■ THE ONLY SLO- I VENIAN DAILY g BETWEEN NEW YORK & CHICAGO THE BEST ME-DIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SO. AMERICA. ^rnm 311 H K 33 S3 ■ rt ,tl ■ "WE PLEDGE | ALLEGIANCE TO J OUR FLAG AND 5 TO THE REPUB- ■ LIC FOR WHICH Jj IT STANDS: ONE ■ NATION INDIVIS- j IBLE WITH LI- ■ BERTY AND JU- ■ STICE FOR ALL." ■ NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA ■ 3 ^OLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) JULY 19. 1920 ŠT. 169 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson Postfnaster, GeneraJ- Nemški princ je storil samomor. Berlin, 18. julija. — Princ Joachim Hohenzollern, najmlad-M s'n nemškega cesarja je sto-™ 'lanes samomor v Potsdam, ^ajbrže mu je zmanjkalo de-aria, pa je šel v smrt prosto-■ no- Prav pred kratkim se Je razporočil s svojo ženo. Poročila pravijo, da se je p1** ustrelil na vili Leignitz v bo' mu- Prepeljali so ga v hišnico, kjer je eno uro po-eje umrl. Zadnje čase je trpel princ na ^evm potrtosti. Tako je iz-j..Vedal njegov brat, Friderick, s le edini član prejšne cesar-® rodovine v Potsdamu. lin C Je bil rojen 1890 v Ber" ob u ^ času vojne je služil na nemških frontah kot član «nske cesarske družine. Pra-n.10' da je bil enkrat tudi ra-. Jen na francoski fronti. Kose flemširi cesar odpovedal svo-prestolu, je mislil, da bo Jel njegov sedež Joachim. g r.lnc se je oženil leta 1916. ^ pr"icezinjo Marijo Augustine nit„ haltl ki Je bila ob času že" stara 17 let. Pi da 8e or°čila iz Londona pravijo, Princ ni sam usmrtil, ara- ^ (la se je ponesrečil pri av-e^^ijski vožnji. To je pač i, eP izgovor, da bi se pokrilo p"?^0 nemške rodbine. lnc zapušča enega sina. -o- PEt "RADIKALCEV" PRIJETIH V ELYRIJI. k;i^yria' 18> julij'a- — Tu' ^^'lia policija je aretirala pet v ,'^'h ter je pridržala dva sumnje ,da sta člana I. t^' • in pričakuje se, da se v kratkem izvedlo še več etacij. cla °"c'Ja J'e zaplenila že več j0 nsk'h kart I .W. W. in več-t količino propagandistične li-rature. Sodnikov sin ubit. Zavezniki in Grki napram Turkom. Carigrad, 18. julija. — Angleži in Grki nameravajo izči- , . . , , stiti polotok Scutari, da ne ^de pred Vsako nedeljo se sliši o nesrečah, ki se pripetijo vsled nepravilne vožnje z avtomobili. Vsako nedeljo skoro pada dež v Clevelandu, zakar so mokre in polzke ceste. Voziti po takih cestah je nevarno, in neprevidni šoferji zaidejo v nesrečo. Včeraj se je dogodilo zopet več nesreč, katere so zahtevale smrt sodnikovega sina in malega otročiča. Ko je včeraj sodnikov sin, Leroy McMahon, 22 let star, hotel natakniti zastore pri avtomobilu, da ne bo padal dež v avtomobil, je zadel v njega Voz pocestne železnice, ki mu je povzročil nesrečni udarec, vsled katerega je umrl eno uro pozneje. Nesreča se je prigodila dve milji južno od Lora'ina. Kako se je pač nesreča pripetila, tega se še ne ve, kajti sodnikov sin je bil takrat sam. Njegov oče je takoj po obvestitvi o sinovi nesreči pohitel v Lorain v St. Joseph's bolnišnico, da vidi sina še živega. Toda sin je umrl še pred njegovim prihodom. Poizvedel je le toliko, da je bil njegov sin ubit na "smrtnem ovinku", na cesti Elyria—Lorain cesti, dve milji od Loraina. Njegovo stanovanje je na 1542 Addison Rd. Louis Cowan iz 3419, vzhodna 121. cesta, se je zaletel s svojim avtomobilom v most na Brook Park cesti v West Park. On in njegova žena sta zadobila težke poškodbe, ko ,njun enolet- sta bila od farmerja Ernesta Cox in; Wilson se strinjata. Washington, 18. julija. — Gov. Cox in predsednik Wilson Turki morajo iz i Teškoee ameriške tr-Evrope. govske mornarice. London, 18. julija. — Tukaj se je danes naznanilo, da se mi- Nemiri na Irskem se nadaljujejo. Washington, 18. julija. — Nasprotno splošnemu domne- tam več turških narodnjakov, i S7edm8ke kampanje, Lige naro ______ Tam hočejo napravit črto, kjer|doVn enaklh vprašanj, ki sojM Turki podpisali mirovne po. se bodo od Ismid do Chileh pri|f dnevnem redu ob_ sedanjihjgod.be> katera se jim daia v ro- časih. Poročila pravijo, da se sli pognati Turke iz Evrope en-!vanju imajo ameriški paroplov-krat za vselej, kakor hitro ne vci v tekmi z drugimi narodi Črnem morju ustavljali vsi napadi od strafii Turkov. Angleške in grške čete so že , . . , , ,, , noma strinjata v vseh vpraša pripravljene, da zavzamejo to, ... , . , T. akcijo, ko turški narodnjaki še njlh' P08^110 pa glede Llge na" predsednik Wilson in demokratski predsedniški kandidat popol- vedno nadaljujejo svoje napade. Neki grški top je streljal v četrtek na francoski zrakoplov, ki je plul od Carigrada v Buka-rešt. Zrakoplov je moral vsled poškodb pristati. Grki so jezni na Francoze, kajti dolže jih, da dajejo informacije turškim narodnjakom v Traciji. * ¥ ¥ New York, 18. julija. — Splošna mobilizacija v Siriji je že napravljena, kajti pričakuje se, da Sirija ne bo povoljno odgovorila na francoski ultimat. Poročilo tudi pravi, če ne bo francoski poveljnik Gouraud dobil povoljnega odgovora do jutri, bc zavzel Aieppo In mar-širal nad Damask. rodov. Istotako je s podpredsedniškim kandidatom Roose-veltom. Vsi imajo eno misel, vsi upajo, da bo demokratska stranka zmagovala pri prihodnjih volitvah . Navdušujejo e-den drugega, da imajo več upanja. Tako delajo tudi republikanci; tudi oni upajo, da bodo zmagali. Nova farmarsko-de-lavska stranka hoče narediti veliko kampanjo v vsaki državi in tudi ona ima upanje, da pride na površje.. Katera bo zmagovala, to bomo videli ob volitvah. ZRAČNA EKSPEDICIJA V A LAŠKO. KURJI TATOVI OMAMLJU-JEJO KOKOŠI. Erie, Pa., 18. julija. — Zrač na ekspedicija, ki obstoja iz sti- ke v Parizu. Turčija ima čas do 27. julija. — Ako ne odgovori do tistega časa, potem zavez- najmanj neprilik in teškoč glede ^išjih plač, katere dobivajo mornarji, so pa druge teškoče, s katerimi se imajo boriti ameriški paroplovci, katere so ob- niki podvzamejo druge korake, j činstvu v splošnem malo znane. Današnje opominjanje je bilo iz-1 Javnost se je v očigled dol-ročeno Turčiji kot ultimat, na gega boja, katerega se je vodi- katerega morajo izraziti njih voljo, da so za vse točke, ki so v pogodbi. To morajo storiti v desetih dneh. Ako se to ne bo zgodilo ob tem času, potem "bo- lo proti La Follettovemu mornariškega predlogu, privedlo do prepričanja, da so višje plače in boljši delovni pogoji, katere zahtevajo ameriški mor- Belfašt, 18. julija. — Komi-car Smyth, član kraljevske irske policije je bil danes ustreljen tukaj na deželi, blizu Cor-ka. Napadlo ga je štirinajst oboroženih mož. Sedel. je pri svojih prijateljih, ko so prišli napadalci in oddali strele. Smyth je vstal, da bi šel proti vratom, toda je padel, zadet od kroglje. Mr. Craig, distrikt-ni inšpektor, ki je bil med prijatelji, je bil ranjen. Smyth je bil kapital v svetovni vojni ter si je priboril Viktorij in križ za svojo hrabrost. V vojni je zgubil levo roV\ nakar do nastopili zavezniki pač t^^tf delavci."g oyira •. ■ kakor bo "potrebno in kak, 1. . & j^kega pg! • ' T o S j« ^ turi* okoliščine." ju s svetovno mersko trgo\f-j* 7"' ;/'~' * * bodo okoliščine Zavezniki pravijo, da je prišel že čas, da se enkrat naredi konec turškega vladanja nad drugimi narodi. Ultimat tudi omenja turške grozovitosti, katere so bile prenesene na Armence, katerih je bilo za časa vojne umorjenih okoli 800.000, med katerimi je bilo veliko število otrok in žen. ju s svetovno ny>rs no. Toda na}večja finančna zapreka obstoja v razliki obdavčenja, katero mora plačati ame riški lastnik. Najbolje se to to razvidi , ako se vzame za primero položaj angleških pa-roplovcev. Ameriška trgovska mornarica je v večini nova mornarica, Tako :."\oji danes Turčija na,zgrajena ^ vojnimi odnošaji;1; pragu: kaj bo naredila. V Tur-1 in za V0J-ne cene povprečno - čiji sami ni pravega sporazuma,; je ata]a od $175 ^ $223 eno rih vojaških zrakoplovov stoji||kakor ga ^tudi med zavezniki. "tono aH okon $200, ako vza-še vedno v tem mestu. Nadalje- Gotovo je, da bi Anglija rada!memo povprečno številko. prepodila Turke iz Evrope in j Na drugi strani pa je trgov-Azije na drugi svet, toda vprašanje je, kaj bo .porekla na to Francija, ki ima skoro iste in- Včeraj je šla zopet nevih- vat preko Clevelanda. Pričako- +. 1 Je bilo kaj podobnega, kaj-1 od s-— ...... ni sin umrl eno uro pozneje v bolnišnici. Policija ima na včerajšni listini še več nesreč, ki jih pač ne moramo opisati. Podobne so ena drugi. -o- — Na nov način pobijajo banditje izbžbena okna. V papir zavijejo opeko, gredo k iz-benemu oknu in — ank, bank . . steklo poči, banditje poberejo svoj plen in zbežijo. Tako so naredile kanditje že vdrugič pri J. H. Heiman zlatarski trgovini na 34s Euclid cesti. Zadnjikrat so to naredili v soboto zju- Ravenna, 18. julija. — V Mantui, nadaleč od tu, sta bila danes aretirana Charles Ellis in George Albright, ki sta doma iz Youngstowna. Prijeta seda'i Grand ^P^s, Mich. ' in zadnja postaja Nome, Alaska. vala bi svoje potovanje še danes, da ni bilo tako slabega vremena. Zrakoplovi mislijo odriniti v pondeljek zjutraj, če bo lepo vreme. . Njih prva postaja 0j, Jezera sem je prihajal črn jO al{- Dež se je vlil neznan- traj ter odnesli zlatnine v vred- gD]° hitro, žalil ceste, vrtove, n°sti $5.000. — Policija je pri- A-1 VSe udrtine in nižine. Tre- šla na mesto v treh minutah, 0 je in grmelo, kar smo v toda kje so bili takrat že ro- f)f'aV°lant,u v letošnjem letu Parji. navajetri. Veter je pihal' — John Zakrajšek, star 27 a ------x let> iz 1307( vzhodna 167. cesta, ^ ('ežjem, in promet je bi' Je r.vljen za nekaj časa. S'kode . 'Uredilo to deževje na vrtovih vrav^red*cah. Izletniki so se no 8 kraji na 'vzhodni Youngmana in njegovih dveh sinov, ki sta se nahajal«, na poti v Cleveland s 100 ukradenimi kokoši na vozu. Kokoši so last Youngmana in E. A. Clar-ka in so bile ob priliki tatvine omamljene s koloformom. -o- — Avtoprodajalnici Abli3ky družbi na 2754, vzhodna 55. cesta, sta v soboto zjutraj pripeljala dva neznanca polomljen avtomobil, katerega bi rada prodala. Ablisky je sklenil žnji-ma kupno pogodbo; pritem pa je bil oprezen, kajti sumil je, da bo to najbrže ukraden avtomobil. Naredil jima je ček za $90, ki bi je bil še le v pondeljek. Naročil jima je, da naj prideta zvečer po ostalo vsoto. Medtem pa je mislil Ablisky po-zvedeti, če je to ukradeni avtomobil. Neznanca sta postala MARTENSOV TAJNIK PORTIRAN? DE- London, 18. julija. — Današnji Daily Herald poroča, da bo angleška vlada deportirala San-teri Nuorteva, tajnika sovjetskega zastopnika v Združenih državah, L. Martensa. — Umrl je naš naročnik, Andrej Zadnik, doma iz vasi Vreme, na Notranjskem ska mornarica Anglije po večini bila zgrajina v pred-vojnih časih, ali vsaj več kot polovico, po terese tam doli v Turčiji, kot I In pred vojno so se angleški jih ima Anglija. Poleg njih pa je še Grčija in Rusija. Ce se prične prava vojna doli v Turčiji, vprašanje je tukaj: — Kakšne izpremembe bo prinesla. SEDEM UBITIH V ZRAKO-PLOVNIH PADCIH. Tulsa, Okla., 18. julija. — Robert Midkiff je danes izgubil svoje življenje, ko je padel s svojim novim zrakoplovom na tla. Njegov spremljevalec je bil j ja in ravno tako tudi za parni-tudi A. S. Newsome, kateri je ke, ki so bili zgrajeni tekom vojne tovorni parniki izdelovali $40 do $50 za tono. Anglija je takoj uvidela, kako zamore pomagati svoji trgovski mornarici v tekmi z ameriško in je kot prvi korak v tej smeri pri precenitvi trgovske mornarice smatrala merodajnim ono cenitev, ki je v veljavi pred vojno. Vsled tega plačujejo lastniki angleških trgovskih parnikov od svojih parnikov toliko kot pred vojno, dasiravno je njih vrednost več- kot komisar. Sedaj se je baš vrnil iz Londona, kjer je podal iruoimgpije glede irskih razmer. Neki drugi vojak je bil napa; den in ubit od vojakov v tem mestu. Vsled tega je prišlo razburjenje med prebivaki, in pričelo se nemirje po cestah. Med splošno zmešnjavo je bilo več ! ranjenih. Oddan'a „ • bilo več strelov, in štiri žrtve so bile odpeljane v bolnišnico, katerih 'stanje je opasno. Med ranjenimi so tudi ženske. Mnogo jih je bilo odnešenih na svoje domove, kjer so zadobili prvo pomoč. Oboroženi vozovi, napolneni z vojaki, so prihiteli na mesto, da so zaprli ceste in ulice. Mir je bil zopet vpeljan, toda ne ve se, koliko časa bo obstal. KOLIKO JE VREDNO IME. nezaupljiva na take pogoje ter se je peljal po Darwin ave. pro- j sta direktno zahtevala denar, ti 152. cesti. Na ogalu ne bil: Prepirala so se, a Ablisky jih je dosti pazen ter je takoj zavil s,zaprl v sobo in poslal po polici-! DELNIČARJI SLOVENSKEGA svojim motornim kolesom Tr- -- —:x~1 j-«-'-"- ■ . _ ^ , ( Star f; 'bil tudi ubit. Midkiff je bil v bil okol, stindeset let. ^ -M zrakoplovni družbi ameriške meriki je bival nad deset let. j vojske v Franciji. Star je bil Zapušča zeno m dva otroka tukaj v Ameriki, v starem kraju pa več bratov in sester. Bolehal je več mesecev za jetiko. Pogreb se vrši danes iz hiše nje govega stanovanja, na 10322 Reno St. v Newburgh. Pogreb vodi Mr. Jože Žele. — Naše so-žalje. □aflsriiiBaaniitiaiiaaBaBBBisaEBB progo pocestne železnice. V trenutku, ko je bil na progi, je zagledal , da gre napram njemu avtomobil. Hotel je hitro od-voziti na stran, toda motorna kolo je spodrsnilo. Zakrajšek je padel, in kolo na njega. Zado-■bil je smrtne udarce. Peljali so ga v bolnišnico, toda umrl je še na poti. — V pondeljek 19. julija se vrši redna seja kluba društev S. N. Doma. Pričetek ob osmi uri. Vsi zastopniki društev, odborniki društev, odborniki in direktorji S. N. D. so prošeni, da se gotovo vdeleže te seje.-i-'Na dnevnem redu je> poročilo od semnja in druge važne razprave. na'jo. Ko je prišel detektiv Mej Manus, je eden izmed njih po-1 tegnil samokres z namenom, da| ustreli. Detektiv ga je prehi-! tel s streljanjem. Neznanec je bil zadet v stegno. Prt njem so pozneje v bolnišnici našli 26 nabojev. V našem uredništvu ima pismo Mr. Frank Jerele od gosp. Zefke Colarič, Malence, štev. 9, pri Kostanjevici, Dolenjsko. — Društvo "Mir" št. 142 S. N. P. J. bo obhajalo desetletnico na dan 8. avgusta v Slovenskem domu na Holmes Ave. — Lovsko podporno društvo St. Evstahija je kupilo 30 delnic S. N. D. — Dr. Srca Jezusovega je na zadnji seji sklenilo kupiti 50 delnic S. N. D. 28 let in še neoženjen. Bival je v Decatur, 111. * * * Coeur D'Alene, Id. 18. julija. — Trije so bili ubiti, ko je zrakoplov padel na tla. Mrtvi so bili: C. S. Miller, pillot, Pullman, Wa.; Peter S. Kellog iz Id. in G. E. Boners, iz Ferry, Id. * * * Chicago, 17. julija. — Pred številnimi leti se je Edward Ridgeley, sin Charles Ridgley-a, miljonarja iz Springfielda, 111. zaljubil v neko lepo dekle, Miss Fannie Clark. Navzlic vsem nasprotvanjem svojih domačih jo je poročil in iz tega zakona je bil rojeno dete, kateremu so dali ime Robert Edwards, ' , .. iv,. i kajti njegov oce se je zdaj na- Zato je angleška trgovska! . , , . , , • ,. izival Edwards in ne Ridgley, mornarica v stanu sprejeli pre-1, ... . ... . ,, ... , . kajti njegova rodbina ga je voz blaga za nižjo ceno kot ameriška. J. H. Rosseter, bivši ravnatelj operacij in solastnik Emergency Fleet korporacije pravi z ozirom na položaj, ki ga ustvarjajo v ameriški trgovski mornarici višji delavni odnoša-ji, 'sledeče: "Vsega skupaj stane prehra- Oklahoma City, 18. julija. — i" mezde ameriškega 1000-Poročnik Rollo Brawn in nje- tonskega tovornega parnika za NARODNEGA DOMA, POZOR! Vsem delničarjem S. N. Doma,> ki so vzeli delnice na odpla- ______r_____ _„ ________ r , čila) bodisi za časa majske kam- ko sta odplula v zrak, pričel obsežnosti, so zelo malo nižji, panje ali preje, naznanjam, da goreti. Padla sta iz višine se-lahko plačujejo nadaljne obro- demdesetih čevljev, ke na delnice pri njih društve gov mašinist Post Field, iz dobo enega meseca manj kot Fort Sili, Okla., sta zgorela v'$7000. Stroški, ki jih ima zrakoplovu, ki je kmalu potem,' angleški tovorni parnik iste . < i T ! v 1 / , fi An n n fi f I 'fA fjnlrt W"» n 1A »11711 " nemu zastopniku S. N. Doma ali pa naravnost pri podpisanemu finančnemu tajniku v. sobi št. 6 v Slov. Nar. Domu ob uradnih urah, ki so ob torkih, sredah in petkih zvečer od 7 do l/,9 ure. Nadalje naznanjam, da so certifikati za plačane delnice izgotovljeni in prosim, da 'se delničarji oglasijo po nje. LUD. MEDVEŠEK, fin. tajnik. POCESTNO - ŽELEZNIŠKI ŠTRAJK V CHICAGI KONČAN. Chicago, 18. julija. In potem nadaljuje: "Na podlagi gradbenih stroškov in sedanjih vrednosti re-prezentira ta parnik $2,000,000 kapitalne investicije. "Zmanjšanje vrednosti vsled rabe, obresti in zavarovalni-Elek- na — te tri stvari nanesejo na vsled njegove ženitve popolnoma izobčila iz svojih krogov. Deček je bil vzgojen v neki vzhodni šoli in je graduiral poz neje na Cornell univerzi, ne da bi vedel, da je njegovo pravo ime Ridgley in da je vnuk milijonarja. Ko pa je slednji u-mrl, je zvedel, da mu je zapustil $5,000.000. Njegov oče je bil medtem že umrl. Sedaj je imel Robert "Edwards" rodbinski denar, imel pa še ni pravega imena, zato se je obrnil na sodišče, da ga mu povrne. To se je zgodilo včeraj in tako je krivica, katero je trpel miljonarjev sin vsled nezaže-ljene ženitve, poravnana na vnuku. tričarji, delavci v elektrarni in leto pri investiciji $2,000,000 na železniških progah so bodoi okrog 16 procentov, ali $320.-jutri povrnili na delo; stem bo 000. končan štrajk, ki je vznemirjal obratovanje električnih strojev skozi štiri dni. Prišlo je do Ameriški paroplovci pravijo sedaj, da mora ameriška vlada podvzeti korake, kot je dolčeno v zakonu glede trgovske mornarice, da jih varuje. Toda na podlagi cenitve, ka-!ali pa se mora ocenitev parni- tera je v veljavi ,v Angliji, bi ista ladja zahtevale za omenje-sporazuma med delavci in last-'ne tri stvari samo $80.000 na niki pocestne železnice. leto." kov, ki so ali naprodaj ali pa se dajo v najem, znižati sorazmerno tako kot se je napravilo v Angliji. STRAN 2. "Enakopravnost^ IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYsT" Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. P.ussines Place of the Corporation. 6118 ST. CLAIft AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia ira Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. «418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo._ CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) JULY 19. 1920 __'____^^ 104__ UBOGA POLJSKA. -o--- Premirje je bilo že podpisano, mirovna konferenca že zboruje dan za dnem; poljska mirovna delegacija je v Spa, Belgija, in vse tako kaže, da mora biti na Poljskem — mir, ali vsaj premirje. No, tega ni tam. Neki ameriški poročevalec, ki je nedavno šel skozi Poljsko, pravi, da ljudje v tistih krajih, kjer se vršijo sedaj boji med boljševiki in poljsko armado, niti ne verujejo več, da je sploh še kje rnir na tem okroglem svetu, ampak njih psihologija je zašla tako daleč, da pravijo: vojna je večna. Prav lahko verjamo to, če le nekoliko poznamo poljske razmere, kakortudi priprosto dušeslovje poljskega naroda, s katerim pridemo v dotiko v ameriških mestih. Poljak verjame rad; on se da zapeljati in nafarbati tako daleč, da večkrat trpi veliko škodo. Lastnosti posameznih skupin, ki tvorijo en narod, prenašajo to lastnost na narod kot celoto. Da pa nismo v tem oziru na napačnem potu, ozrimo se nazaj za dobo enega tedna. Poljski obrambni komitej, če jih moremo tudi tako imenovati, kateremu nadkriluje Pilsudski, ima svojo mirovno delegacijo v Spa. Ne ve se, kaj dela ta delegacija v Spa, kajti od nje še nismo slišali konkretne zahteve, ampak baš nasprotno. Sedaj ko so bili Poljak: v največjem neredu, ker so jih podili boljševiki, se od strani Pilsudske-ga ni naredilo potrebnih korakov. Rekel je baje, da on ne bo na svojo roko odločeval, ampak bo vprašal Lloyd Georga za svet. . , - . . V angleških in francoskih rokah je usoda Poljske. Pilsudski sprejema samo tiste predmirovne pogoje, katere citira Lloyd George. Velika in gola resnica je, da ste Anglija in Francija založili več sto miljonov v Poljsko, da se nadaljuje z vojno napram Rusom, ko se za rekonstrukcijo in mir ni dalo počenega greša. Poljski narod je danes zaslepljen, navdušen z zgodovinskimi po-vestnicami iz tistih časov, ko so Poljaki parkrat takore-koč kar prodali svojo državo. Poljski narod ima danes avtokrate, katere pa vodi angleška in francoska politika. Ubogo ludstvo pa beži v vojno kot blazno in verujoče, da je tukaj večna vojna za vero, narodnost in pogrešano samostojnost velike in umrle Poljske. Se dalj je zavozila Poljska, Kaj je danes na Poljskem? V gospodarskem oziru je Poljska popolnoma banke-rotna. Njena agrikultura je poteptana od konjskih ko- "ENAKO PR AVNUST" JULY 19th; 1920. jit in zapuščena od rok pridnega kmetiča. Tisoče Polj-kov je danes v rokah Angležev in Francozov: če jim oni pošljejo živeža, bodo živeli, če ne — bogve, kdo jim bo dal skorjico kruha. Trgovske zveze so pretrgane. Tiste velike žile, ki so vezale poljsko ozemlje s Crnozjemom, Moskvo in drugimi ruskimi mesti, ki so bila pluča Poljske, ta so odrezana. Trgovine ni, denarja ni, hrane primanjkuje, narod je zapeljan, orodje zaveznikov, ki jih oporabljajo kot zadnje orožje napram boljševikom. Niso še izgubili poguma, če baš so videli: kako je padel Kolčak, potem Judenič in drugi. Zaveznikom ni dosti do tega kdo gre po .krompir v žerjavico, samo da gre. Ako hoče Poljska, da ne bo ekonomično izkrvavela, čas ji je, da obveže svoje rane in naredi zveze s svojimi sosedi. Če je še sploh kje kaka pomoč, je prva in bistvena: mir z boljševiki. Takoj bi bilo potreba vpeljati trgovino, da se da domov vračajočim vojakom dela in živeža. Treba bi bilo Poljski dobrih in značajnih mož, ki bi stali na svojih nogah in imeli svoje hrbtenice. Danes nimamo na Poljskem niti enega državnika, pri tej ali oni politični stranki, ki bi imel zadostni pogum, da vpraša in zahteva mir. Narodni demokratje so nekoč že vprašali, toda ni ga bilo med njimi moža, ki bi vstrajal pri besedi. Poljska socijalistična stranka se je porazgubila, in ni je več na površje. Vse druge stranke pač nimajo toliko ko-rajže, da vsak pokazale, kaj mislijo. Če je bila Poljska še kdaj potrebna pomoči in prijateljskega nasveta, potrebna ga je danes. Slovanom pripadajo ti Poljaki, tistim Slovanom, katere je zatiral nemški šovinizem, in tistim Slovanom, katerih premoči se danes bojijo Angleži in Francozi. Ali ne gledajo vse ti trije narodi tihim veseljem na Poljake in Ruse, ki se bijejo med seboj, uničujejo in mrjejo kot en velik narod slovanski. Dobro vedo to zavezniki, zato pa oborablajo razpor med bratskokrvenimi narodi. Vedo tudi to Rusi, ki so parkrat že očitno pokazali, da ne marajo vojne s Poljaki, ampak le mir. Ko so bile porušene stavbe v Kijevu, niso vprašali boljševiki Poljake, da naj povrnejo Škodo, ampak so vprašali — Angleže, ki takorekoč vodijo to vojno napram ruskim boljševikom kot branilci civilizacije dvajsetega stoletja. didatom. Bomo videli, če so tudi najboljši predsedniki/lastne narodne stavbe, da j" bodo služile kot narodno 'ku "Starokrajska "Jugoslavija" je prinesla pesnico, ki je posvečena prestolonasledniku Aleksandru. — Well, zakaj pa ne. — Ko so bili pa hudi na Srbe, pa so jih hoteli obesiti na — vrbo. ^ y ¥ Amaconke še živijo. Tam na Poljskem so se pojavile. — Le napaka pri tem je, da ne služijo njih namenu. '.••rs^-žiSB Svetišče ali delavnica i Ali bi ne bilo smešno trditi, da ne more zdravnik nežno in Spisal A. Lunačarski, ruski minister prosvete. globoko ljubiti svoje matere ali turno zavetišče. Ravno tako tudi pri nas v Lorainu; se vahno deluje v enem oziru z3 dosego N. Doma, ki naj bi slu žil v dobrobit celokupne tu kajšnje naselbine, neeziraje na politično ali versko prepi čanje. Žalostno, pa resn^i je, da se dobijo še nekatei Slovenci v tej naselbini, kojfjj je N. Dom deveta briga; etf se ne zanimajo, kam se stečejo njihovi novci; njim se ne spoštovati svoje žene, ker vej povedati tega, da kadar bode natančno, iz kakih anatomskih dom zgotovljen, da se bbdej« "Svet ni nikako svetišče, temveč delavnica" — je vzkliknil nekoč neki mlad ruski realist.; Pred njim v času francoske re-| volucije pa je rekel neki franco- ^l^dniki' iste~bu^uazij^ ko "je elementov je sestavljeno njeno telo in kakšno je njeno duševno življenje? V zadnjem času pa so pričeli zopet z večjo povdar-jati to hrepenenje po obstoju angeljev v nebesih oni bolehni ski realist: — "Dosti je stvari, prvi voditdj je na tako slove ki se nam zdijo skrivnostne in vzvišene samo raditega. ker klečimo pred njimi. Dvignimo se vendar, bratje!" Bojeviti meščanski realizem sen način proklamiral zmago tudi naši teško prisluženi nov--stekali v naše; lastne žepe na' zaj, in k temu bodo pripomo? li tudi tujerodci kot smo ji>| mi in jim še sedaj pomaga®0. Vsem takim, kateri se tako m2' lo brigajo za narod in njegov' kulturo, bi priporočal v ogle!i sorodni narod češki, kaj vse je le, da je buržuazija prenehala ljubiti resničnost, da postajajo korenike, ki jo vežejo z je precej razpršil megle, uničil -0 zemljo vedno< bolj'tan- veliko temnih kleti, a vsi prosti j k da ja re3ničnost zanjo duhovi, vsa prosta .srca niso po- L M yedno ^ nedo_ zdravila brez _ pridržka uničeval- U ^ d& vsledtega nega dela prisvitljene misli• -'prijateljstva brezskrbnih Jaz govorim tukaj le o prostih nestrastnih sanj. duhovih in srcih ter ne govorim m Veste koliko je razlike sedaj v Jugoslav ii: Pred leti so obhajali cesarjev rojstni dan 18. av : sedaj ; a obhajajo rojstni dan kralja Petra na dan 12. julija. Toliko je razlike, pa nič več. ¥ ^ ^ Ljudje, ki prihajajo iz starega kraja, pripovedujejo o nemarni, slabi, zaničevani in zlobni srbski vladi. Pa najdemo tukaj ljudi — čuke, ki jo hvalijo in se ho-dio poklanjat tistim ljudem, ki hvalijo in držijo to puhlo vlado. Ko je prišel prestolonaslednik Aleksander v Ljubljano, je nekdo govoril tako: "Hodil je že po cestah bele Ljubljane vladar, toda ni še hodil vladar našega naroda." — Živijo Peter, hura Aleksander in ljubljanski škof Bonaventura, vi ste pa domači tirani, zato tolcite po naših hrbtih... — Ubogo ljudstvo! ¥ f ¥ Ameriški politikarji so sprevideli, da so uredniki najboljši ljudje, pa so jih postavili predsedniškim kan- o onih romantikih, katerim se je zdelo življenje, oproščeno miJ stičnega srednjeveškega pajčo-lana manj slikovito. Jaz ne govorim o onih, katerim je žal kot otrokom, za Boga s srebrno brado in zlato krono, ki sedi na svoje mprostoru sredi neštevil-nih angeljev. Na svetu je do-sedaj še vedno dosti ljudi, odraslih ljudi, več kot bi človek domneval, ki se še vedno igrajo s punčikami. Spominjam se, kako je nekoč po burnem govoru nekega pro-svitljenega človeka neka precej pametna gospodična skoraj jo-!;aje vjcrlknila: Je pa še naclaljna vrsta ljudi, na katere upliva mučno proza pros vitij enosti. Učiteljica neke nedeljske šole mi je izročila popisani zvezek svojega učenca nekega moskovskega tovarniške ga delavca, ki se je komaj naučil citati in pisati. Ta zvezek je bil eden najbolj žalostnih dokumentov, kar sem jih kdaj či-tal. Znanstvena predavanja-, katera je čul ta mladi delavec; ivn , rta sistiraju,- i-otigace je grdo in pusto. — ,, v , . „ ^ , . , i ko/no zmešano, a clrvek je cu- io hrepenenje po punerkah,j,., , . . . . . .. . . v . , , . i til, da je iz teh okornih m z ve: ta zelja po ven nam dokazuje ,., , ,, . . .. ; , t v j , . ,..'liko otroško pisavo pisanih vrst nezmoznost ljudi, da bi spoznali1 razuma in resnice. To dokazu- oni storijo za izobrazbo. K težkimi skrbmi je romala na sepu, njegovo veselje in nje- in vasovala po vsej fari, po gov ponos, stoje gole. Krčave V3ej krajini, roke, vse zvite kakor od bolest- In SleJ> 7 katerokoli hišo po- nega protina, žalostno mole pro-^leda ~ žalost in SorJe- Pri ti nebu kakor v tih, a tem trp- j kateremkoli oknu se ustavi kejši očitek. Tudi ob zidanici P°sluhne pogovoru, v sobi vse golo, da zija kolje s ten v in žalost in gorje. Žalost in gorje v besedah, v očeh žalost in gorje in solze, v dušah žalost in gorje in mrka srditost in mrzel obup. Ve in čuti mu duša: mnogo križ, "oropano" obleke in vsega src se P^reka in pravda ta ve- . .. . . . . nav n T^rvrrrvrvi • "Ifolrn cii wow sladkega bremena, ki ga je nosil v naročju in na ramah. sej žalostni nagoti v gospodarja. A starček komaj vidi zidanico. Komaj se zmeni za kolje, pobito na zid kakor Bog na ličje je bilo vse skrito v senci široke medinaste strehe. Duhovnik je tesneje, krčevito sklenil roke: "O Gospod, ali se odvračaš od naše molitve? A vem: če smo te tudi v sreči žalili, v nesreči nas ti .trpeči, ne moreš zapustiti in zavreči." Ko je odhajal v hladno noč; mu je kakor slade kblagoslov polnila srce misel: "Le moli, ubogo ljudstvo! Edino molitev še imaš. Edina ta te še drži pokoncu." (Dalje prih.) KOZEL. Ne, starček za hip ničesar ne vidi okoli sebe. Zakaj komaj je stopil na sep, se mu stare 08 razširijo, mu zaplovejo čez sosedne hribe in griče v daljavo in se potope v nebeško krasoto, ki se je nenadoma razgrnila pred njim. Glej, nebo se boči v čudoviti modrini nad krajino, čisto, kakor pravkar umito lice, — le, tu tam še plove majhen posamezen oblak, kakor bi plavala samotna sanjava gondola po modri morski gladini. Na daljnem obzoru pa zahaja solnce tako bajno krasno, vse ovito kakor kralj ob slovesnem kronanju s širokim .plaščem tako čudovitega škrla- čer z Bogom: "Kako si nam mogel storiti to? In če ti že za nas, odrasle, grešnike, nij bilo, če smo te mi žalili in nismo vredni tvoje milosti in tvojega usmiljenja, pa nisi videl otrok, nedolžnih in svetih ? Nisi videl njih solz, ne slišal njih molitev ip prošnja? S čim naj jih zdaj hranimo, s čim oblačimo?" Zazeblo je starčka, streslo po vsem visokem, koščenem telesu. Naglo je potipal gumbe na suknji: vsi zapeti. Pa ga; vendar mrazi. "Pred Cvetkovci, vasjo četrt1 ure pred cerkvijo, so mu nena-l doma prihiteli iz mraka na- J proti glasovi, pretrgani, nerazy ločni še: kakor bi padale v molčečo noč zveneče kaplje, Milwauški pikaj-šilo pisal je v "Slovenijo"; se jokal je, in prosil milo kot device, če se ženijo: "Santklarski kozel: me-e-e, kaj ti me ne poznaš še ne? Sem štilo-pik, v slovenski "kik", zžito mi ne zamer-te. Sanklarski kozel: me-e-e, so vaše kuharce lepe? Dobite eno al' pa dve, da boste.žajfe skuhale za grde rokomavhe. Santklarski kozel me-e-e, jaz ljubim naše kuharce; so hčere kralja srbskega, preljub'ga Petra črnega, kater'ga v farovžih časte. Oh, kozel, kozel, me-e-e s šilom ti ne pikaj me; sem šilo-zmik, začikan čik na farovških policah, Šilo pika, sika, stika, šilo krvaveče. Šilo išče, kakor pišče, šilo kiše, kakor diše družbica Nakrajškova. % Oh, molči, molči, — kozel ti santklarski! Ne pravi drugim, ne mojim ljubim, o bedarijah teh neslanih. Sem šilo-muk, Nakrajškov čuk, usmiljenja vreden. Oh, mea culpa, mea culpa, dokler me Nakrajšek pumpa. ta, da oko samo strmi, se kar zdaj tiše, zdaj glasneje, a ved pogreza v to krasoto. Kakor da se je ozaljšalo solnce z vso najomamnejšo lepoto na čast slavnemu dnevu, na čast velikemu, preslovesnemu prazniku. "Pa ni praznik za nas! Dan gorja je!" S pekočo bolestjo zadrhti tiha misel skozi srce župnikovo. In v hipu obledi ves omamni čar. Lice, ki se mu je kar nevede in nehote zjasnilo in raz-žarilo, se mu naglo spet zresni in zmrači, oči, ki so mu v top-i lem občudovanju, živo in m)a-! dostno zasevale, izgube v hipu lepi, mladostni sijaj. Ozre se naokrog in se zdrz-se Je,!ne. Obraz mu postane še mrač-nejši. i • v , . ^ J , ,i "Kako le more sijati tako ču- lujoce trs je. Malone opotekal jdežno? Kako ,e more poslav. ljati tako svečane? Kakor bi nas zasmehovalo, se norčuje iz jfRfžTfežfrTI se Je> tako težko breme mu je ležalo na ramah, na srcu, na mislih. Bolj nego na to žalost, ki jo je gledal ob sebi, je mislil na gorje po vseh lvšah v fari. Gorje danes, gorje jutri, gorje vse leto; skrbi, pomanjkanje, glad in bolezni; neplačani dolgovi, tožbe, prisilne prodaje hiš. Oropa- jljni doma — pa gredo ljudje v gjj j tujino in se izgube . . . Težka je tvoja roka, o Go- d O m © 0 o DR. J. A. C0NLEY ŠPECIJALIST ZA ŽENSKE IN MOŠKE BOLEZNI. ZDRAVI MOŠKE. — Med Euclid & Superior H Uradne ure: — Od 10—12 dopolden; 1—4 popoldne; -m zem]}e' P°sestev in 6—8 zvčer. — Telefon Main 1469. OB NEDELJAH: Od 10dopoldne do 1. popoldne. I^^^HSinSEI^SSSi^^iH^S Vtoplien v take misli dvigne H _ . sS tu tam kol, ves oblaten, ves pre Zopet sem odrpla sladscicarno in sicer na y inočerif zato tako težak Močno 7505 ST. clair AVENUE. §jj j skoraj srdito ga zapiči v zem- kjer se vam bo postreglo s krepilnimi ijf I Ijo, nasloni naj trto, jo ovije o- | pijačami, bomboni, sladoledom, slad- |j koli koia. izvoijenke so to: ščiP šcicami, cigarami in cigaretami. m Se vam priporočam v obisk ijl MARY POZNIK 7505 st. clair ave. n m m '•site : — "—J—— »» v skrbeh. Ce.se r ki, burgundci. S previdno, lju- t ne napije Iz bečo roko snaži s trt blato. Ma-' , , , , , „ ... , . . i nad tako nesrečo. Ione boža jih, kakor raniene, , •■ „ ZELO VAŽNO OBVESTILO--- Dr. J. V. ŽUPNIK, zobozdravnik bo premestil svoj urad iz 6127 St. Clair Ave. kjer je posloval nad 5 let. NA 6131 ST. CLAIR AVE. takoj v drugo poslopje pod Knausovo dvorano. Dr. Župnik bo v svojem novem uradu 1. Avgusta Dr. Župnik ne vposluje nikakih potovalnih zobozdravnikov ali učencev, temveč posveča svojim bolnikom osebno pozornost. Vprašajte za Dr. Župnika in za nikakega nadomestitelja, ako hočete zanesljivega zobozdravnika, ki posluje v okolici več let Vhod iz E. 6Ž. ceste kot v Knausovo dvorano. no otožno in bolestno. Kmalu so udr.rjali glasovi rzaločneje na uho. Čudno so zveneli iz teme: visoki, vzdihajoči, dvigajoči se kakor v omamni eksta-tični gorečnosti, spet padajoči kakor v pojemajočem obupu, v tihi, boh>i resignaciji. ''Rožni venec molijo pri vaškem križu." Snel je klobuk, dasi mu je bilo hladno. Šel je tiše in počasneje, kakor bi ga ritmična; » pesem molitve mamila in čara-la in bi srce, žalostno, samotno in trudno, želelo, da ostane čim dalje v blagoslovljeni, -tolažlji-vi in umirajoči bližini križa in pobožne molitve. Cim bliže je prihajal znamenju, tem odločneje je razločeval posamezne glasove. Cuj, pričenja močen, zvočen bariton. Nastavi krepko, nekako zažene | se, kakor bi bila pot pred prestol Najvišjega zelo dolgo in! strma. A po dveh, treh prošnjah očenaša, po nekaj pozdra-j va angelskega že peša in orna-guje. Zdaj zdaj mu zadrhti glas, kakor da se je pravkar domisli velike žalosti, in ga i vsega premaguje ginjenost in bol, da se komaj kroti in ne udari v glasen plač. Za njim se zlivajo v silno,; prosečo molitev glasovi vse; množice, glasovi starcev in i otrok, glasovi mož in deklet J stark in fantov. Najmirneje! molijo otroci. "Ti še morejol najmanj pretehtati težo današ-i njega dne," pomisli poslušujoči, starček. Glasovi žensk, poseb-i no visoki, ostri glasovi stark, ves čas trepetajo. In čuj, zdaj zaplaka ta, zdaj z^ihti drugi, | tretji utihne sredi molitve, kakor bi se bil mahoma pogfeznil v reko drugih glasov in bi bil utonil v njih. A je utonil v morju žalosti... Precej dolgo je stal župnik tako ob robu ceste, držeč roke sklenjene na prsih, klobuk v I rokah, mračen in nepregiben, J kakor kip temne žalosti. Str-! mel je skozi mrak na klečečo množico pred seboj, poltiho je; molil z molilci in vmes razmiš ljal: "Glej, vsa vas je zbrana, i Kakor da je velikanski neto- Vsa okna so temna, vsi molijo.! pir naglo razgrnil svoja temna ; V hipu je vrgla nesreča vse na i in vlažna krila čez zemljo, je (kolena." ■padla na svet noč, hladna in Od gruče temnih in belkastih temna, vsa nasičena s krivno[Mst*y pod križem se rau je oko bolestjo. dvignilo gori proti Križanemu. Župnik se je začudil, ko se je Nejasno je odsevala rumen ka-I med potjo zdramil iz misli in se sta njegova postava iz teme. Ob n TEŽAKI ZA KAMNOSEK MI DOBRO PLAČAMO. Dajte vaši družini prednost, da živi v zdravem kraju ob jezeru, proč od dimu velikega mesta, kjer lahko porazite visoke življenske cene s tem, da imate svoj lasten vrt, kokoši, in tudi kravo, ako vam je drago. Mi vam preskrbimo zemljišča za vrtove. Najemnina je zelo nizka pri vseh naših podjetjih. V bližini kamnosekov so cerkve in šole, tako, da luhko pravilno vzgojite vaše otroke. — ZMERNA CENA ZA STANOVANJE IN HRANO ZA SAMCE. — Naš kamnosek v Marblehead, Ohio, ob jezeru, je zdrav kraj za delavce. The Kelley Island Plant je blizu Sandusky, Ohio in naš White Rock kamnosek je par milj od Toledo, O. Vaši prijatelji uposljeni v teh kamnosekih vam bodo povedali, kako izvrstne delavne razmere vladajo tukaj. Pridite delati za nas v kateregakoli izmed teh kamnosekov in naredite si več denarja. Kar povejte nam kje hočete delati in dali vam bomo stalno delo in dobro plačo in majhne življenske stroške. V naših tovarnah ni nikakih delavskih neredov. the kelley island lime & trans. co. 1125 LEADER-NEWS BLDG.—CLEVELAND, O. orao Q D © D ocaoE° našega gorja in naše boli..." "O gospod, kaj bomo, kaj bomo? O Mati Božja!" Župnik se naglo okrene, neprijetno zbujen iz težkih misli. Viničarka je, ki hiti ob njem. Drobno dete drži v naročju, z drugo roko mečka predpasnik in si briše z njim solze. "Zdaj smo vsi berači, vsi berači! In mojega moža še ni domu." ''Bi itak ne mogel pomagati. A kje je?" vpraša starček precej ostro. "V mesto je odšel. Tako sem v skrbeh. Ce.se med potjo le same žalosti . . .. , . . > iiau i/ux\v m.. v; Na žalost se boža jih, kakor ranjene,; rftd iie težko bolne otroke. A gole si- rote, še pred kratkimi urami ta-1 ko košate, okrašene z najlepšim zelenjem, strme vanj s poveše- "Križ božji z vami!" se raz greje svečenik. "Na žalost se opijani in na veselje. Ob dobri trgatvi pa se ga itak mora na-lezti nekaj dni zaporedoma. Od samega veselja, seve. No letos se mu ne bo treba." Z žalostnim pogledom se ozre na vinograd. "V pondeljek naj takoj pri-fjj jjj 1 čne z delom v gorici! Vse leži križem. Lahko noč!" "Bog daj lahko noč, gospod!" joka viničarka in grabi pol žup-nikovi roki, da jo poljubi. SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA ZVEZA Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOV ANIC WORKINGMEN 'S BENEFIT UNION SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI- T RANA 22. APR. 1919. Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 -leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za hadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—.16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n točno. Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let. Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi. S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi. Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika. J. PROSTOR, preds. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, O. BLAŽ NOVAK, tajnik 634 Main Street, Johnstown, Pa. 0202110405050800000202000200535300010100010101000200000100 01020201020200110202010200000048535300100002020200000005 STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" JULY 19th, 1920. LOKALNE NOVICE [ ne društva "Premišljeni osli". Sejo držimo vsak teden dvakrat, kajti premišljeni osli ne Nadaljevanje iz 2. strani —Eno uro potem, ko so roparji na 1822 Central cesti oropali Independent Towel Supply družbo za $3,300, je policija že imela enega roparja v svojih ro-J kah. Prijela je baš tistega, ki je imel pri sebi denar, še vso vsoto, katera je bila ukradena. Policijski kapitan J. Veasy in stražnik S. Hendricks sta imela nalogo, da pohitita na 55. cesto in Woodland, da presrežeta pot avtomobilu, v katerem so se odpeljali roparji. Tam sta u-stavila in prijela fanta, katerega popis je odgovor j al enemu izmed roparjev. — Prijeti se piše Albert Silverstein, je star 23 let, in je podal stanovanje na 6004 Ensign e ave. — Rop se je završil opoldan, ko so bili uslužbenci baš pri kosilu. V pisarni ste bili le dve ženski, ki pa ste lepo mirovali, ko so roparji nabirali dolarje. Kaj ste hoteli, ko ste bili pod kritjem samo-kresne kroglje. — Mrs Fanny Lausche je darovala za semenj $10 — J. Du-gan, ki je izžrebal peč, je dal $10. — Vsem naj prisrčne jša zahvala. Smrt je ugrabila dobro znanega rojaka Frank Korče-ta, doma iz Vrhnike, na Notranjskem. Bolehal je na jetiki, ki ga je spravila v prezgodnji grob. Bival je v državi New York, v bližini Little Falls. Zapušča ženo in troje nedorastlih otrok. Naše sožalje. — Iz starega kraja pride sedaj zopet več Slovencev. Na par niku Predsednik Wilson, ki se je vkrcal v petek v newyorskem pristanišču, je tudi Frank Česen, ki je pred časom odšel v Jugoslavijo ter se sedaj vrača. Z istim parnikom prideta tudi sinova našega poznanega Slovenca, Lud. Medveška. — Pravijo, da pride tudi več deklet. — Pismo ima pri nas fyfrs. Ivanka Groboljšek od g. Jakoba Krašovica iz Martinjaka pri Cerknici. — Waterloo klub ima sejo v sredo zvečer, ob osmi uri, v J. Kunoičevi dvorani. Prošeni so vsi člani, da se vdeleže te seje, kjer se bodo prečitala pravila, po katerih bo sedaj delal ta klub zanaprej za S. D. D. Pomniti je treba, da ima sedaj klub enajststo dolarjev na delnicah, ko preostalo vsoto hrani še blagajnik. Torej vsi na sejo. — Tajnik. — Poročno dovoljenje sta dobila John Savran, star 36 let, ki stanuje na 1388, vzhodna 41. cesta, in Mary Goršič, stara 40 let, ki stanuje na 1280, 55. vzhodna cesta. — Vse najboljše. IZ KURJEGA MESTA. Dragi mi uredniče: Takole se je zgodilo, in prav takole bom tudi zapisal. Lažem se nerad, ker sem bil v nedeljo rojen, po pravici pa rad povem vse, čeprav mi pravijo, da imam "velik gobec". Bečlam se v tem Kurjem mestu že sedem tednov, ne da bi videl še onega petelina, kajti na vsakem drugem ogalu je zapisano; Petelinova smrt — samo glavo naj pokaže. — Zadnjič se je "primufal" k nam človek, ki se je pisal Peteline in samo ta končni —c so mu odbili preč, pa je mufal naprej kot pes brez repa. Naše mesto ima devet hiš, in pri vsaki imajo baš devetinde-vetdeset springčiken, pa nobenega petelina. Te ženske še sovražijo moške, in pravijo, da bodo pri prihodnjih volitvah že volile za planko, če še moški ostanejo v mestu ali ne. Meni je vseeno, čeprav grem iz tega mesta, saj tukaj se tako nič ne dobi brez denarja. Župana imamo že pet let enega, ki je obenem tudi predsednik društva "Premišljeni osli". Dobro, da sem se spomnil tega "osla", ker drugače bi pozabil na vse druge osle, oziroma čla- marajo, da bi se učili politike od drugih neumnih oslov. Zadnjič, ko je šel iz našega štrita v stari kraj naš sosed Kam-pelc, zborovali smo kar tri dni skupaj. Debatirali smo, kako bi dobili vse srbske kozle in nočne rokomavhe, čuke ta ču-kaste, v naše spoštovano društvo. K gobezdanju je govoril tudi naš zamaknjeni in duhoviti osel, gospod kanalja, vo-dovec župan. Govoril je dve uri in pol, potem veste, da je dosegel rekord brez vsakega trošta, da se še kje najde kak — bedak. Rekel je prav tako, kakor je mislil, kajti kristalno je bilo njegovo govorjenje, ko je rekel to: "Cenjeni mi bedaki in osli, tam v starem kraju še osli več niso, kajti drugače bi imeli že tako društvo, kakor ga imamo mi. Če pa gre sosed Kampelc v stari kraj, pusti naj svoje sarže pri nas, kajti neljubo bi bilo nam, če bi se opravljalo društvo "Premišljeni osel". K besedi se je oglasil oče Zatelebanc, pa je dejal: "Vstane naj, kdor je osel!" Vstalo jih je nekaj, drugi pa so čepeli. Zatelebanc pa je dejal: "Osli so samo tisti, ki stojijo, premišljeni osli pa tisti, ki še vedno sedijo; prinesite jim ro-zinovca — 199prufov, ker so res taki osli, da ga bodo pili. Poroke še ni bilo, odkar sem tukaj; razporok pa — od groze. Izhaja tukaj list "Črna kavka", ki nosi samo črne kolone, v katerih se jokajo osli za svojimi oslicami. Oglasi so se podražili, kajti oslovske glave so postale tako velike, da se niti ene same ne more več zaviti v list "Črne kavke". Rekli so, da bi povišali naročnino in izdajali večjo številko, pa so oče župan tako velik osel, da tega niso pripustili. Strogo je tukaj tudi prepovedano, da bi kdo pobjial muhe. Stenicam so zadnjič napravili koncert. Zelo žalostno je bilo, ker jih nismo videli, kajti ko je gorela luč, niso marale priti iz svojih gosposkih postelje. Šurki pa. se že prištevajo med domače 'štirinoge živali, katerim bodo kmalu na rejali umetne repe, kajti brez njih tako ne morejo — migati. Kurje uši so bile zadnjič na štrajku in društvo "Previdnih oslov" je bilo v skrbeh, če se ne povrnejo na delo. Št raj k je prenehal, kakor hitro se je zopet sklenilo, da je osebna svoboda kurjih uši večja, kakor tistih živalic, katere jih nosijo. Psi imajo tukaj 'še največjo svobodo. Imajo nič-urno delo na dan, ponoči pa spijo vsak dan. — Delamo vsi v tovarni, kjer izdelujejo ženske hlače, lajbelce in ..., bom vdrugič povedal. Naš župan so tam za basa, kadar delamo ali pijemo,' so namreč dvakrat bas. Sapa rona že deset let brez vsakega počitka, kajti o takih ženskih izdelkih se nikoli ne sme vedeti, koliko se jih izdela. Sicer pa je to tajnost društva "Previdni osli", in gospod uredniče, ne zapišite to v listu, .kajti urednik "Črne kavke" nas lahko toži pri visokosti in veličanstvu, njegovi sveti neumnosti in zatelebanosti, pri Šuštarju Pepetu Ženskistrah. Mene bi najbrže zaprli k springčiknam, kjer kraljujejo usmiljene sestre, častite gospe in gospice — kurje uši in rdeče stenice. Zato bom rajši molčal in poročal še kaj vdrugič, če srečno prodamo zadnji rozinovec, katerega smo »pekli v nedeljo popoldne. Bodite mi pozdravljeni, kakor je vaš član društva "Premišljeni osli", Pepe Klepetec. Učitelj: Jurček, kdaj zaha j a solnce poleti? Jurček: Zvečer. Učitelj: Kdaj zahaja pozimi? Jurček: Popoldne. ' vek naravnost iz gozda. Ali oom mogel kdaj kaj takega verjeti?" Končno pa mi je postalo vse jasno. — Zadel sem na stran | polno ognja, iz katere se je vlivala vsa srčna muka ubogega mladeniča kot burna reka. "Gospa učiteljica, vi ste uničili moj mir. Sedaj sem nesrečen človek. Ze eno leto gloje j etika v mojih prsih in zdravnik mi je rekel, da ne bom več dolgo živel. Kmalo bo torej prišel pokrov nad vse. Ne bom več dihal, govoril, čul ali gledal in jaz bom, kot pravi znanost, ostutno gnjil pod zemljo. — In vendar nisem videl v celem svojem življenju nobenega veselja, in kako naj storim sedaj, da o-sladim svoje zadnje ni? — Nobenega sredstva ne vidim. Trdno sem dosedaj veroval, da ne bo prišel konec, da ni v truplu, r,emveč v duši življenje in da "živi v nebesih pravičen bog. Skušal sem biti dober ter se izogibal vsakemu slabemu dejanju. Tako sem, takorekoč na predvečer svoje smrti v dvajse-. tih letih in par še umirajoč na-I šel svoj mir in vsak strah me je ; zapustil. "Gospa učiteljica, vi in vsi drugi gospodje učitelji v šoli ste uničili moj mir. Če ni človek nič drugega kot pametna žival, potem mi povejte, česa naj se poprimem, s čim naj se potolažim in s čim naj preženem strah pred smrtjo? — Ali pomeni to, da moram opustiti vsako upanje, sedaj, ko verujem v vašo znanost? — Ali naj se mi ro-gata moje rojstvo in moje življenje? — Ne morem upati v vstajenje, temveč le v gnjitje. Kaj sem postal potom vas v svojih lastnih očeh:, hrana za črve." Če govori kak meščanski realist o tem, da ni svet svetišče temveč delavnica, in da je življenje, čeprav le pot od zibelke do groba, vendar zelo prijatna stvar, če po zna človek izrabiti, potem mu proletarec lahko povsem pravilno odgovori. Naj si proletarec uredi življenje kot hoče, vedno pride slabo ven. j — Gospod, popivati je slabo i in nič piti prav tako slabo — mi ! je rekel pred kratkim neki mož ; na poulični železnici. Ne popi-j vati je zelo dolgočasno, a tudi popivanje ni posebno prijatno. Kadar sem se napil, sem se iz-pozabil ter nabil svojo ženo in lahko rečem, ponižal samega sebe prav do dna. Ko sem nato zopet odprl svoje oči, je bila muka še večja kot prej in še več sem trpel. Nekaj povsem drugega je, če pokaže bogat mož, oblečen v baržun s svojo debelo roko na zaloge rekoč: — Dajte, pijte in veselite se, duše zlate. Nekaj povsem drugega je, če se kak realist, ki se je od jutra do večera pečal s prestavo velikega dela o filizo-ologiji živalskih rastlin nato zvečer v svoji zamazani suknj< razgovarja s svojo ženo, s svojimi otroci ter z apetitom zavži-je svojo ponižno juho, pri čemur pravi: — Življenje, ki je polno pametnega dela, življenje brez izobilice in vrejeno po vseh pravilih higijene, je brez dvoma velik blagor in povsem neopravičeno govore pesimisti proti takemu življenju. — Svet ni nikako svetišče, temveč delavnica. Grda kapitalistična delavnica, polna brezmi-selnega hrupa, elementarnega sovraštva, prisilnega dela in po-stopaštva. Iz te delavnice pa ponesejo človeka vedno z nogami naprej na pokopališče. Tam se ozira spinoza s svojim mehkim pogledom name ter pravi: — "Modrijan- ne misli na nič manjšega kot na smrt. — Ali ni veliko boljšega za modrijana, visokospoštovani Ba-ruh, da v sedanjih časih sploh ne misli na smrt? — Nekako bi govoril, če bi mislil, da je svet delavnica in nič drugega. Spinoza pa ni mislil tako. Nekoč so pozabili otroka v cerkvi. Dete je zaspalo tekom dolge božje službe. . Ko se je prebudilo, ni bilo nikogar v cerkvi in postalo je temno. Le pri podobah svetnikov so svetile lu-čice. Dete je pričelo jokati. Takoj po prvem kriku je odgovorilo veliko poslopje z dvojimi tožbami in klici in še dolgo je odmevalo od obokov in kotov. Dete je utihnilo, kajti vstrašilo se je svojega lastnega glasu. Odšlo je proti vratom. Vsak korak pa je odmeval kot da bi kak neznanec štel korake. Tam pri pojemajoči lučici kake svetilke se je oziralo v dete v suho lice in kak svetnik je pretil s svojimi dolgimi prsti. — Dete se je pritisnilo na zid in roke so se zadele nečesa. Bile so to noge, prebodene od žeblja, in ko se je dete ozrlo kviško, je videlo v poltemi suho telo, rane in spa^ čen obraz. Preplašeno se mu je stisnilo srce. Poklenilo je dete, pričelo jokati ter zaklicalo; — Dobri, sladki Bog, ne stori mi nič žalega.— Ali ni izgledalo približno na ta način svetišče sveta? Človek je veselo dihal, kadarkoli se je iznabil navzočnosti sladkega Boga. Pričel je delati ter poslovati na svoj način v delu narave, ki mu je bil najbližji. Oni naj jadikujejo, katerih je strah brez pomoči Boga. Močni in junaški človek pa je ponosno dvignil svojo glavo, iztegnil svojo jekleno roko ter rekel: — Nobenega boga ni in vsledtega sem sedaj jaz. — Ta delavnica pa je grdo o-premljena. Pretežna večina ljudi je interesirana pri tem, da se je preustroji, a le manjšina teh razume zasedaj, na čem je pravzaprav interesirana in v kaki smeri je treba reorganizacije. Da, treba je reorganizacije, ker je življenje in delo v delavnici vspričo sedanjih pogojev nemogoče. To je iztočišče. Kakor hitro ti bo postalo jasno, ra se je treba boriti za reorganizacijo delavnice, da imaš v tem boju veliko tovarišev, tedaj se hitro izpremeni vse tvoje domneva in vsa tvoja čustvovanja. Boj je težak in pogosto preti lakota, rane in smrt. Nobena lahka zmaga se ne obeta. Naša generacija ooividno ne bo pričakala radikalnega izboljšanja. Z začudenjem pa boš opazil, da je to vprašanje le druge vrste. Manjše važnosti je, če boš ti doživel zmago. V prvi vrsti je važnost, če bo delavnica sploh končno pregrajena. V nji se pričenja novo delo, ki ni prav nič slino ali podobno drugim. To je delo, kojega namen ni u-stvarjanje kakega neobhodno po trebnega produkta, to je delo kritike, podiranja in uniečva-nja. Številni se stiskajo. — Kažejo na majhne izboljšave, ki zamorejo nekoliko olepšati to pje življenje. Drugi pa, kojih kritična in vstvarjujoča misel je pričela delati, stavljajo vprašanje glede pregraditve delavnice veliko ostreje ter zahtevajo take pregraditve, da bo človeku mogoče končno iztegniti se. Tedaj pa se otvarjajo krasne perspektive. Kako svetla, velika, kako polna lepote in sreče se prikazuje itjodoča delavnica. Kako poln vrednosti je človek stvaritelj, za katerega je svet obenem delavnica in kos blaga. Človek, ki je vkrotil e-lemente in ki ustvarja pametno, lepo in veselo po podobi svojega harmonično utripajočega srca. Človeka ne mara ostati pri zadovoljenju svojih prvotnih potreb. On pozdravlja neizmerno naraščanje potreb in neizmerno naraščanje produkcijskih sil, ki so suženjsko podvržene človeku-vladarju. Izglpdi so velikanski, ostrost boja vedno večja in veliki cilj proizvaja navdušenje, brez katerega ni mogoče doseči nobenega velikega cilja. Če pa že raste srce vspričo ideala, ki se poraja iz proletar-ske kritike obstoječe delavnice, kako zelo bc še raslo v boju, kjer bo osebnost na junaški in požrtvovalen način izginila v, splošnosti. . . . ,Osebncst namreč izgine v sploš nosti, da se obogatena zopet najde, do doživi v svojem srcu plimo in oseko, ljubezni v masah in sovraštva v masah. Na stran se bo vrglo vsa merila razuma te enote, s katero se meri vse v kapitalični delavnici. Ljudje se dvigujejo na stališče nadrazumnih, to je na stališče zgodovinsko razumnih, na sta-i lišče razreda ter človeštva pametnih. Kam pa je sedaj izginilo vprašanje o smrti? Pasje življenje se je izpreme-Inilo v viharen boj, poln ostrih užitkov, v katerih je pozabljeno vse trpljenje. Sedaj se ne more več govoriti o tem, da ni nobenega napredka. Napredek gre naprej proti sovražniku. In kaka čudna delavnica je ta svet. Ali moremo reči o njem da je prozaičen in da plava v njem le malomeščansko organizirano ali pa malomeščansko razorganizirano delavsko žrv-jenje? Nikakor ne. Na svetu je še vedno dosti prostora za navdušenje, za velikansko gra-dilno delo, za brezmejno ljubezen, v kateri so premagani časi in razdalje. In vam, gospodje romantiki, se zdi, da svet še vedno ni dosti poetičen. Uboga, usahla srca. — Svet je borna delavnica a s pomočjo njenih mučenikov se bo ta delavnica izpremenila v areno največjega svetovnega boja in izpremenila se bo v svetišče. Da, izpremenila se bo v svetišče, v katerem bo človek sam Bog. — Svoje rojstvo in življenje moram smatrati za roganje — je rekel oni mladenič. Zadostuje stopiti v boj in pred teboj se bodo razgnila zlata pota k soln-cu in prostosti in pod tvojimi nogami bodo vzklikle nove cvetke, nakar boš v polni 'jasnosti razumel smoter svojega življenja. Življenje se bo razgrinjalo pred teboj kot krasna široka dolina, na daleč daleče, daleč preko groba in zapustili te bodo vsi strahovi kot tolpa prepo-denih psov. Jože iz Ribnice: Francelj, veš ti kdaj je ženska najbolj prijazna? Francelj iz Žužemberka: Kadar ji daješ denar, jo poljubu-ješ in obljubljaš, da ji kupiš novo — kikljo. ♦ * * * Jure: Lojze, veš kaj je pravzaprav ženski smeh? Lojze: Ženski smeh je prav velika predpodoba tistega papirja, na katerega se lovijo muhe. Jure: Torej smo moški tiste velike muhe, ki plavamo na temi papirju. Lojze: Jure, Jure, ti si dvakrat Jure, ker se še tega ne zavedaš. * * * * Kdaj pa se oženiš. MALI OGLASI V OSKRBO SE VZAMETA dva mladoletna dečka. Zglasiti se je v upravništvu tega lista za vse podrobnosti. (167-69.) MESARSKI POMOČNIK, odrasel ali mlad fant dobi delo takoj. Plača po dogovoru. Zla-sit se je takoj. Frank Marinčič, 542 East !52nd St. (167—69.) PRODA SE še skoro nov šotor (tent). Ker ga ne rabim se proda poceni. Zglasiti se je na 542 East 152nd. St. DOBRA KUHARICA i se sprejme takoj v restavracija | ; Samo zmožnim se je zglasit) Dobra plača. Poizve se pri J0* j Milavec, 6110 St. Clair Ave-jj SLOVENSKA GROCERIJA se proda. Natančnosti se P0" izve na 6626 St. Clair Ave. GARAŽ — GARAŽ —GAKAŽ GARAŽ SE ODDA V RENT. VPRAŠAJTE NA 1439 EAST 51ST. ST. (169-70-71) BR»£!aB9t!!9B!S2IS3BS3 TEŽAKI Za delo na dvorišču in v tovarni. Preskrbijo se stanovanja. Zglasite se osebno ali pišite EMPLOYMENT DEPT. Columbia Chemical Company. BARBERTON, O. (166—72) I5XKIlEgH2*Eia!SgiS! linwood, Ohio. (168-70.) SLOVENSKI PRODAJALCI DOBRE PLAČE. Človek, ki zna govoriti Slovensko in poleg tega tudi dob*0 Angleško, dobi dobro službo 1 bogato plačo in provizijo. Od" KATER/ JGAJA* Hiša 12 až, furnez,' elektrika; r >; cena sa- mo $10,800 0 takoj. Hiša 13 i< ^ina, garaž, furnez; rent na $10.600 $5.000 takoj. Hiša zidana, 32 sob, cena $26.000. 2 hiši na enem lotu 20 sob, cena $15.500. Hiša 8 sob, vse moderno, — cena $8,500. Hiša 11 sob, 2 družine, cena $6,700. Hiša 12 sob, 2 družini — cena $8,500. Hiša v Collinwoodu, 12 sob, nova, $8.500. Imam še več drugih. Oglasita se na 6508 ST. CLAIR AVE. ali 1105 E. 74th St. HB(fi»HHHHiSBBaiKHIBSIISZBiai« ■ K Kaj misliš stem re- Gašper Peter? Peter: či? Gašper: To se pravi: Kdaj boš naredil predzadnjo neumnost na tem svetu. Peter: Hvala lepa. * * * * Umrl je, ne da bi rekel besedo; živel je, ne da bi smejal; jedel je, ne da bi — požiral.... Požiral koga ? Tvoje neslanosti, ljubi mi Matevž. O. S. Princeton 245 Bell Rosedale 6353-W. JOS. VOVK 1123 Addison Rd. AVTOMOBIL ZA VSE SLUČAJE. se priporočam. ri visno je od vas samih, kolik11 denarja boste naredili poleg re' dne plače. MI VAS BOMO NAUČILI-Slovenci vas bodo z veselje"1 sprejeli, ko jim razložite n^0 propozicijo . Ako ste živaheI1 delavec, pridite, kakor hitro goče, med 9. uro zjutraj in uro zvečer. Vprašajte za Mr. BIRO. 6. THE SUBURBAN DEVELOPMENT Co. KINNEY—LEVAN BLDG-2. nadstropje. J (168-1^ DR. L STARCE OPHTHALMOLOGIST Z našo ophthalmolocično metodo in pravilnimi očali uravnamo kriipouled' in odstranimo povzročitelje vseh o-česnih neredov, clavobota >n nervoz-nosti brez vsake operacije. 5391 ST. CLAIK AVE. Cleveland. Ohio. URADNE URE: Od 10. do 12. dopoldne: od 2. do 4. Dopoldne: od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah in sredah: od 10 do 12. dou. IHBHHHHIHHflflHI VI POTREBUJETE KNJIGO. Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slo venski besednjak. Vedel je, da, Slovenci potrebujejo dober ob sežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25.000 angleških besed z izgovarjavo in slovenskimi pomeni. Če vas angleški jezik zanima in se ga želite priučiti, si jo naročite. Kupite jo za svoje otroke, da se uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpolago celi družini. Angleško-slovenski besednjak naročite na sledeči naslov: DR. F. J. KERN, 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Vacation Satisfies THE summertime will Boon bo here and with it the joys of a vacation trip. Whcro are you poiiiT? Tho Great Lakes w tho meeca for particular nod experienced travelers on business and pleasure trips. The D & C. Line Steamer« embody all the qualities of speed, safety and comfort, the freedom of the decks, tiie cool refreshing lake breezes. D-