Mostnina plačana v gotoviniI LZd.ale Del a vi ki univerza Domtale, ^Olodvorika c 6. telefon 72 082. -llr*l“ . urednHkl odbor. Odgovorni k Karel Kuiar. - Tehnični dv»tn k Frenc Ravnikar. - Izhaja ,, "*ret mesečno. ■ Naklada 1 1.000 ni i?ov — Oospodlnjstva v obči-Tl.v 0^Ia,e *® Blatilo brezplačno. —- Delavska univerza Domžale. Ghčln>lblfci Domžale, :,s. iH)\cinher IV?n LETO XVII Št. 16 poiiočer>t*tec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE OB DNEVU REPUBLIKE stran'*0 *943, -*e b*^° prelomno v II. svetovni vojni. Sile osi so začele izgubljati in vojna sreča seje prevesila na jesensk^^i OV' V Jug°slaviji je hilo že veliko osvobojeno ozemlje. Naše ljudstvo si je prav v tistih usodnih kako h dneh leta 1943 s krV)? postavljalo temelje z rokami in srci stotisočev, pa tudi z neštetimi življenji, sociali ‘!.ureJena na^ nova socialistična domovina. Kajti boj proti okupatoijem in domačim izdajalcem ter Pričeli ' revo*ucUa $tfl tetjali veliko žrtev. Takrat je bilo težko izbojevati vse tiste prvine, na katerih smo Pravičn * • svojo novo domovino, saj smo bili dolgo osamljeni in nepriznani v širšem svetu. Le trdni veri v Komi, ? . In ospo^oost našega boja se imamo zahvaliti, da smo revolucionarne naloge uresničili pod vodstvom ^munistične partije Jugoslavije in tovariša Tita. žrtve n"°V.emhra *943 na U- zasedanju AVNOJ v Jajcu jasno dokazali vsemu svetu, da naš boj in naše bfatstv • U1 nc smei° hiti zaman. Takrat smo skalili jeklene temelje socialistični, samoupravni Jugoslaviji ter človešk* 11 na^b narodov in narodnosti. Pred nami je bila le ena sama pot — pot zmage naprednega je sv,,:. c®a t uba, pot praktičnega uresničevanja marksistične misli, pot druge socialistične revolucije v svetu, ki zgodovi s.poznanJa tipala iz izkušenj velike Oktobrske revolucije in iz ogromne neizčrpne moči, s katero so v kdo iimh ra?P°.l.aSal' 5317,0 tisti narodi, ki niso nikoli - niti za hip pomišljali - kakšno pot si bodo izbrali in n°m T t6<> usodo Nnši natod* in narodnosti so si pisali usodo sami, z velikimi črkami revolucije, z ime-Pb^jšaniV tCŽid " km,Vi b0rb‘ Z$1 svobodo’ ki smo j° to,iko bolJ cenili in želeli, kolikor bolj smo bili zanjo ^ogosto nas v tujini sprašujejo, kakšna bo naša prihodnost. Naša prihodnost je odvisna od nas ami nakga d *!! nas v tu-*ini sPraSuJej°>. kakšna bo naša prihodnost. Naša prihodnost je odvisna od nas samih, od na, m .e, a- nihče nam je ne bo prinesel na pladnju, česar tudi želeli ne bi. Naša prihodnost je že davno zapisa sociaijvi. ,c^hnn narodnoosvobodilnim bojem, med vojno proti fašizmu, v letih boja za svobodo in oblikovanje tevoluci' ,ne -Ingoslavije. Osvobodilni boj narodov in narodnosti Jugoslavije je prišel v zgodovino vojn in Pteobrah iuden naj,svftlejših primerov bojev za narodno svobodo, enakopravnost in revolucionarno družbeno Ijanja r ?° , ^ socialistična revolucija je bila tudi najvišji samoupravni akt - tu so začetki našega samouprav-je druga^“ Uc*ia H* končana, njeni pojavi so vedno novi, izhajajo iz samega sebe, samo njihova trenutna oblika iti n,, i’1 resolucije lahko ostajajo samo zapisane na papirju, če kdo ocenjuje demokratično voljo naroda ‘le|egatu(Uj,a nie80vnn ustvarjalnim silam. To je danes eno najvežnejših vprašanj razvoja in delovanja našega •n pbčan^3 s'stema' znto sc moramo resno spopasti z težnjami in silami, ki podcenjujejo vlogo delovnih ljudi 'U občan u,a' uiuranio resno spopasti t težnjami m suanu, ki podcenjujejo vlogo delovnih ljudi vlada i °V V vsakSn 'h usodi narodov in narodnosti Jugoslavije odločamo sami, z lastijo voljo, brez tuje računice. ^•hčno’ ViSad*mo vsak dan", je dejal tovariš Tito. Te preproste besede imajo globoko resnico. Svobodo vaujem . Kraduno vsak dan, toda ne samo z bojem, temveč tudi s svojim delom, s svojo zavzetostjo, odpovedo-! P^^'i,,mu$tZa0Stajanj^^ Zgradb°’ ^ j0VSi8radim' SiUtlo*)|iaprvj1|^U rePuldike'1.<.lb njegovem razmišljanju in prehojeni poti, je naša pot samo ena - Titova pot - " 'M® Danica Zidarič * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * **********************š^******************-k-k*********'k-k*-k******* ^5)elotmim ljudem in obča no ni če&titama za pcaznik cepublike UREDNIŠKI ODBOR * * * ★ ★ * * * * * ★ * * * ★ ★ * ★ * * * ★ * k****-»^ .fr**.***.****.,,***.****.,, 4«* VARSTVO INVALIDNIH OSEB S podpisom samoupravnega . sporazuma za združevanje sredstev za delo „Delavnic pod posebnimi pogoji za duševno prizadete mladoletnike in odrasle". A,/ je bil podpisan v delovni organizaciji F ILC Mengeš, je bila potrjena volja delovnih ljudi občin Kamnika in Domžal, volja, ki z globoko osveščenostjo izraža humanizem do sočloveka. To dejanje je toliko bolj pomembno, ker smo našli skupno pot za dosego cilja, za katerega bomo združili sredstva in ki je odraz naše človeške solidarnosti. Te delavnice ne smejo biti nekaj skritega, te delavnice so naša moč, v katerih bomo ljudem nudili kanček sreče lastnega ustvarjanja. Te delavnice so plod socialističnih družbenih odnosov, v katerih je človek človeku tovariš v dobrem in slabem. To smo že velikokrat dokazali, da naša solidarnost ne pozna meja. Kakšno srečo čuti človek, ko mu v okviru njegovih sposobnosti omogočimo delo in ko zaživi v razgibanem družbenem okolju? AH so metri in kilogrami v takih momentih sploh še pomembni? Pomembna je zavest nas vseh, da smo storili nekaj velikega in vendar samo svojo dolžnost. V mnogih delovnih organizacijah delajo ljudje, ki so različno prizadeti, toda živijo skupaj z nami. Edini problem so delovne naloge in opravila, vendar koder je volja ni preprek. Trkati na kogarkoli zavest, da je treba delati tako, verjetno ni več potrebno, če pa je, potem pa je potrebno potrkati močneje, kajti v takšnem primeru bodo vrata odpirali delavci sami. Doseči moramo to, da bodo zdravi razumeti bolne. V obeh občinah smo se prizadevali v skrbi za slehernega občana, ustvarjali pogoje za usposabljanje otrok motenih v razvoju - žal pa smo do danes ostali samo pri delovnem usposabljanju, in smo zato toliko bolj srečni, ker je pred nami dan, ko bodo tudi ti mladostniki prevzeli det skrbi za samega sebe in se bodo lahko kot enakovredni člani naše družbe vključili v delo pod posebnimi pogoji. (Nadaljevanje na 2. strani) PRED VOLITVAMI V SOCIALISTIČNI ZVEZI DOGOVORI S POSVETA PREDSEDNIKOV KK SZDL, SEKRETARJEV 00 ZK IN PREDSEDNIKOV OO ZSMS V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 1. Ker smo v času nemirnih dogodkov in neugodnih teženj v mednarodnih odnosih je velika politična aktivnost še bolj potrebna in nujna. 2. Ekonomski razvoj občine kljub pomembnim gospodarskim dosežkom zaostaja za srednjeročnim načrtom, zlasti na podro- volitve organov v organizacijah SZDL: VARIANTA 1. - KO SZDL, kjer funkcijo konference opravljajo vsi delovni ljudje in občani v KS VARIANTA II. - KO SZDL, kjer se konferenca oblikuje na delegatskem načelu; - rokovnik za delegiranje delegatov v občinsko Udeleženci posvetovanja o nalogah Socialistične zveze pred volitvami čju zunanjetrgovinske menjave, akumulativnosti gospodarstva, produktivnosti kmetijstva, zaloge naraščajo, velike investicije že do skrajne meje obremenjujejo gospodarstvo. Naša prizadevanja morajo biti usmerjena v zagotavljanje planskih ciljev posebno na tistih področjih v svobodni menjavi dela, ki pogojujejo boljše delo, večjo produktivnost in delovno učinkovitost in spoštovanje resolucij in načel o počasnejši porabi od ustvarjanja. 3. Občinska konferenca SZDL na posvetu sprejema predložene volilne dokumente: - načela in merila kadrovske politike ob volitvah v organizacijah SZDL v občini Domžale; — rokovnik kandidacijskih postopkov in Nedavno tega je tovariš Tito dejal, da ne živimo več v času stiskanja pasov, da smo bogatejši kot kdajkoli prej na vseh področjih našega življenja. In ker je temu tako, potem je prav, da smo tudi pri zaposlovanju invalidnih oseb bolj široki in razumevajoči. To ni naloga nekaj delavcev, ki delajo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti socialnega varstva in organov teh skupnosti, ampak je stvar nas vseh, ki gradimo družbo svobodnih proizvajalcev in samo-upravljalcev. Herman Breznik konferenco SZDL in oblikovanje njenih organov — statutarni sklep o sestavi in delegiranju delegatov v občinsko konferenco SZDL. V KS se bodo izvršni odbori KK SZDL skupaj z vodstvi ostalih DPO sami opredeljevali za eno izmed variant organiziranja KO SZDL, na podlagi specifičnih razmer v KS in lastnih izkušenj, vendar tako, da bodo organizacijske, vsebinske in kadrovske rešitve vodile k večji odprtosti organizacije SZDL (vaški, ulični, hišni odbori) in uveljavljanju sekcijskega načina dela za čim močnejši vpliv delovnih ljudi na odločitev. 4. Kadrovske in vsebinske priprave na volitve v SZDL morajo biti najtesneje povezane, zato bomo v obdobju predvolilnih postopkov in na samih volilnih konferencah obravnavali predvsem naslednja najpomembnejša družbena vprašanja: - Kako uresničujemo ustavno vlogo SZDL? Ali se v Socialistični zvezi izražajo interesi delovnih ljudi, ali interese in potrebe delovnih ljudi dovolj dobro poznamo, ali delovni ljudje prihajajo s pobudami, predlogi in iniciativami in jih lahko v okviru SZDL soočajo, se dogovarjajo in prihajajo do najboljših rešitev? — Razvijanje delegatskega sistema: Kako delujejo delegacije, kakšna *je aktivnost SZDL in osta- lih družbenopolitičnih organizacij znotraj delegatskega sistema, ali imajo delegacije osnovne pogoje za delo, kakšni so problemi in kako jih je mogoče odpraviti? -Kako deluje Socialistična zveza kot povezovalka in usklaje-valka aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij in kakšna je tu vloga KK SZDL ter njenega izvršnega odbora? — Razvojni programi krajevne skupnosti. V razpravah je treba oceniti, kako se uresničuje plan KS, zakaj posamezne naloge niso realizirane, kako delujejo samoupravni organi (svet KS, zbori delegatov - skupščine) da bi plan dosledno izvajali. - Plani KS za leto 1979 v povezavi z razpravo o programih SIS (dodatki k samoupravnim sporazumom o osnovah planov SIS za leto 1979 in 1980 - objavljeni v posebni številki Občinskega poročevalca). — Priprava na referendum za podaljšanje samoprispevka za izgradnjo šolske mreže, —delovni program KK SZDL, - in vsa druga vprašanja, ki zadevajo vsakodnevno življenje in delo občanov. 5. Temeljna naloga KK SZDL ob neposrednih nalogah v zvezi z volitvami v organizacijah SZDL je OBLIKOVANJE NOVE KRAJEVNE SKUPNOSTI: - sprejem oziroma spremembe STATUTOV KS, - konstituiranje SKUPŠČIN KS - izvolitev SVETOV KS, PORAVNALNIH SVETOV, POTROŠNIŠKIH SVETOV in s tem v zvezi kadrovsko preverjanje ODBOROV za LO in DS. Oba ta spleta nalog učinkovito povezujemo, saj je na primer na zborih občanov mogoče izvoliti tako delegate za KK SZDL kot tudi delegate za skupščino krajevne skupnosti. Ni sprejemljivo, da bi ta dva organa enostavno združili v eno telo v dveh vlogah (KK SZDL in SKUPŠČINA KS), ker imata različno področje dela in različne pristojnosti, pa tudi v sestavi morajo biti razlike, glede na zahtevo po močni prisotnosti družbenopolitičnih organizacij (večje število delegatov DPO) v krajevni konferenci SZDL. Pobudo za postopek delegiranja delegatov v KK SZDL in SKUP ŠČINO KS iz delovnih organizacij dajejo KK SZDL. Pri tem pa ni izključena možnost, da bo delegat TOZD v skupščini KS (izvoli ga delavski svet) in delegat sindikata (izvoli ga 00 sindikata) bila v nekaterih primerih ista oseba. 6. V vseh postopkih v pripravah na volitve morajo z vso zavzetostjo in odgovornostjo enakopravno sodelovati vse ostale DPO (še posebej 00 ZK in člani ZK, ki živijo v KS) ter družbene organizacije in društva. Pri konkretnih kadrovskih rešitvah si moramo prizadevati za pomladitev KK SZDL, ki naj postanejo tudi „šola“ mladih za delegatski sistem in odgovorne Drago Košmrlj, znani zunanjepolitični komentator je orisal sedanjo politično situacijo v svetu funkcije v krajevni samoupravi in DPO. 7. Koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja oziroma razširjeni 10 KK SZDL morajo ob oblikovanju predlogov za vodilne funkcije v KK SZDL temeljito oceniti aktivnost in prizadcvnos ter seveda uspešnost dosedanjih funkcionarjev. . . Zaključek mandati je najpn" mernejši trenutek, da pripravimo predloge za podelitev Priznanj Ur (bronastih v KS in srebrnih občini) vsem dolgoletnim prizadevnim aktivistom, posebej še tistim, katerim funkcije prenehajo. 8. V KS morajo 10 KK SZDL zagotoviti udeležbo delegatov šoli samoupravljanja. V taksn obliko usposabljanja je treba v pr hodnje vključiti tudi funkcionar] DPO. 9. Vse od sklenitve samouprav nega sporazuma o financiranj programov KS, se prispevek zaposlenega (300 din) ni reva ziral. Odbor podpisnikov san ^ upravnega sporazuma naj glede možnosti v gospodarstvu in P®r® probleme pri uresničevanju Pla KS (zagotavljanje zdrave P vode in električne energije) °P deli stališče do predlogov za r lorizacijo sredstev. Kriterije za delitev teh sredste za financiranje programov K J treba ponovno preveriti in P£e gati takšne spremembe, da b y na načelih močnejše solidar . nerazvitim območjem v 0 -e hitreje zagotovili osnovne p( e za življenje in razvoj. , v 10 razpravo KK SZDL tudip prvih evidentiranih možnih ž, datov za vodilne funkcije v SZDL. kadre Koordinacijski odbor?f Sn0v-je na svoji seji 23. 9. K .m. no evidentiral kot možna kand data za: predsednico OK SZDL - ■* IVKOVIČ, , Maksa sekretarja OK SZDL — JERANA. , KK SZDL bodo v ^£1 skih in volilnih postopkih c rale nove možne kandidate i izrazile podporo *ia evidentiranima kandidate ■ ^ II. V OK SZDL bomo £n0 KK SZDL nudili vso P pomoč (tudi administra c7Dl Občinska konferenca PREDNOST OSNOVNIM POGOJEM ZA ŽIVLJENJE IN DELO V KS Ugotovitve z obiskov predstavnikov vodstev družbenopolitičnih orga-juzacij skupščine občine, izvršnega sveta in nekaterih SIS v vseh naših Krajevnih skupnostih kažejo na velike razlike v stopnji njihove samoupravne organiziranosti, obsegu in učinkovitosti delovanja, družbenopolitični aktivnosti, razvitosti delegatskih odnosov pa tudi glede kadrovskih, materialnih in prostorskih pogojev. Nekaj najmanjših krajevnih skupnosti se srečuje s težkimi organizacijskimi, kadrovskimi, materialnimi in tehničnimi problemi, ki skorajda onemogočajo normalno delovanje krajevne skupnosti, tako da le-te že predstavljajo šibke člene v našem skupščinskem komunalnem sistemu. Toda dilem o samostojni KS oz. priključevanju k večjim KS ni, kar kaže na globoko ^oreninjenost lastne samouprave med delovnimi ljudmi in občani. Na drugi strani imamo zgledno organizirane velike krajevne skupnosti, delovno in „poslovno“ zelo uspešne, ki pa že ugotavljajo, da obsežno območje in veliko število Prebivalcev ne zagotavlja široke samoupravne iniciative in uvelja-janje interesov občanov. vprašanje prostorskega obliko-anja KS je najaktualnejše seveda v t Domžale, kjer akcija za razdelijo na tri manjše krajevne skupno-11 organizirano poteka. Mnogo dela nas čaka pri uvelja-janju KS kot spleta družbeno-onomskih odnosov. Ugotavljamo mreč, da je organizirana poveza-Trv7rln ustrnjevanje planov KS in : ~~ zelo redka. Pogosteje priha- T07n do8ovai3anj med KS in ^D ob posameznih konkretnih pomembnih akcijah, katerih rezul-sred^t natve^*crat tudi združevanje ti^Tf^avno je in bo povezovanje sv . NS z druženim delom, ki na tem območju nimajo TOZD, Več"56 morale povezovati z Cj:Jlm številom delovnih organiza- m»og?mits^ ‘e'te P,ra,?ak° Z fju 6 !UI Ker gre v teh prime-razvit ^t 23 manjše in slabše Prehod bo potrebno tudi po d0o °du 03 sistem neposrednega Za0nYa?ania med KS in TOZD ^uje sred1' solidarnostno preli- zbori !PV kjer doslej niso delovali 1° j delegatov, se je redno dogaja-Živiio jc 0 pomembnih vprašanjih ozei Ja in dela v KS odločal le manii$Vet Zato se ob spreje-bah v novdl statutov ali spremembe S'1? ,odloča? za sku.f • $amo raJevne skupnosti, najvišji deleCaf^avni organ, sestavljen na ža obVvem PrinciPu. ki naj pribli-Preko lk0vanje odločitev občanom v nasp?°i^rodndl zborov krajanov vaških I*' ulicah, vaseh, preko svet0' odb°rov SZDL, hišnih orRan, ‘n drugih oblik interesne 6amziranosti. v° °bmo^e s°Lnamreč potrdile, da bo]je oh i . °ri občanov mnogo 'Skani, razprave živahnejše. ker se obravnavajo povsem konkretni, življenjski vsakodnevni problemi v kraju. Poravnalne svete so krajevne skupnosti ustanovile in že rešujejo prve primere iz novih pristojnosti, zelo malo pa je interesa za organizirano delovanje potrošnikov v potrošniških svetih, razen redkih izjem. To bi morda lahko razložili s predpostavko, da se s problemi oskrbe, posebej tam, kjer si prizadevajo za nove trgovine, ukvarjajo kar sveti KS. Gotovo pa povsod še niso povsem dojeli vloge potrošniškega sveta, ki naj v sodelovanju s trgovino spremlja kvaliteto preskrbe ter na podlagi želja in mnenj potrošnikov sprejema in predlaga ukrepe za njeno izboljšanje. Kljub temu, da se v KS v vse večji meri zavedajo pomembnosti realnega dolgoročnega planiranja, pa vendar sami priznavajo, da so planirali bolj na podlagi želja in potreb ter popuščali izsiljevanju in vnašali v plan tudi naloge, za katere so bili prepričani, da jih ni mogoče realizirati. Takšno planiranje nad zmožnostmi v skladu z željami po hitrejšem napredku ima gotovo za posledico uvajanje vedno novih samoprispevkov krajanov, ki so ppmemben prispevek k rasti družbenega standarda. Do kratkih stikov pri realizaciji planiranih nalog v KS pride tudi zaradi neusklajenosti planov KS s plani SIS in srednjeročnim planom občine. V fazi usklajevanj v KS niso znali ali želeli prilagajati svojih planov s sprejetim planom občine. Ocena realizacije srednjeročnih načrtov KS je možna le na podlagi natančnejše analize, za večino pa velja ugotovitev, da so v ospredju naloge za zagotovitev osnovnih življenjskih pogojev ljudi: oskrba z zdravo pitno vodo, elektrifikacija, ceste in drugi komunalni objekti, objekti družbenega standarda -šole, vrtci, trgovine itd. . . . Ob obiskih v najmanjših posebno hribovskih KS se ni bilo mogoče izogniti občutku, da sicer mnogo govorimo o razvoju teh območij in zadržanju kmečkega življa na zemlji, da pa vse premalo dejansko storimo za zagotovitev normalnih pogojev za življenje teh ljudi. Zato bo v najkrajšem času v politiki financiranja KS potrebno izvesti korenite spremembe za močnejše solidarnostno prelivanje sredstev. Ne more biti sprejemljivo, da v teh krajih občani zbirajo finančna sredstva za vodo in luč, v drugih pa za asfaltiranje ceste, ker je družbena skupnost zagotovila Občinska konferenca ZSMS in oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Domžale sta ob priliki nabora organizirala svečano akademijo v Delavskem domu na Viru. osnovne življenjske pogoje. Tudi razdelitev KS na razvite in nerazvite bo morala biti spremenjena, ker v KS pravilno ugotavljajo, da so tudi v razvitih in srednjerazvitih še nerazvita območja. Delovanje družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih je zelo različno in v veliki meri odraz organiziranosti, kadrovskih zmožnosti, usposobljenosti in prizadevnosti najodgovornejših funk-cionaijev, še kako pa vpliva na razmere in odnose v KS. Frontna vloga SZDL je v nekaterih KS okrnjena, ker vse družbenopolitične organizacije niso organizirane. Le-ta se uresničuje največkrat le v okviru Izvršnih odborov KK SZDL, manj v samih konferencah. Gotovo drži, z nekaj izjemami, da so se družbenopolitične organizacije premalo usposobile za ocenjevanje političnega stanja, premalo s svojim članstvom delujejo znotraj delegacij, premalo pomagajo k orientaciji pri oblikovanju stališč in niso v zadostni meri mobilizator samoupravnega odločanja. Temu je vzrok tudi slabša organiziranost v temeljnih življenjskih sredinah -vaseh, ulicah, soseskah, hišnih blokih, v društvih itd. . .. Sekcijski način dela v krajevnih organizacijah SZDL, ki bi ob problemih s posameznih področij dela v KS povezoval najširše interese vseh, kijih problematika zadeva, še ni postal praksa. V manjših KS sekcije najbrž ne bodo zaživele, ker se vsi krajani zberejo ob enem vprašanju in je pravzaprav to najpopolnejša oblika sekcijskega dela. Zelo zavzeto v KS ugotavljajo, da je škoda, ker povsod ni osnovnih organizacij ZKS, ob tem pa na območju KS živi veliko število članov Zveze komunistov, ki so organizacijsko povezani v TOZD, v delo krajevnih družbenopolitičnih organizacij in samouprave pa skorajda niso aktivno vključeni. Ne smemo pa prezreti, da marsikje največjo težo in odgovornost akcije nosijo prav komunisti, nekdanji borci in ponekje, kar je razveseljivo, tudi že mladi. Tako kot samoupravni organi se tudi družbenopolitične organizacije soočajo s problemi najosnovnejših pogojev za svoje delovanje. Težko je pričakovati bogato aktivnost osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, če mladi nimajo prostora, kjer bi se sestali. Zagotovitev osnovnih pogojev za delo je in mora zares postati prednostna naloga družbenopolitične skupnosti. Ob pomembnih akcijah v naših KS pa družbenopolitične organizacije še niso zatajile (volitve, referendumi . . .), nasprotno, velik aktivistični entuziazem se uveljavlja v polni meri. Delo delegacij krajevnih skupnosti je v marsičem odvisno od organiziranosti krajevne skupnosti in od prizadevanj družbenopolitičnih organizacij za uveljavljanje resničnih delegatskih odnosov. Tudi v drugem mandatu delegatskih skupščin se še vedno, morda nekoliko manj izrazito, ponavljajo stare napake, da delegaciji zasedajo same, da je povezanost z delegatsko bazo slaba, informiranje in gradiva še vedno neustrezna, pomoči strokovnih služb delegacijam skorajda ni, konference delegacij delujejo le bolj ali manj formalno itd .... Mnogo več je problemov z delegacijami za SIS, zlasti tam, kjer imamo še vedno splošne delegacije pa tudi združene, ki so mnogo preveč obremenjene in dobesedno založene z gradivi. Slabša udeležba v skupščinah SIS kaže na še vedno slabo razumevanje načel svobodne menjave, ponekje pa tudi na neodgovoren odnos do opravljanja sprejetih družbenih dolžnosti. Novi delegati imajo sicer veliko volje do dela, ne čutijo pa se usposobljene in pravgotovo so zate tako navdušeno sprejeli prvo „šolo samoupravljanja" za delegate. V krajevnih skupnostih se srečujejo tudi z mnogimi manj pomembnimi vprašanji iz vsakodnevnega življenja ljudi, ki včasih po nepotrebnem , .razburjajo duhove" pa bi jih bilo mogoče z nekoliko posluha in malo truda odgovornih organov kaj hitro rešiti. Takšni primeri včasih zadevajo neučinkovitost in birokratske postopke upravnih organov in strokovnih služb. Zadovoljstvo krajevnih skupnosti ob obiskih najodgovornejših predstavnikov občine potrjuje pravilnost zamisli o stalni in neposredni povezanosti v KS, ki mora postati vsebina in metoda dela družbenopolitičnih organizacij ter izhodišče za našo akcijo. M. Jeran NOVA POSLOVALNICA BANKE DOMŽALE NA VIRU V notranjosti preurejenih prostorov podružnice na Viru med pozdravnim govorom predsednika Krajevne skupnosti Vir Franca Zormana V prizadevanjih, da se bančna mreža čimbolj približa občanom, je Banka Domžale 30. oktobra odprla na Viru svojo poslovalnico. Svečane otvoritve so se udeležili predstavniki Združene Ljubljanske banke tovarišica Reboljeva in tovariš Stanič, predstavnica poslovne enote Kamnika tovarišica Balantičeva, predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič, podpredsednik izvršnega sveta in dolgoletni direktor banke tovariš Albin Klemenc, sedanji direktor banke tovariš Viljem Držanič, predstavniki projektantske organizacije Biro 71, izvajalca del Beton Zagorje, Tamiz Mengeš, ter predstavniki delovnih organizacij iz domžalske občine. Uvodne misli je podal predsednik izvršilnega odbora Ljubljanske banke - Banke Domžale tovariš Aleksander Rihtar, v katerih je poudaril, da je otvoritev ekspoziture na Viru izvajanje sprejetega programa banke. Namen je popolnoma jasen, saj gre za to, da se banka približa občanom in da se s tem poveča hitrost poslovanja in nenazadnje tudi omogoči občanom, da v kraju samem povečujejo | znesek hranilnih vlog. Ravno hranilne vloge so tiste, ki bodo tako delovnim ljudem omogočale najemanje potrošniških kreditov, kakor tudi delovnim in drugim temeljnim organizacijam združenega dela bančnih kreditov za dodatne naložbe. Banka Domžale je v preteklem obdobju močno povečala obseg svojega poslovanja. Tako se je JQ ljubljanska banka BANKA DOMŽALE KRAJANI VIRA IN OKOLICE ! Ljubljanska banka — Banka Domžale je odprla 30. oktobra 1978 svojo EKSPOZITURO na Viru, Šaranovičeva 26. V njej boste lahko opravljali naslednje bančne zadeve: — odpirali hranilne in devizne knjižice, žiro, tekoče in devizne račune, — opravili vse dvige in pologe na hranilne in devizne knjižice, žiro, tekoče in devizne račune, — dobili potrošniške kredite, — dobili informacije in pravilnike za stanovanjsko varčevanje, — opravili vse menjalne posle, ki sodijo v pristojnost banke, — opravili vsa plačila s položnicami, — dobili vse potrebne informacije v zvezi s poslovanjem banke z občani. Ekspozitura na Viru bo za stranke odprta vsak dan od 6,30 do 18. ure, ob sobotah pa od 6,30 do 11. ure. Vabimo vas, da svoje bančne zadeve opravljate v naši novi Ekspozituri na Viru. Hvala za vaše zaupanje I LJUBLJANSKA BANKA BANKA DOMŽALE bilančna vsota od leta 1972 povečala za skoraj 6-krat in znaša v letošnjem letu že 154 milijard starih dinarjev. ;§e hitreje pa so se povečevala sredstva občanov oziroma sredstva varčevanja, ki so leta 1972 znašala 6 milijard, v letošnjem letu pa so narasla že na 43 milijard starih dinarjev. Ti podatki zgovorno pričajo o uspehih banke in tudi o zaupanju, ki ga imajo občani in delavci v združenem delu do njenega poslovanja. Tovarišica Marinka Repič je v imenu zbora delovnih ljudi pozdravila navzoče in povedala, da se je pred letom dni porodila ideja o obnovi prostorov, v katerih sedaj posluje poslovalnica. Dejstvo je, da na tem območju prebiva preko 2.500 zaposlenih in da je temu primerno urejen tudi prostor nove poslovalnice, ki obsega preko 200 m2. Zahvalila se je gradbenemu podjetju CIP „Beton" Zagorje za opravljena zidarska dela in delovni organizaciji Tamiz Mengeš za notranjo opremo, ter diplomirani arhitektki Kerševanovi, ki je pripravila projekte za nove prostore. V imenu skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij je spregovoril tovariš Albin Klemenc in poudaril, da je odprtje nove poslovalnice realizacija 5-let-nega plana razvoja banke Domžale. Posebno je naglasil, da bo poslo- vanje v novi poslovalnici odvisno od zaposlenih, saj bodo morali delavci pokazati dosti volje za vedno bolj zahtevne usluge občanom pri finančnem poslovanju. V imenu Krajevne skupnosti Vir pa je spregovoril predsednik Franc Zorman. V svojem izvajanju je poudaril, da je Vir mlado naselje, ki se je močno razvilo v zadnjem obdobju. Ravno zaradi tega je pomembna rast tistih družbenih objektov, ki jih občani stalno potrebujejo, kot so trgovina, pošta in nenazadnje tudi banka. Z otvoritvijo se je uresničila njihova dolgoletna želja, ki bo brez dvoma vplivala na dobro počutje ljudi in pa na to, da bo krajevna samouprava še bolj zaživela. Tovariš Zorman sc je zahvalil vsem, ki so sc prizadevali, daje prišlo do otvoritve poslovalnice in izrazil željo, da bo poslovalnica imela velik promet, ker stoji neposredno ob prometni magistrali Ljubljana—Maribor in bo s tem nudila tudi ostalim možnosti opravljanja bančnih uslug. S takim načinom dela pa prevzema kolektiv Ljubljanske banke -Banke Domžale veliko odgovornost, saj ta pomeni uresničevaje postavljenih nalog, ki sobilcsPrcjf’ te v srednjeročnem planu razvoja banke, predvsem pa v času Vxx,i'. de vanj, da smo v Domžalah dobili samostojno bančno ustanovo. Ar SKRB ZA ČLOVEKA USTANOVITEV CENTRA ZA USPOSABLJANJE IN VARSTVO INVALIDNIH OSEB DOMŽALE - KAMNIK V prostorih delovne organizacije Tekstil TOZD File Mengeš je bil 24. 10. podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale —Kamnik. S tem samoupravnim sporazumom, katerega iniciator je bila Samoupravna interesna skupnost socialnega varstva so se začele uresničevati dolgoletne želje, da bi invalidnim osebam in duševno prizadetim nudili trajno ali začasno zaposlitev pod normalnimi pogoji glede na njihove duševne razvitosti in življenjske pomanjkljivosti. Svečanega podpisa so se udeležili: članica Sveta federacije tovarišica Lidija Šentjurc, predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič, oba predsednika izvršnih svetov in sicer Anton Pengov iz Kamnika in Edvard Peternel iz Domžal, ‘predsednica OK SZDL Marija Ivkovič, predstavniki regionalnih skupnosti in medobčinskih društev ter drugi predstavniki javnega in političnega življenja v naši občini. Uvodno besedo je imel predsednik Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Domžale tovariš Herman Breznik; tovarišica Ema Škerjanc-Ogorevc pa je orisala dotedanje delo v Osnovni šoli Olge Avbelj na Homcu in dolgoletna prizadevanja, da bi v naši občini dobili primerne prostore za ureditev delavnic pod posebnimi pogoji. S skupnimi prizadevanji je bilo rešeno vprašanje teh prostorov in v Mengšu, v Ropretovi ulici, ri sc nahajajo prazni Prostc^j vne organizacije Melodija-tori obsegajo 1000 m" 'n D m2 zemljišča. To bo zados , da bodo delavnice Pod P?*' ni pogoji lahko začele Z de^R ako bo ustanovljen ^ USPOSABLJANJE tSTVO INVALIDNIH OSbn dŽALE - KAMNIK. Center deloval kot zavod posebn s. 'benega pomena na °sn ma o usposabljanju in zap° u invalidnih oseb ter zakon ^ alnem skrbstvu. Ob tem er postal tudi delovna org . ja, ki bo s svojimi Pr°,znčni .o nastopala na trgu. V K , bo Center imel: delavnice P ibnimi pogoji, oddelek za dn bo Center razvil mdustN ^operacijo, za kar ; začel z delom j= v' tva kupnost socialnega v žc ; in imenovanje W y 'olžnosti direktorja to Cocbek. Skupščin^ ^ uiral it1 >d čimprej konsiu»- $0 erificial pod pog°J ’n0-za take zavode- s,s OŽIVELI SPOMINI SREČANJE NA GOLČAJU Krajevni organizaciji ZB NOV Jarše-Rodica in Blagovica ter družbenopolitične organizacije so 28. oktobra 1978 organizirale srebanje mladine in borcev pri obnov- Spomenik padlim borcem na Golčaju ljenem spomeniku na Golčaju nad Blagovico, kjer je pred 37-leti padlo 10 borcev Radomeljske čete. Prisotne je pozdravila predsednica KO ZB NOV Jarše-Rodica Ana Testen in v krajšem nagovoru orisala pomen srečanja ob prenovljenem spomeniku - pozdravila mladino, svojce padlih in med ostalimi družbenopolitičnimi delavci tudi narodna heroja Franca Avblja-Lojka in Mirka Jermana. Od preživelih pa1 je zaželela dobrodošlico tovarišu Ivanu Semenu-Stanku. Zbranim pionirjem in več kot 1000 udeležencem je spregovoril predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Domžale tovariš Alfonz Avbelj-Savo in orisal dogodke, ki so se odigrali 28. oktobra 1941. leta na Golčaju. Takratni komandant bataljona tovariš Marjan Dermastia je nameraval 19 borcev Radomeljske čete popeljati na Štajersko, kjer je okupator množično izseljeval Slovence. Četa je že 27. oktobra popoldne odšla iz Kolovca preko Zlatega polja in Blagovice ter prišla ponoči na Gol čaj. Utaborila se je pri cer- dstavniki samoupravnih interesnih skupnosti podpisujejo samoupravni sporazum o ustanovitvi Centra Za !?Cial.no skrbstvo Domžale, SIS po njih dovolj in človeško uteme-le ^ Psovanje Kamnik in Domža- (jena. Zavedati se moramo, da je le’ : .Za socialno varstvo Domža- invalidni človek in prizadet otrok *n Do lzvršna sveta občin Kamnik ravno tako član naše socialistične 0^. družbe kot vsak drug zdrav, samo sotnij. ■ Pr'^‘ki je bilo s strani pri- da je potreben večje skrbi, večje pome 1Zrečeno veliko misli o pažnje in predvsem enakopravnega Iz r nu *n potrebah tega zavoda, obravnavanja, kar pomeni, da ga ne To\ ^rav Povzemamo naslednje: smemo gledati kot objekt, ampak tcV^RlšlCA rimi a ga moramo spreminjati v subjekt SENTjurcA UD,JA tvorne in dejavne družbe. Opozo- . »V na« 1,,, . . rila bi rada na to, da bomo morali delali na ,em^ 1 S,m°. m" pritegniti k delu zavoda tudi stro-P)e vseh li,J; 1 bl reseval' Prob,e' kovnjake, ki delajo v naših delov-Pjjhovo osebno i, a° *k 8led,e 113 nilt organizacijah. Prepričana sem, elost. Š "0Hn?c aen0, 0' da je teh ljudi veliko in da ne bo Razuma Z°S°^ ^"^jega težav pri njihovem vključevanju, KCko noVo ohJ L r3 ZačCnja saj bodo s tem lahko reševali tudi No pomente namrue Prhlem zaposlovanja teh ljudi Nsticije amnak k -581110 vef)Hc kasneje v samih delovnih organiza-5W« eijah.J.. Ob podpisu sporazuma so dali posamezne izjave tudi tovarišica Marija Ivkovič, Vida Bogataj, Anton Pengov in generalni direktor delovne organizacije Tekstil. O delu Centra za usposabljanje in »v ueiovm ciovck, ki varstvo invalidnih oseb Domžale — bo nj,*?VaI pri sofinanciranju, ne Kamnik bomo v naslednjih števil-dodatn-k r Postavljal problema kah našega glasila še pisali. n,h »edstev, če bo potreba J.P. Probip™^ človeški problemi in te Z vsem e m®ramo reševati skupaj Pričam 0stabm našim delom. Pre-»letn v, ^f11' da nikdar ni bil pi °seb in®,°Je teb otrok in invalidi S- svečanosti na Golčaju. Predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Alfonz Avbelj - Savo in Boris Lenček - Igor med predajo spomenika pionirjem Osnovne šole Radomlje j kovniku Antonu Prvinšku in ča-' kala zvezo za Štajersko. Zjutraj je cerkovniku uspelo poslati svojega sina z obvestilom k nemškemu učitelju v Blagovico, da se na Golčaju zadržujejo partizani. Nemci so ob poldvanajstih napadli partizansko taborišče in istočasno zasedli vse višinske točke tako, da je bil umik iz sovražnikovega obroča nemogoč. Četa se je razdelila v dve skupini misleč, da se bo tako lažje prebila iz obroča. Padle so prve žrtve: Stanko Pirš, Edi Pelech in Jože Perne. Večkrat so se borci skušali prebiti preko čistine med cerkvijo in mežnarijo, vendar jih je vedno zaustavilo sovražnikovo streljanje. Druga skupina se je skušala prebiti, pod varovanjem prve, v drugo smer in se tudi prebiti iz nemškega obroča. V tem preboju so padli: Tone Bleje, Franc Kobilca, Franc Kokalj, Vilko Rožič, Pavel Torel, Vladimir Snoj in Ciril Ravnikar. Nemci so ujeli štiri borce in sicer Ivana Semena, Rudija Boljka, Miha Jermana in Hribar Ivana. Od ujetih tovarišev se je posrečilo pobegniti Ivanu Semenu, ostale tri pa so 11. novembra 1941. leta ustrelili v Begunjah kot talce. Iz obroča so se rešili: Marjan Dermastia, Jože Pirš-Luka, Janko Pelech, Karel Trampuž, in Marija Udranc. Tako danes od 19 borcev živita samo še Jože Pirš-Luka in Ivan Semen-Stanko, vsi ostali pa so padli, Marjan Dermastia pa je umrl po vojni. Nemci so takrat veliko pisali o svojem uspehu. Priznali so celo, da je v borbi padel tudi nemški vojak, ki je prejšnji dan prejel odlikovanje za hrabrost. Poleg tega piše v poročilu nemške komande, da je šef civilne upravne za Gorenjsko polkovnik Rudolf Haudel izplačal iz- dajalcu Prvinšku 2.000 nemških mark in mu obljubil posestvo na Koroškem, od koder se po vojni ni več vrnil na Golčaj. V nadaljevanju govora je tovariš Avbelj poudaril: »Poglejte danes te ruševine, ki neme stojijo in kljubujejo že 37 let vsem vremenskim neprilikam. Prav tako so takrat kljubovali borci Radomeljske čete in hrabro zrli sovražniku in smrti v obraz. Izdajalec Prvinšek je za vedno izgubil dom in domovino. Verjetno razmišlja tudi njegov sin o usodi padUh borcev, o slovenski zemlji, ki je tako lepa pod obronki Limbarske gore in ki je prepojena s krvjo borcev Radomeljske čete.“ Svoj govor je tovariš Avbelj zaključil z mislijo, da je vse tisto, kar smo dosegli v času NOB zgled vsem nam in da nas mora vzpodbujati k temu, da nikoli ne bomo več trpeli suženjstva. Zato je dolžnost mladih generacij, da se poglabljajo v naslavnejše dni naše zgodovine in da v revolucionarnih tokovih iščejo moči za bogatejši jutrišnji dan. Prenovljeno ploščo je odkril nosilec partizanske Spomenice 1941 tovariš Boris Lenček-Igor in jo izročil v varstvo pionirjem Osnovne šole Radomlje, ki se bo preimenovala v Osnovno šolo Ra-domljske čete. Pionirji so se obvezali, da bodo skrbeli za ta spomenik padlim borcem, ga redno obiskovali ter tudi svojim vrstnikom pripovedovali o tej borbi. V kulturnem programu sta sodelovala mladinski pevski zbor Osnovne šole Radomlje in Moški pevski zbor Rudolf Božič iz Radomelj pod vodstvom Staneta Ha-beta in recitatorji Osnovne šole Radomlje. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE OBVESTI L O Planinsko društvo Domžale praznuje letos 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Dne 15. decembra ob 19. uri prireja v hali Komunalnega centra v Domžalah svečano akademijo z razvitjem društvenega prapora. V pestrem programu sodelujejo: Godba Domžale, Oktet bratov Pirnat, folklorna skupina, pionirji-planinci in gledališki igralec Janez Škof. Prijatelji planin vljudno vabljeni I \____________________________________________________/ OB 40-LETIMICI MEŠČANSKE ŠOLE V DOMŽALAH Tovariš Avgust Orehek je orisal delo mladine na šoli v času vojne ODKRITIJ SPOMINSKE PLOŠČE PADLIM DIJAKOM Ob 40-letnici ustanovitve meščanske šole v Domžalah je bila spominska slovesnost, ko je bila odkrita spominska plošča napredni mladini in osvobodilnemu gibanju, ki je potekalo na tej šoli v času okupacije. Prisotne je pozdravil v imenu Občinskega odbora ZZB NOV Domžale tovariš Avgust Orehek. Mimo predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, borcev in sorodnikov padlih dijakov so se tega srečanja udeležili tudi nekdanji učitelji in sicer Angela in Stanko Kodrič ter tovariš Stanko Zadnik. Ravno tako so se svečanosti udeležili pionirji zgodovinskega krožka Osnovne šole Š1 and rove brigade in preživeli dijaki tistega razreda, ki je v šolskem letu 1943/44 odšel v partizane ali se kako drugače vklju čil v narodnoosvobodilno gibanje. Tovariš Orehek je prebral tudi pismo takratnega ravnatelja šole Toneta Gasparija, ki je med drugim zapisal: „Z velikim zadovoljstvom sem sprejel vabilo na odkritje plošče v počastitev 40-Ietnice ustanovitve meščanske šole v Domžalah. Zelo bi bil srečen in ponosen, ako bi bil med vami. Žal pa mi težka srčna okvara ne dovoljuje odstopanja od trdnih zdravstvenih navodil. Zato mi prosim oprostite mojo odsotnost. Verjemite mi, da se mnogokrat sam ali ob branju vesti iz Domžal zamislim v tisto minulo dobo, se pravi, v tedanje naše delo. V zadoščenje mi je, da prizna današnja javnost, kako je že v začetku takratni prosvetni zbor zastavil odločno napredno smer, ki je pozneje vodila, kakor potrjujete v vabilu, v revolucionarno mladinsko gibanje. Prav tako pa zasledujem ob teh spominih tudi današnji nezadržni politični, gospodarski in kulturni razvoj domžalske občine. Z željo za uresničenje še nadaljnjih vaših uspehov vas iskreno pozdravljam." Tovariš Orehek je poudaril, da so ljudje nekdanjega okraja Kam- — Zaboršt, Milan Vodopivec — Domžale, Ivan Vrtačnik - Vir, Janez Zorman - Domžale. O delu mladinske organizacije je spregovoril tovariš Daroslav Skok-Jerko, ki je orisal delo takratnih dijakov in njihova prizadevanja, da bi skušali škodovati okupatorju povsod tam, kjer je bilo to mogoče. V svojem govoru je orisal delo posameznikov in tudi akcije, ki so jih izvajali dijaki meščanske šole v samih Domžalah in bližnji okolici. Poudaril je veliko tovarištvo in medsebojno povezanost, privrženost k naprednim idejam in dosledno izpolnjevanje številnih nalog, ki jih je postavljal takratni okrožni komite mladine na kamniško-dom-žalskem območju. Zahvalil seje za nesebično pomoč tudi tistim aktivistom Osvobodilne fronte, ki so pomagali, da je mladina našla pravo mesto v revolucionarnem gibanju in še posebej tistim tovarišem. ki so v borbi žrtvovali življe- nja za današnjo stvarnost. Svoje misli je zaključil z besedami, ki so bile izrečene na zadnjem kongresu ZSMS v Novi Gorici, da slovenska mladina neomajno stoji na braniku svobode in da bo vedno čuvala pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Po odkritju spominske plošče je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali učenci Osnovne šole Josip Broz Tito in recitatorji iz Domžal. Po končani slovesnosti so si prisotni ogledali razstavo v Osnovni šoli Šlandrove brigade, ki jo je pripravil zgodovinski krožek te šole. Tako smo v Domžalah dostojno počastili spomin na ustanovitev meščanske šole, predvsem pa se ponovno z besedami oddolžili vsem tistim, ki so v cvetu mladosti spoznali pravo revolucionarno pot in sprejeli boj kot edino možno sredstvo za naš današnji obstoj in svobodo naše domovine. Ar Kroniko dogodkov pa je podal takratni dijak Daroslav Skok -Jerko nik postavili šolo, da bi omogočili izobraževanje mladini, ki ni imela vsestranske možnosti obiskovanja ljubljanskih šol. Meščanska!šola je bila ustanovljena, učitelji te-šole so imeli napredne ideje in jim današnji svetovni nazor ni bil tuj. Dijakom so znali približati ljubezen do domovine, ceniti narodno svobodo in izoblikovati čut za socialno pravičnost ter pogum za uveljavljanje sprejetih idej. S prihodom okupatorja sc je vse končalo, učitelje so pregnali v Srbijo in v šoli so začeli sistematično zatirati slovenski jezik, nacionalnost in osebnost. Toda mladina, oplemenitena z naprednimi, idejami je od prvega dne kljubovala pritisku okupatorjevih učiteljev. Na različnih mestih je dobila stik z Osvobodilno fronto in delovala s propagandnimi akcijami in razširjala ugled partizanstva. S prihodom okrožnega sekretarja SKOJ tovariša Petra Zupančiča - Stojana se je organizacija sistematično razmahnila - vaški, mestni, rajonski odbori so delovali aktivno in v to aktivnost je bila vključena skoraj vsa mladina. 16-letniki so odhajali v partizansko vojsko, postali so borci, komisarji, komandirji in štirje mladinci te šole so bili na mladinskem kongresu v Drvarju spomladi leta 1944. Če dogodki že niso bili herojski, so pa bili borbeni in svobodoljubni, katerim lahko prisluhne tudi današnja mladina in najde vzore in spoštovanje do tega dela. 13 dijakov, od katerih nihče ni bil starejši od 18 let, se ni več vrnilo iz partizanskih enot. Dali so svoja življenja za svobodo in srečno bodočnost slovenskega naroda. V NOB so padli naslednji dijaki: Miha Čolnar - Trzin, Ivan Dolinšek -Mengeš, Stane Habjan — Trzin Franc Kavka - Zaboršt, Franc Košir - Domžale, Srečo Kuralt -Domžale, Maks Liplin - Trzin, Dušan Loboda — Trzin, Andrej Pangeršič — Podrečje, Marjan Rape Med odkrivanjem spomenika padlim dijakom na Meščanski šoli v Domžalah NAŠ RAZGOVOR BORCI - SOUSTVARJALCI DANAŠNJE STVARNOSTI Mihaela KOLENC—DRAGICA,s katero smo se tudi pogovarjali. VPRAŠANJE:Čeprav smo spremljali delo kongresa in še Pose“ govor tovariša TITA, bodo M bralce zanimali tudi vaši vtisi s tega srečanja delegatov, ki so predst vljali vse jugoslovanske borce. ODGOVOR: Takoj v začetku m rada poudarila, da je bila to veli manifestacija tistih ljudi, ki so ' nosilci NOB in revolucije. Sc p posebno pa so prišle do izraz. ▲ sproščenost, prisrčnost in tov® -J* štvo, kar je dajalo občutek Prl^ tnosti tistih vrlin, ki so bile Pris . tne v najtežjih časih. Na “ ^ strani pa so bili zbrani tisti lju"J' ki so - čeprav po izobrazbi . raznoliki - bili desetletja na vi mestih v organizacijah in to od ^ Tovarišica Dragica Kolenc, ki je jevnih, občinskih in republiškin na 8. kongresu ZZB NOV Jugosla- tistih v federaciji. vije zastopala kot delegatka borce n kamniške in domžalske občine (Nadaljevanje na 7 .stran (Nadaljevanje s 6. strani) Sprejem v Budvi je bil lahko rečem enkraten, poln izraza zahvale za vse, kar je bilo izbojevano v času NOB in revolucije ter povojne graditve. Tako kot drugi člani delegacij, sem bila tudi jaz počaščena s takim sprejemom. Posebej pa bi rada poudarila 2®Pozabn° prisotnost tovariša 1 ‘TA in njegove besede, ki so prev- de alVSC n3VZ0Če’ ko Je med drugim »Najbolj srečen in ponosen sem takrat, ko se lahko srečujem s starimi borci, s tistimi, s katerimi smo delali načrte za življenje in bodočnost naših ljudi, da se je tisto, kar smo mnogokrat gledali kot vizijo tudi uresničilo. Zato smo lahko ponosni, ker smo to dosegli s trdim delom in odpovedo-)?njem in neomajno vztrajnostjo. ru gre zahvala vsem borcem, ne samo peščici, in sodelovanju med 'jfcmi organizacijami, ki so se skupaj z nami borile za to, kar imamo." Tovariš Tito je med ostalim ponovno osvetlil lik borca — revo-ucionarja, ko je med drugim dejal: .Nekateri tovariši so v teku naše povojne graditve odstopili, kar ,rez dvoma ni v skladu s pravimi orci, kajti pravi revolucionarji biti v boju do zadnjega Te misli so spremljale tudi delo °ngresa in bile spodbuda za obliko-^anje zaključkov, ki jih je kongres ..^PRAŠANJE: Kongres je oce-1 ~el° in aktivnost svojih člančv ecf 7 in g kongresom in to na J,. Področjih našega družbenega vl]enja, Katere so glavne značil- ‘°raz S° meC* mno8‘m‘ Pr‘^e do , PP^OVOR: V poročilu šobila Jelana vsa področja družbeno-P itičnega življenja, kjer so se D rci aktivno udejstvovali sami ali skupaj z družbenopolitičnimi s Banizacijami, predvsem pa s dr,P, stično zvezo. Mimo številnih slav, ki so bile v tem obdobju, v,oBpotrebn° poudariti mesto in skp°°’ N -1° bnajo borci v delegat-je nvfstemu- P° zbranih podatkih ohri k° v prvem delegatskem 40r/ l med vsemi delegati kar ma ° borcev, in tudi v sedanji s« oatni dobi se to ni bistveno da •Tlendo' Zanimivo pa je tudi to, ravni y. *zvršnih svetili na vseh ko j/ ^do cel° T4 % borcev, veli-S0(.i„1Cv'!° Pa predvsem v organih nost :lsl'čne zveze. Velika aktiv-jevni ^ Pr'sotna tako pri kra-uDr.lvsa/nouPravi, kot tudi samo-borce l or8anih s strani tistih ženem d aktivno de'aJ° v zdru* samni amoe in oruzoene Šnje j a^‘te' Njihove bogate izku-gaie 1 , asa boja so marsikje poma-POltlPn k J® dC*° 113 tCm Ze*0 konkr ,nem področju dobilo sisteme-no ^bino in da se je nje 0 ^oblikoval do takšne stop- imamo1Ziranosti' kakršno danes povedi0 bilo napisanega in nega glede obujanja tradicij NOB in revolucije ter prenašanja te bogate zgodovine na mlajše rodove. Te dolžnosti so se borci vseskozi dobro zavedali in so bili tudi iniciatoiji postavljanja številnih spominskih obeležij na posamezne dogodke, kar je ravno tako velikega pomena za mlade rodove, ki se s tem tudi seznanjajo z borbeno potjo naše armade in revolucije. VPRAŠANJE: Med obema kongresoma je bilo s strani Zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije danih vrsto pobud za razreševanje socialnih vprašanj borcev, invalidov in otrok padlih borcev. Mnoge pobude so bile rešene na ravni federacije, v posameznih republikah in tudi v občinah. Katera so osnovna vprašanja s tega področja in kakšno bo reševanje socialnih in materialnih problemov tudi v bodoče? ODGOVOR: Materialna in socialna vprašanja borcev in invalidov so se reševala v okviru materialnih zmogljivosti celotne naše družbe in tudi na nekaterih določilih ustave. Vendar velja poudariti, da so bile družbenoekonomske zmogljivosti na vseh ravneh osnova za to reševanje. Po podatkih iz meseca avgusta je bilo v Jugoslaviji 344.651 borcev NOV, ki so prejemali pokojnino. Vendar je značilno, da to vprašanje ni enako rešeno za vso državo, ker številna vprašanja rešujejo tudi republiški predpisi, nekatere kategorije borcev in invalidov pa tudi sprejeti odloki oziroma sklepi na ravni občin. Velika pozornost je bila posvečena težjim invalidom, družinam padlih borcev, ostarelim in bolnim borcem, nosilcem partizanske Spomenice 1941, španskim borcem in nosilcem različnih odlikovanj. Tako je bilo rešeno vprašanje najnižje pokojnine za borce pred 9. 9. 1943 - vendar ne v celotni Jugoslaviji, saj prejema še 127.000 borcev, med katerimi je celo 7.000 nosilcev Spomenice 1941, pokojnine v višini poprečnega osebnega dohodka v Jugoslaviji, povečanega za 6 % - katera znaša 4.450 din in se vsako leto povečuje v določenem procentu na račun rasti življenjskih stroškov. Na tem področju je bilo dosti narejenega glede zdravstvene zaščite borcev, saj so začele z delom posamezne ambulante za borce in tudi oblike klimatskega zdravljenja so se razširile ter tudi zmogljivosti v zdraviliščih so večje. Tu pa bo potrebno še veliko narediti, predvsem za kmete - borce in partizanske matere. Odprti ostajajo še nekateri stanovanjski problemi, ki pa niso več tako boleči, saj gre največkrat za stanovanjska vprašanja otrok borcev, ne pa za same borce. Pri tem • velja omeniti tudi številne mednarodne dogovore, ki urejajo nekatera materialna vprašanja borcev. VPRAŠANJE: Znano je, da bo letos potekel zadnji rok za uveljavljanje dobe v dvojnem štetju. Poleg tega je bilo veliko razprav o priznanju te dobe za mladoletne osebe, ki so bile vključene v NOG. Kaj lahko poveste o teh zadevah ? ODGOVOR: Resje, da je Zvezna skupščina na predlog Zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije sprejela predpise za uveljavljanje te dobe za tiste, ki jo niso uveljavili do konca leta 1966. Po podatkih, ki so bili podani na kongresu, je bilo vloženih okoli 70.000 zahtevkov, vendar je bilo pozitivno rešenih do konca lanskega leta le okoli 12.800. Največ vlog je bilo s strani kmetov in gospodinj. Glede mladoletnih oseb pa je kongres sprejel načelni sklep, da se pravice borcev ne širijo. Vendar bi rada opozorila, da bo to vprašanje, ki ima širši značaj, predmet reševanja tudi v sedanji mandatni dobi, ko bi naj bili sprejeti dokončni sklepi. • VPRAŠANJE: Kongres je sprejel tudi zaključke za nadaljnje delo. Katere so osnovne značilnosti teh zaključkov? ODGOVOR: Brez dvoma je osnovna obveza vseh organizacij in članov, da tvorno sodelujejo v organizaciji Socialistične zveze in da se prizadevajo dosledno izvajati sprejete sklepe na XI. kongresu ZKJ. To pa pomeni, da morajo nadaljevati svoje plodno delo na vseh področjih in se vključevati v dejavnost povsod tam, kjer je borčevska organizacija stalno potrebna. Osnovno vprašanje izhaja iz dejstva, da mora še nadalje obujati tradicije na herojstvo našega NOB in revolucije, da se mora vključevati v vse organizirane oblike vseljudske obrambe in družbene samozaščite in da bo tudi v bodoče pospeševala zbiranje bogatega gradiva za pisanje knjig in dokumentarnih sestavkov -iz časa NOB in se prizadevala za reševanje še odprtih socialnih in materialnih vprašanj vseh udeležencev NOV. Skratka nadaljevala bo tisto delo, ki ga je opravljala vsa leta obstoja, predvsem pa gojila pristno enotnost vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, ter posvečala veliko pozornost delovanju delegatskega sistema. VPRAŠANJE: Kongres je sprejel tudi spremembe statuta. Kakšne so te spremembe in kaj prinašajo novega v organizacijskem delovanju borčevske organizacije? ODGOVOR: Osnovne spre- membe so nastale zaradi delegatskega principa organiziranosti in dela in to krajevnih organizacij, na občinski republiški in zvezni ravni. Pomembno za samo organizacijo pa je njeno delegatsko povezovanje na ravni občine s Socialistično zvezo — njenim predsedstvom — in z delegatsko "prisotnostjo v družbenopolitičnem zboru delegatske skupščine. Točno so v novem statutu opredeljene tudi naloge posameznih forumov in organov borčevske organizacije na vseh ravneh, ter delo in odgovornost posameznih komisij, ki so oblikovane za izvajanje določenih nalog, ki izvirajo iz programskega dela same borčevske organizacije. Razgovor pripravil urednik OBVESTI LO OBČANOM Izvršni svet Skupščine občine Domžale je na svoji 23. seji dne 16/11-1978 razpravljal o delovnem času delavcev zaposlenih v upravnih organih SO, sodišča in na samoupravnih interesnih skupnostih v času praznovanja dneva republike 29. novembra. Sprejel je sklep, da imajo vsi omenjeni delavci v petek, dne 1/12-1978 prost dan, uvedena pa bodo naslednja dežurstva: Upravni organi SO Domžale: — tržna inšpekcija — prijavno—odjavna služba — služba registracije računov v davčni upravi — registracija motornih vozil — matična služba -‘ administrativna izterjava davkov — sprejemna pisarna — registracija motornih vozil — registracija voznikov motornih vozil Občinsko sodišče Domžale: — sodnik — overitve Sodnik za prekrške: — sodnik Izostanek bodo nadomestili v soboto, dne 16/12—1978. To bo tudi uradni dan za stranke, in sicer od 7,30 — 12. ure. IZVRŠNI SVET Skupščine občine Domžale CENJENI OBČANI! Vabimo vas, da si v prazničnih dneh ogledate RAZSTAVO UMETNIŠKIH FOTOGRAFIJ, ki jo bomo v počastitev Dneva republike in 10-letnice kluba odprli člani Foto-kino kluba MAVRICA in člani foto krožka Osnovne šole Radomlje. Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 27.11,1978 ob 18. uri v preddverju dvorane Komunalnega centra Domžale, odprta pa bo do vključno nedelje, 3.12.1978, vsak dan od 9. do 19. ure. VAB LJENI I ......- — ......— ---------------- . —- MLADI PRED NOVIMI NALOGAMI 10. KONGRES ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE 10. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije je potekal ob 35-letnici 1. kongresa Zveze slovenske mladine, ki je bil v Kočevski reki in ki je imel zgodovinski pomen za nadaljnji razvoj mladinskega gibanja pri nas. Kongres pomeni prelomnico za slovensko mladino zato, ker je povezal celotno mlado slovensko generacijo v enotno organizacijo z enotnim ciljem. Zveza slovenske mladine je bila sestavni del OF slovenskega naroda in USAOJ povezana z mladino Jugoslavije. • Od tedaj je minilo 35 let, in mlada generacija se je že 9-krat zbrala na svoji največji politični manifestaciji ter vseskozi izpričevala privrženost revoluciji in njenim ciljem, programu ZKJ, novi družbeni ureditvi in skušala po svojih močeh prispevati k lepšemu jutri. Več kot 700 delegatov, gostov in članov pripravljalnega odbora se je zbralo v najmlajšem slovenskem mestu Novi Gorici, ki nas je pričakalo okrašeno, pomlajeno in sploh praznično razpoloženo. Na vsakem koraku si lahko začutil, da so se ne le mladi, ampak tudi starejši z vsemi svojimi močmi potrudili, da bi se delegati in gostje v tem primorskem mestu kar najboljše počutili. Prvo plenarno zasedanje je bilo v četrtek popoldne. Mladi smo se zbrali v slavnostno okrašeni telovadnici osnovne šole v samem centru Nove Gorice, praznično vzdušje pa je še povečala vrtnica, ki jo je vsak delegat dobil pri vhodu v dvorano. Vedeti namreč moramo, da je vrtnica simbol tega mladega mesta. Po otvoritvi in slavnostnem pozdravu gostov, med katerimi so bili tudi tov. France Popit, Mitja Ribičič, Anton Vratuša in drugi, je spregovoril dosedanji predsednik slovenske mladinske organizacije Ljubo Jasnič. V svojem govoru je orisal zgodovinsko pot mlade generacije, njena sedanja prizadevanja na vseh področjih družbenega življenja in nekatere najbolj aktualne naloge ter končal z besedami: »Mladina sama ne more rešiti vseh vprašanj. Vendar pa je v interesu hitrejšega družbenega napredka in ne nazadnje lepšega življenja mladine, da se poglablja v ta vprašanja, da išče možnosti za njihovo učinkovito družbeno reševanje in da v skupnih družbenih naporih za njihovo reševanje tudi sodeluje s svojim znanjem, pripravljenostjo za delo in pogumom. Vse bolj prodira spoznanje, da je družbene probleme in s tem lastne, možno reševati le znotraj naših samoupravnih socialističnih odnosov, s samoupravnim dogovarjanjem in sporazume-vajem, z zavestnim dogovorom vseh delovnih ljudi. Zato mora biti naša naloga, da razvijamo samo- upravne odnose v naših življenjskih in delovnih okoljih, z mladim lastnim pogumom, tudi za ceno žrtvovanja morebitnih lastnih ugodnosti. S tem dajemo vzgled ostalim in prevzemamo odgovornost za svojo svobodo. »Toda človek, ki lahko demokratično odloča," pravi tov. Kardelj, „lahko prevzame takšno odgovornost." V imenu ostalih družbenopolitičnih organizacij je spregovoril predsednik Republiške konference SZDL tov. Mitja Ribičič, ki je govoril o vlogi Zveze socialistične mladine Slovenije v okviru frontne organizacije SZDL. Kongres je v imenu Zvezne konference ZSMJ pozdravil njen predsednik Azem Vlasi, ki je poudaril, da moramo veliko delati na ustvarjanju takega stanja in takih odnosov v naši organizaciji, da bo mlad človek v resnici začutil, da je ZSMS njegova organizacija, da on tu lahko išče sebe, svoj interes, svoje možnosti. Treba pa bi bilo tudi poostriti odgovornost v delu vodstva in delegatov v organih ZSM, kajti naša orientacija mora biti, da se izrazito delovno obračamo h konkretnim problemom in da se poveča odgovornost in efikasnost v delu. Možnosti in moči za to imamo. Na prvi plenarni seji smo prebrali tudi pismo tov. Kardelja, ki med drugim pravi, da ga veseli, da je prav mladina bila med tistimi, ki se z nedejavnostjo nikoli niso hoteli pomiriti in zato je tudi hotenje po svobodi, po uresničitvi pravic človeka, delavca, ter občutek odgovornosti za to uresničitev tako močno prisoten v vrstah naše mladine. Naslednji dan je kongres nadaljeval delo v 5 kongresnih komisijah še prej pa je potrebno omeniti veliko in množično manifestacijo novogoriške in vse primorske mladine in pionirjev, ki so za vse udeležence kongresa pripravili nepozaben kulturni večer pred skupščino občine. Komisija za družbenoekonomske odnose je bila najštevilnejša komisija, ki je delala na kongresu. V uvodu je bilo poudarjeno, da se je mlada generacija uspešno vključevala v dograjevanje sistema samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, da pa bo potrebno na tem področju storiti še več. Govora je bilo o uveljavljanju zakona o združenem delu, pa o odpravi dualizma med šolskim sistemom in izobraževanjem ob delu, pa o stanovanjski problematiki, izpostavljeno je bilo vprašanje o položaju mladega kmeta, o modernizaciji in mehanizaciji kmetij ipd., treba bo več pozornosti posvetiti povezovanju KS in združenega dela, mladi pa smo skupaj ugotovili, da se premalo pogumno vključujemo v samoupravljanje. Smoter predloženih dokumentov in vseh razprav je bil, da se sproži in podpre nadaljevanje družbenega angažiranja mladih pri reševanju pomembnih vprašanj iz življenja in dela vseh delovnih ljudi, še posebej pa mladih. Razširiti je potrebno fronto mladih, je ugotovila in zapisala komisija za razvoj političnega sistema samoupravne socialistične demokracije. V tej komisiji je bilo veliko govora o samoupravni preobrazbi v KS, o vključevanju in usposabljanju delegatov v delegatskem sistemu, o boljši organiziranosti mladih, o boljšem sistemu informiranja, o pomembnosti mentorstva ter vključevanja mladih v SLO in družbeno samozaščito ter v vse družbenopolitične organizacije. Zveza socialistične mladine mora biti prisotna povsod in mora sodelovati pri reševanju vseh problemov, ne le mladinskih. Komisija za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost je največ časa posvetila usmerjenemu izobraževanju. Ustava in drugi sistemski zakoni, samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje omogočajo, da se področje vzgoje in izobraževanja loti velike preobrazbe s tem, da se reši tradicionalne preobremenjenosti in starih tabujev. Zato se moramo zavzemati za takšno predrugačenje omenjenega, da bodo njegovi nosilci povezani z delom, ustvarjanjem in samoupravljanjem in da ne bodo osredotočeni samo na šolske klopi. Nov moto bi moral biti razvijanje kritičnega duha in ljubezni do dela. Komisija za interesne dejavnosti, v kateri so sodelovali tudi delegati družbenih organizacij in društev, je ugotovila, da je bil med obema kongresoma storjen velik korak k vsebinskim povezavam, delegati so spregovorili o uspehih in problemih, ki se pojavljajo v posameznih njihovih sredinah, izpričana pa je bila velika volja po še večjih vsebinskih povezavah med ZSMS in družbenimi organizacijami in društvi. Komisija za mednarodne odnose je obravnavala vprašanje naših narodnostnih manjšin in delovanje mladinske organizacije v okviru njih, mladi pa so se dotaknili tudi naprednih mladinskih gibanj v svetu. Zadnji dan kongresa je bilo drugo plenarno zasedanje, na katerem smo najprej poslušali poročila vseh petih komisij, v katerih so mladi soglasno podprli resolucijo in uvodni referat tov. Ljuba Jasni-ča. Soglasno je bil sprejet predlog statuta in poročila o delu naše organizacije med IX. in X. kongresom, delegati pa smo glasovali tudi za razrešnico staremu vodstvu. Izvoljeno je bilo novo predsedstvo Republiške konference ZSMS, v katerem je bil tudi naš predstavnik in sicer Arnuš Franc. Za predsednika je bil izvoljen Boris Bavdek, za podpredsednico Vida Mikuš, za sekretarko pa Nevenka Grgič, Če na kratko povzamemo misli vseh sodelujočih na kongresu, je naša usmeritev naslednja: Mladi se bomo zavzemali za dvig produktivnosti, za izboljšanje odnosa mladih do dela, hkrati pa sodelovali z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in večjo produktivnost zahtevali tudi od drugih delov naše družbe. Usposabljali bomo svoje člane in svoje delegate, da bodo le-ti zastopali resnično interese nas mladih v vseh sredinah. Še v večjem številu in z bolj kvalitetnim delom se bomo vključevali v SZDL, kjer bomo prevzemali vso odgovornost pri opredeljevanju in razreševanju demokratičnih pobud. Veliko dela nas čaka pri povezovanju dela družbenih organizacij in društev, še večje uspehe bomo dosegali na področju mladinskega prostovoljnega dela, se vključevali v krajevno samoupra- vo itd.. .. Vse to in še marsikaj smo zapisali v resolucijo, stvar nas mladih pa je, da vse to in še več v praksi tudi izvedemo. Ne gre pa pozabiti tudi na veliko število mladih komunistov, ki morajo najti svoje mesto tudi v osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine Slovenije, ne le v 00 ZK. Naj končam z zaključnimi besedami dosedanjega predsednika RK ZSMS: „Prav gotovo se bomo po kongresu vsi manj ubadali z dilemo, kaj delati v bodoče. Sprejeti sklep1 pomenijo mobilizacijo vseh naših bogastev in vseh naših sposobnosti, da bomo hitreje napredovali, hitre; je uresničevali tisto, kar smo s* zadali. Zdaj nas čaka ogromno dela. Izpolniti moramo tisto, kar smo sklenili, tisto, kar smo na kongresu obljubili našemu članu, našemu delavcu, dijaku, študentu, kmetu, tisto, kar smo obljubili našemu delavskemu razredu." Vera Vojska --------------------N OGLAS TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV- TOKO DOMŽALE, Kidričeva cesta 1, n. sol. o. VABI K SODELOVANJU več sodelavcev za opravljanje nalog in opravil v galanterijski strok PREMISLITE IN SE ODLOČITE ter pošljite prijave s potrebnimi dokazili na naslov: j. Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, K idr i OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK BRDO razpisuje dela in naloge treh SNAŽILK in sicer za nedoločen čas. Osebni dohodek je okoli 4.100,00 din mesečno. , Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Interesentke naj pošljejo vloge na naslov: Osnovna šola »Janko Kersnik", Brdo pri Lukovici. V_________________________________________________— URADNI VESTNIK domžale LETO XI - Št. 15 Domžale, 28. november 1978 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale St. 4/741 je skupščina občine Domžale na 3. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30.10.1978 sprejela naslednji SKLEP Ing. Anton KNAVS se z 20.10.1978 razreši dolžnosti občinskega gradbenega inšpektorja. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 111-86/78-11 Datum: 30.10.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, I. r. SKLEP ^ 31 10.1978 se razrešijo dosedanji zunanji člani tazpi.nih komisij s tem, da nekaterim posameznikom poteče mandat naslednji dan po zaključenem delu razpisne komisije, v katero so bili nazadnje imenovani. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 111/A—189/72—11 Datum: 30. 10. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, L r. Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/74) je skupščina občine Domžale na 3. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30.novembra 1978 sprejela naslednji Za člane razP'sn'b komisij za imenovanje poslovodnih organov se sprejme nova skupna lista 44. predstavnikov družbene skupnosti. ^ 50t Predstavniki družbene skupnosti se v razpisne komisije za imenovanje poslovodnih organov s s-s 1.1978 imenujejo: £RAN Maks, Turnše 5. Dob Scb, R Marijan. Lukovica 33 Tr«'ANZ Roman, Moravče, Vegova 22 Cnr« C Marjan, Mengeš, Veselovo nabrežje 1 Kr.IMAN Janko, Domžale, Trubarjeva 5 STaUAR Merjen, Mengeš, Zadružniška 40 Kai Marjan, Homec V. ul. št. 13, Radomlje Df ,'MAN Marjan, ml., Domžale. T. Tomšiča 10 r>c T. ” N Marjan, ml., Domžale j^ANDV.Č Ana, Lukovica 20 ŠK ni AN Marica, Radomlje, Šlandrova 6 c "JANEC Lado, Domžale. Levstikova 19 PF^AR Janez, Zalog 12, Dob Plisrl^ B'avko, Domžale, Kidričeva 20 FLfd?kTNIK Anica, Jarčeva 5, Domžale Ad.., * * Marija, Domžale, Bistriška 1 2AlqIaJ=Vir' Zriniskega 15 ARkiT,6AR Cveta, Domžale, Poljska 10 KLFs.LFranc- Vir- Zrinjskega 15 MABn, C Albin- Radomlje, Prešernova 44 K0Va<6 Milan, Domžale, Ljube Šercerja 2 qqr7V- Janez, Ljubljana, Črnuče - Ceneta Stuparja 4 Kq6.ii AN Lado, Trojane, V Zideh 12 GURaki Mirko, Kamnik, Cankarjeva 35 ČERnic Almira, Domžale, Krakovska 17 a Krai , Jakob- Domžale, Kamniška I4 OR^anez. Domžale, Kraigherjeva 15 BOGat A^OSt|a' Mengeš, Cankarjeva 16 AVrfi i V'da- Domžale, Kersnikova 13 pAVi iki Alfonz, Domžale, Kajuhova 10 BOGatAAlb'n' Domžale, Tabor 4 ŠTiftId ®°ian, Domžale, Kersnikova 13 Hafnfo oranc- Vir- Erjavčeva 1 KERA c Rajko, Radomlje, Triglavska 12 BLEjg Mnc' podrečje 17, Domžale K0LFMpa.ti!a- Mengeš. Kidričeva 14 ^0Lrc»«, ibaela- Zaboršt, 5, Domžale REroi M, T Peter, Domžale, Trzinska 4 REPiuiJ Jvan' Domžale, Prečna 11 TEKAvc^a,iaž' Količevo 31 ve 7 fcC—HRIBAR Marinka, Domžale, Župančiče - Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/74) je skupščina občine Domžale na 4. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10.11.1978 sprejela naslednji SKLEP Za opravljanje določenih nalog s področja gradbene inšpekcije (v obsegu vodenja postopka za izdajo dovoljenj za poskusno obratovanje in za sodelovanje pri tehničnih pregledih novozgrajenih objektov) na območju občine Domžale, se začasno imenuje Anton KNAVS, dipl. ing. arh., iz Radomelj, Prešernova 21. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 06-8/78-11 Datum: 10.11.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, I. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/74) je skupščina občine Domžale na 3. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30.10.1978 sprejela naslednji SKLEP V svet delovne skupnosti strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva Domžale se imenujejo: — SVOLJŠAK Milena, roj. 1933, delegatka delegacije Helios Domžale, — LIMOVŠEK Milena, roj. 1940, delegatka delegacije Tosama Domžale, — BENKO Marija, roj. 1940, delegatka delegacije Krajevne skupnosti Jarše—Rodica. SKLEP 1. Janko GEDRIH, dipl. pravnik, Domžale, Simona Jenka 9. se z 31.12.1978 razreši funkcije sekretarja skupščine občine Domžale. 2. Namesto njega se za sekretarja skupščine občine Domžale imenuje s 1.1.1979 Franc TEKA-VEC, roj. 15.5.1946, z diplomo I. stopnje na fakulteti za_ industrijsko pedagogiko, stanujoč v Domžalah, Župančičeva 7. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 111/A—121 /73—11 Datum: 30. 10. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, I. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/74) je skupščina občine Domžale na 3. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30.10.1978 sprejela SKLEP 1. Marta LENČEK, Vrhpolje pri Moravčah, se razreši članstva v komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve SOb Domžale. 2. Namesto nje se za člana omenjene komisije imenuje REPNIK Matjaža, roj. 2.2.1955, sekretarja Občinske konference ZSMS Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 020-22/78-11 Datum: 30.10.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, I. r. Na podlagi 5. in 20. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) in 192. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. 10. 1978 sprejela nih n v razPi*ne komisije za imenovanje poslovod • vtak r9an°v v TOZD, OZD in delovnih skupnosti za i^en bnmer Posebej imenuje komisija za volitve, občinVan'a 'n 8(jm'n'ttra,ivne zadeve skupščine SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 020-20/78-11 Datum: 30. 10. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, I. r. ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O DOLOČITVI ŠTEVILA SODNIKOV PRI SODIŠČU ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI š«evMk5 ,NA0bčine DOMŽALE DeVum : "0-2/78-11 Um- 30. 10. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, I. r. r?*tr'ik ohA1®®1 *,ena statuta občine Domžale (l ruvale Dom*ale št. 4/74) je skupščina c • zbora i, i ^PPPam zasedanju zbora zdrui ^adne tnr^l?vnih skupnosti in družbenopoliti ne 30.10.1978 prejela naslednji Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/74) je skupščina občine Domžale na 3. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30.10.1978 sprejela naslednji SKLEP Skupščina občine Domžale daje soglasje k imenovanju FORTE Vekoslava, roj. 1935, dipl. ekonomista iz Ljubljane, Šarhova 28, za tajnika Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale. 1. člen V prvem členu odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 21 /77) se številka 4 nadomesti s številko 7. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 021-14/78-11 Datum: 30. 10. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, I. r. 300 MLADIH NA POHODU Ob zori, ko so zadnji delavci hiteli v tovarne, je ostale ..zaspance" prebudila borbena pesem in jim dala vedeti, da ta sobota ni navadna. Z avtobusne postaje so na košarkarsko igrišče pri kulturnem domu pričeli prihajati prvi mladinci. Hladno jutro je bilo, toda jasno nebo in megla, ki se je dvignila s prvimi sončnimi žarki, sta obetala čudovit dan. Do sedmih se je zbralo preko tristo mladincev iz vse občine. Ploščad je postala kar premajhna, ko so komandanti Savinjskega, Zasavskega in Kamniškega bataljona razvrstili pohodnike. ju, ki je bila ustanovljena 27. julija 1941, a je tragično končala na Golča-ju, 28. oktobra, komaj tri mesece po ustanovitvi. Pohodniki so najprej položili venec na grobišču borcev v Radomljah, potem pa še na vseh spomenikih iz NOB, saj jih je pot vodila preko Dolenj , Vrhovelj v med vojno požgano Zlato polje. Po počitku in malici so skozi Brezovico, Pšajnovice in Rakitovec po sedmih urah prispeli na Šipek, kjer je bila 6. avgusta 1943 ustanovljena 6. SNOUB Slavka Šlandra. Najprej je spregovoril narodni heroj Franc Avbelj- Mladi pohodniki se v lepem sončnem vremenu povzpenjajo na pobočje Šipka, kjer je bila 6. avgusta 1943 ustanovljena Šlandrova brigada Ko je komandant pohoda Janez Kušar prevzel zastavo in obljubil, da bodo mladinci na vsakem koraku obujali spomine na slavno Šlandrovo brigado, je kolona krenila. Takole je bilo v soboto, V.oktobra v Radomljah. Pohod „Po poteh Radomeljske čete" je osnovna organizacija ZŠMS Radomlje pripravila že tretjič. Letos je levji delež organiziranja pohoda nosila Občinska konferenca ZSMS Domžale in njeni komisiji za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter obujanje revolucionarnih tradicij. Tako mladinci počastijo spomin prve partizanske enote na domžalsko—kamniškem območ- Lojko, ki je z Jazbec Gašperjem spremljal pohodnike na vsej poti. S kulturnim programom — recitalom koroškega rojaka pesnika Valentina Polanška — so pohodu, ki je bil posvečen 10. kongresu ZSMS dodali slovesnejšo obliko mladinci iz Radomelj. Utrujeni so se udeleženci pohoda spustili h kombiju, kjer jih je čakal partizanski golaž in čaj. Po okusnem obedu in daljšem počitku, pa je brigada odšla v Blagovico, od'koder so mladince z avtobusi odpeljali domov. Lep pohod, še lepše doživetje, najlepše vreme in dostojna počastitev mladinskega kongresa. Igor Lipovšek RDEČI JULIJ Julija 1942. leta je vladal na Gorenjskem najhujši teror v minuli vojni. Tistega meseca so Nemci postrelili več talcev in na smrt obsojenih kot v desetih mesecih od marca do decembra 1944. leta. Julij je bil rdeč od krvi in plamenov, ki so številne vasice spremenili v pogorišča. Mnogim vaščanom ne glede na spol in starost se je življenjska pot iztekla v ognju goreče domačije. Hkrati s terorjem nad civilnim prebivalstvom je julija divjala na Gorenjskem silovita nemška, na Notranjskem in po Dolenjski pa italijanska - imenovana roška ofenziva. Želel bi napisati knjigo o tem krvavem mesecu. Tisti, ki so trpeli in žrtvovali svoje življenje za domovino, ne morejo biti in ostati le številke; ni dovolj, če rečemo, da so tistega meseca v Mostah pri Žirovnici ustrelili 28, v Kovorju 10, v Bistrici 59, na Hrušici 46, v Črni pri Kamniku 51 talcev, da so gorele vasi in vaščani na Korenu, v Kokri in Gradišču in drugod. Ni lahko opisati vse te žrtve in preživele, ki so bili julija v zaporu ali bili v tem mesecu aretirani. Kdo so bili zaporniki, ki so pokopavali te žrtve? Zastavljen cilj bom lahko uresničil le, če mi bodo sorodniki žrtev julijskega terorja poslali življenjepise talcev z opisom družine, karakterja (dobre in slabe lastno- sti, ..konjiček” ipd.), osebni opis žrtve, delo za OF, podrobnosti okoli aretacije in zadnja snidenja (ali sporočila) žrtve s sorodniki in prijatelji. Pri tem naj povem, da še najmanj vemo o talcih ustreljenih v Črni. Tudi osebno nameravam obis- kati več sorodnikov omenjenih žrtev, zato mi pošljite naslov in vsaj kratke podatke o osebi (žrtvi), o kateri bomo govorili. Podatke pošljite na naslov: Jože Vidic, 61000 Ljubljana, Povšetova 104/d. ALI SMO IZPOLNILI SVOJO OBLJUBO ? Dve leti mineva,odkar smo se v SR Sloveniji dogovorili za veliko in pomembno vseslovensko akcijo — izvedbo ljudskega posojila za ceste. Ni potrebe posebej utemeljevati, da je ureditev cest v naši republiki velika nuja. Prav mi, v domžalski občini smo priče, kako se vsak dan bolj dušimo v cestnem vrvežu in strupenih plinih, da vsak dan bolj negotovo potujemo, ker ne vemo kje nas čaka nesreča. Že dolgo si ne moremo potovanja časovno načrtovati, kajti nikoli ne vemo koliko časa bomo porabili na primer za pot iz Domžal v Ljubljano. V dveh minulih letih, ko smo plačevali obroke za cestno posojilo, se je stanje na naših cestah še poslabšalo. Krvni davek prometnih nesreč je grozljiv, še posebej v naši občini, ki je po številu nesreč med prvimi v Sloveniji. Z odprtjem novega mostu v Šentjakobu bo področje naše občine padlo v še večjo in nevarnejšo prometno meglo. Z zbranimi sredstvi posojila za ceste bomo uredili precej perečih problemov naših cest in varnosti prometa. Zaradi tega so bile priprave za izvedbo posojila za ceste velika vseslovenska politična akcija, ki sta jo vodila SZDL in sindikat, pa tudi vsa društva in organizacije med svojimi člani. Vpisovanje posojila smo širom Slovenije sprejeli z vso resnostjo in odgovornostjo, več je bilo vpisanega kot je bilo predvideno. Tudi v domžalski občini smo dokazali veliko pripravljenost urejati naše skupne prometne probleme, še posebej zato, ker bodo večjih popravil /v vrednosti nad 6 milijard SD/ deležne regionalne in magistralne ceste, ki povezujejo domžalsko občino s slovenskim prostorom. Večja dela bodo opravljena na cestah: Trojane — Črnuče, Mengeš — Trzin - Duplica, Želodnik - Moravče -Drtija - Izlake, Domžale - Šentjakob, Domžale — Duplica, prav tam, kjer je gostota prometa z vsemi nevarnostmi največja. Ko smo dobili poročilo republiškega štaba za izvedbo posojila do meseca oktobra 1978, smo videli, da nam vplačila ne tečejo po programu in da smo do tega roka vplačali manj kakor 80 % podpisanega zneska. Na seji občinskega štaba za izvedbo cestnega posojila, ki seje hitro sestal, smo ugotovili, da imajo težave z vplačevanjem nekatere krajevne skupnosti, kjer vplačujejo posojilo kmetje, obrtniki, nekateri upokojenci in & kdo. Ko bo občinski štab prejel poročila krajevnih skupnosti, bomo v prihodnji številki to poročilo objavili. Vsi, ki imajo še neporavnane obveznosti bodo dobili vljudnosten obisk ali opozorilo, da do konca letošnjega leta izpolnijo svojo podpisano obljubo. Nekaterim obrtnikom naj pojasnimo, da se znesek vplačan za posojilo šteje v strošek pri davku iz skupnega dohodka, razen seveda pri pavšalnem obdavčenju, kjer se stroški ne ugotavljajo na podlagi poslovnih knjig. Ne gre za to, kako bomo poiskali prisilo, da bomo poravnali svoje obveznosti, smo ugotovili na seji občinskega štaba za izvedbo posojila. Gre za to, da spoštujemo medsebojne dogovore, da izpolnimo, kar smo sami obljubili in podpisali, da damo svoj obvezni prispevek k varnejšemu prometu in večji varnosti življenj, da spoštujemo moralo in etiko medsebojnih socialističnih samoupravnih odnosov, ki so temelj našega življenja in dela. JERNEJ LENIČ nn.Jc nhA čtoha nncniiln 7.3 CCStC OGLAS IŠČEM dobro in skrbno žensko, ki bi mi varovala 8 mesecev starega dojenčka. Plačilo ni problem. Naslov: Grošelj, Aškerčeva 43, Domžale, tel. 72-048. OGLAS PRODAM malo rabljeno zmrzovalno skrinjo GORE; NJE - 340 litrov po ugodni ceni. Naslov: Grošelj, Aškerčeva 43, Domžale, tel. 72-04«- /O domžalska OBRAČUN DVEH SAMOPRISPEVKOV kako SMO OPLEMENITILI DINAR I. IN II. samoprispevka ZA GRADITEV ŠOL? Izvajanje programa prvega samoprispevka in vrednost zgrajenih objektov 1. Podružnična šola Blagovica 778.000 2. OŠ Josip Broz Tito Domžale 13,985.000 3. OŠ Šlandrove brigade 16,423.000 4. Telovadnica, vezni trakt in 6 učilnic pri OŠ v Radomljah 4,419.000 5. OŠ Matije Blejca-Matevža v Mengšu 16,040.000 6. Drugi stroški (analize, SDK, plačilni promet) 147.000 SKUPAJ STROŠKI 51,792.000 Za naš nadaljnji družbenoekonomski razvoj so zelo pomembne priprave na nov samoprispevek, ki bo omogočil graditev novih šolskih prostorov v domžalski občini. Izkušnje iz preteklih let so nam dokazale, da lahko uspešno uveljavljamo in izvajamo programe na posameznih področjih le takrat, ko pravočasno zagotovimo ustrezne pogoje za njihov razvoj. Kljub združevanju znatnih sredstev za vzgojno-izobraževalno dejavnost, so privedle potrebe po gradnji novih šolskih prostorov na področju osnovnega šolstva, usmerjenega izobraževanja in izobraževanja otrok, ki so duševno in telesno prizadeti, do spoznanja, da lahko tako velik problem rešujemo le s skupnimi napori in sodelovanjem delovnih ljudi ter občanov ua območju celotne občine. Tako so stekle priprave na referendum za tretji samoprispevek. Občinska konferenca SZDL je na osnovi številnih pobud imenovala odbor za Pripravo te akcije, ki je na svoji seji sprejel tudi zadolžitev, da ustrezne službe pripravijo temeljito analizo o zbranih sredstvih za gradnjo novih šolskih prostorov in o njihovi porabi v obdobju prvega in drugega samoprispevka. To pomeni obračun pred delovnimi ljudmi, ki sredstva neposredno od svojih osebnih dohodkov združujejo v te namene. S prvim samoprispevkom smo sprejeli naslednji program: *• Podružnična osnovna šola v Blagovici 2- Popolna osnovna šola v Domžalah 3. Popolna osnovna šola na Rojah 4. Popolna osnovna šola v Mengšu 5. Telovadnica s stranskimi prostori v Radomljah o- Telovadnica, stranski prostori in preureditev poslopja šole Vencelj Perko v Domžalah ■ Telovadnica in stranski prostori na Brdu Telovadnica in stranski prostori v Moravčah In , 1uvadnica in stranski prostori v Dobu ter adaptacija šole Izboljšave na podružničnih šolah, zlasti v Trzinu, Dragomlju in Krašnji. 11 Yrednost navedenega programa po cenah iz leta 1970 je znašala * -100.000 din. Za uresničitev tega investicijskega programa so bili predvideni nasled-nJ' viri financiranja: !• »moprispevek od 1. 5. 1969 do 30. 4. 1974 10,283.000 3 Proračun občine 9,200.000 A' % bančnih sredstev na oročena sredstva 14,612.000 Posojilo Republiška izobraževalna skupnost skupaj 3,005.000 37,100.000 Naslednja preglednica kaže, kako so se dejansko zbirala sredstva v °bdobju prvega samoprispevka: 2 ^moprispevek od 1. 5. 1969 do 30. 4. 1974 3 Pr°račun občine od leta 1971 do 1974 • emeljna izobraževalna skupnost 4- drugi dohodki: ~ K osnovna šola Domžale ~ OS Radomlje ~ Biro 71. - plačilo šolskega objekta pri I. OŠ Domžale ~ »bresti skupaj PRIHODKI 14.448.000 5.459.000 7.925.000 1.741.000 200.000 53.000 1.440.000 48.000 29.573.000 ^ manj uročena sredstva pri Ljubljanski banki 13,543.000 A SREDSTVA SKLADA 16,030.000 - ul*1.0. 80 Bila za investicije v tem obdobju na voljo naslednja sredstva: - »edstva sklada 16,030.000 - D J"0 na oročena sredstva pri Ljub. banki 22,527.513 - po2 ° ^jalcev 9,734.487 Juo pn Republiški izobraževalni skup. 3,500.000 UpAJ SREDSTVA 51,792.000 Iz navedenega je razvidno, da se je izvajanje programa pospešilo z najemanjem posojil na osnovi oročenil^ sredstev. Odplačilo anuitet Ljubljanski banki zagotavlja Občinska izobraževalna skupnost z združenimi sredstvi v okviru dogovorjene prispevne stopnje. Kratkoročna posojila izvajalcev je odplačal Sklad za izgradnjo šolske mreže iz sredstev drugega samoprispevka. PROGRAM DRUGEGA SAMOPRISPEVKA IN VREDNOST OBJEKTOV PO CENAH IZ LETA 1974 1. Gradnja telovadnice z veznim traktom in adaptacija šole Dob 2. Gradnja telovadnice z veznim traktom šole na Brdu 3. Gradnja telovadnice z veznim traktom šole v Moravčah 4. Nova šola Venclja Perka v Domžalah 5. Gradnja podružnične šole v Krašnji 6. Adaptacija šol v Trzinu, Ihanu in na Vrhpoljah 7. Odkup zemljišča za Posebno šolo Homec SKUPAJ 8.920.000 4.340.000 4,340.000 19.200.000 3,000.000 500.000 500.000 40.800.000 Predvideni viri financiranja: 1. Samoprispevek od 1. 5. 1974 do 30. 4. 1979 2. Drugi viri - sredstva proračuna, Občinske izobraževalne skupnosti, Republiške izobraževalne skupnosti, posojila Ljubljanske banke SKUPAJ 28,000.000 13.000. 000 41.000. 000 Pregled prihodkov v obdobju drugega samoprispevka 1. samoprispevek od 1.5. 1974 do 30. 6. 1978 samoprispevek od 1. 7. 1978 do 30. 4. 1979(ocena) 2. proračun občine v letu 1974 do 30. 6. 1978 proračun občine od 1.7. 1978 do 30. 4. 1979 (ocena) 3. občinska izobraževalna skupnost 4. drugi viri — samoupravni sporazum za izobraževanje iz leta 1974 — prodaja stare šole v Mengšu — odstopljena sredstva drugih občinskih SIS — sredstva iz presežkov SIS za leto 1976 po sporazumu z združenim delom — prispevek investicijskega sklada — obresti ŽR. in ostali dohodki — sredstva združene amortizacije šol SKUPAJ PRIHODKI 37.706.000 12.200.000 10,000.000 3,000.000 1.320.000 14,079.000 4.232.000 3,000.000 1.050.000 4,294.000 300.000 773.000 730.000 78,305.000 posojila izvajalcev za šolo v Krašnji in telovadnici v Moravčah ter na Brdu SKUPAJ SREDSTVA 8,695.000 87,000.000 Predvidena kreditna sredstva izvajalcev in LB za šolo Vencelj Perko v Domžalah SKUPAJ SREDSTVA 40,290.000 127,290.000 ka - naša, banka n V tem času je značilno dodatno solidarnostno združevanje sredstev s samoupravnim sporazumom za izobraževanje iz leta 1974 in sporazumom o porabi viškov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1977, ki so ga sprejeli delavci v združenem delu za graditev Osnovne šole v Krašnji. Dolgoročna posojila še iz prvega samoprispevka in kratkoročna posojila izvajalcev za Krašnjo, Moravče in Brdo, odplačuje Občinska izobraževalna skupnost iz združenih sredstev v okviru redne stopnje. Preglednica kaže, da je potrebno najeti posojilo za Osnovno šolo Vencelj Perko in zagotoviti njegovo odplačevanje. Izvajanje programa drugega samoprispevka in vrednost zgrajenih objektov. 1. Obveznosti iz prvega samoprispevka (30 % krediti izvajalcev) 2. Telovadnica z veznim traktom in adaptacija 9,800.000 ter dozidava osnovne šole v Dobu 15,350.000 3. Telovadnica z veznim traktom na Brdu 12,500.000 4. Telovadnica z veznim traktom v Moravčah 12,800.000 5. Podružnična šola v Krašnji 6. Adaptacija v Trzinu, Vrhpolju, Ihanu in 9,940.000 Krtini — ocena 1,500.000 7. Osnovna šola Vencelj Perko — ocena 65,000.000 8. Dokumentacija in plačilni promet 400.000 SKUPAJ STROŠKI 127,290.000 Prvotne predračunske vrednosti objektov so se zvišale zaradi povečanja cen gradbenih storitev, zaklonišč pri Osnovni šoli v Krašnji ter telovadnicah v Moravčah in na Brdu, dveh dodatnih učilnic v Moravčah in 12 dodatnih učilnic ter zaklonišč pri Osnovni šoli Vencelj Perko v Domžalah. Iz poročila sledi, da se je do 30. junija 1978 združilo zaokroženo 52 milijonov dinarjev, do 30. aprila, ko se steče drugi samoprispevek, pa se bo zbralo po oceni že 12 milijonov din samoprispevka, kar pomeni skupaj 64 milijonov din samoprispevka. Vrednost zgrajenih novih šolskih prostorov v obdobju I. in II. samoprispevka po cenah v času graditev posameznih objektov je nekaj preko 100 milijonov din, po sedanjih cenah pa že preko 200 milijonov din. Z gradnjo OŠ Vencelj Perko in nekaterimi adaptacijami podružničnih šol ter odkupom zemljišča za Osnovno šolo Homec, bodo povsem uresničeni programi na področju investicij v osnovno šolstvo, ki so bili sprejeti do leta 1979. Delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih bodo o osnutku programa graditve novih šolskih prostorov v občini Domžale do leta 1985 razpravljali še letos in sicer v mesecu decembru. ODBOR ZA IZVEDBO SAMOPRISPEVKA ZAKAJ ANONIMNOST? Glede na to, da v zadnjem času nekateri občani veliko govorijo in pišejo na različne naslove anonimna pisma z najrazličnejšo vsebino, smo se odločili, da bomo JAVNO odgovorili vsem tistim, ki „natol-cujejo" nekatere zadeve in s tem neupravičeno dolžijo posameznike za stvari, za katere niso krivi. Takšen primer je tudi vprašanje stavb in zemljišč ob Ljubljanski cesti v Domžalah, kjer je predvidena velika gradnja poslovno-sta-novanjskega bloka (SPB-1). O gradnji tega bloka je bilo veliko razprav in tudi urbanistična dokumentacija, ki se nanaša na izgradnjo centra Domžal, ga predvideva. Tako je po popolnoma pravilni poti tekel postopek in to preko izvršnega sveta skupščine občine, ki je pripravil odlok o sprejetju potrebne urbanistične dokumentacije do delegatske skupščine, ki je na zasedanju vseh treh zborov sprejela navedeni odlok in dala celotno dokumentacijo v javno razpravo. V času javne razprave je bil predlog o graditvi poslovno-stanovanjskega bloka tudi sprejet. Na osnovi tako sprejetega DRUŽBENEGA INTERESA je bilo potrebno pokreniti postopek za pridobitev zemljišča za gradnjo navedenega bloka. Postopek je tekel povsem po uradni poti in sicer tako, da je bila izvedena ocenitev stavb in zemljišč s strani zapriseženih cenilcev, na kar je pooblaščeni predstavnik Samoupravne interesne komunalne skupnosti začel postopek sporazumevanja s posameznimi strankami in to za zemljišča, obstoječe objekte in poslovne prostore. Ko je bil dosežen sporazum z vsemi prizadetimi, je dogovoijeno višino potrdilo tudi Občinsko javno pravobranilstvo v Domžalah. To pomeni, da je celotna zadeva potekala po uradni poti in da pri tem ne more nihče nikomur očitati kakršnegakoli ..okoriščanja1'. Pri tem dodajamo še to: poslovno stanovanjski blok bo imel 25.000 m2 prostorov za najrazličnejše lokale, enaka površina bo namenjena poslovnim prostorom, dobili bomo okoli 380 novih stanovanj, otroški vrtec, garažne prostore, zaklonišča in preuredili Ljubljansko cesto. Sedanja predračunska vrednost je predvidena na okoli 60 milijard starih din. In še to! V naši občini veliko gradimo, vendar povsod upoštevamo na eni strani družbeni interes, na drugi strani pa na podlagi zakonskih določil sprejete obveznosti glede odkupa nepremičnin tam, kjer so predvidene gradnje. In če je temu res tako, potem ima vsak občan, ki ima POŠTENE NAMENE, pravico JAVNO VPRAŠATI o vsaki stvari, saj tisti, ki se skrivajo za anonimnostjo sigurno nimajo poštenih namenov, še manj pa se zavedajo tega, da je v naši družbi javno pisanje svoboščina vsakega državljana, kije zajamčena v ustavi. Urednik OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI S svečane akademije ob tednu požarne varnosti v Moravčah Tudi v letošnjem letu so gasilska društva v naši občini pokazala veliko aktivnost in to ne samo pri konkretnih akcijah ob priliki gašenja posameznih požarov, pri praznovanjih, ampak tudi pri vzgoji svojega članstva. Na številnih sektorskih vajah so pokazali svojo sposobnost in predvsem to, da so uspeli v svoje vrste pridobiti veliko mladincev in pionirjev, kar je uresničevanje sprejetega programa na zadnjem občnem zboru Občinske gasilske zveze Domžale. Tako so potekala sektorska tekmovanja v vseh sektorjih, katerih so se udeleževala gasilska društva, ki obstojajo v posameznih krajih in tudi člani gasilskih industrijskih društev. Ce ocenjujemo dosežene uspehe, potem smo brez dvoma lahko zadovoljni, saj je v teh akcijah sodelovalo preko 700 aktivnih članov in dokazalo, da so dobro pripravljeni. Na teh vajah se je zlasti ocenjevala operativna sposobnost posameznih sektorjev in društev, njihova opremljenost in pripravljenost za akcijo. Tako je štab operative pri Občinski gasilski zvezi dobil na podlagi ocen teh akcij celovito podobo o stanju gasilstva v naši občini. Ta ocena bo izpopolnjena še s pregledi društev, ki bodo opravljeni do konca meseca februarja prihodnjega leta. Rezultati teh pregledov in analiza, ki bo sledila temu, bo čvrsta in realna osnova za sestavo planov in programov za prihodnje leto in še za naslednje srednjeročno obdobje. Dejstvo je, da je z ustanovitvijo Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom urejeno stalno financiranje in da je ta dejavnost postala del posebnega družbenega pomena s posebnimi nalogami in veliko odgovornostjo pred celotno družbeno skupnostjo, predvsem pa pred združenim delom, ki zagotavlja sredstva za njen razvoj. Na področju prostovoljnega ga-silstva v občini so bili v preteklih letih doseženi vidni rezultati in napredek, ki se odražajo v bistveno boljši opremljenosti in strokovni usposobljenosti društev, vendar pa v celoti ne moremo biti zadovoljni s prizadevanji v temeljnih organiza; cijah združenega dela. Najbolj pereče vprašanje je v tistih organizacijah, kjer je veliko družbenega premoženja. Tu je pomanjkanj gasilskih enot in zaradi tega so vsa prizadevanja usmerjena v to, da s to stanje izboljša. Ravno tako Je posvečena velika skrb požarni zaščiti v delovnih organizacijah, kr n povsod zadovoljiva. Precej nalog pa čaka Sam^ upravno interesno skupnost Občinsko gasilsko zvezo pri utj3 vanju in nadaljnjem usposabljanj teritorialnih gasilskih enot. 10 pogojev, s katerimi bi uredili m nosti za poklicne gasilce, b° trebno izdelati načrt razvoja « enot, oblikovati tipizacijo in s j dardizacijo opreme in *zb0Lcd sistem zvez. Seveda pa varstvo p požarom ne bo mogoče d • samo s krepitvijo gasilskih or°^n0 zacij in enot, ampak z v večjim delom med občani in 0 nimi ljudmi, saj mora tudi t v (Nadaljevanje na 13. s*ra (Nadaljevanje z 12. strani) dročje postati tesno povezano v sklopu naših prizadevanj, da utrdimo družbeno samozaščito. Pri tem bomo uspeli, če bomo združili načrtno delo interesne skupnosti in enotno oblikovali požarnovarnostno politiko in'se zavedali, da lahko rešujemo družbeno in zasebno premoženje z dobro organiziranimi akcijami. Skrb za varnost življenja in imetja bo morala postati naša skupna skrb in temu cilju bodo morala biti podrejena vsa naša prizadevanja. Takšna dejavnost je bila ocenjena tudi na osrednji proslavi 4. novembra v Moravčah, na kateri so se zbrali člani gasilskih društev s celotnega območja občine. Predsednik Občinske gasilske zveze tovariš Aleksander Rihtar je na tej svečani akademiji pozdravil predsednika skupščine občine Jerneja Leniča, načelnika Gasilske zveze Slovenije tovariša Milana Vrhovca, znovalo 30-letnico svojega dela. V ta namen je organiziralo gasilsko vajo, na kateri je sodelovalo 12 društev s 110 člani. Poleg gasilcev je na vaji, katere pokroviteljica je bila Zavarovalnica Triglav, sodelovala tudi civilna zaščita delovne organizacije. Ob tej priliki je bila tudi krajša proslava, na kateri je Venturini ing. Borut orisal delo gasilskega društva v delovni organizaciji in izročeni so bili svojemu namenu: gasilska shramba, kombi, VW črpalka, 1200-litrski bazen s hidrantnim omrežjem. Za navedena sredstva je delovna organizacija namenila preko 500 starih milijonov din. Predstavnik Zavarovalnice Triglav Mengeš je v svojem govoru poudaril veliko pomembnost na področju požarnega varstva in tudi sodelovanja med gasilskimi društvi in civilno zaščito. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi občinski požarni inšpektor Trobec ing. Marjan in ostali predstavniki, ki so sodelovali na tej proslavi. BRALCI PIŠEJO ll\l ODGOVARJAJO Z ZLATEGA POLJA V 13. številki občinskega glasila z dne 20. oktobra 1978 sem opazil manjši zapis, brez naslova in podpisa avtorja, ki se je glasil nekako takole: „Novo vodstvo KS Zlato polje po več mesecih še ne more začeti s samostojnim delom ker prejšnji krajevni funkcionarji ne predajo „štafetne palice” ... Na to potezo novega vodstva KS Zlato polje sem dolžan odgovoriti oziroma stvar pojasniti v pravi luči. Da novi odbor ne more delati, ker še ni prevzel ..primopredaje”, je čista laž. Jaz sem oddal vse dokumente skupnim službam, tako finančno poročilo od 1.1.1978 do 30.VI.1978, kot seznam osnovnih sredstev in drobnega inventarja Krajevne skupnosti ter papirje narodne zaščite in civilne zaščite, Novo vodstvo mora sedaj samo delati naprej, tam, kjer je stari odbor zaključil, torej s 30.VI.1978. Ne razumem, kaj novo vodstvo s tem misli, da blati stari odbor, če je samo nedelavno. Smatram, da s tem le škoduje samo sebi in pa celotni Krajevni skupnosti,saj je pred velikimi odgovornostmi, če želi izvršiti vse začrtane plane, še posebno pa, če želimo tudi Zlatopoljci kdaj imeti na cesti asfaltno oblogo, Ne vem kako so lahko tako radodarni, da hodijo tožariti na občino, da se pač ne more delati, ker stari odbor nasprotuje novemu in da se prepiramo. To ni res, še enkrat poudarjam, da ni res! Kako se boš z nekom prepiral, če ga sploh ne vidiš, kaj .šele, da bi z njim razpravljal? ! Zanimivo pa je to, da ceste ne morejo vzdrževati, ker pač smatrajo, da jih stari odbor ovira s ..štafetno palico”, kar pa je njim v dobro, se pa izvrši, ne glede na prejšnje funkcionarje. Kako mora to biti? Pa še to bi pripomnil. Stari odbor je pričel delati takorekoč iz nič, na žiro računu ni bilo 27 starih milijonov, ki jih je prevzel novi odbor, pa vendar je Krajevna skupnost kar lepo napredovala. Sprašujem se, kako da novo vodstvo KS ne more delati? Denar imajo, žig KS tudi, potrebni papirji se dobijo v knjigarni ali na banki, le delati je treba. Morda mislijo, da bi stari odbor delal, novi pa vodil!? Toda to misel si naj kar zbrišejo iz glave. Če so želeli imeti funkcije v KS, naj jih imajo, zavedati se pa morajo, da bo treba krepko delati, ne pa se zanašati na ..štafetno palico”. J. V. Tako je izgledala vaja gasilskih enot v delovni organizaciji Helios, kjer so uporabljali sodobno opremo za gašenje Predstavnika Občinske gasilske ?®Ze Ljubija na-Moste tovariša ^ predstavnike milice tovariša 0r°šca in Karbo Maksa, požame-2? inšpektorja pri SOb Domžale robec ing. Marjana in Zdravka 'omarja ter predstavnike Krajev-e skupnosti in družbenopolitičnih 0r8anizacij Moravče. Dna 3 -te^ sve^ani akademiji so bili Pokanj rezultati tekmovanj vseh Pm za rdečo, oranžno in ru-ei ,n° značko, tako posameznim l Pait'> kakor tudi posamezni-y ”!• Tovariš Milan Vrhovec pa je 'menu Gasilske zveze Slovenije u -/»-a posamezne člane, uau "^"je ..GASILSKA ZVEZDA1 Martin Andrejka - I. in MJe-’ ^ranc Bleje, Cveto Rihtar Oh »*i*an Lenarčič pa II. stopnje. Poud?- pr^Li jc tovariš Vrhovec le m™’ ^ 18 priznanja pomenijo ihmav10 Pr'znanja posameznikom, v celotni gasilski organizaciji LvalW'Ski občini' ki je po svoji •»•iSj.Ksr1 dela med je J^AZNOVANJE V HELIOSU tekai° vključeno v akcije, ki so po-neRa v °kviru požarno-vamost-drust,, na' Industrijsko gasilsko 0 v Heliosu je namreč pra- V kulturnem programu na svečani akademiji pa so sodelovali: moški pevski zbor, godba Moravče in recitatorji iz Moravč. REZULTATI LETOŠNJEGA TEKMOVANJA RDEČA ZNAČKA - MLAJŠI PIONIRJI: Dob, Mengeš in Peče; STAREJŠI PIONIRJI: Mengeš I„ Dob, Mengeš II., in Homec; MLADINCI: Dob in Topole; MLADINKE: Jarše-Rodica; ČLANI TERITORIALCI A: Dob I., Domžale, Mengeš II., Mengeš L, Dob II. in Studenec; ČLANI TERITORIALCI B: Mengeš, Jarše-Rodica I. in Vir; ČLANI INDUSTRIJA : Papirnica Količevo in Induplati Jarše; ČLANI SKUPINA B: File Mengeš in Tosama; ČLANICE TERITORIALKE: Topole; ČLANICE INDUSTRIJA: Slovenijales II., STAREJŠI GASILCI: Mengeš. ORANŽNA ZNAČKA - MLAJŠI PIONIRJI: Homec, Topole in Vir; STAREJŠI PIONIRJI: Loka, Trzin, Studenec in Moravče; MLADINCI: Trzin in Trojane; ČLANI TERITORIALCI A: Topole, Vir, Domž.II., Trojane, Krašce in Trzin; TERITORIALCI B: Topole, Pšata in Krašnja; ČLANI INDUSTRIJA A: Lek in Slovenijales 1; ČLANI INDUSTRIJA B: Lek in Helios II.; ČLANICE INDUSTRIJA: Slovenijales I.; STAREJŠI GASILCI: Loka. RUMENA ZNAČKA - MLAJSl PIONIRJI: Loka in Lukovica; STAREJŠI PIONIRJI: Rova, Jarše-Rodica, Lukovica in Stob; MLADINCI: Vir; Člani teritorialci a-. Pšata, Žeje -Trojica, Moravče, Prevoje, Rova, Studa in Vrhpolje; ČLANI TERITORIALCI B: Jarše-Rodica II., Homec in ŠE O POMORU RIB V PŠATI Grčar Janez in sin sta uredništvu Občinskega poročevalca poslala naslednje pismo: ..Protestirava proti pisanju v članku ..Industrijske odplake vnovič pomorile ribe v Pšati", ki je bil objavljen v Občinskem poročevalcu z dne 31.10.1978, številka 14. Dejstva, ki se navajajo v tem članku so popačena, neresnična in si nasprotujoča. Če citiramo: ..Industrijske odplake iz odtočnega kanala usnjarne Grčar so povzročile pogin rib nizvodno od istočnega kanala" in ,,Ugotavljanje vzrokov pogina se nadaljuje”, vidimo, da so zaključki glede povzročitelja preuranjeni in dokler se dejanski vzroki ne ugotovijo, neutemeljeni. Prav tako bi se dalo razpravljati o tem ali so res poginile vse ribe od iztoka Pšate, kakor se navaja v članku in ali res ni bilo nobene žive ribe od iztoka usnjarne pa do mlina Bergant. V tej delavnici se opravlja obrt že osemnajst let in do sedaj še ni bilo nikakršnih problemov glede odpadnih vod. Čistilne naprave usnjarske odplake prečistijo in egalizirajo do te mere, da niso škodljive ne živalskemu, ne rastlinskemu vodnemu svetu. Za ta pogin se ne čutiva odgovorna in pričakujeva, da bo tako pokazala tudi analiza odvzetih vzorcev rib in odpadne vode. ODGOVOR RIBIŠKE DRUŽINE DOMŽALE Na podlagi zahteve uredniškega odbora Občinskega poročevalca dajemo na članek, ki je bil objavljen 30.10.1978 v Občinskem poročevalcu, številka 14 pod naslovom: „Industrijske odplake vnovič pomorile ribe v Pšati", naslednja pojasnila oziroma odgovor: ..Ribiška družina Bistrica Domžale je oddala odpache vode in mrtve ribe iz struge Pšate v analizo Zavodu za ribištvo v Ljubljani. Zavod za ribištvo v Ljubljani nas je z dopisom številka 04—502/1— 78 z dne 10.10.1978 obvestil o sledeči ugotovitvi: Analiza na prisotnost kroma (Cr) v škrgah je bila negativna. (Nadaljevanje na 14. strani) Domžale; ČLANI INDUSTRIJA A: Slovenijales II. in Toko; ČLANI INDUSTRIJA B: Helios 1. in Toko; ČLANICE INDUSTRIJA: Induplati; STAREJŠI GASILCI: Domžale. Med posamezniki so bili v skupini A doseženi naslednji rezultati: Milan Robavs, Brane Vrhovnik, Marjan Šinkovec, Marjan Črnivec, Rajko Cvetko, Jože Hribar, Franc Bergant, Andrej Gašperlin, Matjaž Korošec, Zabret Boris Drago Huth, France Bevk, Tomaž Zabret, Mišo Tarič, Rafko Lemut, Matevž Aleš, Jože Lorbar, Janez Ravnikar in Dušan Tarič. V skupini B: Franc Šimenc, Alojz Pišek, Stane Šimenc, Jože Korošec, Marjan Koncilija, Janez Koncilija, Ivan Grad in Peter Jereb. ^ ^ (Nadaljevanje s 13. strani) Vzorca vode zajeta 21.9.1978 ob 16.30 uri in to: 1. 240 - 4783/78 Pšata nad dotokom usnjarne Grčar in 2. 240 - 4784/78 Pšata od izliva usnjarne Grčar pa sta pokazala, da so v vodi po dotoku usnjarskih odpadnih vod stalno prisotne odpadne snovi, ki močno vplivajo na kvaliteto vode in so vzrok za pogin rib. Vzorec številka 240—4784/78 ima naslednja prekoračenja: v motnosti, v barvi za 65°, ima duh po gnitju, znižan pK, visoko prekoračenje amoniaka = 3,2mg/1 albuminoidnega in 1,9 prostega (dovoljena količina pa je 0,1 mg skozi liter). Nadalje ima zelo visoko porabo kisika KMn 04 = 935 mg na liter, kemijska poraba pa 380 mg na liter. Torej so v vodi prisotne snovi, ki ga uporabljajo takoj pa tudi po nekem času. Tem obremenitvam odgovarja ustrezna zasoljenost in zvišanje trditve vode. Priložena je tudi fotokopija analize Zavoda za ribištvo v Ljubljani, ki je na sedežu Ribiške družine Bistrica Domžale. da so načrti pripravljeni, vendar pa manjka finančnih sredstev. Toda na KS in občani upajo, da bo to premagano v prihodnjem letu. Dobenska cesta ima dva konca! Govori pa se kot bi bila okrogla: vedno se govori o slabi cesti, kar pa je brez dvoma posledica nasipanja s premalo lepljivim materialom, ki ga voda odnaša. Krajani upajo, da bodo komunalci dovažali takšen material, ki bo kljuboval vremenskim neprilikam. Vikendaši so že začeli dobivati lokacijska in gradbena dovoljenja, kar bo brez dvoma poživilo gradbeno dejavnost. Pri tem pa bo potrebno še bolj skrbeti za cesto, za okolje in za to, da se ne bodo uničevale kmetijske površine. Krajani so solidarni in upajo, da bodo ob razumevanju KS Mengeš uspeli rešiti predvsem osnovno vprašanje: zdravo pitno vodo. Ivan Dobovšek — x V pripravi je občinski odlok o pogrebnem redu in organizaciji pogrebov v občini DOMŽALE ŠOLNIKI NA GORENJSKEM * v Zadnjo soboto v mesecu oktobru je domžalska Občinska izobraževalna skupnost organizirala, kakor že več let zapovrstjo, izlet za upokojene prosvetne delavce in za pomožno osebje, ki je opravljalo dolga leta delo na posameznih šolah domžalske občine. Doslej so upokojenci leto za letom obiskali Prekmurje, Štajersko, Dolenjsko in Primorsko. Tokrat pa je bila na vrsti Gorenjska. Ker je predsednica IO OIS *ov. Vida Hafner bila nujno zadržana, je prevzel skrb za izpeljavo izleta tajnik izobraževalne skupnosti tov. Jakob Černe, ki vsekakor zasluži posebno pohvalo za tako skrbno izpeljano organizacijo izleta. Načrt izleta je bil kar pester. Štirideset upokojencev se je z avtobusom najprej pripeljalo iz Domžal v Begunje, kjer so si ogledali celice smrti in grobove mučeniško pobitih talcev. Navzočim je ogled muzeja priklical v spomin zverstva, ki jih je nemški okupator nasilno počel nad slovenskimi rodoljubi, ki so pogumno žrtvovali svojo kri za svobodo. Iz Begunj je avtobus krenil na Bled, kjer je bila pripravljena malica v Park hotelu. Tu je obiskal upokojence pisatelj Tone Svetina. Na tem srečanju je pisatelj odgovarjal na števila aktualna vprašanja, ki so jih stavljali radovedni izletniki. Prijeten pomenek je tekel sproščeno kar dve uri. Na koncu je za spomin na to srečanje pisatelj Svetina podaril vsakemu udeležencu izleta svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom. Iz Bleda je avtobus odpeljal izletnike v Bohinj, kjer je bilo kosilo. Ob tej priliki so si izletniki ogledali spomenik štirih planincev, ki so se prvi povzpeli na vrh Triglava. Nato so se udeleženci vozili ob jezeru, kjer so se na gladini jezera zrcalile orjaške vzpetine, ki se dvigajo ob bregu jezera in je bil ta pogled resnično veličasten in enkraten. Izletnike je lovil čas, saj je bila pot še dokaj dolga, zato so se odločili, da si slapa Savice ne bodo ogledali, ker so ga skoraj vsi imeli že priliko videti. Avtobus je zato krenil, že pozno popoldne, izpred hotela Zlatorog proti Bohinjski Bistrici, odkoder se je vzpenjal po srpentinah Jelovice, mimo Železnikov do Škofje Loke, kjer so si izletniki ogledali v škofjeloškem gradu bogate muzejske zbirke. Iz Škofje Loke je avtobus s potniki že v mraku prispel k Zbil-skemu jezeru, kjer je bila v bližnjem gostišču večerja. Pred večerjo je dobila besedo tov. Danica Zidarič, ki je živo, nazorno in nadrobno pripovedovala o utrinkih in doživljajih, kijih je zbrala kot udeleženka vlaka bratstva in enotnosti. Sama je namreč imela lepo priliko da je doživela in spoznala iskrenost med pobratenimi slovenskimi in srbskimi mesti, spoznala srbsko izredno gostoljubje in opisala prisrčne slovesnosti na vseh postajah, kjerkoli se je vlak, ki je vozil brez voznega reda, ustavil. Zanimivo pripovedovanje so nagradili poslušalci s ploskanjem. Srečanje je zaključil tov. Černe, ki je v krajšem govoru za povabljene prosvetne delavce, med drugim podčrtal važno poslanstvo, s katerim so se vbadali prosvetni delavci pri vzgoji in izobraževanju mladih pokolenj in zlasti poudaril, kako skrbno so prosvetni delavci z neusahljivo vedrino in idealizmom premostili, brž po osvoboditvi, nešteto objektivnih težav, ki so se pokazale pri vzgojnoizobraževal-nem delu. Za iskrene besede, ki jih je povedal tov. Černe se je zahvalil tov. Janko Torelli, ki seje še posebej zahvalil prizadevnim organizatorjem Občinske izobraževalne skupnosti za tako prijeten izlet, ki je bil odlično pripravljen in načrtno izpeljan ter brez najmanjšega spodrsljaja. Tudi vreme je bilo izletnikom naklonjeno. Izlet je zapustil v vsakem posamezniku prav prijetne vtise. D.P. Z ZBORA KRAJANOV NA DOBENU PROBLEMI: vodovod, cesta, vikendi Na zboru krajanov na Dobenu so bila na dnevnem redu mnoga vprašanja, ki zanimajo tako Krajevno skupnost Mengeš, kot tudi vse krajane. Najprej so obravnavali organizacijo krajevne samouprave, statut KS, izvolili nove delegate za skupščino KS, razpravljali o planu za leto 1979 in na koncu o novem samoprispevku za gradnjo šol v občini. Zelo pestra je bila razprava o gradnji vodovoda in o tem, kdaj bo prišlo končno nekaj vode nazaj na Dobeno. Ugotovljeno je bilo, KAKŠNO NAJ BO ZADNJE SLOVO Zelo različni so pogrebi v naši občini, od tistih z ogromnimi količinami cvetja in vencev, godbo, pevci in večjim številom govornikov, pa do tistih, povsem skromnih, brez blišča in brez kančka pozornosti družbene skupnosti. Človek, kot največja družbena vrednota, živi v organizirani družbi, v okolju s katerim deli tudi dobro in hudo, zato je prav, da se od slehernega občana ob smrti organizirana družba dostojno poslovi. Prav to je tudi eno izmed izhodišč za pripravo odloka o pogrebnem redu in organizaciji pogrebov v občini. S tem odlokom bodo krajevne skupnosti prevzele odgovornost za organiziranje pogrebnega obreda pokojnika v krajevni skupnosti pa tudi odgovornost za to, da se bo družbena skupnost ustrezno poslovila od umrlega občana. V ta namen bodo krajevne skupnosti izbrale posebne komisije in posameznike za vodenje obreda in v vsakem primeru posebej določile tudi govornike. Svoj delež k pogrebni svečanosti naj prispevajo tudi družbenopolitične organizacije in društva, ki v svojih pravilnikih opredelijo postopke ob smrti svojih članov. Z odlokom bo določen razpored pogrebnega sprevoda. Na čelu sprevoda se vedno najprej razvrsti slovenska zastava z žalnim trakom, za njo pa prapori in ostala tudi verska obeležja. V dogovoru z versko skupnostjo bodo v odloku opredeljena tudi vsa vprašanja v zvezi z opravljanjem verskega obreda pri pogrebu. Delovni osnutek odloka je v razpravi in zlasti KS so tiste, ki bodo s svojimi izkušnjami in predlogi vplivale m oblikovanje ustrezne vsebine odloka. Seveda pa jih čaka tudi m tem področju vrsta odgovornih nalog, m katere se moramo pravočasno pripraviti. m. /■ Tudi letos so bile številne komemoracije ob Dnevu mrtvih, rta vidimo svečanost na pokopališču v Domžalah ^ OGLAS^ Po ugodni ceni prodam naslednje predmete: plinsko peč „Super Sep" skupaj z bombo, šivalni stroj „Bagat Jadranka", moški sivo—črni zimski plašč št. 52, otroško kolo, chicco stolček, banjico s povijalno mizico za dojenčke. Vprašajte po 16. uri pri KOŠMERU (V. nadstropje) ^ Domžale, V. Vlahoviča 2/B. j OGLAS ' ščemo snažilko za ČišČe-stolpiča v Domžalah-nniška 12. Ponudbe P° e na hišni svet: Kamni 12, Domžale. ZA VEČJO VARNOST V PROMETU NE SMEJO VOZITI MOTORNEGA VOZILA ‘ ~ Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb Domžale, kot eden izmed dejavnikov v “fužbeni samozaščiti in varnosti občanov, je še prav-posebno odgovoren za preventivo in vzgojo občanov v cestnem prometu. Zasledujoč vedno večji porast prometnih nesreč, vse češče z najhuj-"jmi posledicami, kakor tudi kršiteljev prometnih predpisov, ki s svo-J1™ ravnanjem ne spravljajo samo sebe, temveč tudi druge udeležence v prometu v nevarnost tudi 03 območju naše občine, ni malo. Zaradi tega, da kljub dose-oanjim naporom v izobraževanju ^vestne udeležecence v prometu (>d naših otrok do vseh ostalih občanov, ki jim kodeks etike v prometu ne more biti nepoznan, smo se odločili, da bomo ne samo važnejše dogodke, ki se na naših cestah dogajajo, ampak objavljali v Občinskem poročevalcu tudi kršitelje cestno prometnih predpisov, ki s svojim ravnanjem, kot je rečeno, spravljajo sebe in druge udeležence v prometu v nevarnost za življenje, zdravje in gmontne dobrine. Tako trenutno nimajo pravice voziti motornega vozila, katerim je bil izrečen varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja na podlagi pravnomočne sodbe ali pravnomočne odločbe sodnika za prekrške, naslednji občani: .. 1 Ilič Ljubomir, roj. 1938, stanujoč _ 33 21, zaradi vožnje v vinjenem stanju ,7 . mesece odvzema vozniškega dovolj v času od 27• 9- 1978 d0 20- 1- pJ- Zibert Vinko, roj. 1957, stan. adomlje, Šlandrova 22, zaradi vožnje izw°rnCga vozila v času, ko mu je bil keo , rarstveni ukrep odvzema vozniš-ga dovoljenja - kazen 6 mesecev vzema vozniškega dovoljenja, to je od 4-6-1978 do 4. 12. 1978. MengcšalUm Edvard- r°J- I949. s.tan. uges, Blejčeva 17, zaradi vožnje v vrJCn-?m staniu - 4 mesece odvzema la^m^ega dovoljenja v času od 24. 9. o 12. 1. 1979. joč4pGostinčar Jože, roj. 1942, stanu-VQ 1 šata 29, zaradi vožnje motornega ukr *co mu Je bil izrečen varstveni n,„.eP odvzema vozniškega dovoljenja 6 n,. * — • -vina vvsa.j 11 1,vi uvruiiuiiu u l^ev v času od 23. 7. 1978 do 23. 1. st-in koprolčec Andrija, roj. 1948, ^"■Domžale, Veljka Vlalioviča 1 a, mese Vožnje v vinjenem stanju - 6 v Ccv odvzcma vozniškega dovoljenja Tu,od 26. 6. 1978 do 26. 12. 1978. PlesLevačič Avgust, roj. 1940, stan. časuVaradi vožnje motornega vozila v ukre’ j mu ic izrečen varstveni ka2ep odvzema vozniškega dovoljenja -dQV_v 2 mesece odvzema vozniškega l978JCnja °d 23' 8 1978 d0 23' 11 MengCiArŽ,in.xJancz' roJ- 1954* stan' vinien ’ ’"’lav,ceva n. h., zaradi vožnje v vozJn|,?m stanju - 3 mesece odvzema l97a^'e®a dovoljenja v času od 15. 9. H v9' 12.1978 Radomr Upol.ič ,van- r°j- 1928> stan-vilm-o-, C’ triglavska 40, zaradi nepra-mesccc P.rc*titevanja v ovinku - 3 v ča,,; odvzema vozniškega dovoljenja 9 u-t11'9- 1978 do 11. 12. 1978. Moravče evčič Fih>- roi' 1940, nega 22, zaradi ne| stan. nepravil- razda^K^1 aCVan2a v prekratki varnostni dovoli« ~ 2 mesece odvzema vozniškega H. ifnJa. in sicer od 11.9. 1978 do In * ^ 'O. Dob 5irdina Anton, roj. 1948, stan. stanju 1 zaiadi vožnje v vinjenem devon), . mesece odvzema vozniškega !2. i$ga v času od 6. 9. 1978 do 1 ^aboršt^lfi^5 Mirko, roj. 1944, stan. stanju a * zaradi vožnje v vinjenem dovoli.;.3 mesece odvzema vozniškega 1978J ja od 27■ 9 I978 do 27. 12. boni^lovee Gašper, roj. 1945, stan. ^tjenem’ Kamniška 14, zaradi vožnje v v°znišk~, st?niu ~ 3 mesece odvzema 1978 dog i°^enja v času °d 11- 10. ^ornžau10^..Joic, roj. 1939, stan. vinjenem' , 0 c- L zaradi vožnje v y°zniškix, s jnJu - 3 mesece odvzema 1978 do 2 dovo^cnja v času od 9. 10. 14. Koderman Jože, roj. 1945 stan. Mengeš, Ropretova 1, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 6 mesecev odvzema vozniškega dovoljenjaa, in sicer od 16. 10. 1978 do 9. 4. 1979. 15. Vesel Vrane, roj. 1950, stan. Trzin, Jemčeva 40, zaradi vožnje čez železniški prehod kljub svetlobnemu znaku, da se bodo zapornice spustile -3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja v času od 16. 10. 1978 do 10. 1. 1979. 16. Radič Novica, roj. 1955, stan. Preserje, Pelechova 35, povzročil prometno nezgodo v vinjenem stanju, tako da je bila ena oseba lažje telesno poškodovana in jo je pustil brez pomoči - 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja v času od 11. 10. 1978 do 11. 1. 1979. 17. Žibert Jože, roj. 1933, stan. Loka, Mušičeva 4, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja v času od 18. 10. 1978 do 2. 1. 1979. 18. Hribar Viktor, roj. 1950, stan. Lukovica 62, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja v času od 18. 10. 1978 do 10. 1. 1979. 19. Slapar Bojan, roj. 1956, stan. Vir, Tolstojeva 5 - zaradi vožnje v vinjenem stanju - 13. 10. 1978 do 6. 1. 1979 - odvzem vozniškega dovoljenja, to je za 3 mesece. 20. Kokalj Franc, roj. 1953, stan. Velika vas 16, zaradi vožnje v vinjenem stanju se je zaletel v hišo, tako da se je vozilo prevrnilo na bok - 4 mesece odvzema vozniškega dovoljenja v času od 27. 9. 1978 do 27. 1. 1979. 21. Sajevic Alojz, roj. 1931, stan. Domžale, Ješetova 3, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 16. 10. 1978 do 10. 1. 1979 - odvzem vozniškega dovoljenja, to je za 3 mesece. 22. Rode Dušan, roj. 1953, stan. Homec, Vaška pot 31, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja v času od 16. 10. 1978 do 10. 1. 1979. 23. Rokavec Karl, roj. 1941, stan. Selo 13 pri Ihanu, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja od 16. 10. 1978 do 10. 1. 1979. 24. Kraševec Aleksander, roj. 1959, stan. Domžale, T. Tomšiča 4 - zaradi vožnje motornega vozila, ko mu je bil izrečen varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja - kazen 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja v času od 16. 10. 1978 do 14. 1. 1979. 25. Kyrinov Dimče, roj. 1943, stan. Domžale, Kamniška 14, od 18. 10. 1978 do 6. 1. 1979, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzema voz. dovoljenja, 26. Cerar Anton, roj. 12. 9. 1943, stan. Prevoje 66, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzema vozniš- kega dovoljenja v času od 18. 10. 1978 do 7. 1. 1979 27. Štiftar Stane, roj. 1952, stan. Zaboršt 29, zaradi vožnje v vinjenem stanju, 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja v času od 20. 10. 1978 do 12. 1. 1979. 28. Gerbec Vinko, roj. 1956, stan. Vir, Robbova 3 a, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja, in sicer od 24. 10. 1978 do 4. 1. 1979. 29. Sonc Janez, roj. 1951, stan. Selo 29 pri Ihanu, zaradi vožnje v vinjenem stanju odvzem vozniškega dovoljenja za 3 mesece, v času od 23. 10. 1978 do 13. 1. 1979. 30. Zalokar Franc, roj. 1945, stan. Domžale, Fajfarjeva 8, zaradi raznih prekrškov pri vožnji z motornim vozilom - 25 mesecev odvzema vozniškega dovoljenja do 28. 5. 1983. 31. Abunar Jože, roj. 1. 2. 1949, stan. Preserje, Pelechova 37, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja v času od 18. 10. 1978 do 13. 1. 1979. 32. Topalovič Remzija, roj. 1952, stan. Vir, Papirniška 2, 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja zaradi vožnje v vinjenem stanju, v času od 23. 10. 1978 do 20. 1. 1979. 33. Dolenc Janez, roj. 1934, stan. Vrba 4, zaradi vožnje v vinjenem stanju — 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja, to je do 30. 10. 1978 do 28. 1. 1979. 34. Barle Franc, roj. 1936, stan. Prevoje 86, zaradi vožnje v vinjenem stanju, 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja od 30. 10. 1978 do 23. 1. 1979 35. Lemut Željko, roj. 19. 7. 1951, stan. Domžale, Kamniška 12, zaradi vožnje v vinjenem stanju, 12 mesecev odvzema vozniškega dovoljenja v času od 1. 12. 1978 do 1. 12. 1979. 36. Brodar Maks, roj. 1943, stan. Češnjice 30, Moravče, zaradi vožnje motornega vozila, ko mu je bil izrečen varstveni ukrep odzvema vozniškega dovoljenja - kazen 3 mesece odvzema vozniškega dovoljenja, in sicer v času od 25. 10. 1978 do 25. 1. 1979. Iz oddelka za notranje zadeve SOb Domžale NEKAJ RESNIC IN MAJHNIH POZORNOSTI ZA VOŽNJO Večkrat boš prelistal kodeks etike v prometu. Z lastno potrpežljivostjo boš najbolje pomiril druge. Majhne pozornosti med vožnjo vedno in povsod kažejo tvojo vozniško kulturo. Začni vzgajati sebe in drugi ti bodo sledili. Bodi popustljiv do napak drugih in jih popravljaj s povečano pozor- nostjo ne obsojaj ravnanje drugih s kriljenjem z rokami med vožnjo, kajti že jutri boš lahko ti vzrok takemu ravnanju. Ko boš vozil v strnjeni koloni, boš omogočil vključevanje tistim, ki nanj čakajo, seveda tako, da bo za vse varno. Kadar ti bo kdo med vožnjo izkazal majhno pozornost, se boš zanjo tudi vidno zahvalil. KO ME JE POVOZIL AVTO SREČEN, da so se začele počitnice, sem hitel domov. Peljal sem se s kolesom. Blizu doma sem zavil čez cesto. Pogledalal nisem ne levo ne desno. Podrl me je oranžen avto. V hipu sem bil na tleh. Okrog mene so se zbrali ljudje. Vstal sem. Voznik je stopil iz avtomobila. Vprašal me je, kaj mi je. Ne vem, kaj sem odgovoril. Bilo mi je slabo. Prišla je mamica in me odpeljala r domov. Tudi voznik je šel k nam. Doma so me obvezali in sem šel v posteljo. Zaspal sem. Na dogodek sem pozabil. Ko sem se zbudil, me je obiskal voznik. Zelo je bil zaskrbljen. K sreči mi ni bilo nič. Sedaj vem, da je cesta nevarna. Moje kolo je razbito, jaz pa hodim peš. ANDREJ PRAŠNIKAR OGLAS ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU DOMA UPOKOJENCEV DOMŽALE OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: 1 MEDICINSKO SESTRO s srednjo šolo za medicinske sestre. 2 STREŽNICI z dokončano osemletko — strežnice imajo možnost, da si po določeni praksi in tečaju pridobijo poklic negovalke. 1 KUHINJSKO POMOČNICO z dokončano osemletko. Kandidatke naj vloge pošljejo na naslov: DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, Cesta talcev 7. Sprejem bo možen do zasedbe prostih del. Za vsa (Jelovna opravila in naloge je dvomesečno poskusno delo. V y KRANJSKI BARON JURIJ VEGA NA ODRU V ŠKOCJANU IGRA O SLAVNEM MORAVSKEM ROJAKU Kulturno društvo ,,Miran Jarc11 Škocjan je 12., 19. in 20. avgusta v novo urejenem letnem gledališču na Studencu uspešno uprizorilo dramo „Kranjski baron Jurij Vega11, ki jo je za radijsko igro pripravil prof. Niko Kuret, za oder pa uspešno režiser in predsednik Kulturnega društva Miran Jarc, Škocjan-Lojze Stražar. Le-ta se je povezal s Prešernovim gledališčem iz Kranja, predvsem s scenaristom Sašo Kumpom, ki je za to dramo pripravil tudi scensko zasnovo. Za luč je skrbel Mavric Grošelj, za glasbo pa Andrej Majdič. Drama, ki se godi konec 18. stoletja prikazuje življenje in tragično smrt svetovno znanega matematika barona Jurija Vege, ki je bil leta 1754 rojen v Zagorici pri Moravčah in leta 1802 umrl v Nussdor-fu v dunajski okolici. Sama drama je prikazana v 10. podobah. Prizori se dogajajo na Dunaju, prikazani so boji s Turki pri Beogradu, kjer Avstrijci po Ve- vlogi Jurija Vege in Vide Severjeve v vlogi Adele Unterbergerjeve. To dramsko delo je bilo uprizorjeno v preurejenem letnem gledališču na Studencu. Tu so prizadevni člani, ki so za ureditev tega letnega gledališča prispevali preko 800 prostovoljnih delovnih ur, postavili trajne sedeže za cca. 800 obiskovalcev, na prostoru, ki služi za oder, je pa bilo položenega cca. 350 m2 asfalta. Porabljenega je bilo tudi ogromno materiala za izravnavo in utrditev podlage za asfalt, za sedeži je pa bilo treba nasuti cca 60 m3 leša. Tako sedaj lahko letno gledališče, ki ima izredno lepo lego, uspešno in funkcionalno služi svojemu namenu. Za omenjeno gre pohvaliti vse člane, predvsem pa prizadevnega predsednika Lojzeta Stražarja. Vsi so v to delo vložili veliko truda in naporpv, saj delajo v izredno težkih pogojih, ker nimajo svojega doma za delovanje. Čeprav jim tokrat vreme ni bilo najbolj naklonjeno, ena predstava je morala radi dežja odpasti, si je dramski prikaz ogledalo približno Igralska skupina Škocjan govi zaslugi, ki je bil takrat še stotnik, uničijo beograjsko trdnjavo. Za to zaslugo je bil Vega povišan v majorja. Sodeloval je v bitki s Francozi pred trdnjavo St. Luis ob Renu leta 1793 in bitki pri Mann-heimu leta 1795. To mesto je tudi adlo po Vegovi zaslugi, za kar je il Vega povišan v polkovnika, dobil častni križ in postal vitez reda Marije Terezije. Ob koncu pride do njegove tragične smrti v Donavi v bližini Dunaja. V tem dramskem prikazu je nastopilo 27 igralcev, predvsem mladih, ki jim je bil povečini to prvi nastop. Vsi igralci so svoje vloge uspešno odigrali; predvsem gre pohvaliti Ivanko Mlakarjevo v vlogi gospe Paueijeve, Franca Prenerja v vlogi Vranca Pauerja, Vinka Kepica v vlogi grofa Barbe, Milana Capudra v vlogi de Filipisa, Rajka Majdiča v 2.000 ljudi. S tem delom so 16, septembra uspešno nastopili tudi v Ribnici na Dolenjskem, kjer so imeli predstavo za šolsko mladino in odrasle. Obe predstavi sije ogledalo 600 ljudi, kar je vsekakor razveseljivo. Za prihodnje leto, ko bo društvo proslavljalo 30-letnico delovanja bodo poleg lastne dramske predstave organizirali tudi več gostovanj dramskih skupin. Ravnikar Tone OGLAS Medicinska sestra z dokajšnjo prakso z otroki sprejme v varstvo več otrok, najraje dojenčke. Javite se najkasneje do 20. decembra na Prešernovi 14 ali po telefonu 72-683. FILMSKA NAGRADA Na pravkar končanem republiškem festivalu amaterskega filma v Kranju je film VALJ - Karla Steinerja, člana FKK Mavrica, prejel prvo nagrado med dokumentarnimi filmi. Prikazal je duhovito primerjavo med velikostjo in hitrostjo polža in transportom gladi Inega valja za novi del Papirnice Količevo. Z lepimi posnetki in spretno montažo je avtorju uspelo ustvariti napeto vzdušje. To je filmu prineslo še ZLATO za montažo in celo nagrado občinstva. Tudi ostali filmi MAVRICE so izstopali po skrbni izdelavi in kvalitetni zvočni opremi, katero dosegajo kljub skromnim tehničnim možnostim. Skoraj istočasno pa je bil v Ljutomeru medklubski festival — torej v zveznem, merilu. Tam so OBISKI, film Petra Rojca, dosegli drugo mesto med dokumentarci. Peter Karel Steiner - član Foto kino kluba Mavrica, ki je prejel visoko nagrado KULTURA MED MLADIMI CERVANTES NA ULICI Pozdravljeni ljudje! Vsi vabljeni ste na predstavo slušateljev AGRFTV ki sebi v uk vam pa v zabavo Cervantesa predstaviti žele. Da oddaljen vam je ta gospod? Pa pomaknite se bliže! In obrabljen d ji je Don Kihot pa Sančo Pansa in te viže, ki vam kot obvezno čtivo ne zvene več zanimivo? Zmota, dragi moji, zmota! Danes oče Don Kihota tri medigre vam podarja prvikrat pri nas igrane za vas gledalce tule zbrane naj ne bo vam žal denarja! (Uvodna pesem predstave) Mladi lanskoletni diplomanti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Jože Hrovat, Kavšek Jure, Modic Matjaž in Sedlar Nevenka so s pomočjo Jerce Mrzel in Andreja Nahtigala v sredo, 13. septembra odigrali zelo zanimivo in zabavno predstavo Domžal čanom, ki so se zbrali na dvorišču druge zgradbe PKUGŠ. In v čem je čar predstave? V veliki odprtosti, ki jo ustvari le malo katera predstava; pa tudi Cervantes je s šaljivimi dialogi, ki so karikirali celo vrsto napak in napakic človeškega značaja -skopuštva, ženine nezvestobe, preračunljivosti do jezičnosti - nudil možnost neposiljenega smeha. Scena, pod vodstvom Mete Hočevarjeve, je nadvse odprta, ra- ..Začasne" umetnine so morda le začetek rednega likovnega ustvarLa'j njo. Kdove: morda bo iz mladih radomeljskih ustvarjalcev izšlo n*. amaterskih kulturnih delavcev — nosilcev kulturne dejavnosti v kraj (Nadaljevanje na 17. strani) ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi moža, očeta, sina in brata KOSI C I VOT A se iskreno zahvaljujemo zdravstvenem osebju Zdravstvenega doma Domžale, posebno še dr. Pevcu, patronažnim sestram in reševalcem. Prav tako se zahvaljujemo znancem, prijateljem Ocepek Vinko-tu, Grilj Sašu in Tonetu za obiske ob težki bolezni in bodrilne besede. Zahvaljujemo se Logarjevim iz Domžal in Lapajnetovim za podarjeni denar, vsem ki so darovali vence, posebno pa se zahvaljujemo tovarišu Pavlin Albinu za poslovilne besede ob grobu, praporščakom za zadnji pozdrav in vsem, ki so ga pospre -mili na njegovi zadnji poti in, ki so nam izrekli sožalje. V imenu vseh: Mira KOŠIČ V.____________________________________________J TVl) PARTIZAN D o m ž a 1 c URNIK vadbenih ur za sezono 1978/79 po vrstah v telovadnici OŠ ..Šlandrove brigade11 Domžale m v telovadnici ESŠ Domžale Razpored vadbe (vrste) (icibani -cicibanke Pionirji Pionirke Mladinci ZAHVALA Ob težki izgubi naše nadvse ljubljene žene, mamice, stare mamice in .tete PETERC ANGELCE rojene CERAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih urah njene bolezni kakorkoli pomagali. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Pevec Ivotu iz Domžal in dr. Ouriču iz Moravč ob lajšanju trpljenja v njeni bolezni. Dobra žena in mamica naj ostane vsem, ki ste jo poznali v trajnem spominu. Mož Ciril in sinova Ciril in Rado Dole pri Krašcah, 18.11.1978 Članice - rekreacija Člani - rekreacija (tel. ESŠ Domžale) Torek Sreda Četrtek Petek ura ura ura ura 17.15 do I8.45 (vaditelj: Cedilnik Anica) 18.00 do 19.I5 (vaditelj: Košak Franc) 15.45 do 17,00 * (vaditelj: 19.15 do 20.15 (vaditelj: Lederer Dimitrij) 20.15 do 21.30 Simon Irena) (vaditelj: 20.00 do 21.30 Kolomaz Franjo) 20.00 do 21.30 (vaditelj: Cukrov Ranko) ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta MATEVŽA NOVAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti in nam izrečeno sožalje. Za podarjeno cvetje in denarno pomoč se zahvaljujemo sindikalni organizaciji in sodelavkam TP Napredek Domžale — sindikalni organizaciji in sodelavkam Tosama Domžale, najožjim sodelavkam Državne založbe Slovenije ter sindikalni organizaciji Mobilia Ljubljana in sodelavcem Stol Kamnik. Naša posebna zahvala dr. Cerarju iz Domžal za nesebično pomoč v času njegove bolezni, tov. Kosec Janezu iz Lukovice, pevskemu zboru Janko Kersnik iz Lukovice za zapete žalostinke, tov. Florjančiču za poslovilne besede slovesa — za vso pomoč našim dobrim sosedom. Vsem, prav vsem, kar ste očetu in nam storili dobrega — srčna hvala. Žalujoči otroci: Pavla, Rudi, Cilka, Fanika, Milka,Nace z družinami in Mici v imenu sorodnikov ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojega dragega očeta FRANCA URBANIJA iz Tu stanja se iskreno zahvaljujem Skupščini občine in izvršnemu svetu Domžale za podarjeno cvetje in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena zahvala! Žalujoča hčerka Nežka z otroci: Mileno, Stanetom in Romanom ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAMO TVD PARTIZAN DOMŽALE (Nadaljevanje s 16. strani) n>na 'n tecimo nenavadna ga n s klasičnim odrom, ki snu: kova (Va^Cn' v 8lC(lal'šču starega gle,i^vlzlema je le eksperimentalne "jak n hC Glei> Predela" tovor" igraleii neizmernc možnosti tudi tudi ,iZa kontakt s publiko, pa nietaij' ari ca - ki so jih na koncu ,z odra so svojevrstna pro- *Re?it»SV°kod' v gledališču. z asisiLi: Miran Herzog je skupa Kralje^10111, režiserjem Brankom miadosfj Cm '8ralcem kljub njihovi Precej sv i!" neizkušenosti pustil ‘Bralci i-v odc Pri igri. s tem pa se je lahkn Prilagodijo publiki, ki igralci ze!° različna. In res so bil* to “P11 (kajti končno je Mii zein ,s diplomska naloga) opra Stirj - tttpešno. Do sedaj so igrali cah, v ihtave P« ljubljanskih uli-K°čevju Ulitovljah, Novi Gorici, rpestih i ’ ^žani, v primorskih ttaljco) V l°varni Delamaris (med *®h, J«** tako tudi v Domža-11 ob koncu, ko se tovor- njak odpelje naprej - v drugo mesto, k drugim ljudem (kajti predstava je vrnitev v čase komedijantskih potujočih skupin), deležni zadovoljstva, veselja in navdušenja publike ter čestitk k uspelemu eksperimentu. To je do sedaj prva diplomska predstava, ki je dostopna na ogled javnosti, a kljub temu izviren kulturni dogodek, kajti kulturi se le redko posreči približati delovnemu človeku, hkrati pa ohraniti kvaliteto in uspeh. Naj na koncu še povem, da je predstavo v počastitev 10. kongresa ZSMS organizirala Osnovna organizacija ZSMS Domžale, finančno pa nam je pomagala Kulturna skupnost Domžale, katerim se za pomoč in sodelovanje najlepše zahvaljujemo. Zahvalo smo dolžni tudi Poklicni kovinarski usnjarsko galanterijski šoli, ter vsem ostalim šolam, ki so na predstavo pripeljale tolikšno število mladih. Zalokar Cveta RAZPORED VADBENIH UR ZA ČLANE ŠPORTNEGA DRUŠTVA MORAVCE V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE TOREK od 18. do 19. ure ženske od 19. do 20. ure moški SREDA od 18. do 19. ure košarka od 19. do 20. ure košarka ČETRTEK od 18. do 19. ure nogomet od 19. do 20. ure nogomet — rekreacija — rekreacija — pionirji — mladinci, člani — pionirji — mladinci, člani PETEK od 18. do 19. ure ženske — rekreacija od 19. do 20. ure moški — rekreacija Prijave in članarino sprejemajo vodniki pred začetkom ur. vadbenih __________) OGLAS POKLICNA KOVINARSKA IN USNJARSKO GALANTERIJSKA ŠOLA DOMŽALE odproda stružnico HASSE—VVERDE TIP RUD 2 - 27377 - izvrtina vretena 0 43 - višina konice 210 mm - stružna dolžina 800 mm Izklicna cena 40.000 din. Ogled je možen 8.12.1978 od 8. do 10. ure v šolskih delavnicah. Prednost imajo OZD. Licitacija bo 11.12.1978 ob 10. uri. Varščina v višini 10 % izklicne ^ cene, se polaga 11.12.1978 ob 9. uri. Prometni davek plača kupec. /O ljubljanska banka BANKA DOMŽALE Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti LB — Banke Domžale objavlja sledeča prosta dela in naloge: V oddelku splošnih poslov: 1. TAJNICE 2. KURIRJA V oddelku stanovanjsko—komunalnega kreditiranja: 3. KONTROLORJA VPLAČILNIH IN IZPLAČILNIH DQKUMENTOV V oddelku poslovanja s prebivalstvom: 4. BLAGAJNIKA DINARSKO-VALUTNE BLAGAJNE V oddelku deviznih poslov: 5. REFERENTA ZA DEVIZNO-REŽIMSKE POSLE V oddelku računovodstva: 6. REFERENTA - USKLAJEVALCA II 7. STROKOVNEGA SVETOVALCA ZA SREDSTVA, PLANE, POSLOVNO INFORMATIKO IN ANALIZE Za objavljena dela in naloge morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — pod 1. upravno-administrativna ali ekonomska srednja šola in tri leta ustreznih delovnih izkušenj; — pod 2. popolna osemletka, leto delovnih izkušenj in vozniški izpit „B" kategorije; — pod 3, 4, 5 in 6 — ekonomska srednja šola ali gimnazija in tri leta ustreznih delovnih izkušenj. — pod 7. II. stopnja ekonomske fakultete in pet let ustreznih delovnih izkušenj. Delavci bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje prijave v času 15 dni od dneva objave kadrovski službi LB — Banke Domžale, Ljubljanska c. 62. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA VTOZD za živinorejo Domžale Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu Biotehniške fakultete VTOZD za živinorejo, Domžale objavlja naslednje prosto delovno mesto: Obračunovalec OD in likvidator faktur Zahtevani pogoji: Srednja šola, 2 leti izkušenj pri podobnem delu v računovodstvu. Prijave sprejema kadrovska služba VTOZD za živinorejo. Razpis velja 10.dni. RAZPIS POKLICNA KOVINARSKA IN USNJARSKO GALANTERIJSKA ŠOLA DOMŽALE razpisuje delo in naloge: - MATERIALNEGA KNJIGOVODJE - administratorja za določen čas /nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta/. Nastop s 1.12.1978; — SNAŽILKE — za nedoločen čas — nastop dela takoj. SGP "SLOVENIJACESTE" n. sol. o. LJUBLJANA, Titova 38 OBJAVLJA v TOZD Opekarna Mengeš prosta dela in naloge: FINANČNEGA REFERENTA Pogoji: ekonomski tehnik z enoletnimi delovnimi izkušnjami. ZIDARJA ali priučenega zidarja Pogoji: ustrezen poklic z enoletnimi oziroma dvoletnimi delovnimi izkušnjami. Na delo sprejemamo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki traja do 60 dni. Rok za vlaganje prijav je 15 dni od objave v časopisu. Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema: SGP »Slovenija ceste" TOZD Opekarna Mengeš, Ropre-tova 16. OBVESTILO Sklad za izobraževanje delavcev v zasebnem sektoiju obvešča vse nosilce obrti in njihove delavce, da bo Delavska univerza v mesecu januaiju 1979 organizirala tečaj iz VARSTVA PRI DELU. Pismene prijave pošljite do 23.12.1978 na Delavsko univerzo Domžale, Kolodvorska 6. ABC POMURKA Trg. gostinska delovna organizacija NAPREDEK DOMŽALE o. sub. o. Komisije za delovna razmerja objavljajo naslednja dela oz. naloge: DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. REFERENT ZA OBRAČUN PROMETNEGA DAVKA Pogoj: srednja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri in eno leto delovnih izkušenj 2. LIKVIDATOR FAKTUR Pogoj: srednja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj TOZD OPREMOTEHNA 3. PRODAJALEC Pogoj: KV prodajalec tehnične stroke in dve leti delovnih izkušenj pri prodaji tehničnega blaga 4. MIZAR Pogoj: KV mizar 5. ČISTILKA Pogoj: NKV delavka TOZD PREHRANA 6. ČISTILEC Pogoj: NKV delavec za čiščenje prostorov v obrat Klavnica TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM 7. NATAKAR Pogoj: KV natakar in dve leti delovnih izkušenj Za opravljanje del oz. nalog od 1 - 7 je pogoj poskusno delo. Rok za prijave je 15 dni po objavi na naslov Trgovsko gostinska delovna organizacija Napredek Domžale, Ljubljanska 64. ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAJO GOSTIŠČE Pri »Konšku« - Trojane -AVTOMATSKO KEGLJIŠČE - IZBORNA KUHINJA -SOLIDNA POSTREŽBA GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske in sedežne garniture obrate. Se priporočamo Priporočamo proizvode d u DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, TISKARSTVA IN KNJIŽNIČARSTVA ! AVTOSERVIS M Domžale DOMŽALE Čestitamo za praznik Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake in avtobuse %%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% MELODIJA MENGEŠ Čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje izdelke Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM se priporoča za nakup vsakovrstnega po-trošnega blaga v svojih prodajalnah širom občine 5 nidrometal * __jMUSCil S[ J £ Kovinsko in strojno podjetje nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge —izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, —izgradnja regionalnih vodovodov, —preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo EKSPLOATACIJA PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN "TERMIT" DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA EMONA TOZD Kmetijska kooperacija s Poslovalnicami kmetijskega reproma-,etiala v Domžalah,Moravčah, Lukovici •n Blagovici se priporoča in čestita TOVARNA POZAMENTERIJE Pridružujemo se čestitkam in priporočamo vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove Mengeš *\\v INDUSTRIJSKI KOMBINAT 5 \ m ZAVAROVALNICA "pLANIKA" KRANJ 5 "TRIGLAV" TOZD "MOJCA" LUKOVICA Ž Komunalno Priporoča tvoje storitve £ Poslovna enota Priporoča svoje 5 podjetje 5 Mengeš kvalitetne usluge J Domžale Kolektiv čestita ^ in čestita za praznik \ Čestitamo za praznik * 5 in priporočamo svoje storitve Vv'\\u%4 s lXXXXXXXXXXX' ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAJO * * * * * * i * * * \ * * Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinska konferenca ZRVS Domžale Z Z * / ! ! ,x 1 = I S * * * * I S S * * = I nn uu induplati — Jarše So v vašem domu zavese, prti in garniture Induplati? Taborite v šotorih Induplati? Uporabljate koridorje in zračne hale Induplati? Torej nas že poznate kot fleksibilno delovno organizacijo, katere moto je nenehen razvoj — in kvaliteta. HELIOS • BARVE • LAKI • EMAJLI • DEKSTRINI • LEPILA • UMETNE SMOLE Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO I S Z "M L I N O S T R O J" £ TOVARNA STROJEV £ DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO »j j ! kovčki, aktovke, a rokavice, izdelki / 1 61234 MengeS / V Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije »UNIVERSALE« Domžale Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih TOSAMA DOMŽALE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE S SVOJIMI TOZD: — Galanterija — Usnjarna — Maloprodaja Proizvodni program: Damske torbice, potovalne torbe, mape, pasovi, drobna galanterija, iz reptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga 9(s*r IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z delovišči: Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski.Soboti nudi gozdno seme. sadike ze pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras m se priporoča KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Opravlja: zidarska, ključavničarska, steklarska in parketarska dela Priporoča svoje usluge in čestita za praznik ! PAPIRNICA KOLIČEVO POŠTA DOMŽALE Izdelujemo: raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke, več vrst sestavljenih kartonov, zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo **%%"XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX%%%%%% TEKSTIL TOZD file o. sol. o. Izdelujemo in prodejemo tehnične In iglaste sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom