHčne ovadbe iz raznih krajev. Kogar je morebiti Lepšina še oškodoval, naj to sporoči celjski mestni policiji. Tudi severni tečaj ima svojo „miss" Ruska Nemka Elizabeta Denarne proučuje na Hooker-jevem otoku ZiYljen]e polarnih živali — Prof. Vize o ekspediciji „Malygina" Tudi severni t^čaj je dobiil svojo *miss«, kalkar ipravijo kraticam lepote. — To damo dobro poznam, — je dejal znanstvejnd vodja letošnje podame ekspedicije prof. Samojlovič berlinskim novinarjem. — Kolegi so jo soglasno izvolili za »miss severni tečaj«, kar po pravici zasluži. Stara je sele 20 let, pa je že zaslovela v znanstvenem svetu. 2e 14 mesecev dolnje kot članica znanstvene ekspedicije na otoku blizu Zemlje Franca Jožefa. — Tore) ženska na severnem tečaju? — je vprašal novinar začudeno? — Hookarjev otok, kjer smo napravili provizoričen observatorij, je oddaljen od severnega tečaja 9 stopinj. In »miss severni tečaj« je nedvomno prva in edina evropska ženska, ki prebiva tako blizu tečaja. Samo dvakrat v zgodovini raziskovanja polarnih krajev so prodrle ženske tako daleč na sever. Prva je brla Francozinja Julietta Jean, ki je položila leta 1912 pri Novi ZemAji svoje življenje na oltar znanosti. S polarno ekspedicijo je našla smrt v večnem ledu. Druga je bila Rusinja Hermina Sdanko, ki se je udeležila 1. 1914. Bru-silove ekspedicije severno od Zemlje Franca Jožefa. Tudi ta ekspedicija je delila tragično usodo mnogih polarnih raziskovalcev. Od 24 udeležencev sta se rešila samo dva. — Kdo pa je »mlss severni tečaje? — Ruska Nemka Elizabeta Demme, uslužbena pri arktičnem institutu v Leningradu. Študirala je biologijo in zdaj proučuje življenje polarnih živali. Lani spomladi se je odpeljala s skupino polarnih raziskovalcev na ledolomilcu na Hookerjev otok in tam je ostala. Raziskovalci so vzeli s seboj živil za dve leti uredili so si observatorij in radiopostajo in počutijo se zelo dobro. Jeseni se vrnejo, na njihovo mesto pa pridejo drugi. — Kako je pa prišla Elizabeta Demme med raziskovalce polarnih krajev? — Študirala je v Rusiji biologijo in sodelovala pri ekspediciji v Turkestan'. Predlanskim je prišla na arktični institut v Leningradu, kjer se je seznanila z mojim asistentom Ivanovim in se poročila z njim. — Kako pa, da se ne piše Ivanova? — Ker po sovjetskem bračnem pravu žena obdrži dekliško ime. Prof. Ivanov je prevzed vodstvo raziskovalske skupine na Hookerjevem otoku hi žena je odšla z njim. Delo te skupine je posebno zanimivo, ker so v nji tudi zdravniki, ki proučujejo vpliv arktičnega podnebja na človeško telo. S tem se odpre novo polje moderne medicine. — Grof Zeppetin poseti torej to najsevernejšo znanstveno postojanko m tudi »mlss severni tečaj«? — To bo odvisno od vremena. Meteorološko poročilo radiopostaje na Hokerjevem otoku bo merodajno za naš polet nad Ledenim morjem. Ne vem pa, ali bomo našli tam gospo Demme, ker je postavila svod šotor daleč od observatorija na kraju, kjer so najugodnejši pogoji za njena opazovanja. Take so pač ženske. ★ Vodja polarne ekspedicije na ledo- lomilcu »Malvginu« prof. Vize je v pogovoru s sovjetskimi novinarji pred odhodom izjavil, da pomeni sedanja ekspedicija »Malvgina« začetek rednih poletnih voženj do Zemlje Farnca Jožefa. V bodoče se bodo udeleževali voženj v polarne kraje najbrž tudi turisti. Letošnja ekspedicija »Malvgnna« je zelo dobro opremljena. Kot znanstveni sotrudni k se je udeležuje tudi znani ruski slikar Pinegin, ki se je specijaliziral na slikanje polarnih krajev, dalje profesor magnitolog fiucišvili, novinarji in filmski režiserji. Zvočni film pošilja v polarne kraje inženjerja Soljega, ki naj bi poskrbel, da bodo ljudje po svetu slišali tulenje belih medvedov, hreščanje premikajočih se ledenih gor in druge glasove, ki se slišijo sicer samo v polarnih krajih. Po prihodu na Zemljo Franca Jožefa posetijo udeleženci ekspedicije zaliv Tihi, kjer je severna ruska opazovaima postaja. Potem krene ledolomilec *Maiy-gku proti rtiču Flora, kjer je prezimo-val Jacikson, ustavi se pri Norveškem rtiču na kraju, kjer je prežim oval Nan-sen, od tod pa odpluje k Rudolf o vemu otoku in dalje proti severu. Blizu severnega tečaja* naj bi se ledolomilec sestal z »Grofom Zeppelinom«. Po sestanku z zrakoplovom odpluje ruski ledolomilec skozi aKrsko morje k otoku, ki ga je lani odkril prof. Vize, in k otoku »Osamljeni«, na katerem so bili ljudje šele dvakrat. Na povratku bo plul ledolomilec mimo Matočkinega Šara, Nove Zemlje in otoka Kolgujeva v Arhangelsk. Ekspedicija bo končana zadnje dni avgusta ali začetkom septembra. Zanimivo je, da je po mnenju prof. Vizeja iskanje ostankov letala »Latham« in Amundsena absurdno, kakor tudi trditev Američana Fiale, ki je p režimo val dve leti na Zemlji Franca Jožefa in ki trdi, da je Amundsen Še živ, ker se hrani z živiH, ki mu jih je pustila njegova ekspedicija. Prof. Vize je pripomnil, da je ameriški polarni raziskovalec najbrž pozabil aM pa ne ve, da je ruski ledolomilec »Sjedovc t 1929. posetil ta otok, da je bil otok skrbno preiskan, da pa niso našli na njem nobenih Človeških sledov. Tudi radio ni zanesljiv Italijanski listi poročajo o zanimivem primeru zakonske nezvestobe. Matteo Bruno je pogosto pel v rimski radio-postaji. In ko je mož polagal vsa svoja čustva v mikrofon, je delila njegova žena svoja Čustva z drugim, z ljubčkom, ki ga je sprejemala kar doma. Varanje moža ji je bilo zelo olajšano, ker je imela doma radio, ki je med ljubimkanjem oznanjal, da njen mož baš marljivo poje. Dočim se je po budoarju razlegal možev glas, je šepetal ljubček njegovi ženi vroče besede ljubezni, tako da je imela iznajdljiva žena kar dva užitka naenkrat. Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito. Bruno je končno izvedel, da ga žena vara, in sklenil je zasačiti jo enako duhovito, kakor je ona uredila svoje ljubavno razmerje. Nekega dne, ko bi bil moral zopet peti v radin, je napovedovalec M—Mi da je Bruno zbolel. Da bi pa občinstvo ne prišlo ob 0v*ol užitek, je pevec dovolil oddajati njegove pesmi s gramofonskih plošč. Brunova žena je zopet imela doma ljubčka hi ko Je raelišala po radiu možev glas, je bila prepričana, da poide vse gladko. Vee je bilo v najlepšem redu, ko je nenadoma vstopil v stanovanje varani mož. Zena je bila prvi hip tako presenečena, da JI je kar sapo zaprlo. Saj ni mogla verjeti, da stoji na pragu njen mož, Čigar gias se je še vedno razlegal po sobi. Kmalu se je pa prepričala na lastni koži, da stoji pred njo varani mož, kajti Bruno je svojo ženo kot vročekrven Italijan pošteno premikaatil, njen ljubček je pa še pravočasno odnesel pete. Seveda je mož zahteval tudi ločitev in sodišče je njegovi želji ugodilo. Zdaj poje brez strahu, da bi žena poslušala njegovo petje in objemala dragega. Hoover v rodbinskem krogu Kdor bi hotel poznati ameriškega p rezidenta Herberta Hoovera kot človeka, bi ga moral opazovati v rodbinskem krogu, posebno pa kot deda med vnuki. V prezidentovem stanovanju v Beli hiši, kamor ne smejo pogledati nepoklicane oči, se najmočnejši mož sedanjosti prav rad podreja vladi svojih treh vnukov. Kadarkoli mu dovolijo državni posli, da sede s svojo rodbino k mizi v jedilnici, ima vedno pri sebi svoje vnuke, ki mu niti pri jedi ne dajo miru. Toda ded je neizrečeno potrpežljiv in razposajenim vnukom izpolni vsako željo. Ljubd pa tudi druge otroke, kar je dokazal s svojo sijajno organizacijo detskih domov in zavetišč v povojni dobi. Fotografom, ki prežijo na vsakem koraku na prezidentu, se še ni posrečilo ujeti ga z vnuki, kajti Hoover strogo pazi, da intimnosti njegovega rodbinskega življenja ne pridejo v javnost. Zato je bila javnost tem bolj presenečena, ko je Hoover nedavno dovolil, da so ga posneli na vrtu Belega doma za zvočni film. Prezident se sploh ne počuti posebno dobro v dvoranah svoje palače, kjer mora Sfpo§tovati zakone reprezentance. Če ima le malo časa, se odpelje na svoje posestvo v Kaliforniji, kjer se lahko zabava g svojimi vnuki, kolikor hoče. Tudi prezidentova soproga, sivolasa, dostojanstvena matrona, ki je pred dobrimi 30 leti spoznala mladega študenta Hoovera na island - standfordski univerzi in se poročila z njim, je ljubeča babica svojih vnukov. Kakor je vse življenje zvesto stala ob strani svojemu možu, tako je prevzela tudi v Belem domu znaten del njegovih reprezentančnih dolžnosti in skrbi. Kljub temu pa najde še vedno dovolj časa, da skrbi za svoje vnuke in se z njimi igra. Konjske dirke na Krškem polju Spored konjskih dirk, ki se bodo vršile na Krškem polju v nedeljo dne 2. avgusta je sledeč: I. dirka: Za 3 in 41etne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na 4 kolesih 30 m popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade. IL dirka: Za konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 m. Vozovi na 4 kolesih 30 m popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade. m. dirka : Enovprežna za amerikanske dirkače. Daljava 2700 m. Doklade in popust določi razsodišče po rekordu in dirkanju. IV. dirka : Dvovprežna dirka. Daljava 2700 m. Doklade in.popust kakor pod točko n. V. dirka: Jahalna dirka. Daljava 2700 m brez zaprek ln brez izenačenja teže. Dirko bodo vodili: gg. Franc Zupančič, župan iz Rakovnika; dr. Josip Ceh, živinozdravnik Iz LJubljane; Anton Gliba, posestnik in trgovec iz Krškega; Ivo San-dn, načelnik km. odd. v pok., Ljubljana in Franc Žnidarsič, posestnik iz Leskovca. Prijave za dirko je poslati najkasneje do 1. avgusta na naslov: Anton Glina, Krško. Prijavnina Din 20. Prijava naj vsebuje: ime in bivališče posestnika konja, popis konja, ime, starost, spol, barva. S prijavo se podvrže vsakdo vsakemu izreku vodstva dirke. — Za event. nesreče na dirkalnem prostoru, ne bo prevzelo vodstvo dirke ntkake odgovornosti. V pisarni. — Kdo pa v sosedni sobi tako strašno tuli, gospod šef? — Ah, to je samo moj tihi družabnik. Stran 4 SLOVENSKI NAROD<, dna 22. juHJa 1931 Stev 1^3 Zase Grey: 77 Skrivnostni jezdec — fcack-Neotesanec te prisega ne bo držal! — je vzkliknil Moore. — Stavim glavo, da jo bo prelomil. Dobro ga poznam, Ben. Svojo dušo bi zaprisegel, drugi dan bi pa tagai, po zao.', varal. — Tega na bom verjel, dokler se sam ne prepričam, — je dej«*, lovec zamišljeno. — Če ga nisem mojel spreobrniti zlepa, ga bo morda s^r^obrnfl strah. To je zadnji poskus spraviti ga na pravo pot. — Le počakajte, Bea, sami se boste prepričan, da govorim resnico, -— »e dejal Moore rasno. — Nitcar ne mislite, da spadam med ljudi, ki h tro izgube vero v sočloveka... toda človek ostane človek. Jack se ne more odr*č. Col-ke, kakor se tudi jaz ne mo^em. To ni samo ljubezen, to je sarmnhiana. Prišel je dan, ko je Wade od jaha! t Whrte Slides. V njegovih žilan je pekla vročica in skušal se je prepričali, da je to posledica njegovih ran, ne pa razultat njegovega duševnega stanja. Bila je nedelja, so kič en, vetroven dan nebo je bilo sinje ja veliki, riečkast oblaki so se počasi dvigali nad obzorje. Cikoši so pozdravili lovca zalo prisrčno. Stari farmar pa, ki ga je bil opazil že z verande, se je takoj vrnil v h ^o. Razen lovca ni nihče opazil te oomirj-kljive uljudnosti. Kmalu se je pojavila Columbina, pomahala ja z roko in mu hitela naproti. — Oče vas je videl. Prosil me je. naj ga opravičim... O, Ben, tak3 srečna sem, da vas zopet vidim. Vid* se vam, da ste ž a okrevali. O, kako s:ra-šen boj ste bili!... Toda pozabimo na to... Kako se kaj počutite? Ka*o se počuti Wils? Tako je kramljala nepretrgoma, dokler ji ni zmanjkalo sape ... — Da, kar dobro mi da, da vas zopet vidim, Collie, — je dedal Wade, ki je čutil v njeni prisotnosti nekaj, kar se z besedami ne da povedati. — Da, hitro sem si opomogel. Saj nisem bil težko ranjen, samo krvi m. je bilo odteklo mnogo. In starejši sam kakor takrat, ko se za nekaj krogel v telesu Še zmenil nisem. Vsako leto se Čuti, samo da opazi člova* ;o šeb oo-zneje... In kako se počutite vi, Collie? Njene modre oči so se zmračile m njene ustnica so zadrgetaie. — Nesrečna sem, Ben, — je odgovorila, — Toda kaj hočemo? Saj bi lahko bilo še slabše. Lahko bi bili recimo umrli. Usodi moram biti za marsikaj hvaležna. — Tudi meni se zdi tako. Ta hvaležnost veže nas vse... Wils mi je nekaj naročil, pa bi vam prav za prav ne smal p >vedati, kaj. Proseče ga je pogledala. — No, saj ni nobeno originalno sporočilo, toda kaj hočemo od zaljuoljene-ga čikoša. Povejte Collie, — ffij ja naročil VVils, — da jo od dne do dae bolj ljubim in če vzame Jacka Bellourdsa. lahko pride sem na moj grob ped co-lumbinami na temle griču. Čudno, kako prijatno je bilo lovcu mučiti jo z napol porogljivimi besedami! V začetku njegovega govora je bila lepo rdeča, ko je pa končal, je bila že mrtvaško bleda! — O, ras je, res je! — je zašepetala. — To ga ubije, kakor ubije tudi mene. — Glavo pokonci, Columbina! Do trinajstega avgusta je še dalač... Zdaj mi pa povejte, zakaj je stari Bili zbežal ko me je zagledal? — Ne vam. Menda se vas boji, Wa- de. Wade je okleval. Neka Čudna slutnja ga je zadržala, da ni izgovoril usodnega vprašanja. »In kako se drži Jac.s Bellounds zadnje dni?« Wade je vedel, kaj pomeni to vprašanje, čutil je, da se bliža težka odlo- čitev, toda bilo mu je, kot da je Co-lumbinin obraz sam dovolj zgovoren in da besede niso več potrebne. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluženošti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da Često očistimo temeljito želodec in črevo z u, -rabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in sneceriiskih trgovinah. OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča, svojo bograto zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO: Vrsta 4232-37 Platnen čeveljček iz čvrstega sivega platna, ki se prilega nogi, se lahko čisti in je trpežen. Praktična obutev za doma pni hiši, za vrt in za poljsko delo. Otroški 39.—. ženski 49.—, moški 49.—. Za nedeljo in za delo. Obuvajte se tako kakor najbolje ustreza potrebam vremena in potrebam Vašega poklica« Dobro obut človek naredi več in z manjšim trudom kakor slabo obut človek. — Za poljsko delo obuvajte visoke Škornje ali baganče z gumastimi podplati. — Ob deievnem vremenu nosite gumasto obutev. Ni premočljiva, noge so pa v njej vedno suhe. — Kadar kupujete obutev, posvetujte se z našimi prodajalci, ki Vam bodo najbolje priporočili, katero vrsto čevljev naj si izberete. Obiščite nas in prepričajte se o naši dobri in ceneni obutvi. Vrsta 2645-28 Jako udoben čeveljček za izprehode, s polvisoko peto. Imamo jih iz laka m iz platna s kombinacijo rjave barve. Vrsta 2941:00 Otroške sandale iz mehkega usnja s trpežnim gumastim podplatom in peto. Vašim ljubljenčkom nepogojno potrebne. Otroške 39.—* ženske 49.—, moške 69.—. Krema beda, rjava, drap: V lončkih Din 6.- V tubah Din 4. Kamen za čiščenje vseh barv Din 3,- DAMSKE NOGAVICE: Orig. B e m b e r g Din 49^ Svilnate Din 35.- Ia flor Din 29,- Flor Din 15.- yrsta 9775-89 Eleganten in okusno okrašen lakast čeveljček z visoko peto. Ti čeveljčki so zlasti priljubljeni deklicam, nosijo se pa ob nedeljah in praznikih. Imamo jih tudi iz platna. Vrsta_214£0? Ženski platneni čeveljčki sive barve, z gumastim podplatom in nizko pMo. Pripravili smo Vam jih za vsakdanjo porabo, ker so jako praktični, obenem pa trpežni. Vrsta 3335-24 Udoben ženski platnen pol-čevelj z gumastim podplatom in nizko peto. Nosijo se ves dan, za izprehode m za delo. Vrsto 2945-11 Te smo priredili za gospodinje. Praktičen, udoben in trpežen čeveljček iz črnega boksa. Imamo tudi takšne lakaste čeveljčke za nedeljo in praznike. Vrsta 3625-1$ Gma čevlji iz boksa. Široka oblika in nizke usnjate pete z gumo dajo tem čevljem posebno udobnost. Nosijo se navadne dni in ob praznikih. Vrsto 2645-82 Udoben in eleganten čeveljček za nedeljo. Hoja v njem je ugodna. Nepogojno potreben vsaki ženski. Mesa 3337-T2 Platnen polčevelj za gospoda, sive barve. Izborna, praiktična in trpežna obutev za nošo čez dan in za deao. Vrsta 9897-70 Visoki gumasti škornji. So zelo praktični in trpežni. Mnogo Vam bodo koristmi pri delu na polju in v vodi. Vnfa 1937-22 Elegantni polčevil za gospode. Orni ali rjavi z gumastim podplatom. Jako praktični za vsako priliko. Vrsta 7637-21 Posebno eleganten čsveij za vsakega odličnega gospoda. Imamo jih črne ali rjave barve z usnjatim podplatom. Vrsta 0167-00 Baganče za delo iz močnega mastnega usnja z gumastim podplatom in peto. So zek) trpežni. Maže jo se z našo mastjo, ki stane Din 6—. Vrsta 3967-22 Udoben čevelj iz črnega boksa. Tisti z gumastim podplatom se nosijo ob deževnem in blatnem vremenu, tisti z usnjatim podplatom pa služijo za nedeljo in za praznik. Vrsta 9677-21 Čeveljček iz črnega telečjega boksa z močnim podplatom. Polšilasta oblika je za nošo Jako udobna in elegantna. Izdelujemo jih raznih Širin. Specifelni entel oblek in volan francosla sistem pri Matek & Mi kes, LJubljana (poleg hotela Atrakcij) »BREDA« žepni robci -.m. Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila. LADIJSKA TLA nudi najceneje — >Jugograd<, Streliaka uUca 33. 2080 DECIMALNA TEHTNICA do 100 ka, dobro obranjena, se kupC Naslov v upravi tista. 2016 Električne instalacije za hišno razsvetljavo ln za pogon motorjev ter instalacije telefonskih central, hišnih zvoncev in signalnih naprav. — Elektrotehniška delavnica sa Strokovno ln solidno delo! Telefon it. 2003. IVAN BOGATAJ oblastveno koncealjonirano elektrotehnično podjetje LJubljana KONGRESNI TRG iT. 19, poleg nunske cerkve. Izjemno Poštne hrairfrnire ! t*, um Trgovina ln tovarniška zaloga matalacijakega materijala, motorjev, ventilatorjev, medicinskih aparatov, žarnic, U-kaJnikov, kuhalnikov, modernih lestencev m svetiljk ter telefonskih aparatov in varovalk. HALO ! HALO! Samo pri paro brzolikalnid J. BOC, Ljubljana, Kolodvorska ulica 6 se Vam zlika, očisti, pokrpa in zaobrne Vaša obleka! — Na tikanje se lahko počaka! Dopisnica zadostuje, pridemo po obleko na dom. — Isto tam je prvovrstni modni atelje. Blago se lahko nabavi pri nas po najnižjih cenah. 2067 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO44 LJUBLJANA* Dunajska cesta štev. SS (na Balkanu) Telefon S4—84 STROJEPISNI POUK med počitnicami se vrsi vsak dan od C.—9. ure zvečer. — Začetek 4. avgusta. — Vpisovanje L avgusta in dalje vsak dan od 6. do pol S. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvezbance. — Učna ura Din 4.—. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/L 2090 Modroee predeluje In očisti zimo prahu na specijalnem stroju Rudolf Sever, LJUBLJANA, Marijin trg 2 IŠČEM LOKAL primeren' za vinarno in delikateso. Kdor mi priporoči dober prostor, dobi nagrado. — Ponudbe na upravo pod »Ren-tabunoc. 2114 Amaterska del? izvršuje najceneje FOTO: ANTON MANCEV1, Rožna dolina pri Ljubljani Podružnica: Jesenice. 2061 RAMO - APARAT več cevni sprejemni, se proda za 750 Din. — Naslov v prav. fista. 2118 i V najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preružno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, dobri skrbni oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod MU čevljar dne 22. t. m. po dolgi, mukapolnj bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zasipal. Pogreb nepozabnega, dragega nam pokojnika bo v četrtek dne 23. julija' 1931 ob 6. uri popoldne od doma žalosti Gorupova ul. štav. 4 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. milja 1931. Globoko žalujoči ostali. Ibftoia Ljablj*n» Mestni pogrebni zavod Urejuje Josip BsJsniMfc — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezarsek. — Za opravo m inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani 34