Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-03, 404)3, 40-04, 40-05 izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dnevn po praznik® Ček. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo 6tv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 (j prav a: Kopitarjev« ulica štev. 6. Položaj Velika diplomatična posvetovanja, ki imajo za svoje središče London in angleško vlado, so z blestečo lučjo posvetila na niednarodnopolitični položaj in ga nam prikazala popolnoma spremenjenega v primeru e podobo v začetku tega leta. Slika, ki jo imamo pred seboj po dogodkih v sredini meseca marca, ko je bila češko-slovaška samostojna država izbrisana z evropskega zemljevida, je temeljito spremenjena. Angleški ministrski predsednik Chamberlain in njegov zunanji minister lord Halifax sta v govorih, ki sta jih imela, prvi pred svojimi volivci v Birminghamu, drugi v zbornici lordov, v zelo jasnih besedah naslikala novo podobo odnošajev med velesilami in brez ovinkov pokazala na nove smeri zunanjepolitičnega udejstvovanja obeh taborov evropskih in izven-evropskih velesil. Tudi francoski ministrski predsednik Daladier in zastopnik ameriškega državnega tajnika Summer Welles sta se izrazila podobno kakor angleška državnika in podčrtala nujnost, ki jo v globini svoje vesti čutita, da mora zunanja politika njunih držav ubrati druge smeri. Ko smo vstopili v novo leto, smo imeli tik za seboj prvo rešitev češko-slovaške krize. Izgledalo je, da na srednjevropski plošči ne bo več nobenih novih presenečenj, marveč da se bosta oba tabora velesil posvetila, če le mogoče, mirnemu razčiščevanju medsebojnih sporov na sredozemskem prostoru, kakor je napovedovala že več tednov trajajoča borba med italijanskim .in francoskim tiskom. Vprašanje, kako spraviti v sklad italijanske težnje in francoski odpor proti njim, ter vprašanje, kako včleniti Španijo v sredozemski prostor in njegovo politično življenje, oboje se nam je zdelo, da bo izčrpalo delo diplomacije v pretežnem delu tekočega leta. Zasidraio se je prepričanje, da se bo Evropa po razveseljivih miroljubnih stikih med Anglijo in Nemčijo ter Francijo in Nemčijo — stikih, ki so jih prihile posebno slovesne dvostranske izjave — počasi spet vrnila v ravnotežje in da bo v mirnem ozračju pospravila še vsa ostala nesoglasja, kot na primer vprašanje dobave surovin in organizacije mednarodne trgovine, ki še motijo sožitje med narodi. Toda zadnji dogodki, ki so se končali kakor znano s koncem samostojne češko-slovaške države, od katere sta bili Češka in Moravska pod imenom protektorala priključeni Nemčiji, med tem ko je bila Karpat^ka Ukrajina vtelešena v madžarsko državo in je Slovaška dobila od Nemčije zaščiteno samostojnost, so nam razodeli, da novoletna pričakovanja niso bila točna, kajti razodeli so celo vrsto novih napetosti, s katerimi bodo evropski narodi imeli opraviti v teku tega leta. Ob sredozemskem prostoru, ki smo o njem krivo mislili, da je edini nevarni prostor, ki zna vznemirjati odnošaje med velesilami, so se zdaj kar Čez noč pojavila še druga nevarna območja, kjer zijajo globoka, načelna nasprotja med velesilami, odnosno med osnovami in smermi njihove splošne in posebne zunanje politike. Sodeč po izjavah državnikov velesil, ki so pretekle dni govorili, kakor tudi po pisanju časopisja velikih držav, kjer se zrcali resnični obraz svetovnega javnega mnenja, se moramo pripraviti na to, da bomo v stisnjenem razdobju prihodnjih tednov in mesecev doživeli celo vrsto zelo ostrih načelnih in stvarnih križanj v politiki velesil, tako ostrih in tako načelnih, cla je privid hudih sporov postal možnost, s katero je* treba .računati. • Že dejstvo samo na sebi, da so Francija, Anglija in Amerika-vzajemno protestirale proti spremembam meja v Srednji Evropi ter izjavile, da jih pravno in stvarno ne priznajo, vsebuje toliko možnosti za bodoča nesoglasja med njimi na eni, ter Nemčijo in Italijo na drugi strani, da bi bilo lahkomišljeno misliti, da se bi dala ta nova napetost kar čez noč popraviti in odstraniti. Kajti ne smemo pozabiti, da so omenjene tri velesile storile že nekaj ukrepov v okrepitev svojega stališča, a ne smemo tudi pozabiti na besede, ki jih je nemški kancler Hitler izrekel v svojem govoru letos dne 30. januarja, »da tudi v bodočnosti ne bo dovolil, da bi se zapadne velesile vmešavale v vprašanja, ki tičejo samo Nemčije, in preprečevale naravne in pametne rešitve.« Oba tabora sta torej zavzela trda stališča in za enkrat ni razloga za to, da bi na njih ne vztrajala. To je dejstvo, ki odpira zelo zanimive vidike v bodočnost, posebno če ga povežemo s sredozemskim sporom, ki očividno ni bil edini obstoječi nesporazum med njima, marveč samo eno poglavje v celi knjigi nasprotij, ki čakajo na poravnavo. V to novo dobo političnega življenja Evrope gre naša država z načeli, ki jih je nedavno pred narodno skupščino navedel naš zunanji minister, ko je podčrtal popolno miroljubnost naše državo, dokazano s prijateljstvom z vsemi velikimi in malimi sosedi, a tudi njeno pripravljenost, da hrabro ibrani svojo zan.ljo in svoj rod. Predsednik francoske republike na obisku pri angleškem kralju Predsednika Lebruna so v Angliji sprejeli nad vse prisrčno Francoskemu obisku v Angliji daje posebno važnost resno ozadje evropskega položaja Pariz, 21. marca. AA. Havas: Predsednik francoske republike Lehrun in njegova gospa sta odpotovala davi ob 9.15 s posebnim vlakom iz Pariza v London. V spremstvu predsednika republike Lebruna se nahaja minister za zunanjo zadeve Bonnet ter več visokih uradnikov zunanjega ministrstva, kakor tudi članov civilno in vojaške hiše predsednika republike. Vlak je prispel v Calais ob 11.25. Ko je predsednik republike stopil iz vlaka, je s svojim spremstvom obhodil častno četo, nato se je pa vkrcal na ladjo »C o t c d'A z u r«. Ladja je od-plula ob 11.45. Takoj ko je dospela na široko morje, so se ji pridružile francoske vojne ladje in oddale 21 topovskih strelov. Parnik spremlja 6 rušilcev in 15 vojaških letal. Na sredi med Cal-laisom in Dovrom so namesto fracoskih ladij in letal prevzeli spremstvo britanski rušilci in letala. Dopoldne ob 11. se je kraljev brat vojvoda Gloucestrski odpeljal v Dover, da sprejme in pozdravi v imenu kralja in kraljice francoska gosta. V spremstvu vojvode Gloucestrskega so osebe, ki bodo na razpolago g. Lebrunu med njegovim obiskom v britanski prestolnici. Predsedniku se je odpeljal naproti tudi francoski poslanik. Spreiem v Dovru Lebruna je sprejel kraljev brat »Cote d'Azur« je v spremstvu divizije tor-pednih rušilcev in eskadre britanskih letal ob 12.55 priplula v dovrsko pristanišče. Linijska ladja »Rodne y«, za njo pa vse druge ladje eskadre križark in obrambne baterije so v pozdrav oddale topovske salve, medtem je pa šest eskadrilj bombnikov letelo nad predsedniško ladjo. Takoj, ko o spustili most z ladje, so vojvoda gloucestrski v družbi francoskega poslanika Corbina in uglednih britanskih osebnosti, ki so dodeljene Lebru-novemu spremstvu, stopile na ladjo, da v imenu kralja in kraljice pozdravijo Lebruna in njegovo gospo. Vojvoda Gloucestrski je predstavil Lebrunu te osebnosti, predsednik Lebrun je pa vojvodi Gloucestrskemu predstavil svoje spremstvo, to je zunanjega ministra Bonneta, generalnega civilnega tajnika pri predsedstvu republike, generalnega vojaškega tajnika pri predsedstvu republike, šefa protokola in druge ugledne osebe. Ob 13. sta se predsednik republike in njegova žena skupaj z bratom britanskega vladarja in v spremstvu francoskih in angleških odlični-kov izkrcala. V pristanišču so jima čete med zvoki marseljeze izkazale čast. Nato so predsedniku izročili spomenico, s katero mu dovrski župan in mestni svetovalci izrekajo dobrodošlico. Lebrunovi gospe so pa izročili šopek cvetlic. Potem je predsednik Lebrun s svojim spremstvom odšel v posebni vlak, sestavljen iz salonskih vagonov. Vlak je ob 13.20 odpeljal. Množica, ki se je bila zbrala v pristanišču, je prenehala vzklikati Lebrunu šole tedaj, ko se ji ie predsedniški vlak že izgubil izpred oči. Sprejem v Londonu London, 21. marca. AA. Reuter. Cim je luksus-ni vlak, s katerim so se vozili Lebrun, njegova soproga in ostalo spremstvo, in ki je bil bogato okrašen in so na njem vihrale francoske in angleške zastave, prispel na londonsko železniško postajo Viktoria, je prvi stopil iz vagona predsednik francoske republike Albert Lebrun. Takoj je pristopil k njemu angleški kralj .Ilirij VI., mu stisnil roko in mu zaželel dobrodošlico. Zatem je Lebrun stopil h kraljici Elizabeti in ji poljubil roko. Ko sta se predsednik Lebrun in njegova soproga pozdravili z ostalimi člani kralj, angleškega doma, med katerimi so bili vojvoda in vojvodinja Gloure-strska, vojvoda in vojvodinja Kentska in kraljev zet, grof Hervvooda, sta kralj in kraljica predstavila predsedniku francoske republike in njegovi soprogi vse člane svojega spremstva in skupno z njimi obšli častni polk škotske garde. Med uglednimi osebnostmi, ki so bile tedaj na kolodvoru, da pozdravijo visoke goste, so bili tudi predsednik vlade Chamberlain, zunanji minister Halifax, londonski župan, šef angleškega glavnega štaba general Gorth, prvi lord angleško ad-miralitete admiral Bexasus, sir Phipps, vrhovni šef ceremoniala, francoski odpravnik poslov z vsem osebjem francoskega veleposlaništva in številne druge angleške in francoske visoke osebnosti. Posebno je padla v oči pojava francoskega zunanjega ministra Bonneta, ki je bil, kot predsednik Lebrun, oblečen v večerno obleko. Varnostni ukrepi Francije 16 uredb za pospeševanje oborožitve Laval bo poslan k Mussoliniju v Rim Pariz, 21. marca. AA Havas: Snoči je bila seja vlade pod predsedništvom predsednika republike Lebruna. Seja se je začela ob 17. Daladier je predložil Lebrunu v podpis uredbe na osnovi pooblastila, ki ga je dovolilo narodno predstavništvo, in sicer uredbe, ki se nanašajo na pospeševanje proizvodnjo sredstev za narodno obrambo. Zunanji minister Bonnet je dal poročilo o zunanjepolitičnem položaju. Predsedništvo ministrskega sveta objavlja sledečo listo uredb z zakonsko močjo, ki bodo objavljene v Službenih novinah. Te uredbe so sledeče: Uredba, s katero se vladi daje pravica poklicati pod zastavo vojaške osebe na razpoloženju, uredbo, s katero se zviša vojaški kader glede častnikov in podčastnikov, uredbo o ustanovitvi alžirskih oddelkov, uredbo o podvojitvi šesto vojaške oblasti, uredbo, s katero se daje prednost naročilom, ki so v interesu narodne obrambo, uredbo o podaljšanju delovnega časa in zvišanju tarif za nadurno delo, uredbo o kolektivni pogodbi v letalski industriji, uredbo o oblastnih javnih borzah dela, uredbo o predujmih, uredbo o zvišanju inženirskega osebja v tovarnah vojnega materiala, uredbo o vodstvu za nadziranje vojaškega blaga, uredbo o zvišanju upravnega osebja v letalstvu, uredbo o tehničnem in upravnem osebju tovarn za vojni material, uredbo o osrednjem uradu za obveščevalno službo pri predsedništvu ministrskega Japonci spet prodirajo Tokio, 21. marca. b. Iz vladnih krogov se po-froča, da se razvoj dogodkov za sedaj ne tiče Japonske. Vendar imajo pa ti dogodki tudi na Japonskem odmev, in sicer tam, da sedaj Cangka)- Zagrchška vrem. napoved: Oblačno, izmenoma dež in sneg. Močan veter in spremenljivo Zemunska vrem. napoved: Pretežno oblačno, tu pa tam (lož in sneg. Precej hud veter spremenljive smeri. Dunajska vrem. napoved: Pooblačilo se bo, ponekod bo snežilo. šek ne bo mogel dobivati vojnega materiala iz Evrope v večjih količinah, ker je vojni material dobival pretežno iz Češkoslovaške. Ker je sedaj češkoslovaška vojna industrija prešla v roke Nemčije, Čangkajšek ne more računati s tem, da bi dobil še kak vojni material, razen tistega, ki je že na poti. Šanghaj, 21. marca. AA. DNB: Japonske čete, ki prodirajo od Hangčava, so davi prekoračile reko Cientang, ne da bi bile trčile ob hud odpor. Japonci nadaljujejo svoje prodiranje proti vzhodu in jugu, kjer so Kitajci zgradili utrjene posto|anke. lijISill si Predsednik franc. republike Lebrun sveta, uredbo o olajšavah pri razlastitvah o priliki izvajanja (Icl, namenjenih za obrambo ter uredbo, ki se nanaša na preosnovo dela v livarnah in jeklarnah. Ministrstvo za vojno mornarico poroča, da je Campinchi podpisal odlok, da se začno graditi štiri torpedovke po 1772 ton. Torpedovke se bodo imenovale »Intrepide«, »Avanturierc, »Timjiere« in »Opiniatre«. Zveza bivših bojevnikov je imela včeraj sejo, na kateri jo sprejela sklep, da se obsoja nemški nastop proti Češkoslovaški. V sklepu dalje trdijo, da je Francija v zvezi s tem stopila v izjemno stanje pripravljenosti. V sklepu predlagajo, naj Francija podvzamo korake pri vseh onih državah, ki 6o pripravljene še dalje zastopati nedotakljive človečanske pravice. Sklep konča s pozivom, naj se vsi Francozi združijo, naj bodo pokorni in vedno pripravljeni na poziv domovine. Usod: Slovaške V Budimpešti proučujejo dozdevno željo nemške vlade o priključitvi Slovaške k Madžarski... Bratislava, 21. marca. AA. Včeraj sta odpotovala v Berlin slovaška ministra Tuka in Durčanski. Njuno potovanje ima namen pripraviti podlago za gospodarska pogajanja med Slovaško in Nemčijo. V političnih krogih se govori o rekonstrukciji slovaške vlado. Predsednik vlado Tiso naj bi postal predsednik slovaške republike, med tem ko bi Tuka postal predsednik slovaške vlade. Berlin, 21. marca. AA. Štefani: Sirijo se glasovi, da Budimpešta proučuje dozdevno željo nemške vlade o morebitni priključitvi Slovaške k Madžarski. Toda v dobro poučenih nemških krogih govore, da ji ni o tem nič znano. Berlin, 21. marca. AA. Reuter: Slovaška ministra Durčanski in Tuka sta se danes pripeljala v Berlin, da bosta nadaljevala razgovore o razmerju med Nemčijo in Slovaško. Budimpešta. 21. marca. c. Razširile so se vesti, da se v Budimpešti pečaio z mislijo, kako vposta-viii kraljestvo krone sv. Štefana. To bi sc naj zgo- Anglcški kralj Jurij VI. dilo takoj, ko se še Slovaška priključi Madžarski. V Berlinu o teh vesteh niso izjavljali ničesar in jih tudi niso zanikali. Teleky v Rim Budimpešta, 21. marca. AA. MTT: Ministrski predsednik grof Toleky ter minister za zunanje zadeve grof Czaky bosta napravila sredi aprila uraden obisk v Rimu, koncem aprila pa v Berite«. Laval v Rim Rim, 21. marca. A A. Štefani: Iz Pariza čajo: Gibanje za razčiščenje francosko-italijanskoga razmerja se jasno vidi v francoskih parlamentarnih krogih, ki sodijo, da je to gibanje neobhodno potrebno za ohranitev miru. Več francoskih pol i -tikov, med njimi tudi bivši minister Rollin so izjavili poročevalcem listov, da bi bilo treba brez odloga poslati v Rim Lavala, češ da je on najbolj poklicana oseba za razgovore 7. Mussolinijem za zboljšanje in obnovo prijateljskega razmerja me'' Francijo in Italijo. Pred ofenzivo na rdeči Madrid Rim, 21. marca. AA. Štefani: »Giornale (Trtatm« objavlja članek izpod peresa svojega ravnatelja Gayde. V njem Gayda analizira dogodke v Španiji ter izraža mnenje, da se bo ofenziva nacionalistične vojske, v katere vrstah so Se vedno italijanski legionarji, začeta konec tega tsie-scca. K izjavi hrvatskega narodnega vodstva »Ob7.nr« je k izjavi hrvatskega narodnega vodstva dodal daljši komentar, ki ga začenja z besedami: »Ta objava je bila potrebna v današnjih zgodovinskih časih, ki jih preživlja Evropa, prav za prav ves svet, torej tudi vsi narodi, veliki iu mali, čeprav bi se sicer, zdela, da žive izven dosega usodnih dogodkov tega času. Jasno je, da mora vsak narod bolj ko kdaj poprej v burnih povojnih časih temeljito presojati svoje interese in razvoj mednarodnih dogodkov ter potem ugotoviti, kako bo svojo prihodnjost najbolje zavaroval. V precenjevanju tega ne smejo prevladati čustva, kakor tudi se odločitev ne sme skleniti zaradi kakega posameznega dogodka ali dejanja. Položaj je treba presojati v celoti ter tako gledali v prihodnjost. Pri vsem tem pa je treba pomniti, da so poleg vseh dogodkov, ki so se dogajali ali se morda še bodo, vendarle nekatera nespremenljiva dejstva, ki so v življenju vsakega naroda usodne važnosti.« »Toliko smo vredni, kolikor smo složni« Zagrebški »Obzor« v svojem političnem poročilu prinaša v zvezi z izjavo hrvatskega narodnega vodstva članek, ki v njem med drugim veli: »Po volitvah 6e je v Zagiebu zbralo hrvatsko narodno zastopstvo, ki je pri tej priliki sprejelo sklepe, ki so znani tudi najširšim hrvatskim narodnim vrstam... Hrvatsko narodno vodstvo na čelu z dr. Mačkom stoji danes odločno na stališču, ki je izraženo v omenjenih sklepih. To je torej črta, po kateri se razvija politična delavnost hrvatskega narodnega vodstva, kar naravnost ali po ovinkih potrjuje gorenja objava... Hrvatskemu narodnemu vodstvu je docela jasno, da je njegova odgovornost v današnjih časih zgodovinske važnosti. Kdor pa nosi na svojih ramah tako odgovornost, ta se ne sme prenagliti. Zato je dolžnost vse hrvatske javnosti, da je v sedanjih časih strnjena in enodušna, kar je treba še okrepiti z disciplino... Vse glasove in časopisne članke zunanjega časopisja o Hrvatih je treba vzeti s potrebno previdnostjo, s spoznanjem, da hrvatskega naroda nihče ne vpošteva zaradi naših pravic, zaradi simpatij do nas. Mi smo vredni le toliko, kolikor smo 6ložni in močni ter pripravljeni braniti svoje interese... To enostavno resnico je treba vedno imeti pred očmi, da ne bo kasneje morebitnih razočaranj, in kar je še važnejše, da ne bodo naši narodni interesi oškodovani... Sicer pa se dogodki naglo razvijajo, položaj bo kmalu razčiščen, nakar bo vodstvo hrvatskega narodnega gibanja izreklo svojo odločitev.« Izjava »Narodne odbrane« Neki belgrajski list se je te dni pečal s škandali, ki so prišli na dan v raznih belgrajskih humanitarnih društvih. Temu listu odgovarja »Narodna odbrana«, ki med drugim ugovarja misli, češ da je bila pomanjkljivost teh nacionalnih društev v tem, ker S'e tiisO udejstvciVala nh' izrazito plemenskem nacionalizmu, marveč so slonela na ideji jugoslovanskega nacionalizma. Nato pravi list »Narodna odbrana« takole: »Ena temeljna stvar mora biti vsakomur jasna, in sicer, da bodo nekatere naše nacionalne organizacije do konca svojega obstanka čvrsto ostale na jugoslovanski nacionalni črti ter na zgradnji jugoslovanske nacionalne misli, pa naj se zgodi kar koli in najsi bi zaradi tega bile deležne gtaje.« Članek o narodnih vodjih »Hrvatski Dnevnik« prinaša Članek o narodnih vodjih, kjer naglaša, kakšne lastnosti mora imeti pravi narodni vodja. Pravi: »Tudi danes je svet prepoln vodij. So, ki imajo res velike sposobnosti, ki so svoj narod zelo zadolžili. Nekateri izmed njih sicer niso razkričani in njihovih imen ne beremo v vsakem časopisnem stolpcu, pa zato niso nič manjši kakor so tisti, ki o njih mnogo več govore. So tudi taki vodje, ki tega imena ne zaslužijo. Velika nesreča je za narode, ki v vsakem razdobju ne dvignejo iz sebe osebnosti, ki so po intelektu. volji in morali močne. Današnja doba je posebej doba vodij. Srečavate jih na vsakem koraku. To je postalo že moderno ... Toda najsrečnejši so narodi, ki zaradi vodij niso nikdar v zadregi To so tisti narodi, ki jih vodi njihov lastni duh. To so narodi, ki se ponašajo sami s svojo zrelostjo, poštenostjo svojih ciljev in s silo svoje volje. Tem se ni treba bati. da bi jih njihovi vodje prerastli. Narodna modrost bo vedno našla pravi pot in ne bo zašla.« Framasoni v jugoslovanski politiki V torkovem >Zagrpbnčkem listu? beremo članek o frama.-onski loži »Maksimiljan Vrhovac« v Zagrebu. Poročilo veli, da ima ta loža sedaj 75 članov, da pa jih je leta 1935, ko je bila na višku svojega razcveta, imela 80. Te podatke ima list baje iz poročila ložinega tajnika, ki je bilo prebrano na občnem zboru te lože. Iz tega poročila je tudi razvidno, da v Karlovcu deluje druga sestrska loža, ki se imenuje »Ivanjski krijes«. Zagrebška loža se peča tudi s politiko. Iz tajniškega 'poročila, ki ga navaja list, bi bilo. zanimivo omeniti tele stavke: uovejšem času je naša jugoslovanska masonerija z večjo silo začela iskati potov, po katerih bi mogla vplivati na urejevanje razmer v našem nacionalnem življenju... Naša loža je bila že neka) kratov izzvana, da se peča 6 tem važnim vprašanjem... Naša loža je popolnoma enotnega mnenja, ki je v skladu s temeljnimi načeli konstitucije naše velike lože, da se jugoslovenski mason more opredeliti le za delovanje za jačenje narodnega edinstva. Po tem takem jugoslovenski mason ne more niti posredno niti neposredno sodelovati v akcijah niti sodelovati s posamezniki ne z organizacijami, ki nimajo namena podpirati narodnega edinstva.« Iz poročila posnema list tudi to, da si je ta loža zaman prizadevala pridobiti za svoje ideje srednješolsko mladino. — Tako ta list. Zemljoradniško zborovanje v Somboru odloženo Zemljoradniki so v Somboru pripravljali veliko zborovanje. Sedej pa so sklicatelji sklenili, da tega zborovanja re bo, in sicer so ga sklicatelji kalili preklicali zaradi zadnjih dogoc.-ov. Senat obravnava preračun Belgrad, 21. marca. m. Tukajšnja politična javnost je danes z velikim zanimanjem pričakovala začetka preračunske razprave v senatu in je na sejo prišlo tudi več narodnih poslancev. Pred pričelkotn seje so posamezni klubi v senatu imeli sestanke, na katerih so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s sprejetjem državnega proračuna in finančnega zakona. Klu bsenatorjev JRZ je na včerajšnjem sestanku sklenil, da bo državni preračun in finančni zakon sprejel brez vsake debate. V imenu kluba je danes senator Vojnovič prebral izjavo, v kateri je klub obrazložil to svoje stališče. Isto so storili tudi člani neodvisnega kluba senatorjev. Senatorji JNS pa bodo po zatrjevanju članov tega kluba govorili v omejenem Številu samo v načelni debati. Med drugimi sta se priglasila kot govornika tudi dr. Kramer in Pucelj. Zato je pričakovati, da bo predlog državnega proračuna in finančnega zakona sprejet v senatu v načelu in podrobnostih že jutri ali najkasneje pojutrišnjem. Sam potek današnje seje je bil naslednji: Seji so prisostvovali vsi člani kraljevske vlade z ministrskim predsednikom in notranjim ministrom Dragišo Cvet-kovičem na čelu. Sejo je začel ob pol 12 predsednik senata dr. Korošec. Zapisnik zadnje seje je prebral tajnik senata Kamenko Božič. Po nekaterih formalnostih je predsednik senata dr. Korošec odredil prehod na dnevni red, na katerem je bila razprava v načelu o predlogu državnega proračuna in finančnega zakona za i. 1939-40. Besedo je dobil poročevlec finančnega odbora senator Franc Smodej, ki je prečital poročilo finančnega odbora, katero je objavljeno na drugem mestu. Za senatorjem Smodejem je predsednik dr. Korošec dal besedo finančnemu ministru g. Vojinii Dju-ričiču, ki je podal pred senatom približno isto poročilo kakor svojčas pred narodno skupščino. Izvajanja finančnega ministra so senatorji JRZ vzeli z odobravanjem na znanje. Za finančnim ministrom Djuričičem je predsednik senata dr. Korošec dal besedo senatorju Vojnoviču, članu kluba senatorjev JRZ. Senator Vojnovič je zavzel mesto na govornici ter prečital naslednjo izjavo. Senatorji JRZ predlagajo sprejem proračuna — brez debate Čast mi je v tej visoki zbornici izjaviti tole: Spričo resnega zunanjepolitičnega položaja in spričo problemov našega notranjega življenja, priznavajoč pohvalno stremljenje kr. vlade za ustalitev naših notranjih razmer, soglašamo z zunanjo politiko naše kraljevine, kakor je prišla do izraza v dveh izjavah zunanjega ministra, in pod modrim vodstvom kr. naniestnišfva, pozdravljajoč našo hrabro vojsko zdaj kakor zmerom ponavljajoč svojo prisego zvestobe kroni in državni celoti, sprejema klub v celoti brez debate preračun za leto 1939-40 skupaj s finančnim zakonom, kakor ga je predlagala kr. vlada in ga je sprejela narodna skupščina Izjava neodvisnih senatorjev Zadnji govotnik rfa dnnašn.H Se^sfetiata je bil član neodvisnega kluba Jovan AJekšič, ki je tudi prebral v imeiju .,?.vojUi. tovarišev izjjivo, v katefi pravi: »Predsednik ministrskega sveta je v svoji deklaraciji v imenu kraljevske vlade v tcin visokem domu poudarjal, da ima ta vlada posebno misijo, ki ho pripravila vse .potrebno in pristopila k kon-solidiranju pri urejevanju notranjih razmer, da pripravi in pristopi k rešitvi onih problemov, ki so danes pogoj za to konsolidacijo in da vse narodne sile, ki so se do zdaj po nepotrebnem trošile v medsebojnem trenju, zbere ter jih preko notranjega miru uporabi za zgraditev one državne politike, ki bo zagotovila popoln mir v državi ter ustvarila gospodarsko blagostanje, kakor tudi varnost in mir. V zvezi s tem hoče v prvi vrsti urediti odnošaje z brati llrvati na podlagi popolne enakosti in enakopravnosti. Jugoslovanski neodvisni klub senatorjev kraljevine Jugoslavije je po ocenitvi in presoji tega navedenega in v žel j i in težnji, da tudi on s svoje strani doprinese, da se navedeno poudarjeno vprašanje v teh usodnih časih, ki jih preživljamo, čimprej zaključi in reši, da bo |>otem zdrava in močna Jugoslavija, naslonjena na svojo hrabro vojsko, mogla s polnim zaupanjem in vedrino gledati v svojo bodočnost, sklenil, da njegovi člani ne bodo sodelovali ne v načelni in ne v podrobni razpravi o predlogu preračuna za leto 1939-40, da se tako pospeši procedura za njegovo sprejetje. Senatorji JRZ in člani Jugoslovanskega neodvisnega kluba so sprejeli prednjo izjavo z odobravanjem na znanje, nakar je predsednik senata dr. Korošec zaključil današnjo sejo ter napovedal prihodnjo za jutri ob 9 dopoldne. Zahteve jugosl. medicincev Ljubljanska fakulteta naj dobi 10 semestrov Belgrad, 21. marca. m. Zveza medicincev kraljevine Jugoslavije je na svojem rednem občnem zboru, kakor tudi na sestanku, ki se je vršil v Belgradu po tem občnem zboru, sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da se ukine dvojni doktorat in da se v splošno uredbo vnese določilo, da bo tudi ljubljanska medicinska fakulteta imela 10 semestrov. Nadalje v evo.ji resoluciji Zveza medicincev kraljevine Jugoslavije zahteva, da zdravniško pomoč našim kmetom nudijo šele diplomirani medicinci. Zaradi tega se medicinci strinjajo z načrtom uredbe o dveletnem delu na deželi. Nadalje medicinci poudarjajo, da sedanji učni načrt na naših medicinskih fakultetah ne nudi dovolj možnosti za praktično in strokovno izobrazbo medicincev. Zaradi tega naproša mero-dajne činitelje, da bi se izdala potrebna uredba, ki ho omogočila več praktičnega dela na medicinskih fakultetah. Novi celjski župan dr. AL Voršič Celje, 21. marca. S kraljevim ukazom jc imenovan za novega celjskega župana celjski odvetnik g, dr. Alojzij Voršič. Rodil se je 16. junija 1888 v Bratoneticah pri Sv. Tomažu blizu Ormoža kot sin kmečkih staršev. Ljudsko šolg je dovršil v domačem kraju, nakar je vstopil na srednjo šolo v Mariboru, zadnja leta pa je dokončal v Ljubljani. Maturiral je v Ljubljani. Univerzo je obiskoval v Ljubljani in v Pragi. Promoviral je za doktorja prava. Kot rezervni častnik je bil skoraj na vseh frontah. Po vojni se ie posvetil finančni službi v Mariboru. Leta 1923 je prišel v Celje kot koncipient k dr. Karlovšku, kmalu pa je vstopil v služba k dr. Ogrizku in napravil odvetniški izpit. 2e kot odvetniški pripravnik se je lotil dela v naših organizacijah in zlasti nastopal kot govornik na naših taborih. Dolgo je sodeloval pri naši proisveti, v zadnjem času pa so ga kmečke enote klicale, da jim je širil obzorje s svojim strokovnim znanjem tako na gospodarskem kakor na kulturnem in političnem polju. Bil je dolgoletni predsednik celjskih rezervnih častnikov. Mnogo je zlasti sodeloval pri bivšem Orlu, zdaj pa je veliko sodeloval pri Fantovskih odsekih in pri Katoliškem prosvetnem društvu. Kot član celjskega mestnega sveta je bil nad tri leta vzoren referent gradbenega odseka in še v raznih odborih mestnega sveta Kot dober gospodar je bil tudi odbornik celjske Mestne hranilnice in avtobusnega podjetja v Celju.. Ko je bil g. Alojzij Mihelčič izvojjen za poslanca, so Celjani z velikim zanimanjem spremljali razvoj in komaj čakali, kdo bo novi celjski župan. Največkrat je bilo čuti ime dr. Alojzija Voršiča. Z imenovanjem novega celjskega župana je bil deloma tudi preoblikovan celjski mestni svet in sq bili na novo imenovani sledeči gospodje: Alojzij Mihelčič, podpredsednik skupščine, dr. Mlinar, sodnik upravnega sodišča v Celju, Oskar Čer-nelč, ravnatelj Banovinske hranilnice v Celju in Franc Repnik, železniški uradnik. K imenovanju g. dr. Voršiča iekreno čestitamo! Minister dr. Ružič zbolel Belgrad, 21. marca. AA. Pravosodni minister dr. Viktor Ružič, ki je med potjo iz Ljubljane v Belgrad v nedeljo nenadno obolel, je poklical zdravnika dr. Kosanoviča, ki je ugotovil vnetje slepiča in ga zdaj zdravi. Ker ne bo še tako hitro zdrav in se zdaj mudi na kliniki, je dr. Kosanovič odredil konservativno zdravljenje. Stanje ministra dr. Ružiba se boljša in bo lahko če ne nastopijo kakšne nepredvinene komplikacije, čez nekaj dni vstal. Zaradi tega pravosodni minister dr. Ružič ta teden ne bo sprejemal strank, Nova vlada v Pragi Število samoumorov se v Pragi ni zvišalo Praga, 21. marca. AA. DNB: Pod predsedni-štvom d r. Hacha se jf»-vrliša na Hradčanih konferenca o ustanovtvi edinstvenega češkega gibanja, kakor tudi o spremembi vlade. Dr. Hacha je spre-»5%«|- filfmS' blvše^češke -vlade ter ostale vodilne osebnosti. Pričakuje se, da bo sprememba vlade danes objavljena. Popravite najprej te krivice! K notici v »Slovencu« od 21, marca »Krivice naj se popravijo!« smo prejeli tole dopolnilo: »Junija meseca leta 1932 je JNS-režim vrgel na smetišče .v Sloveniji 42 slovenskih profesorjev. Večina teh upokojenih in odpuščenih profesorjev je vložilo tožbo na drž. svet zaradi protizakonite upokojitve ali odpustitve. Meseca oktobra je drž. svet razveljavil kot nezakonite vse upokojitve ali odpustitve onih profesorjev, ki so vložili tožbo. Na podlagi te razsodbe je moralo prosvetno ministrstvo poklicati v treh mesecih po pravomočnosti razsodbe vse prizadete profesorje zopet v službo. Slovenskemu delu JNS je bila ta razsodba drž. sveta zelo neprijetna, ker se je bala, da ne bi urad-ništvo izgubilo vere, prav za prav strahu pred njeno vsemogočnostjo. Iz prestižnih razlogov, kakor tudi iz sadizma slovenskega dela JNS, je ista stranka zaradi navedene razsodbe drž. sveta že po enem mesecu po tej razsodbi sklenila v narodni skupščini in v senatu poseben zakon, ki ima samo en paragraf, da namreč lahko upokoji ali odpusti državnega uslužbenca brez kakršnegakoli vzroka. Med prizadetimi sem bil tudi jaz, ki sem bil od JNS še pred upokojitvami že dvakrat premeščen, ker sem bil — to je sodno dokazano — po mnenju JNS prevnet Korošcev pristaš. Prosvetni minister nas je januarja 1933 poklical v službo, februarja, odnosno marca 8 od v januarju re-aktiviranih na podlagi novega prej navedenega zpkona zopet upokojil ali odpustil. Moj dekret nosi datum 23. marca 1933! Lahko rečem, da smo vsi prizadeti v težkih razmerah nosili vso pezo upokojitve, odnosno odpustitve brez jadikovanja, samozavestno in celo ponosno, zavedajoč se, da naša stvar potrebuje mučencev za obstoj in napredek. Tudi ni nihče pričakoval zato kakšne nagrade v primeru spremembe režima. 24. julija 1935 je bi! odstavljen režim, ki je. mene dvakrat upokojil in dvakrat premestil iz razloga, ker sem bil prevnet Korošcev pristaš. Takoj po nastopu le vlade se je vse merodajne faktorje obvestilo in predlagalo ukrepe, da bi se profesorjem storjene krivice popravile in da bi se naredilo tako, kot veleva geslo: Zvestoba za zvestobo! Nekateri odpuščeni ali upokojeni profesorji so bili od sedanjega režima sicer zopet reaktivirani, pa tla lastno prošnjo, dočim odpuščeni in upokojeni niso bili po lastni prošnji. Čas upokojitve, odnosno odpustitve se nobenemu ne šteje niti v napredovanja, niti v pokojnino, da o denarni odškodnini sploh ne govorim. Nekaj profesorjev, ki smo bili leta 1932 in 1933 upokojeni ali odpuščeni, smo še vedno na smetišču, kamor nas je pomedla JNS. Med temi tudi jaz. Razlog, da sem sedaj bolan, nobenega od prizadetih ne odveže od krivde, kajti ko sem bil upokojen, sem bil zdrtv in sem zbolel šele po upokojitvi. Ni namreč vseeno, ali prejemam pokojnino šeste skupine ali četrte, ki bi mi pripadala itd. Jaz nisem bil upokojen zaradi bolezni, saj nisem imel ves čaš službe niti en dan dopusta, temveč zaradi zelo aktivnega sodelovanja v slovenskih katoliških kulturnih, političnih in gospodarskih organizacijah.« Tako sc glasi pritožba odpuščenega profesorja, ki ga je JNS vrgla na cesto, ker ni bil njen pristaš, sicer pa izvrsten profesor. Sodimo, da je skrajni čas, da se te in lake krivice popravijo. Dokler pa niso popravljene vse te krivice, g. dr. Kramer nima pravice pritoževati se in zahtevati reparacij zaradi stvari, kjer je morda kak njegov pristaš občutil posledice zakona po svoji krivdi, pa ne zato, ker bi se bil politično udejstvoval, marveč iz drugih razlogov, Ta primer, ki ga zgoraj navaja po sili upokojeni profesor, nam nazorno kaže, kaj je počenjala JNS, ki zato nima pravice govoriti o krivicah, dokler res strašne krivice, ki jih je ona zagrešila, niso popravljene! Praga, 21. marca. AA. DNB: ČTK uradno oE-javlja: Praška policijska direkcija ugotavlja v zvezi z glasovi, ki so krožili v inozemstvu, da j^ 15. marca t. 1. bilo aretirano gotovo število oseb v Pragi in na deželi, d« s« mojem mnenju bi mnogn rajše videl, da je Nemčija namesto raznih komunikejev in pojasnil, izdanih o zadnjih do- godkih, naglasila, da jc pri teh dogodkih predhodno vlogo igrala njena superiorna sila, kakor je v resnici tudi bilo. — Mislim, da ima nemška vlada danes popolnoma jasno sliko o sedanjem zadržanju angleške vlade. Kljub temu, da se ničesar posebno no nadejam glede posledic tega zadržanja, sem smatral, in sicer s polno pravico, da morejo biti naši protesti redigirani. Do miin-chenskega sporazuma se je moglo smatrati, da jo bil Hitler vedno zvest svojim načelom. Ta načela jo zdaj opustil. Svet nc bo pozabil, da se je Hitler meseca septembra lanskega leta skliceval na načelo samoodločbo narodov. Zdaj jc on prišel v očividno nasprotje s tem načelom, ko je izvršil dejanje, ki jemlje pravice, na katere se je Nemčija lani sklicevala. Kaj bi se bilo zgodilo z onimi četrt milijona Nemcev na Češkoslovaškem? Ne morem verjeti, da se to vprašanje ne bi moglo rešiti drugače kakor pa s podjarmljenjem osmih milijonov Cehov. Kaj moramo sklepati iz vsega tega? Ali naj smatramo, da je nemška politika zašla v novo razdobje? Ali sc bo nemška politika tudi v bodoče zadovoljila s tem, da bo zbirala v eno drža« vo samo one pokrajine, ki sn po večini naseljeno z nemškim prebivalstvom, ali pa bo v bodoče težila za tem, da zavlada tudi ncncinškim narodom. Vse to so vprašan ia, ki si jih danes zastavljajo po vsem svetu. Zasedba Češkoslovaške jo bila izvedena po novih metodah. Sicer je svet že več kot enkrat doživel uvajanje nove prakse v mednarodni politiki. Države vsega sveta bodo zdaj morale računati s podpiranjem raznih separatizmov ne samo s stališča elementov, ki so po svoji naravi separatistično razpoloženi, pač pa tudi s stališča nemškh državnih interesov. Takšne metode, v kolikor jih bodo podpirale druge skušnje, ne morejo ostati brez težkih posledic. Ali imamo mar jamstvo za to, da se te metode zdaj ne bodo več uporabljale kjerkoli? Sosedi Nemčije morajo pnil takšnimi okolnnst-mi z negotovostjo pričakovati jutrišnjega dne. Vsaka država, ki pniaga važnost na svojo narodno individualnost, mora zdaj paziti, da se v njej ne pojavi kakšna notranja nevarnost, ustvarjena zaradi vpliva od zunaj. / V Angliji Valovanje pri velesilah Velik odmev Halifaxovega govora Debata pri lordih London, 21. marca. AA. Reuter: Canterburyski anglikanski nadškof je dobil po govoru lorda Halifaxa v gornjem domu prvi besedo, ter je med drugim dejal, da mora postopanje, ki smo ga doživeli minuli teden, omajati zaupanje med narodi. Govornik je dejal, da je treba na tako postopanje odločno odgovoriti. Angleški dominioni popolnoma soglašajo z materinsko zemljo. Naglaša prijateljstvo med Francijo in Anglijo. Poziva vse velike države na svetu, da delajo v duhu ohranitve miru. Govori o sestanku pradstavnikov cerkva leta 1935, ko so bili sprejeti pomembni sklepi o sodelovanju glede okrepitve miru, Za nadškofdm je' govoril lord Ponsomby, predstavnik, ki pripada delavski stranki. Dejal je, do so zadnji dogodki Zelo omajali mednarodne odnošaje, vendar pa da je protivnik vsake politike pritiska. Nato je govoril lord C e c i 1, ki je dejal, da 6e ne more ohraniti mir s stalnim popuščanjem. On smatra, da je prišel čas, ko je treba razmišljati o tem, da načelo o kolektivni varnosti vendar ni bilo na svojem mestu. Red na svetu je treba zavarovati z jasnimi in določenimi sporazumi. Lord Arnold je dejal, da taki skoki, kakor so 6e dogajali v teku minulega tedna, dovedejo v politiki lahko do velikih katastrof. V komentarjih lorda Halifaxa, ki jih je slišati v angleških parlamentarnih krogih, se pogosto ču-je mnenje, da je posebno važen oni del govora, v katerem je Halifax govoril o širših skupnih obveznostih v službi boljše medsebojne zaščite. V teh krogih trdijo, da je lord Halifax s temi besedami povedal jedro predmeta okoli katerega se vrtijo sedanji razgovori. Ottawa, 21. marca. AA. Štefani: Predsednik vlade King je izjavil v svojem govoru v parlamentu, da bosta kanadski narod in parlament storila svojo dolžnost in priskočila Veliki Britaniji, če bi jo kdo napadel. V Italiji »Zelo oster napad na Nemčijo« Rim, 21. marca. AA. Štefani: Vsi današnji listi prinašajo poročila iz Londona, Berlina in Pariza, v katerih se naglaša, da je lord Halifax včeraj govoril zelo ostro proti Nemčiji. Listi naglašajo pravilnost stališča Nemčije proti napadom, ki 6e zdaj vodijo proti njej. »Messaggero« naglaša, da je veliko nasprotje med včerajšnjimi izjavami Chamberlaina in Halifaxa v angleškem parlamentu na eni strani ter pomenom postopanja Nemčije nasproti Češkoslovaški na drugi strani. Berlin, 21. marca. c. Italijanski veleposlanik v Berlinu, Attolioo, je snoči odpotoval v Rim, kjer se bo udeležil slovesnosti za proslavo dvajsetletnice »Da bi bili vsi eno...« Med znamenja časa je treba šteti tudi oživljeno prizadevanje za zbližanjem krščanskih cerkva po vsem svetu. Med najširšimi krogi se utrjuje vera in upanje, da pride do združenja ločenih kristjanov, naj bodo težave še tako velike. Kristjanom se ta naloga postavlja čisto naravno zaradi brezboštva, ki danes združuje vse elemente od boljševiškega do rasnega brezboštva. V tem oziru je bil zanimiv tako zvani unionski teden, ki so ga letos priredili nemški katoliški krogi v Monakovem. Na njem niso samo predavali o vzrokih razkola, ki je ločil vzhodno cerkev od zapadne, o neprenehajočih poizkusih zopetne združitve in o potrebi, da se kristjani zedinijo v vesoljski cerkvi, ampak so se vršila tudi sveta opravila po vzhodnem obredu sv. Janeza Zlatousta. Prireditev se je vršila pod protektoratom kardinala Faulhaber-ja, ki je dal svojčas tudi pobudo za kolegij sv. Andreja za spoznavanje vzhodne cerkve. Kardinal je ob tej priliki dejal: »Zedinjenje bo prišlo, ker mora priti. Združitev kristjanov je stvar vere, pameti in srca. Zaenkrat moramo graditi mostove, v prvi vrsti pa se moramo prizadevati za to katoličani. Misel zedinjenja moramo širiti med narodom po verouku in pridigi, v tisku ter po cerkvah, v katerih moramo ljudstvu pokazati lepoto in globino vzhodnega obreda.« Danes med katoličani vprav kipi delo na tem področju in sicer tako med množico vernikov, kakor med izobraženci, in je v tem oziru velikega pomena zlasti delovanje najboljšega sodobnega katoliškega kulturnega delavca ukrajinske narodnosti in vzhodnega obreda dr. Tycziaka, ki v svojih knjigah in v revijalnih člankih odkriva miselnost vzhodne cerkve, ki močno temelji ▼ Platonu in v vzhodnih cerkvenih očetih, ki se naslanjajo na grško modroslovje, nam dalje razodeva globok smisel češčenja ikon in nas uvaja v tisti nadnaravni svet, ki je skupen obema cerkvama, pa ima v vzhodni svoje posebno lice v neki večji odmaknjenosti od občestvene delavnosti v notranji svet. Pa tudi katoliška in protestantovska vernost se bližata v medsebojnem spoznavanju krščanskih podvigov, skupnega trpljenja in naporov od obeh strani, da bi se svet odrešil sodobnega zla po prekvašenju s Kristusovim duhom. Protestanti se odvračajo od bivšega liberalizma v verskem pogledu k jasni resnici evangelija, protestantovske cerkve so neprimerno bolj polne kot svoje čase in njihov »Abendmahl«, ki se je prej hudo zanemarjal, se sedaj obhaja redno. Tudi to kaže na probujo krščanskega mišljenja v vseh, ki nosijo Kristusovo ime >n ja ljubijo. ustanovitve prvega fašističnega krožka. Pred odhodom je Attolica sprejel Hitler v navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa. Razpravljali so 0 vseh vprašanjih, ki so sedaj na dnevnem redu. Na sestanku je bil tudi maršal Goring. V Romuniji Resno računanje v Bukarešti Bukarešta, 21. marca. A A. Štefani: Davi so romunska oblastva dobila poročila o resnem obmejnem sporu, ki se je snoči pripetil na roumnsko-ukrajinski meji pri Cedeji. Prišlo je do streljanja med romunsko patruljo in skupino ljudi na drugi strani meje. Romunska oblastva so uvedla preiskavo. Bukarešta, 21. marca. AA. DNB: Protektorat nad Češko in Moravsko je velikega trgovskega pomena za Romunijo. Ze doslej je bila Nemčija na prvem mestu romunskega uvoza. Isto velja tudi za njen izvoz. Lani je Nemčija dobavila Romuniji blaga za 6.86 milijarde lejev, ČSR pa za 2 milijardi lejev. Velika Britanija je dobavila Romuniji blaga za 1.5, Francija pa za 1.3 milijarde lejev. Nemčija je lani uvozila iz Romunije blaga za 5.7 milijarde lejev, Velika Britanija za 2.4, ČSR za 2 in Francija za 0.92 milijarde lejev. Vse ozemlje sedanje Velike Nemčije je torej lani sodelovalo pri romunskem uvozu s 55%, pri izvozu pa s 40%. Bukarešta, 21. marca. AA. Rador: Vse časopisje poudarja mirnost, s katero Romunija sprem-jja polek zadnjih dogodkov v Srednji Evropi. Tako list »Timpul« poudarja, da Romunija v novem položaju spremlja dogodke z vso potrebno mirnostjo. Mi računamo z vsemi stvarnimi mednarodnimi elementi sedanji dobe. Toliko bolj potrebno je zavrniti vse neosnovane vesti, ki bi mogle povzročiti razburjenje, kakor je bil to primer z znanim ultimatom, ki da ga je poelala Nemčija Romuniji. Romunija in Nemčija sta se potrudili, da 6tvari postavita na njihovo mesto ter sta naglasili, da so omenjeni glasovi, ki so se razširili v zadnjem času, bedasti. List pripominja zatem, da Romunija ne bo dovolila, da bi se njena neodvisnost okrnjevala. Na Poljskem Zanimiva napitnica angl. ministra Varšava, 21. marca. AA. Pat.: Na večerji, ki jo je snoči priredil trgovinski minister Roman na čast državnemu tajniku britanske zunanje trgovine H u d -s o n u, je angleški gost povzel besedo in podčrtal, da britanska vlada že od nekdaj z živim zanimanjem spremlja razvoj Poljske, Hudson je nato govoril o namenu svojega obiska v Varšavi in poudaril, da je trgovina glavni predmet tega njegovega obiska. Obe državi sta zmerom poudarjali željo, da bi se ohranilo dobro trgovinsko razmerje med Veliko Britanijo in Poljsko. Britanski in-dustrijci izjavljajo, da bi bili srečni, če bi se ti kon- 1 tingenti mogli še povečati. Prav tako pozdravljam tudi britansko-poljsko sodelovanje v mnogih drugih ozirih. Na koncu svojega govora je britanski minister izrekel upanje, da bo v bližnji bodočnosti imel spet priložnost obiskati Poljsko. Prav tako se pa lahko tudi Poljaki zavedajo, da bodo pri obisku Anglije deležni gostoljubnega sprejema. Ce pridete v Veliko Britanijo, boste videli, da je moja domovina vsa leta po vojni upala, da se bodo mednarodni spori mogli zmerom miroljubno urediti in da je svojo oborožbo omejila na kar nevarno nizko stopnjo. Toda Velika Britanija je s časom prišla do spoznanja, da druge države ne cenijo istega ideala, in zdaj je odločena uresničiti svoj oboroževalni program do konca. Mislim, če bi se obnovilo mednarodno zaupanje in odstranila trenja, da bi se trgovinska izmenjava mogla znatno pomnožiti. London, 21. marca. A A. Reuter: Danes dopoldne je poljski poslanik obiskal zunanji urad in konferiral z zunanjim ministrom lordom Halifaxom. V zvezi s tem obiskom se je zvedelo, da se bodo razgovori o morebitnem skupnem nastopu Velike Britanije in Poljske v zvezi z nedavnimi dogodki v južnovzhodni Evropi v glavnem vršili s Hudsonom. Na Baltiku Mrzlična potovanja ministrov Riga, 21. marca. AA. DNB: V uradnih krogih ne potrjujejo tujih poročil o dozdevni intervenciji na Le-tonskem, da bi se baltiške države združile v proti-nemški blok. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da se Letonska ne more orientirati v takšno smer, ker je doslej zavzela ravno nasprotno stališče. Sicer pa izjavljajo, da se bo letonska politika prilagodila stališču, ki so ga zavzele skandinavske države. Pariz, 21. marca. AA. Havas: Iz Kovna poročajo: Litovski zunanji minister Urpsih se je danes dopoldne ob pol 12 vrnil v Kovno. Varšava, 21. marca. AA. Pat: Estonski zunanji minister Selter se je danes odpeljal v Budimpešto. Belgrad, 21. marca. m. Ponoči je umrl v Belgradu poslanec JRZ za zlatiborski okraj Sreten Kuzeljevič. Amerika Ne priznava priključitve ČSR Washington, 21. marca. c. Ameriška vlada je odgovorila na nemško sporočilo o jiokroviteljstvu nad Češko in Moravsko. Odgovor je moral biti izročen potom odpravnika poslov ameriškega velejioslanistva v Berlinu v nemškem zunanjem ministrstvu. Toda ameriška vlada je spremenila ta način oddaje. Noto ameriškega zunanjega ministrstva je prinesel danes v nemško velejioslaništvo v \Vasliingtonu sluga ameriškega zunanjega ministrstva, in sicer se je pripeljal kar s kolesom ter je noto izročil kar vratarju veleposlaništva. V Nemčiji Gobbels razlaga zadnje dogodke Berlin, 21. marca. AA. DNB: Dr. Gobbels je napisal za »Volkischer Beobachter« članek o nerazpoloženju, ki vlada v zapadnih evropskih demokracijah zaradi novega položaja v Srednji Evropi. Gobbels naglaša, da je treba govoriti neposredno ter bi bilo mnogo bolj praktično, če bi so iz javnih razprav o teh vprašanjih brisali pojmi kakor civilizacija, človečnost, mednarodno pravo in zaupanje. Gobbels ugotavlja, da je versajski diktat imel nalogo, da za večne čase oslabi Nemčijo, toda ona je zdaj napravila resen j>oizkus, da polagoma popravi krivice in grehe očetov versaj-skega miru. Mi ne zamerimo Angležem in Francozom, pravi Gobbels, da nam pri tem niso po; magali. Razumemo, da oni ne morejo zapopasti pomena teh zgodovinskih dogodkov. Toda vse to zobna pasta Chlorodont nima nobene zveze z moralo, ker se nočemo drug drugemu lagati. Anglija in Francija vodita poli-tiko, ki smo jo onemogočili. Njihov lepi načrtič, napravljen v Versaillesu. je zdaj zavržen. Nam so je posrečilo preprečili tudi njihov jirebrisan namen, da še nadalje vzdržujejo napetost v Srednji Evropi. Priključitev Avstrije k Nemčiji, rešitev vprašanja sudetskih Nemcev ter ustanovitev nemškega protektorala nad Češko in Moravsko pomenijo zgodovinske dogodke, ki so izvedeni na zadovoljnost vseh zainteresiranih strank brez prelivanja krvi. Naša morala leži v naši pravici. Kdor dela na to. da se ta pravica uniči, dola nemoralno proti nam. Mi hočemo, da bi v Evropi vladale jasne razmere in pravice. Na tej osnovi sma pripravljeni zgraditi nov mir. Kongres ftomunistou p ffloshui Grozni podatki o »čiščenju" v vojski in v stranki Vorošilov poveličuje moč sovjetske armade Varšava, 18. marca (Transconti). Na kongresu komunistične stranke v sovjetski Rusiji — ki ni bil več sklican od 1. 1934 — so govorile vse veličine sovjetske Rusije. Najbolj zanimiv je bil tisti del kongresa, ko so govorniki zaporedno nastopili in opisovali »veleizdajalski načrt«, ki je bil odkrit v rdeči vojski in ki 6e ga je Stalinu posrečilo potlačiti. Vojni komisar maršal Vorošilov je opisal borbo, ki je nastala med višjimi vojaškimi poveljniki in političnimi komisarji komunistične stranke v armadi. V tem boju je zmagala komunistična stranka. Armadna poveljstva so bila očiščena. Odstranjeni so bili trije maršali, pet poveljnikov armadnih zborov, 7 admiralov, 84 divizijskih in 124 brigadnih generalov. Armada je ostala zvesta Stalinu, ki ga lahko imenujemo »maršala borečega se komunizma«. Naslednik maršala Blucherja na Daljnem vzhodu general S t e r n je opisoval položaj na Daljnem Vzhodu ter zaroto, ki so jo tamkaj odkrili proti Stalinu. Toda politični komisarji so bili budni in so jo pravočasno odkrili. Največje zasluge za to ima komisar stranke M e h 1 i s. Podpredsednik nadzornega odbora komunistične stranke Skirjator je govoril o »č i š ž e n j u«, ki je bilo izvedeno v stranki. Samo v zadnjih 6 letih je bilo iz stranke »odstranjenih« 600.000 članov. Končni »uspehi čiščenja« v stranki sami je bil naslednji: Iz vrhovnega Polit-birija (politični odsek) je bilo odstranjenih 6 članov, iz organizacijskega odseka 4, iz nadzornega odbora 8, iz revizijskega (pregledovalnega) odbora 5. Od 55 okrožnih tajnikov (v Rusiji) stranke je bilo od-odstranjenih 42, v Beli Rusiji, Ukrajini in v republikah v Aziji pa vsi. Vsega skupaj je bilo odstranjenih 500.000 uglednih in odličnih članov stranke. J e ž o v , ki mu je bila poverjena naloga, da izvede čiščenje, se je izkazal slabotnega in je pri svojem delu napravil hude napake. Za to mu je moral naslediti Boria, ki je sedaj Stalinov najožji sotrudnik. Molotov Maršal Vorošilov je imel še en govor, v katerem je razodel sedanjo moč rdeče vojske. O rdeči vojski je dejal da je »močna in nepremagljiva«. Pripravljena je na boj vsak trenutek. Sovjetska Rusija ima na zapadni meji obrambno črto iz železa in betona. Tudi drugod se gradijo takšne obrambne črte. Ustanovljen je bil vrhovni vojaški svet, ki mu pod predsedstvom Stalina pripada 11 članov. Rdeča vojska je bila od zadnjega strankinega kongresa L 1934 povišana za 200 odstotkov. Pehotne divizije, ki so preje štele po 13.000 mož, štejejo danes 18.000 mož. V kolikor tiče »strelne moči« pa je rdeča armada najmočnejša na svetu. Tako more rdeči sovjetski zbor vsako minuto izstreliti 78.932 kil raznih streliv, tPogled na Brno, ki so ga zasedli Nemci med tem, ko jih Irancoski armadni zbor izstreli lahko samo 60.981, nemški pa samo 59.905 kg. Tudi topništvo vseh vrst je bilo pomnoženo in okrepljeno. Protiletalsko topništvo je bilo pomnoženo skoraj za 300% v primeru z L 1914.« Po sovjetskih letališčih lahko vidimo ne samo bojna lovska letala, marveč tudi bombnike, ki letijo ve čko 500 km na uro in ki se z lahkoto dvignejo 14.000 do 15.000 m v zrak, je dejal Vorošilov. L. 1934 je zmoglo sovjetsko letalstvo hkrati nositi 2000 ton bomb. Danes jih lahko nosi 4000. Na koncu je maršal opisal »pregnečenje rdeče armade s političnimi komisarji stranke. Tako je rdeča armada L 1934 štela samo 5000 takšnih komisarjev. Danes jih je 34.000, tako da je »komunistična udanost rdeče vojske za vedno zajamčena«. Vorošilov je nadalje uradno razložil usodo ne-1 kdanjega maršala Jegorovega, ki je bil leta 1i>38 odstavljen in pozneje ni bilo več slišati o njem. Vorošilov je ob tej priliki priznal, da je bil Je-gorov zaradi udeležbo v zaroti Tuhačevskega ustreljen. Poveljnik rdečega generalnega štaba šapoš-n i k o v je dejal v svojem govoru, da bo bodoča vojna »vojna kovin in kemije«, zato da mora biti tretji petletka posvečena prav tistim industrijam, ki bi sovjetski Rusiji v kaki morebitni vojni jamčile premoč v kovinah in kemiji. Politični komisar rdeče vojske na Daljnem vzhodu Mehlis je poročal, kako v vojski napreduje komunizem. Dejal je, da je jx> »čiščenjih« 1. 1937 v 1. 1938 število komunistov (članov stranke) na-rastlo za 101.310, v januarju letos pa za 10.581. Vorošilov Molotov je obširno govoril o severnem pomorskem potu sovjetske Rusije. Danes sovjetske ladje lahko krožijo po severni obali in je razdalja med vzhodnim in zapadnim delom sovjetske Rusije skrajšana na polovico. Od 1934 do 1938 je sovjetska Rusija po tej poti prevozila že 1 milijon 188.000 ton. Polarno letalstvo se hitro razvija in je v 1. 1938 prevozilo 1.600 ton blaga in 1.600 potnikov. Na severni obali so s tem nastala nova velika naselja. Sovjetska Rusija ima danes največje brodovje ledolomilccv. Mololov je napovedal tudi oster boj proti lako imenovani » g i g a n t o m a n i j i«, t. j. gradnji velikanskih podjetij, ki se grade boli pod vidiki trenutnega navdušenja in potrebah propagande, v praksi pa so ee izkazala kot pogrešena. V tretji petletki se morajo graditi predvsem srednji in manjši industrijski obrati Te njegove opazke na-jiovedujejo pravi preobrat sovjetske gospodarske politike. Voznesenski je govoril o sovjetskem gospodarskem načrtu. Sovjetska država je v drugi petletki vložila 157 milijard rubljev v svoje gospodarstvo. L. 1938 pa že 247. Tudi razvoj električne industrije je pohvale vreden. Vodja ukrajinskih zastopnikov pisatelj Nikolaj B a š a n je v svojem govoru dejal, »da je sovjetska Ukrajina neločljivo združena s SSSR,« kar je vzbudilo viharno odobravanje. Delegatom so člani kongresa priredili cele ovacije in jim klicali: »Naj živi ukrajinski narod!« — Uradno poročilo pravi, da je Stalin zelo ploskal ukrajinskim govornikom. O sovjetski vojni mornarici je govoril komisar Te v os jan. ki je dejal, da bo načrt o dograditvi novih edinic v doglednem času izpeljan. Posameznosti o gradnji ni navajal Dejal pa ie, da izpopolnitev eovjel»ke vojne mornarice nadzoruj« Stalin sam. Kom isar Mihael Kaganovič je govoril o zračni armadi SSSR, ne da bi navajal podrobnosti, in ludi poudaril, da tudi sovjetsko zračno brodovje nadzira Stalin sam. Zasedanje kongresa komunistične stranke je več ali manj tajno. Velik del govorov konvsarjev in članov strankinega kongresa je cenzura za objavo prepovedala. Le ono, kar je za sovjetsko Rusijo ugodno, sme v javnost. Vesti o govorih, v katerih so sovjetski odličniki govorili o čiščenju v armadi in v stranki, so prišle le slučajno v javnost in so bile obsežne preiskave, kako je to bilo mogoč«. Šah v Rigi Riga, 21, marca. AA. Včeraj je bil končan šahovski turnir Prvo mesto je zasedel F1 o h r z 12 točkami, drugo in tretie si delita Stahlberg in Szabo z 11 točkami, četrto mesto je zasedel Mireoas z 10 in pol, peto Bek z 10, šesto Fcgens z 9, sedmo Bogoljubov z 8 in pol. osmo Greichberg s 6 in pol, deveto Hasenfuss s 6, deseto in enajsto si delita Apscniks in Imel Gajdis s 5 in pol točkami, dvanajsto in trinajsto Koblenz in Solmeis s 5 točkami, štirinajsto je zasedel. Bezručko * 4, zadnje pa Ozolnozoli z 2 in pol točke. i Kino Sloga tei. 27-30 Pride! Najveličastnejši vele-film vseh časov! KRALJ KRALJEV! Grandljoina epopeja krščanstva o žinjenju, trpljenju in smrti ZVELIČARJA I 1 Gmpo>cLaMtvx> Finančni odbor senata o proračunu Iz poročila finančnega odbora 6enata posnemamo naslednje ugotovitve: Predlog preračuna za 1939-40 se ugotavlja v skupnem znesku 12.947 milij. din in izkazuje v primeri s sedanjim preračunom povečanje za 767 milij. din. Od tega povečanje odjtade na osebne izdatke 211.2 milij. din ali 27.5%, na materialne pa 555.8 milij. din ali 72.5%. Razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki predstavlja v primeri s sedanjim preračunom relativno izboljšanje v korist materialnih izdatkov, ki so po preračunu za 1938-39 znašali 54.8% nasproti 45.2% osebnih izdatkov. V vsem predlogu preračuna za 1939-40 prihaja na izdatke splošne državne uprave 8.538.1 milij. din, na državno gospodarstvo pa 4.408.8 milij. din. Povečanje izdatkov po tem predlogu je normalno in naravno zaradi tega, ker postajajo zaradi stalnega razširjevanja državnega delokroga del državni izdatki iz leta v leto višji, kot se povečujejo tudi državni dohodki, kar odgovarja povečanju števila prebivalstva in povečanju narodnega blagostanja, katero nastopa, če je obdavčenje nacionalno in enakomerno. To povečanje izdatkov po ekspozeju ministra financ in resornih ministrov je diktirano po potrebah državne obrambe, po povečanju anuitetne službe za državne dolgove in po potrebah državnega gospodarstva. To povečanje je potrebno zaradi razloga, da se zavaruje pravilno funkcioniranje državne uprave, ki je v nekaterih pokrajinah v nekaterih gospodarskih področjih začela slabo funkcionirati, ker so se posli povečavali, podvojili, številčno stanje uradništva pa je ostalo isto ali se je zmanjšalo zaradi neekonomičnega linearnega reduciranja v nekih prejšnjih letih. Za pokritje povečanih izdatkov po predloženem preračunu niso določene nove dajatve niti povišane obstoječe razen v malih korekturah tro-šarinskih postavk, od česar se pričakuje 12.5 milijonov din. Vsota 140 milij. din se pričakuje po naknadnem ponovnem pregledu fiskalnih in gospodarskih dohodkov na podlagi poslednjih podatkov, od normalnega prirastka zneska iz obstoječih izvirov dohodkov, tako da se na pokriti del preračuna zniža na samo 150 milij. din. Kritje te razlike se bo dobilo v obliki izrednega prispevka iz sklada narodne obrambe, katerega osnovanje je določeno s čl. 19 predloga finančnega zakona za 1939-40. Po statistiki Zveze narodov je padla količina svetovne trgovine od 1937 na 1938 za 9%, skupna vrednost uvoza se je znižala za 13.2%, izvoza pa za 13.5%. Tudi naša država je pokazala lani zmanjšanje trgovinske bilance za 1.5 milijarde. Uvoz je padel v primeri z letom 1937 za 258, izvoz pa za 1.225 milij. din Po ekspozeju ministra trgovine in industrije smo lani izvozili v neklirinške države 1,714.8 milij. din ali 34%, kar predstavlja v primeri z deležem teh držav leta 1937 v znesku 23.3% znatno povečanje. Ker je znašal naš izvoz v klirinške države 60% vsega izvoza, zahtevajo interesi naše devizne politike, da se v zunanji trgovini doseže ravnotežje med izvozom v klirinške države in neklirinške države in s tem v bodoče zavaruje stabilnost našega denarja. Zaradi tega finančni odbor toplo pozdravlja izjave vlade v njeni deklaraciji pred narodno skupščino in senatom, da bo poklonila največjo pozornost, da se racionalno in načrtno zavarujejo najpovoljnejši pogoji (materialni, tehnični in psihološki) za čim boljši gospodarski napredek države s težnjo, da postopno diferenciran je naše delavnosti ter boljše izkoriščanje naših možnosti doprinese splošnemu dvigu narodnega blagostanja in gospodarske neodvisnosti in da bo poklonila pažnjo javnemu kreditu in zavarovati stabilnost našega denarja. Gospodarsko-finančna politika vlade, aplicirana v posameznih členih finančnega zakona, se |K)polnoma strinja z vladno deklaracijo v tem pogledu. Finančni odbor senata soglaša z napori kraljevske vlade, izraženimi v vladini deklaraciji pred skupščino in senatom, ki gre za tem, da se na osnovi jiopolne enakopravnosti reši naš notranji problem ureditve medsebojnih odnošajev Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na podlagi tega ima finančni odbor čas zaprositi senat, da sprejme to njegovo poročilo in da sprejme predlog drž. proračuna tako, kot ga je predložila kraljev, vlada in sprejela narodna skupščina. Na jioročilu je podpisan predsednik g. Dušan Letica. finančni minister v |>ok., nadalje tajnik gospod Fran Sniodej. Danes premiera velikega letalskega pustolovskega filma »NE¥lHYAc< Willy Fritsch, Schonbock Kari in Olga Cehova VredMave ob IS, 19 in 21. uri KINO UNION Telefon štev. 22-21 Zbornični odseki zborujejo Ljubljana, 21. marca. Včeraj in danes so zborovali posamezni odseki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo pred plenarno sejo, ki bo jutri. Industrijski odsek Proti zvišanju železniških tarif Prvi je zboroval industrijski odsek pod predsedstvom g. Skubeca. Na seji tega odseka jo podal poslovno poročilo generalni tajnik zbornice g. Iv. Moliorič. lz njegovega poročila je posneti o vprašanju povišanja železniških tarif za 5%, da je že lanska tarifna reforma junija meseca vsebovala za pretežni del naše industrije in trgovino v glavnem povišanje tarif, ki je prizadelo konkurenčno sposobnost naše industrije. Na prizadevanje zbornice v tem vprašanju je odgovorilo glavno železniško ravnateljstvo, da jc vpeljalo nov znižani tarifni stavek za pošiljatve 15 ton, nadalje da bo v kratkem likvidiralo 10 tonske vagone. Kakor je to stališče železniške uprave ekonomično, je treba vendar upoštevati, da se naročujejo zaradi ne-stalnosti cen in zaradi težkoč pri dobivanju obratnih kreditov le polvagonski in kvečjemu 10 tonski tovori in je danes pri dražjih vrstah blaga sploh težko izkoriščati 15 tonski vagon v nadrobnem prometu. Povišanje železniških tarif je posebno prizadejalo slovensko industrijo v relaciji proti Sarajevu, Skoplju in Relgradu. Ob priliki 5% linearnega povišanja se je konkurenčni položaj industrije pri nas ponovno poslabšal. Povišanje pride n. pr. v železarski industriji v dobro drž. podjetjem, ki leže v sredini države, pa tudi inozemstvu, ki dovaža blago v našo državo po morju in po rekah. To seveda vpliva na industrijska podjetja posebno železarske stroke, da se bavijo vedno bolj 7, mislijo preseliti se v središče države. Nekatere industrije so posebno prizadete zaradi zvišanja, ker se morajo borili s konkurenco po vodni poti. Najobčutljivejše je povišanje larif za posehne relacije, ki tvorijo izjeme od splošno tarife. T11 se ni postopalo pri zvišanju enotno, ker so nekatere tarife za nekatere relacije ostale ne-povišane, za druge relacije za isli predmet pa je bila n. pr. tarifa zvišana. Pri izvoznih tarifah od vseh 49 ni bilo povečanih 18, pri 40 uvoznih tarifah pa jih ni bilo povečanih 16. Tranzitne tarife niso bile povišane. Ker zaradi pomanjkanja časa (do 1. aprila je komaj še 10 dni) ni bilo mogočo izvesti kon-zultiranja gospodarskih krogov, je nujno po predlogih zbornice, da se taka konzultacija čimprej izvrši. Uredba o invalidih zadeva tudi interese gospodarstva. Invalidska uredba ustvarja zopet nov sklad, poleg tega pa daje brez ozira na predpise obrtnega zakona zaščitenim osebam predpravice. katerih obseg se ne da oceniti vnaprej. V praksi se bodo pojavile velike težkoče. Industrijski odsek je razpravljal tudi o avtonomiji odsekov ter je soglašal s tozadevnimi predlogi medodsekovne seje. Trgovski odsek je zboroval pod predsedstvom g. Albina Smerkolia. Obravnaval |e predvsem tekoče zadeve in rešil večje število obrtnopravnih vprašanj. Tudi je sprniel medodsekovni predlog glede avtonomije odsekov. 20 let Združenja trgovcev Ljubljana okolica Ljubljana, 21. marca. Danes dopoldne je bila 20. redna glavna skupščina Združenja trgovcev za okraj Ljubljana, ki je bila obenem tudi jubilejna skupščina. Skupščine se je udeležil tudi okrajni načelnik g. dr. Franjo Maršič, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Jelačin, podpredsednik Zveze trgovskih združenj g. Anton Verbič, predsednik Trg. društva Merkur g. dr. Fran VVindischer itd. Skupščino je vodil predsednik Združenja g. Jernej Logar iz Št. Vida. Uvodno je pozdravil navzoče goste, nato pa podal bežen pregled dela Združenja v 20 letih. Organizacija je preživela mnogo težavnih povojnih časov ter se je lepo razvila. Zlasti je bila težavna borba trgovskih organizacij za časa hudega pritiska davčnega vijaka, ki je marsikdaj znatno presegal davčno moč malega trgovca. V takih časih je bila posebno potrebna stanovska solidarnost. Združenje ne bo izdalo nobene posebne spominske knjige, v ta namen potrebni znesek pa bo darovalo za pod|>oro onemoglim trgovskim tovarišem in njih svojcem ter sploh pripadnikom našega stanu. S tem bo obletnica najboljše počaščena Nato se je predsednik g. Logar s hvaležnostjo spominjal vseh onih borcev, ki so se trudili za trgovske organizacije v zadnjih 20 letih. Posebno je pozdravil g. okrajnega načelnika g. dr. Maršiča, ki je imel vedno razumevanje za potrebe trgovskega stanu, zlasti pa ga prosil, da posveti vso pozornost nelegalnemu trgovanju. V počastitev dvajsetletnega delovanja v upravi in nadzorstvu gg. Joška Jelačina z Rudnika in, Davorina Šetinca z Vrhnike je z odobrenjem sprejel občni zbor sklep uprave, da jih imenuje za častna člana Združenja. Nalo je predsednik g. Logar prečital še lepo pismo Trgovskega društva Merkur, ki se iskreno veseli napredka okoliškega združenja in mu želi uspehov pri nadaljnjem delu. Po poročilu predsednika g. Logarja, ki je bilo nagrajeno z odobravanjem, je povzel besedo okrajni načelnik g. dr. Franjo Maršič, ki je čestital Združenju k tako lepemu jubileju ter niti zagotovil vso podporo za njegova prizadevanja, ob tej priliki pa tudi ugotovil, da je Združenje bilo v svojem delu vedno stvarno. G, Ivan Jelačin je pozdravil zborovalce v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo želeč nadaljnjega napredka okoliškemu združenju. V imenu Zveze trgovskih združenj je pozdravil zborovalce njen podpredsednik g. Anton Verbič, ki je orisal vse težave slovenskega trgovskega stanu, zlasti pa je obširno razpravljal o krošnjarstvu in zadrugarstvu, kjer ima trgovstvo največ pritožb in nikakor ne more doseči odprave nepotrebnega in škodljivega krošnjarstvo. Ko je bil v Belgradu, sta mu poslan/a g. dr. Golia in dr. Koce obljubila vso1 podporo pri prizadevanjih trgovskega stanu. Nadalje je orisal vse akcije Zveze trgovskih združenj in Osrednjega predstavništva trg. združenj v Belgradu v zadnjih časih. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik g. Lojze Šinuc, posnemamo, da je bilo Združeuje trgovcev za Ljubljano-okolico ustanovljeno leta 1919. Pripravljalni sestanek je bil dne 2. maja 1919 in je takratni tajnik Zbornice TOI g. dr. Fran VVindischer tudi sodeloval pri sestavi pravil in pomagal pri delu. 20. maja 1919 ie bil ustanovni občni zbor v veliki dvorani mestnega doma. Tedaj so bili težki in neurejeni Časi, Postopno so se razmere izboljševale. V tem času je okoliško trgovstvo zabeležilo več uspehov. Tako je dobilo Medno svoje postajališče, nadalje so dobili postajališče v Notr._ goricah. V kasnejših letih so naloge in delo združenja zelo narasle. Združenje je prispevalo k zgradbi Trgovskega doma. Lota i932 je pričelo Združenje poslovati po novem obrtnem zakonu, ki je potreben, kot vidimo sedaj, še mnogo izprememb. V naslednjih letih je gospodarska stiska zelo pritisnila, obenem pa tudi davčni viiak. To je dovedlo do znane akcije trgovcev leta 1934., ko so ljubljanski trgovci zaprli svoje obrate v protest proti preh idi davčni obremenitvi. Samo v ljubljanski okolici je bilo tedaj 64.000 davčnih opominov, 18.000 rubežev in 1500 prizivov proti pretiranim davkom. V kasnejših letih se je gospodarski in politični položaj izboljšal. Prišla pa je borba proti veleblagovnicam, ki je končala s prepovedjo ustanavljania veleblagovnic in letos je bila tozadevna uredba zopet podaljšana do konca leta. Interno delo združenja je doseglo lepe uspehe. V ljubljanski okolici smo dobili 12 novih telefonskih central, avtomatično centralo v Št. Vidu, iz- Borze Denar Dne 21. marca. Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funf neizpremenjen na 236.10 —239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni nai 13.70-13.90. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.45—31.15, v Belgradu 30.65—31.35. Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,689.043 dinarjev, v Belgradu 4,052.000 din. V efektih jo bilo prometa v Belgradu 1,357.000 din. LI u b I j a n a — Tečaji ■ Amsterdam 100 h. gold..... Berlin 100 mark ...... Bruselj 100 belg ...... Curih 100 frankov ...... London 1 funt....... Nevv.vork 100 dolarjev ■ < . • Pariz 100 frankov ..•■>■ Trst 100 lir........ prt mom. 2342.20—2380.20 1774.82—1792.58 742.75— 754.75 . 995—1005.00 206.70— 209.90 4396.75—4456.75 116.65— 118.95 232.45— 235.55 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.745, London 20.77, Newyork 443.50, Bruselj 74.65, Milan 23.33, Amsterdam 235.37, Berlin 177.75. Stockholm 107.05, Oslo 104.35, Kopenhagen 92.75, Sofija 5.40, Varšava 83.25, Budimpešta 87.25. Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Ilelsingfors 9.1575, Buenosn A i res 103.25. I ca KINO SLOGA, tel. 27-30 Premiera I V zemlji brez zakonov Samo danes ob 16., 19. In 21. url Olck Form, pojoči cowbol. Pstrtcfs Vfsltflllt, nova zvezda ameriškega filma in ,Smok«', Čudežni konj! Film divje romantike in nnpntlh pnstolovSiinI I boljšanje banovinskih Cest itd. So pa potrebni še nadaljnji ukrepi v borbi proti krošnjarstvu in konzuinih. Združenje šteje sedaj 449 članov, 89 sotrudni-kov in sotrudnic. Pred priključitvijo okoliških občin Ljubljani pa je štelo Združenje leta 1935. 702 člana, leta 1931. celo 847 članov. O računskem zaključku za 1938 ter o proračunu za 1939 je poročal blagajnik g. Ivan Rant. Vsa poročila in predlogi so bili soglasno sprejeti. Posebna pohvala je bila izročena uradništvu združenja, g. Šmucu in ge. Jerškovi za njihovo delo. Pri volilvah je bila soglasno izvoljena od stare uprave predlagana lista. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Logar Jernej, za podpredsednika pa g. Ogrin Ivan. Nadalje so bili izvoljeni v upravo gg. Ambrožič Alojzij, Ambrož Ivan, Grebene Franc, Ilabič Peter, Hafner Lovro, Majaron Joško, Minatti Daniel, Miiller Leopold, Pečnik Stanko, Kant Ivan, Svetina Tomaž in Toni Jakob. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Jelačin Joško, Petrič Ivan in Gartroža Ivan. S tem je bil uspeli občni zbor. katerega se je udeležilo lepo število okoliških trgovcev, zaključen. Zahteve ljubljanskih gostilničarjev Ljubljana, 21. marca. Danes popoldne je bilo v kolodvorski restavraciji zborovanje ljubljanskega Združenja gostil-ničarskih podjetij. Zborovanja se je udeležilo zelo veliko število gostilničarjev in gostilničark. Zborovanje je otvoril predsednik g. Maks Dolničar, ki je pozdravil zlasti toplo zastopnika mestne občine dr. Brileja, zastopnika Zbornice za TOI dr. Ko-ceta, ravnatelja Zveze za tujski promet dr. Žižka in predsednika gostilničarskega odseka v Zbornici za TOI Cirila Majcna, ki je tudi predsednik Zveze gostilničarskih združenj. Predlagal je vdanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade Dr. Cvetkoviču, finančnemu ministru dr. Djuričiču, trgovinskemu ministru g. Tomiču, gradbenemu ministru dr. Kreku in ministru g. Snoju, banu dr. Na-tlačenu in mestnemu žu|>anu dr. Adlešiču, kar je bilo vse soglasno in z navdušenjem sprejeto. V svojem predsedstvenem poročilu je g. Dolničar naglašal, da so gostilničarji dosegli nekaj uspehov v svoji borbi proti preobdavčenju. Združenje je poseglo v marsikatere borbe, tako glede minimalnih mezd gostilničarskega osebja, glede 10% sistema napitnin v restavracijah, ki je škodljiv. Gospod ban je omejil to le na večje obrate. Težka je borba zaradi policijske ure na velesejmu, uspeha pa zaenkrat še ni. Prav,tako je bila težka borba o klasifikaciji gostilničarskih obrtov, zlasti hotelov, in o maksimiranju cen. Uredba je zaenkrat odložena. Gostilničarji zahtevajo, naj se gostilničarska stroka smatra za popolnoma samostojno; da se domače delo v obrtnem zakonu točneje opredeli in uredi z ozirom na število oseb, ki so v domačem gospodinjstvu na prehrani in stanovanju; da se omeje dovoljenja za male gostilničarske obrti, to je za ljudske kuhinje, buffete in krčme, zlasti v turističnih krajih in mestih z nad 10.000 prebivalci, da morajo specerijske trgovine prenehati s prodajo alkoholnih pijač, razen ruma, likerjev in podobnega v izvirnih zaprtih steklenicah in da se uvedejo mojstrski izpiti ter da bo vprašanje usposobljenosti bolj strogo obravnavano. Predsednik je obširno poročal o raznih drugih važnih zadevah, kakor o prometni politiki, o pošti in telefonu, o turistični propagandi, o strokovnem šolstvu in o pripravah za prihodnjo sezono. Poročilo gospoda predsednika je bilo sprejeto zelo toplo. Tajniško poročilo je podal g. Bežek. Tz tega poročila posnemamo, da sta bila zelo delovna predvsem hotelski in gospodarski odsek, obnesel se je tudi kletarski tečaj. Združenje šteje sedaj 342 članov, od teh 144 moških in 167 žensk ter 11 pravnih oseb. V Ljubljani je osem hotelov. 16 kavarn, 25 restavracij, 237 gostiln, 1 gostišče, 46 bultetov, 11 ljudskih kuhenj, 18 krčem, 4 mlekarne in 2 >zdravljaka«. Pri vseh teh podjetjih je bilo zaposlenih lani 30 poslovodij, 121 natakarjev, 277 natakaric 34 plačilnih natakarjev, 27 plačilnih natakaric, 59 točilcev. 6 kletarjev, 10 vratarjev, 19 slug, 59 blagajničark, 125 kuharic, 123 služkinj, 8 peric, 16 pomivalk, 29 vajencev in 7 vajenk, 8 slaščičarjev, 12 čistilcev pribora, 12 kuharjev kave, 8 kuharjev in 38 sobaric. Tajnik se je nato spomnil tudi 8 gostilničark, ki so lani umrle. Slučaj ie namreč hotel, da lani ni umrl noben moški član.. Člani so umrle tova-rišice primerno počastili. G. Bežek je podal nato tudi poročilo blagajne, v imenu nadzornega odbora pa je poročal ravna- Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 465.50—467 v Zagrebu 465 denar v Belgradu 468.50—470 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—101, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 465.50— 467, begi. obveznice 90—91, dal* matinski agrarji 89.50—90.50, 8% Blerovo posojilo 98—100, 7% Blerovo posojilo 92—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 98—99. — Delnice: Narodna banka 7.550—7.600, Trob-i veljska 185—195. Zagreb. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 102 blago, agrarji 63 blago, vojna škoda promptna 465 denar, begluške obveznice 89 denar, dalmatinski agrarji 62.50 denar, 8% Rler. pos. 99 denar, 7% Bler. pos. 93 den., 7% stab. posojilo 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.600 denar. Trboveljska 185 denar, Gutmann 35 denar, Osiješka: sladkorna tovarna 85 denar, Jadranska plovba 35Q denar. Belgrad. Drž. papirji: 1% investicij, posojila (101). ngrarja 61 denar, vojna škoda promptna' 468.50—470 (470, 469), begluške obveznice 90-90.25 (90.50, 90), dalmat agrarji 89.75—90.25 (90), 4% sev. agrarji 61—62.50 (61.50), 8% Rlerovo po^ sojilo (99.75), 7% Bler. posojilo 91.50—92 (92, 91.75). — Delnice: Narodna banka 7.550 denar, Priv. agrarna banka 225—227 (22, 226 drobni ko^ madi) Žitni trg Novi Sad. Koruza: bač. paritet, Indjija, Vršac 96—97. — Tendenca neizpremenjena; promet srednji. Sombor. Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet 36.5 vag. Rudarska in topilniška proizvodnja V mesecu februarju 1939 je znašala rudarska proizvodnja (v oklepajih podatki za januar): črni premog 35.283 (36.949), rjavi premog 305.840 (363.048), lignit 108.540 (116.975) ton, že-* lezna ruda 51.654 (37.545), kromova ruda 2.738 (2.365), boksit 28.817 (20.937), pirit 12.871 (11.312), bakrena ruda 86990 (83.336), svinčeno-cinkova ruda 69.220 (68.098), kromovega koncenterata 1.355 (1.259), svinčenega koncentrata 7.421 (7.963), Topilniška proizvodnja je dala februarja meseca 1939 naslednje rezultate (v oklepajih podatki za januar 1939): železo 5.517 (5.119) ton, baker 4.025 (3.766)', elektrolitični baker 903 (864), svinec 496 (612), cink 381 (426) ton, zlato 48.033 (57.208) kg in srebro 10.451 (44.162) kg. Bilance S. H. Gulmnnn, Beli&le. Bilanca za 30. september 1938 izkazuje pri glavnici 40.0 milij. din in bilančni vsoti 169.8 (158.54) milij. din čistega dobička brez prenosa 1 29 (1.36), s prenosom vred pa 2.05 (2.02) milij. din. Croatia, znvnrovatnn zadruga, Zagreb. Čisti prebitek elementarne skupine znaša 0.54 (0.47) milij., življenskozavarovalne pa 0.076 (0.065) milijonov din. Bilančna vsota obeh skupin 190.3 (171.7) milij. din. — V življenjskem zavarovanju je zavarovalna vsota narasla od 357.65 na 3780 milij., v elementarnem od 10.736.86 na 11.337.97 milij. din Srbska gospodarska banka, d. d. v Zagrebu. Glavnica 3.5. bilančna vsota 6.76 (7.07), čisti dcv biček 0.017 (0.019) milij. ^din. ' Trgovine na praznik dne 25. marca. Iz vrsi trgovskih pomočnikov in uslužhencev sploh je bila izražena želja, da bi bile trgovine v Ljubljani zaprte tudi v soboto, dne 25. t. m. na praznik. Ker pa se bližajo velikonočni prazniki, je bilo sedaj sklenjeno, da bodo vse trgovine v Ljubljani odprte tudi na praznik dne 25. marca, in sicer samo dopoldne. Popoldne je prosto. i^mmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmammmmmmmmmmm tel j g. Skerlep, nakar je bila podeljena odboru soglasna razrešnica. Zanimivi so bili samostojni predlogi, predvsem za ustanovitev zadruge za nabavo vina. mesa in gostilničarskih potrebščin. Predlog ie hil sprejet. Prav tako je bil soglasno in brez debate sprejet letošnji preračun. Volitev letos ni bilo. Občni zbor je bil zaključen ob 6 zvečer. I KINO MATICA, tel. 91- Predstave ob 16, 19 in 21. uri 2 TAJNI KURIR PETROGRADA Špijonažni velefilm z I.ulse Hafner in Willlem Powell-om jm I Ali bomo znali iz Ljubljane narediti svojo prestolnico? Ljubljana, v marcu 1939. »Arhitektura je višek umetnosti...« Iz besed sodobnega državnika. Prestolnice — izraz narodove dozorelosti Vsak narod, pravijo, skuša ravno v obrazu svoje prestolnice izraziti svojo dušo. Narodi, ki so že popolnoma oblikovani, tako v političnem, kakor tudi v kulturnem oziru, so v svojih prestolnicah res dosegli v precejšnji meri ta zaželjeni ideal. Ljubljanski magistrat Ce vas bo, mogoče kdaj pot zanesla v Pariz, vas bo najbrž hitro presenetila ugotovitev, da je Pariz arhitektonsko že zdavnaj zaključen in da je tista floba, v kateri je Pariz dobil svoj obraz, še tako močna, da je vsilila svoje oblike in svoj stil celo taki moderni »spakedranki«, kakor je elizejska avenija. Prav isto drži močno tudi za London in ta tradicija nekdanje skupne kulturne in politične povezanosti sega ponekod še celo daleč proti Srednji Evropi. Toda prav nič ne drži ta resnica pri prestolnicah modernih, ali recimo bolje, pri mlajših narodih, kjer je ka.j lahko na pr. pri Berlinu, ugotoviti, da še zdavnaj ni prestolnica nem-štva in da ima v tem oziru mnogo več prestol-niškega na sebi bivše glavno mesto Bavarske — Monakovo. Cim bolj pa se od te črte pomikamo proti vzhodu, tem bolj bomo naleteli na take prestolnice, ki se šele oblikujejo, ki si šele dajejo svoj obraz, razen mogoče Budimpešte in pa starih ruskih mest, kjer se pa načenja že poglavje patrijarhalizma, ki šele gineva. Kdor bo torej s teh vidikov skušal razbrati obraz Ljubljane, posebno sedaj, ko je postala Ljubljana velika, — bo moral prav kmalu ugotoviti, da smo že pri tem zunanjem izrazu svoje notranje rasti dokazali, da smo resnično zaostali še zelo daleč. Toda temu niso prav nič krivi naši arhitekti, pa tudi ne naše mestne občinske uprave, ki so si sledilo v zadnjih letih. Mimo nas je šla in še deluje odlična vrsta arhitektov in graditeljev, mestna občina pa tudi dela po trdno določenem in že doigo ustaljenem regulacijskem načrtu. Vzrok mora biti torej globlji in mnogo bolj splošen, bolje rečeno, mora jim biti več ter je tudi odgovornosti za ta neuspeh na tem polju naše delavnosti mnogo več, kot pa se nam zdi na prvi pogled. Ljubljana je še zelo pisana Prvo, kar bo vsakomur padlo v oči že pri bežnem pogledu na Ljubljano, je dejstvo, da je Ljubljana naravnost obupno pisana in razbita. To je gotovo najprej posledica tega, da se je mesto ravno v zadnjih letih silno razširilo, širilo pa se je po mili volji ob glavnih regulacijskih črtah in smereh. Vsakdo je lahko zidal, samo da je pri tem upošteval glavno regulacijsko črto in vpošteval najnujnejše zahteve bližnje okolice. Nikomur pa ni nikdo niti malo predpisoval ali pa celo skušal svetovati, naj v dotičnem delu mesta, kjer si je izbral gradbeni prostor, skuša zgraditi poslopje, ki bo odgovarjalo tudi estetskim ozirom ali arhitektonskim zaključkom celotne okolice. Teh predpisov seveda nikomur ni bilo mogoče vsiljevati in tako se je zgodilo, da se sedaj s periferije mesta blešči v mesto vrsta velikih stavb, ki bi po svoji arhitektonski zaključenosti in estetski izpeljavi lahko lepo izpeljala marsikako novo lepšo ulico v središču mesta, toda to ulico so morale zasesti komaj prikrite »barake«, ki bodo svojo popolno zgrešenost na tem mestu skušale zakriti s kričečo in neokusno reklamo trgovin in trgovinic, ki se bodo morale na vse pretege šopiriti, da opravičijo svojo navzočnost v izrečnem središču mesta. Drugo pa, kar bo vsakdo po kratkem izpre-hodu po Ljubljani lahko opazil, je to, da vendarle vsaka doba, recimo trideset do petdeset let, pusti v gradbenem in arhitektonskem oziru za seboj svoje lice. Čim bolj je odmaknjen ta čas od nas, tembolj izrazito so ohranjeni ti stili v stari Ljubljani in hvala Bogu je še nekaj takih otokov v središču Ljubljane. Tudi v času po svetovni vojni, ki je v nekem oziru že dovolj zaokrožen pred nami, vidimo, da se jasno izražata dve smeri: smer nekega klasicizma, neke umirjenosti, ki je ustvarila že dovolj močnih objektov, in smer, ki silno naglo hiti z vsem ostalim stavbarskim razvojem po svetu in ki je pri nas v Ljubljani prav zadnja leta zgradila več ogromnih, večinoma stanovanjskih in hotelskih poslopij. Središče mesta je najbolj zgrešeno Teh ogromnih stanovanjskih poslopij je bilo skoraj prav toliko zgrajenih na periferiji kot pa v središču mesta, samo s to razliko, da so se na periferijo umaknila estetično zaključenejša in lepša poslopja, dočim so se ravno v zadnjih letih prav v središču mesta zgradile prave stanovanjske trdnjave, stanovanjske »kasarne« in ko je človek v zadnjih letih toliko bral o raznih ogromnih poslopjih na Dunaju in drugod, se mora nehote vprašati, zakaj je bilo treba ravno k nam v Ljubljano prenašati kopijo tega modernega brezdušja in te brezbarvnosti. Ta poslopja so nam sedaj zasedla ravno najlepše središče naše prestolnice in naši ljudje naj sedaj občudujejo nekaj, kar jim bo moralo ostati zmeraj tuje. Po 100 letih nam je staroslavna in uboga »cukrarna« tam za vodo še zmeraj mrzla in tuja in vendar je na nas navezana s tolikimi pomembnimi spomini. Pred desetletji so tam stanovali revnejši sloji. V teh modernih »cukrarnah« pa drago plačujejo stanovanja premožnejši sloji, ali pa taki, ki zaradi svojih poslovnih zvez ali pa obrti morajo stanovati v teh plavajočih »bolniških sobah«; od stare častitljive »cukrarne« tam za vodo pa se ta poslopja razlikujejo samo v tem, da imajo res da »moderni« konfort. Toda kaj je ta konfort? Do milimetra izračunan stanovanjski prostor in to tako, da je prostornina dveh sob izrabljena tako, da se iz njih napravi stanovanje treh sob. To se doseže s pre-tenkimi stenami, z nizkimi stropi in z zveriženimi kuhinjami in kopalnicami. Da pa se stanovanje kljub temu nekako poveča, pa se perspektiva stanovanja potegne v nedogled na ta način, da se kar dvema sobama obesijo balkoni s širokimi vrati, kakor v dvoranah versajskih gradov ali pa v Potsdamu. Ker te v sobah tišči nizki strop k tlom, pa stopi na balkon in v sedmem nadstropju sezi pod oblake po sveži zrak! Povrh pa še tista zanimiva centralna kurjava, plin in mrzla in topla voda povsod, samo prostora nikjer in zrak samo na balkonih. Tako dela sedaj že nekaj let pri nas takozvana stanovanjska industrija, ki se peča s tem poslom na veliko. Taka poslopja grade večinoma družbe z o. z. in ker so silno previdne in preizkušene, delajo tudi s celim štabom arhitektov in gradbenikov. Toda ravno v tem je tista velika hiba do- sedanje naše gradbene politike v Ljubljani: mogočo či ti arhitekti in gradbeni inženirji pri podjetjih prav radi delali manj brezdušno, manj materialistično, če bi se kje znašel kak forum, ki hi poleg tega, ali je kak načrt v skladu s splošnimi regulacijskimi in gradbenimi mestnimi pred-ps, tud ugotovil, ali je bodoče poslopje v službi ne samo tistega kapitala, ki poslopje gradi, ampak tudi tistega kapitala, ki bo tisti kapital amortiziral ter ga desetletja odplačeval. Kaj pomaga, če povsod vpijemo, da je naša doba vse preveč poudarjena na zunanje učinke, ko pa mi sami dopuščamo, da se ravno na najvidnejših prostorih grade poslopja, ki so mogoče izpričevalo samo za eno ime in komaj za poldesetletja, namesto da bi bil to izraz naše dejavnosti na polju arhitekture za vso našo generacijo. Pa še tretjo obliko izživljanja v naši gradbeni politiki opažamo v zadnjih letih. V lepih delih mesta se grade poslopja, navidez skromna in prav nič obetajoča. Na dragem prostoru se je brez slehernega pravega načrta zgradilo večnadstropno stanovanjsko poslopje. Nastalo je čez noč in svojo upravičenost dokazuje samo po tem, da je lepo belo, da, prebelo oprano in da je pomaknjeno tako hudo k cesti, da so ga je treba skoraj da izogibati. Pojavlja se nov tip »hišnega lastnika« Ko si človek tako poslopje ogleda malo bližje, recimo iz sosednjih poslopij, opazi, da so temelji globoko zakopani in da je premeteni gospodar, ki je moral biti včasih kar sam še celo polir ali pa napol gradbenik, s prostorom tudi tako skrbno gospodaril, da je stopnišče v silno neokusnem loku pomaknil na dvorišče in prislonili ob hišo, samo da je v hiši sami pridobil čin več prostora za stanovanja in stranke. Pa te obidejo v takih primerih kar nekakšni halzacovski instinkti, da bi vstopil v tako poslopje in zvlekel na dan takega prištev-nega gospodarja, ki najbrž v malem med nami že zastopa enega izmed tistih strašnih »hišnih krokodilov«, ki jih v svojih romanih in slikah Iz londonskega življenja pred 100 leti slika Dickens in ki bo čez nekaj let najbrž prav tako strastno kakor njegovi londonski tovariši obdeloval svoje najemnike. Seveda ima do tega vso pravico; ta položaj dokazuje samo to, da je nted starim hišnim lastnikom podjetnikom, ki je bil obenem tudi kulturno imovit ali pa je vsaj hotel biti — dokaz številna estetsko lepa poslopja še iz prejšnjega stoletja — in novim izginila vmesna zveza, to je, da je sedanji Otrokova srečna bodočnost je odvisna od tega, koliko so je v njegovi najnežnejši mladosti skrbelo za njegovo zdravje. Starši morajo vedeti, da so vitamini A in D najvažnejši med številnimi tvarinami, ki so potrebne za harmoničen razvoj telesa. Te vitamine vsebuje v velikih množinah norveško zdravilno ribje cel je. Varuje pred rahi-tido in jo tudi zdravi, obenem pa pospešuje razvoj zdravih zob in dela telo odporno v borbi proti kužnim boleznim. NORVEŠKO ZDRAVILNO RIBJE OLJE jo znano po vsem svetu. Vendar pa se moramo zavedati tega, da si ravno v našem stavbarstvu najbolj oblikujemo svoj obraz in najbrž ne bo presmelo, če trdimo, da ho naše občestveno življenje žo precej uravnovešeno, ko bomo v svoji prestolnici sami korak za korakom opažali neko enotnost ali pa vsaj rast v skladnost in ravnotežje. Potrebna je tudi mestna »umetnostna« politika To ne bi bilo tako težko doseči, ko bi se pri mestnem poglavarstvu mogoče skušala poostriti kontrola nad predloženimi gradbenimi načrti posameznih lastnikov parcel in podjetnikov, ki mislijo graditi ter bi se ne vpoštevala sama splošna načela mestnega stavbnega in regulacijskega načrta, ampak bi bili v veljavi prav tako tudi splošni estetski vidiki in arhitektonski zahtevki celotne okolice. V nekem oziru so si mestni davkoplače- Gojmir Anton Kos; Gosposvetska cesta rod intelektualcev mnogo prešibak in da ga dohiteva čisto nov in s svojevrstnimi nazori. Strašno vpliva na človeka brezdušje zunanjega lica mnogih novih stavb v Ljubljani. Navedli smo samo nekaj drobnih zgledov, ki bijejo najbolj v oči in ki nam na zunaj najbolj kaze lice naše prestolnice. Seveda bi bilo nesmiselno zahtevati kaj pretiranega in pričakovati kakih izprememb ali pa izboljšanj kar čez noč. Bisljanski: Rimske impresije Spomlad se zgrinja čez večno mesto. Pred velikimi palačami cveto mandlje tako opojno, kot da bi hotele prekositi vse cvetove sveta. Po vitrinah, v izložbah pa so se razcvele kakteje in eksotično japonsko cvetje se sklanja k gledalcu na ulici ... V to spomlad je nemilo dahnila smrt ter vzela k sebi velikega Pija, papeža in kralja miru, borca za betlehemsko oznanjenje do poslednjega diha, do zadnje smrtne daritve za človeštvo. Kristjanu pa smrt ni nič groznega, preludij je večne spomladi v paradižu. Cerkev ima že novega pastirja, prejšnji pa se je preselil k Vrelcu milosti. Tam pod veličastno baziliko sv. Petra so grobovi, tam se obiskujejo oni, ki verujejo v smrt poslanko božjo. Pod to cerkvijo sv. Petra se razprostira starinska cerkev z malimi kapelami in oltarji, močno obokana in nizkega stropa ... Slikarije iz prvih dob krisl.janstva te spremljajo po ozkih hodnikih. Kot on greš v katakombe. Ne poznam Rima, zato grem v cerkev v spremstvu plemenite rimske sinjore, pri kateri stanujem. Ljubi Cerkev in umetnost in zato mi rada vse razkazuje. Gospa je široko po svetu razgledana, bila je v Egiptu in njen mož pozna Anglijo in Nil, Francijo in Nemčijo pravtako kot svoj oboževani Rim. Tu je grob Pija X., postojte, pomolite, me ustavi gospa in prosite ga za kako milost. Grob je ves poln cvetja, ljudje kleče pred njim in tudi jaz poprosim velikega posredovalca, naj mi izprosi od Boga ono milost, ki Gospod misli, da me lahko osreči za večnost, ne za ta svet. Molitev — čutim — je tu več kot pesem in umetnost, molitev je slutnja večne radosti. Šopi zlatih mimoz so na grobu Pija X., da je beli marmor zlat od njih sija kot oltarna miza. Korak dalje, glej tam počiva Pij XI., papež miru. Nad njim je mesto mramornatega kamna provizoričen leseni nagrobnik, le napis spodaj ti pove, da se je tu odpočil Pij XI. Če misliš, dragi bravec, da imajo papeži mogočne nagrobnike kot faraoni v Egiptu, se motiš. Tu je vse tako skromno kakor v katakombah. Vse iz kvadrov kamenov, a brez ornamentov. Kratek napis na njem, to je vse. Kraj, kjer počiva Pij XI., je vijoličasto »adobiran«, tri električne luči skromno gore... Ljudje prinašajo šope vijolic, tam je venec rdečih rož, cvetov oleandra, tam zopet v vazi duhti bela hijacinta, rdeča azaleja v drugi vazi ji druguje. Nasproti groba Pija XI. je grobnica kardinala Mery del Vala. To je grobnica zares razkošna iz rožnato zlatega mramorja, lepša od onih papežev in gospa mi zašepeče: to je dar prijateljev, berite napis: »Da mihi animas coetera tolle —!« In ob grobu: Želim da bi bil pokopan z največjo pri-prostostjo. Na mojem grobu naj bo napisano le moje ime in besede: Da mihi animas..., ki so bile cilj vsega mojega življenja... Nedaleč od Mery de Vala je grob Benedikta XV. Iz krasnega brona vdelan leži od sam na grohnici z bolestnimi potezami v njegovem trpečem aristokratskem obrazu. Tudi on in Mery de Val sta se vsa žrtvovala za mir, verna učenika Kristusova, nositelja miru. Od groba Benedikta XV. se pomikaš proti starinski kapeli z oltarjem. Tam spita sveta očeta Pij VI. in Kalist III. Medlo razsvetljujejo električne luči te svete hodnike. Pij XII., Pastor Angelicus, je Rimljan... Jasno je, da so se Rimljani razveselili te izvolitve. Asket in diplomat se v njeni družita v eno in on pozdravlja v prvem pismu tudi one, ki niso v cerkvi, ljubeče objemajoč ves svet. Mir je tudi njemu silno na srcu. Da se ta Jezusov mir utrdi, bo poleg svečeniške misije tudi diplomatsko popolna državna samostojnost Vatikana to omogočila, ta absolutna državna samostojnost bo sredstvo za Jezusov mir, za duhovne vrednote. Naj se Piju XII. to delo — mir v človeški družini — posreči, nadaljevalec bo Pija XI., Benedikta in Mery de Vala, vseh svetih očetov, ki spe v grobnicah pod baziliko sv. Petra... Silno je v Piju XII. hrepenenje po miru absolutna diplomatska sposobnost Vatikana. Naj ne bi ostal glas vpijočega v puščavi, zavržen prerok. Da bi bil srečnejši od Benedikta XV.! * Ko mi tako mislimo, pa v Rimljanu, ki ljubi ornament, nastaja druga misel: Ali se bo obnovila starodavna »cavalcada«. Od VI. stoletja dalje namreč so bile »cavalcade« papeževega dvora pogoste, posebno ko je novoizvoljeni šel prvič v baziliko. Zadnja je bila 1846, ko so Pija IX. v koči ji spremljali škofje na konjih v Lateran. Ob teh kavalka-dah se je pripetila Piju VI. kmalu nesreča. Nedaleč od koloseja se mu je splašil konj, ki je vrgel papeža na tla, a on je bil še mlad in močan gospod, ustavil je z močno roko splašeno žival in zajezdil zopet. Ljudstvo mu je navdušeno ploskalo. Protestantje seve so tudi to »cavalcado«, ki je odgovarjala duhu časa, napadali. Kot da se ne bi bil pustil njih Luter spremljati celo od ogroženih čet, oni hrezbožnik in hinavski Luter, ki je pisal Leonu X. vdana pisma, na drugi strani pa svaril proti edino zveličavni Cerkvi. Dvigajoč biblijo na prvo mesto je nesrečnež pozabil, da je biblija emanacija Cerkve in ne obratno, napadajoč Cerkev pa je blodnež napadal ustvarjavca biblije... O drugih blodnjah tega antipapista nočem tu govoriti. Naj torej Rimljani le dalje ugibljejo ali se obnovi stara »cavalcada« (pojezd) do bazilike ali ne, ta zunanjost nas ne briga, nas, ki vemo da je prihod novega papeža kot pojezd jezdecev, belih jezdecev iz apokalipse, prinašairev Jezusovega miru v kaos sveta. (Dalje prihodnjič.) valci morali dopustiti žo pogosto poseganje v razne svoje »nazore« ali »želje«. Mislimo pri tem posebno na oskrln) javnih izprehajališč in parkov. Tamkaj izvaja mestna občina že zelo samostojno svoje načrte ter v nekem oziru prav občutno usmerja »zabavo« in >prost čas« svojih »občanov«. Ali bi bilo res tako težko, če bi občina upoštevala še željo enega dela davkoplačevalcev, da naj odločneje in obsežnejše skrbi tudi za zunanje lice in arhitektonsko lepoto mesta Ljubljane, slovenske prestolnice? — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost Mungaš, novi voditelj Hlinkove garde. te novice Koledar Sreda, 22. marca: Lea; Katarina Genovska, devica. četrtek, 23. marca: Jožef, Oriol; Pelaglja, mu- Novi grobovi -j-V Ljubljani je v 92. letu starosti mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Lebar, bivši cerkovnik na Brdu, oče m. llildegarde in šolske upraviteljice ge. Anice. Njegove zemske ostanke bodo odpeljali v četrtek oh 2 popoldne z njegovega doma na Jegličcvi cesti 13 z avtofurgonoin na Brdo, kjer bo ob 4 popoldne pogreb na tamkajšnje pokopališče. -j- V Ljubljani jo umrla gospa Katarina Trtnik roj. Golob, kuharica tobačne tovarne. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. -f V Novi vasi pri Rakeku je predvčerajšnjem nenadoma umrl zadet od kapi trgovski potnik ve-letvrdke Schmitt g. Alfonz Kastelic v starosti 42 let. Truplo dragega pokojnika so prepeljali v Ljubljano in ho pogreb danes ob štirih popoldne iz kapelice pri Sv. Križu. -j-V Novem mestu je umrl gospod Franc Ma-stnak, javni notar v Trebnjem. Pogreb bo v četrtek, 23. marca ob 4 popoldne na novomeško pokopališče. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! £ vprašanju kasaciiskeqa sodišča v Ljubljani Prejeli smo naslednje pojasnilo: V članku v nedeljski številki Slovenca pod naslovom »K vprašanju kasacijskega sodišča v Ljubljani« je odstavek: »Od te organizacije (namreč sedanjega Stola sedmorice odd. B v Zagrebu) nemojstroviiie je imela Slovenija s slovenskimi sodniki in z vrhovnim slovenskim sodstvom vred skozi zadnjih 20 let ne majhno materialno škodo. Odgovornost za vse to pade na takratno poverje-ništvo za pravosodstvo v Ljubljani in nam pove ravnokar izišla s|>oininska knjiga društva »Pravnik«, kdo da je držal tiste čase dejansko vodstvo poverjeništva v svojih rokah«. Ta poslednja trditev nima stvarne podlage in pisec lega članka ni točno poučen. Znam je, da je bila Narodna vlada v Ljubljani dne 14. novembra 1918 izdala uredbo o prehodni upravi na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Po tej uredbi se je po mojem predlogu kot poverjenika za pravosodstvo ustanovilo v Ljubljani za kranjsko, za štajersko in Koroško višje deželno sodišče v Ljubljani. Obenem se je določilo, da zoper sodbe in druge ukrepe višjega deželnega sodišča ni daljnega pravnega sredstva, to je da je bilo višje deželno sodišče zadnja instanca. Višje deželno sodišče je v tem pogledu poslovalo brezhibno v popolno zadovoljstvo prebivalstva, ki ni prav nič pogrešalo kake tretje instance. Poverjeništvo za pravosodstvo v Ljubljani je izgubilo svojo avtonomijo, čim je bilo podrejeno ministrstvu Pravde v Belgradu in je posihmal le to odločalo, o ustrojstvu sodstva v Sloveniji. Preden je kr. vlada v imenu Njegovega Veličanstva kralja izdalo uredbo od 28. novembra 1919, s„ka-lero se ustanavlja začasna zadnja sodna stopnja za tiste [»okrajine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katerih so sodna ohlastva organizirana po tam veljavnih zak. bivše Avstrije (Cislaj-tanije) — je bilo o tem obveščeno tako Poverjeništvo za pravosodstvo za Slovenijo, kakor tudi ono v Dalmaciji. Nimam pri roki dotičnih uradnih spisov, ki so hranjeni pri apelacijskem sodišču v Ljubljani, toda |>o svojem spominu in po svojih zapiskih lahko ugotovim, da je bilo načelno stališče Poverjeništva za pravosodstvo v Ljubljani to, da tu ne čutimo potrebe po kaki tretji instinci, da pa naj lio, če se že ustanovi vrhovno sodišče za Slovenijo in Dalmacijo, sedež tega sodišča v Ljubljani. To stališče sem branil s stvarnimi argumenti tako v pismenih predstavkah, kakor z večkratnimi osebnimi intervencijami v Belgradu do zadnjega. V Belgradu. so mi rekli, da se na stvari ne da ničesar izpremeniti. ker obstoji namera, da se v Zagreb prenese Vrhovno sodišče za vso državo. To kot koncesija Hrvatom. Moje stališče je bilo v toliko oslabljeno, ker je Poverjeništvo za pravosodje v Splitu nc samo brez pridržka sprejelo odločitev ministra pravde, ampak samo predlagalo tako rešitev, V nasprotju z resnico je torej, če se danes reče, da »odgovornost za vse to pade na takratno poverjeništvo za pravosodstvo v Ljubljani«. Pri tem moram še posebej vzeti v zaščito tedanjega pomočnika Poverjenika za pravosodstvo v Ljubljani g. dr. Babnika, ki nanj meri opazka, češ da jo držal tiste čase dejansko vodstvo poverjeništva v svojih rokah. To opazko je pisec povzel po Spominski knjigi društva Pravnik, kjer pisec referata »Naši sodniki in drž. pravdniki«, dr. Travner, glede g. dr. Babnika pravi, da je »prevzel dejansko Xoj fKavit&t V Runi ji je svojčas, ona j če smemo verjeti Dostojevskemu (glej »tirale Karamazovet!) izhajal časopis »Govorice« in neka dama je o ubogem in malem provincialnem mestu hitro naročila te »Govorice*, češ, da govorice ima zelo, zelo rada. A'a le »Govoricec se je treba spomnili, pa tudi na to čestito rusko damo prav sedaj, ko dožioljamo svetovnozgodovinsko važne dogodke. Kaj je bilo te dni ose sklepetanega po Ljubljani in po vseh naših mestih, po deželi, morda po vsem svetu, lo je (oliko, da se morajo pametnemu in poučenemu človeku naježili lasje Ali ie r aše občinstvo tako, kakor la ruska dama, ki komaj čaka koga, ki ji prinese >gooorice<, pa naj bodo resnične ali ne, samo da so »goooricet. In take bedastoče raznašajo ljudje, ki o sebi trdijo, da so izobraženi in dobro poučeni, to pa o času izvrstno opremljenega in hitrega časopisnega poročanja, v času radija in telefona. No, saj smo pred meseci videli v Ljubljani nekoga, ki jc imel v rokah n. pr. volivne rezultate, kakor vlada, seveda napačne, pa jih je sooji čredici vneto in z oso resnobo zatrjeval. Če si tak gospod dovoli take »Spase*. potem radi razumemo. 7;,lrljp Isil-n rudi npriameio neitetini /jOKOJ UlUfjl .«...- ' , . igoooricam«. — dasi ne po imenu — posle poverjenika za pra-vosodstvot. Ugotavljam, da je nam nepozabni Jn za ureditev pravosodstva po prevratu velezaslužni g. dr. Babnik bil glede sedeža kasacijskega sodišča z menoj popolnoma enakega mišljenja. Dr. Vladimir Ravnihar. Posebno pazite, kaj bolnik pije I Če Vam je le mogočč, dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono k rdečimi srci. Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem Imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI — Občni zbor »Županske zveze«, ki je bil napovedan v »Samoupravi« za nedeljo, dne 26 t. m. v Celju, je preložen na poznejši čas. — Skupna časopisna reklama. Tujskoprometna zveza v Ljubljani je že lani začela akcijo, da se priporoča tujskoprometnim krajem inseriranje v skupni časopisni reklami. Priprave so zavzele toliko časa, da je prišlo do uresničenja te zamisli šelo letos. Tujskoprometna zveza v Ljubljani je skupaj s Tujskoprometno zvezo v Mariboru izdelala načrt skupne časopisne reklame za vso Slovenijo ter v okrožnici pred par dnevi priporočila inseriranjo po gotovem načrtu. Obema Tujsko-prometnima zvezama se je posrečilo doseči pri posameznih časopisih znatne popuste, ki bodo šli v dobro samim inseratom. Tujskoprometni zvezi pa bosta na svoje stroške nad inserati iz Slovenije objavili skupno reklamno glavo, da bodo inserati prišli do večjega učinka. S tem svojim korakom sla Tujskoprometni zvezi prihranili tako našim tujskoprometnim krajem, kakor tudi posameznim gostinskim podjetjem veliko denarja, ker so se oglasi doslej računali po višji ceni, ker so bili razvrščeni posamezno brez vsakega načrta in ker so večkrat inserenti naročali oglase ob času, ki je bil turistično manj vreden. — Putnikove vesti. Krajše Jadransko potovanje priredi Jugoslovanski Lloyd od 21. do 30. aprila s posetom Benetk, Raba, Hvara, Korčule, Krfa, Kotora, Dubrovnika, Splita in ponovno Benetk, z odhodom iz Belgrada, Zagreba in Ljubljane preko Rakeka. Cene od 2150 din dalje. Prijave pri Put-niku do 8. aprila. — Putnikov velikonočni izlet na Jadran, Sušak, Rab. Crikvenico, Omišalj. Malinsko in Opatijo 6e bo vršil od 6. aprila zvečer do 11. aprila zjutraj. Prijave do 8. aprila. — Kdor želi praznovati velikonočne praznike v Budimpešti, se lahko prijavi do 3. aprila Putniku v Belgradu, kot udeleženec izleta v Budimpešto od 8. aprila zvečer do 11. aprila zjutraj. — Za Veliko noč priredi Putnik še dva velika potovanja v inozemstvo, lino v Grčijo od 4. do 11. aprila, a drugo v Bolgarsko, Sofijo in Plovdiv od 7. do 13. aprila. Za prvo potovanje s^j mora prijaviti Putniku v Belgradu do 23. marca, a za drugo do 1. aprila. — Mogoče so vam zdi. da vam vaš prihranek ne zadostuje za novo pomladansko obleko. Stopite še v Lingarjevo ulico k manufakturni trgovini Janko Češnik, ki je znana po svojih nizkih cenah in dobrem blagu. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz Josef« grenčice. — Razpečevalec ukradenih koles prijet. Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji poročajo: Letos v januarju je bilo ukradeno posestniškemu sinu Kra-bonju Jakobu v Sodincih skoraj novo moško kolo znamke »Stadion«, vredno 1400 din, ki je bilo kupljeno pri trgovcu Venčeslavu Villerju v Ljutomeru. Orožniki eo poizvedovali za tatom, a brez uspeha Krabonja si je naročil novo kolo pri nekem R. Pred par dnevi je Krabonja zopet prišel k R. zaradi kolesa. Tam pa je v svoje veliko presenečenje opazil ukradeno kolo. Ko je R. povpraševal, kje je dobil kolo, se je ta izgovarjal na vse načine. Rekel je, da ga je kupil v Mariboru, drugič zopet drugače. Krabonja je poklical orožnike od Sv. Marjete niže Ptuja, ki so R. aretirali ter ga odvedli v zapore. Ker noče povedati, kdo mu je prodal kolo, bo nosil vso odgovornost on sam. V Oslušev-cih so bila ukradena en večer 3 kolesa, katera je najbrž razpečeval tudi R. — Razprava proti razbojniku Anžurju preložena. Državni tožilec g. Fran Sever je drznega vlomilca in razbojnika Jožeta Anžurja, ki se je prva leta po prevratu specializiral za vlome v tovorne vagone med Ljubljano in Zalogom in je presedel zaradi raznih vlomov že nad 8 let ječe, sedaj obtožil zaradi zločinstva raznih vlomov, izvršenih skupno s tolovajem Salajem, ki je biM8. januarja letos obsojen na 9 let robije. Jože Anžur, doma iz Zadobrove, je včeraj pred 6odniki malega senata v Ljubljani odločno zanikal vse tatvine, ki mu jih je naprtila obtožnica, zatrjeval je, da Salaja sploh ne pozna, da ni bil nikdar z njim v kakih poslovnih zvezah in da ga Salaj obremenjuje samo zato ker je na njega hudo jezen Anžur je navajal za svojo nekrivdo mnoge alibi dokaze. Priznal je le, da je pobegnil na nemško Koroško brez potnega lista in da je imel seboj vojaško knjižico Viktorja Mama, ki ga je pred dvema letoma umoril njegov brat Lojze Mam v Šmartnem ob Savi in katerega okostnjak so letos januarja našli na Lojzetovem domu zabetoniranega v greznici. L. Marn, aretiran zaradi suma zločinstva umora, je pred preiskovalnim sodnikom dr. Dremeljem pozneje umor brata priznal in se je nato v samotni celici obesil. Včerajšnja razprava proti Anžurju je trajala od 11 tja do 14.30. Branilec dr. Maček je predlagal v Anžur-jevo razbremenitev nove dokaze. Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. dr. Julija Fellaherja je sprejel nekatere branilčeve dokaze. Zato, da se ti dokazi izvedejo, je bila razprava preložena na nedoločen čas. P& cbuLovi BinnmnraiBBSMissBiBsnmBiBiurniiijinirmniiijjiinntijtaf* * Podrobnosti o potopu grškega parnika na Jadranu. Kakor smo že te dni poročali, 6e je pri rtiču Stupišče na južni strani Komiže na otoku Visu potopil grški parnik »Vasilio6«. Pristaniške oblasti v Komiži zdaj preiskujejo vzroke te katastrofe in so vso posadko pridržale v Komiži. Obstojata dve verziji. Po eni verziji je v parnik »Va-6ilios« že med vožnjo uhajala voda in je zaradi tega hotel poveljnik parnika usmeriti parnik na otok Vis, kjer naj bi pristal, da se zamaše luknje, pa mu to ni uspelo. Po drugi verziji pa se je pokvarilo parnikovo krmilo in je zaradi tega parnik zadel v pečine rtiča Stupišče. — Ponesrečeni parnik so prvi zagledali komižki ribiči. Takoj 60 obvestili pristaniške oblasti v Komiži, sami pa so s svojimi čolni takoj odpluli na pomoč. Sprednji del ladje je molel visoko v zrak ob morski pečini, krn ladje pa je bil pod vodo, tako da je voda z veliko brzino uhajala v ladjin trup, ki je bil poln premoga. V času, ko so prispeli na mesto nesreče ribiči, je bil en del posadke že v rešilnih čolnih, na palubi parnika, ki se je hitra potapljal v morje, pa sta stala še radiotelegrafist in poveljnik. Ko je parnik že skoraj povsem zalila voda, je skočil v rešilni čoln radiotelegrafist, v zadnjem trenutku pa poveljnik. Takoj nato je parnik izginil pod vodo. Na onem mestu je mo,rje globoko okrog 70 metrov. Vseh 21 mož posadke je bilo rešenih. Na ladji je bilo tudi 14 krav in 1 tele, kar je vse šlo s parnikom na dno. Od živali, ki so bile na ladji, se je rešil le kanarček. Parnik »Vasilios« je bil zgrajen 1920 v Osaki na Japonskem. Imel je 3673 brutto registerskih ton in nasilnosti 5000 ton. Parnik ni bil zavarovan. * Vprašanje letališča v Dubrovniku. Občino Gruda pri Dubrovniku je vojno ministrstvo obvestilo, da je pripravljeno izkopati kanal od Kona-veljskega polja do morja, ako občina brezplačno odstopi zemljišče, na katerem bi se uredilo letališče. Ker občina ne razpolaga s takim zemljiščem, je stopila v stik s privatniki glede odkupa takšnega sveta. * Licitacija za graditev novega splitskega pristanišča. V ponedeljek je bila na ravnateljstvu pomorskega prometa že drugič licitacija za oddajo del pri gradnji operativne otbale nove splitske severne luke v Vranjiškem bazenu. Gradnja je preračunana na 17,996.000 din. Licitacije so se udeležila štiri gradbena podjetja. Najnižji ponudnik je bilo podjetje inž. Krstuloviča iz Splita, ki je ponudi1 3.10% pod preračunsko vsoto. * Še zmerom prevažajo nemške Žide. V severno luko Splita je priplul grški parnik »Agia Zani«, ki plove pod panamsko zastavo. Parnik je na Reki ukrcal 450 židovskih beguncev, v splitski luki pa je pristal radi preskrbe s premogom. Ves čas vožnje po naših vodah je parnik »Agia Zoni« pod strogim nadzorstvom naših oblasti. * V šoli poskusila samomor. Razburljiv dogodek so doživeli v ponedeljek dopoldne v mestni trgovski akademiji v Dubrovnik. Dijakinja IV razreda 19 letna Ana Babič se je ustrelila s samokresom v prsi. Strel ji je prebil prani koš. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo operirali in upajo, da ji bodo rešili življenje. Babičeva je že nekaj dni poprej govorila svojim tovarišicam, da bo napravila samomor, in to zaradi nevzdržnih razmer v družini. V ponedeljek je prišla v šolo zelo ne-razpoložena. Padla je v nekakšno melanholično stanje in pričela nekaj pisati. Pozneje so ugotovili, da je bilo ta poslovilno pismo. Med uro je prosila profesorja, naj jo pusti ven. Kmalu nato je odjek-nil strel. Zunaj so jo našli nezavestno v krvi. Do- I godek ie napravil po vsem mestu globok vtis, kajti I Babičeva je bila izredno vrla in marljiva dijakinja. Ljubljana, 22. marca ' .!......... * Profesorici zabodel nož v hrbet. Ko je preteklo soboto profesorica gimnazije v Petrinji Marija Krcivoj med matematično uro pisala na tablo, je planil iz klopi neki dijak, skočil na podij in zabodel z nožem Krcivojevo v hrbet. Nož je takoj izdrl in pobegnil iz razreda. Dijaka je policija kmalu ujela. V gimnaziji je nastal velik poplah, ker so V6i mislili, da je nož prodrl globoko v prsni koš. Toda v bolnišnici, kamor so takaj prepeljali ranjeno profesorico, so ugotovili, da je na hrbtu poškodovano samo mesa in da rana ni nevarna. Dijak se hotel nad Krcivojevo maščevati. Je slab učenec in ponavlja razred. S Krcivojevo se je stalno prepiral in jo motil v delu. * Že peti dan sneži po vsej Bosni. Sneg je v nekaterih predelih zametel ceste. Na mnogih krajih je ustavljen promet. * Koloniziran je ciganov je važen problem, 6 katerim se bavijo oblasti v Slavoniji, kajti ciganska nadloga je od leta do leta hujša. Občina v Križevcih je že pred dvema letoma poslala glede tega obširno spomenico banski upravi v Zagreb, ki je zdaj njene predloge odobrila in priporočila njih izvedbo vsem občinam v Slavoniji. Občina v Križevcih je votirala v ta namen 20.000 din. Zdi se, da bodo vprašanje koloniziranja ciganov začeli reševati prav kmalu. * Ljubavna žaloigra pri SuboticL 36 letni bivši orožnik Josip Vojnič iz Tavankuta pri Subatici je imel že delj ča6a intimne odnose z ženo Roka Vukoviča. Zaradi teh odnosov je Vojnič pognal od sebe svojo zakonsko ženo, s katero ima troje otrok. Vojnič je precej premožen, zato je Rok Vu-kovič, čeprav je vedel za odnose svoje žene, rad gledal ljubimca svoje žene, ki je družino izdatno podpiral. Toda Vojničevo premoženje je slednjič skopnelo. Ko je Vukovičeva to začutila, se je pričela ohlajati in te dni je Vojniču izjavila, da prekinja odnose z njim. To je Vojniča tako razjarilo, da je z dvema streloma Vukovičevo usmrtil, * »Črna borza« v Novem Sadu. V Novem Sadu so nedavno vtaknili za švedske gardine slovaškega evangelskega pastorja Stevan Kvasa iz Voj-novice in občinskega podtajnika Bogdana Galerja, ki sta na debelo dobavljala inozemskim Židom ponarejene krstne liste. Bila sta v zvezi z znano afero v Belgradu. V Galerjevem stanovanju so našli celo pisarno za ponarejanje raznih listin. — Tudi v Sarajevu je doživela belgrajska afera »črne borze« svoj odmev. Aretirali so lastnika neke menjalnice, pri katerem so našli mnogo obtežilnega materiala. * Nova tovarna Bat'e v Jugoslaviji. Kakor poročajo, namerava Bat'a v naši državi sezidati novo tovarno čevljev, in sicer v vasi Poljarnica pri Bosanskem Novem. Tam se je te dni mudil ravnatelj Maksimovič iz Borova z inž. Karlovskim in dvema uradnikoma. Komisija je ugotovila, da ima vas dovolj primernega zemljišča za zidavo tovarniških poslopij. V novi tovarni bo zaposlenih okrog 8000 delavcev * Konferenca Zveze zdravniških zbornic je bila v nedeljo in ponedeljek v Zagrebu. Na konferenci so razpravljali o mnogih važnih vprašanjih zdravniškega stanu. Anekdota Ko je bil Osman paša, znani branilec Plevne, par let pred vojsko turški namestnik v Bosni in Hercegovini, je nekoč srečal starca. Osman paša ga vpraša, kateri namestnik izmed vseh tistih, na katere se v svojem osemdesetletnem življenju spominja, se mu zdi najboljši. Starček se je ponižno priklonil in odgovoril: »Gospod, bilo je toliko namestnikov, kolikor let štejem. Od teh najboljši...? Bog Te ohrani še dolgo, gospod! Nekoč so nam poslali iz Carigrada v Bosno pašo — ki je umrl, preden je prišel k nam. On je bil najboljši izmed vseh, gospod ...« Gledališče Drama: Sreda, 22. marca: »Potovanje v Benetke«. Red Sreda — Četrtek, 23. marca: »Kaj je resnica? Red A. — Petek, 24. marca ob 15: »Upniki — na plan«. — Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 25. marca: »Kaj je resnica?« Izven. Znižane cene. Opera: Sreda, 22. marca: »Tosca.« Premierski abonma. Gostovanje Vere Majdičeve. — Četrtek, 23. marca: »Jesenski manevri«. Red Četrtek. — Petek, 25. marca: »Lohengrin« Izven. Znižane cene. — Sobota. 25. marca ob pol 17: »Materinska proslava« Krščanskega ženskega društva. Ob 20: »VVerther«. Gostovanje Josipa Gostiča. — Nedelja, 26. marca ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Cene od 24 din navzdol. Ob 20: »Madame Butterfly«. Gostovanje Rosette Pampanini. Izven. Zvišane cene. Radio Ljubljana Sreda, 22. marca: 12 Orkestralni zvoki (pl.) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13 20 Pomlad prihaja (plošče) — 18 Mladinska ura: Čebelji grad, poučna slušna igra. Napisal Arnošt Adamič, izvajajo člani rad. igr druž — 18.40 Angleško šolstvo, II. del (g dr. V. Brumen) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje min. za ljudsko telesno vzgojo — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča — V. I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmarl — V II. odmoru: Napovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 22. marca: Belgrad: 2 OHumor — 21 Nar. pesmi — 22.15 Kavarniška godba. — Zagreb i 20 Ork. konc. — 22.20 Plesna gl. — Sohja: 19.30 Massenetova opera »Werther«. — Varšava: 19 Zab. konc. — 21 Chopinove skladbe. — Budimpešta: 19.20 Puccinijeva opera »Turandot« — 22.20 Plošče — 23 Plesna glasba. — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. — 21 Beethovnova opera »Fidelio«. — Rim-Barii 21 Trio — 21.50 Igra — 22.30 Pisana gl. Florenca: 2030 Komorna gl. — Dunaj: 19.15 Rih. Straussov konc — Berlin: 20.10 Filmska in operetna gl. — Konigsberg: 20.10 Plesni večer. — Hamburg: 20.10 Vojaška godba. — Beromtinster: 20.10 Ork. konc. — 20.30 Igra — 21.30 Klavir. — Stras-bourg: 20.30 Simfonični koncert. Prireditve in zabave Ne pozabite, da se dobe pri blagajni opernega gledališča od danes naprej vstopnice za Materinsko proslavo, pri kateri bo nastopilo v soboto ob pol 5 okrog 100 otrok. Vabi vas Kršč. žen. društvo. Opozarjamo na izvedbo enega največjih del svetovne literature, na izvedbo Verdijevega Re-quiema, ki bo v četrtek, dne 30. t. m. ob 20 zvečer v veliki unionski dvorani. To najpomembnejše delo italijanske resne glasbene literature bo izvajal celotni ansambl Radia v Turinu pod vodstvom njihovega dirigenta Ahila Consola. Ansambl šteje skupno 160 oseb, med njimi je 70 simfoničnega orkestra v polni zasedbi godal (6 kontrabasov) z vsemi lesnimi in pihalnimi instrumenti ter dvema harfama. Ostalo štejejo solisti in zbor Simfonični orkester in lirični zbor turinskega Radia šta reprezentativni umetniški korporaciji, ki prideta ob tej priliki prvič v našo kraljevino. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, sedeži od 80 do 25 din. ,.,-< ,. . .v Ifrrt* Predavanja Drevi ob 8 ho svetopisemski večer v dvorani serafinskega kolegija. Vsi, ki se zanimate, vljudno vabljeni. Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 8 na XV. prosvetnem večeru predava o najaktualnejšem vprašanju sedanjega časa »Židovstvo« urednik Fr. Terseglav. Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Drevi ob osmih bo zadnje predavanje v tej sezoni. Predaval bo vseuč. docent in šef banovinskega instituta za raziskavanje in zdravljenje nototvorb dr. Cholewa o raku. Pri ljubljanski sadjarski in vrtnarski podružnici bo predaval v sredo, dne 22. t. m. ob 19 na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici, pritličje inž. Bogdan Ferlinc o »Dišavnicah in zdravilnih rastlinah v domačem vrtu«. Vstop prost. Sestanki Pevsko društvo »Slavec« obvešča vse svoje člane in članice, da bo redni letni občni zbor v petek, dne 24. t. m. ob 20 v društvenem lokalu (Hotel Miklič). Udeležba obvezna. Naše dijaštvo Kongregacija akailemičark ima drevi oh četrt na osem svoj redni sestanek v frančiškanski kapeli. Duhovne vaje za akademičarke bodo v uršu-linskem samostanu v Ljubljani v dneh od 24. do 27. marca. Pričetek 24. t. m. ob 5 popoldne 25. in 26. marca bo ob 8 sv. maša, govori pa ob 9 do 11 dopoldne ter ob 5 popoldne. 27. marca oh 8 zjutraj sklep. — K obilni udeležbi vljudno vabi Zveza katoliških dijakinj. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič—Tržaška cesta. Poizve 'ovanja V ponedeljek 20. t m. sem zgubila zlato nalivno pero (Reform znamke) na poti od frančiškanskega mosta pa do Kodeljevega. Poštenega najditelja naprošam, naj ga vrne upravi Slovenca. Moč navade. Violinski virtuoz igra biljard. Zadnja pot prelata dr. Kovačiča Maribor, 21. marca. Na starem mestnem pokopališču v Slomškovi Itapelici je ležal na mrtvaškem odru prelat dr. Kova-£i£. Nad grobom velikega življenjskega voditelja je počival sredi vencev in cvetja. Že cvetje je pokazalo, da leži v krsti pomemben mož: venec lavantinske škofije, ki ga je položil na krsto aam prevzvišeni lavan-tinski škof dr. Totnažič v papeških barvah in z napisom: »Slomškova škofija svojemu prelatul«, venec mestne občine z napisom: »Zgodovinarju dr. Kovačiču mestna občina mariborska!«, venec bogoslovcev, Slomškove družbe, banovinskega arhiva, Spodnještajerske posojilnice in mnogih drugih društev in ustanov Veliko kropilcev ga je obiskalo. Tisoči in tisoči so šli mimo njegovega odra, sami mariborski Slovenci vseh stanov, da bi mu izrazili hvaležnost za njegovo znanstveno in še bolj za njegovo veliko in odlično narodno delo. Danes popoldne se je zbralo na pokopališču in pred njim ogromno ljudi, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti. Na pokopališče pred kapelico »o šli lahko samo odličnild in mladina mariborskih srednjih šol, ki ]e delala špalir od kapelice do izhoda. Ob 3 popoldne so prenesli krsto iz kapelice. Prevzv. škof. dr. Tomažič je opravil molitve ob asistenci članov lavantinskega stolnega kapitlja. Združeni pevci »Maribora«, pevskega zbora bogoslovcev in učencev orglarske šole so zapeli pod vodstvom kapelnika Gašpariča »Človek', glej«, nakar se je začel pomikati sprevod s pokopališča po Strossmayerjevi ulici na Koroško cesto in čez Glavni teg na dravski most, na Kralja Petra trg, od tam po Pobreški cesti na pokopališče. Za križem so korakali na čelu zastopniki gasilske čete, za njimi mladina Zavoza šolskih sester, četa slovenskih fantov z zastavo, članice dekliškega krožka, Krščanska zveza z zastavo, za njimi zastopniki okoliških prosvetnih društev, raznih cerkvenih organizacij s prapori, redovi, pevci »Maribora« z zastavo, bogoslovci, duhovščina. Pogreb je vodil sam prevzv. lavantinski Skof dr. Tomažič. Za krsto in sorodniki pokojnika so se zvrstili številni odličniki in zastopniki. V prvi vrsti so šli predstavniki apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Golia, zastopnik banske uprave načelnik dr. Suš-nik, mariborski župan dr. Juvan, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, predstavnik okrožnega sodišča dr. Rudnik, dr. Zorjan, Žebot, zastopnik predstojnika mestne policije Pestevšek. Za njimi so se spet zvrstili zastopniki vseh naših znanstvenih in kulturnih ustanov. Banovinski arhiv. Jugoslovansko zgodovinsko društvo in Muzjsko društvo je zastopal univ. prof dr. Milko kos, teološko fakulteto ljubljanske univerze sta zastopala dr. Sla-\ič in dr. Lukman, Geografsko društvo prof. dr. Melik, Muzejsko društvo iz Celja prof. Brodar, Mohorjevo družbo iz Celja dr. Kotnik. Muzejsko društvo iz Ptuja Smodič, Vizjak in Gorup, Zgodovinsko društvo v Mariboru častni član dr. Štele, Slovensko Matico dr. Tominšek, dalje so šli dr. Hohnjec, dr. Leskovar, vsi odborniki in številni člani Muzejskega in Zgodovinskega društva, mariborski občinski svetniki, predstojnik veržejske- m Inšpekcija na sodišču. Predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Vladimir Golia je prispel v Maribor, kjer nadzoruje na okrožnem in na okrajnenm sodišču, m + Sestra Marija Agneza Fišek, Po dolgem in mučnem trpljenju — devet let je bila zaradi raka priklenjena na posteljo — je umrla v samostanu šolskih sester v Strossmajerjevi ulici s. Marija Agneza Fišek v starosti 72 let. Pokojnica je dolgo vrsta let delovala po podružnicah mariborske matične hiše, potem je bila v mariborskem samostanu vratarica in zakristanka, delala pa je tudi v delavnici za ročna dela. Pogreb drage pokojnice bo jutri ob 2 popoldne iz hiše žalosti na pobrežko pokopališče. Svetila ji večna luč, sorodnikom in samostanski družini naše iskreno so-žaljel m Namesto venca na grob rajnega prelata dr. Frana Kovačiča je poklonil g. prelat dr. Matija Slavič, univerzitetni profesor v Ljubljani, za novo bogoslov-nico v Mariboru 1000 din. V isti namen je podaril lavantinski stolni kapitelj v Mariboru 2000 din. Bog plačaj! m Članice stolnega dekliškega krožka Maribor L imajo drevi ob 7 redni sestanek v običajnih prostorih. Pridite vse in točno! m Preložitev občinske seje. Za četrtek sklicana seja mestnega sveta se preloži na petek, 24. marca ter bo ob 18 v mestni posvetovalnici. m Razstava tržaških umetnikov U. Cara in 'A. Černigoja. V soboto 24. marca bo otvoritev razstave tržaških umetnikov kiparja U. Cara in slikarja A. Černigoja. Razstava bo nameščena v grajskem stolpu, vhod k razstavnim prostorom pa je po glavnem stopnišču v Grajski ulici. m Žalosten primer Eleonore Kugy. V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali o dveh življenjskih žaloigrah, ki se v svojem zadnjem dejanju zaključujeta v mestni oskrbnišnici. Prva od teh — primer stare žene, ki so jo napol sestradano — tehtala je jedva še 26 kg — spravili v oskrbnišnico, se je že zaključila. Reva ie včeraj zvečer umrla. Je to 74-letna Eleonora Kugy, žena upokojenega policijskega nadstražnika, solastnica in pred poroko s svojim sedanjim 20 let mlajšim možem tudi edina lastnica stanovanjske hiše na Frankopanski cesti 14 ter vinogradnega posestva v Košakih. V oskrbnišnico je bila sprejeta 9. t. m. zaradi slabe domače oskrbe v času večmesečne bolezni. Zdravniški izvid, ki ga ie napravil mestni fizikat, izkazuje, da je bolehala na popolni atrofiji mišic, tako da je telo sličilo skeletu. V mestni oskrbnišnici so ji skrbno stregli, revica je dobila vse, kar si je poželela, vendar njeno oslabe o telo ni vzdržalo. Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo, da se ugotovi pravi vzrok hiranja in smrti. Obdukcija je bila včeraj popoldne, pogreb pa bo danes popoldne ob 3 na pobrežkem pokopališču. m Naznanilo. Na praznik 25. marca otvonm staroznano gostilno »Wolfzettel« v Krčevim. Cenjenim gostom bo postreženo s pristno domačo kapljico, toplimi in mrzlimi jedili. Krasen izpre-hodl Se priporočani 1 Burja Otilija. m Trgovine na Marijin praznik. Združenje trgovcev v Mariboru obvešča občinstvo, da bodo trgovine v soboto, 25. t. m. na Marijin praznik ves dan zaprte. Prav tako bodo zaprte tudi v nedeljo, E6. t. m. ni Kongregacija za gospe ima v pripravo na praznik Marijinega oznanenja tridnevno duhovno obnovo. Govor vsak dan ob 4 popoldne. Začetek danes. . . . m Opoiarjamo te danes na zanimivo predavanje, ki bo jutri v četrtek 23. t. m. ob 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 o temi »Krščanska kari-tas«. Predava prior g. p. Valerijan Učak iz Ljubljane. Vstopnine ni. Staršem in vzgojiteljem priporočamo čim večji obisk. Predavanje je v okviru »vzgojnega tedna« Slomškove družbe v Mariboru. m »Trgovska in obrtniška bolniška blagajna« Ima drevi oh 20 v gremialni dvorani v Jurčičevi 8/1. svoj redni letni občni zbor. ga samostana, superior saleziancev Ivan Špan, ravnatelj dr. Kuk z zastopniki samostanskih gojencev, Člani staroslavne veržejske garde v krojih in neštevilna množica mariborskih občanov. Na Pobrežju je krenil sprevod na frančiškansko župnijsko pokopališče, kjer ie bilo v skupni duhovniški grobnici pripravljeno zadnje počivališče zaslužnega prelata Prevzv. Skof dr. Tomažič je opravil cerkvene obrede nad odprtim grobom, ki je bil ves okrašen z bogatimi venci in šopki. Po opravljenih žalnih molitvah je prevzvišeni spregovoril nad odprtim grobom pokojnega prelata: »Lavantinska škofija je v letošnjem letu s prelatom dr. Kovačičem izgubila že petega gospoda iz vrst tvoje duhovščine. Na svoj praznik zgodaj zjutraj ie sv. Jožef obiskal prelata dr. Kovačiča in vzel njegovo dušo k sebi. Mi pa danes prelatovo truplo polagamo v grob, kjer bo čakalo vstajenja ln združitve z dušo, ki ee veseli v nebesih pri svojem Gospodu. S smrtjo našega prelata je v vrsti naše duhovščine zazijala velika vrzel, ostalo je prazno mesto, ki ga bo težko kdo drugi zasedel, gotovo pa ga v tem trenutku nikdo ne more zasesti. Cerkev žaluje, da je z dr. Kovačičem izgubila enega svojih najbojj učenih duhovnikov, ki je slovel po svojem življenju in po vzgoji mlade lavantinske duhovščine, za katerim žaluje velik del našega duhovništva, kateremu je kazal prelat zgledno pot. Škofija žaluje za svojim največjim učenjakom, modroslovcem in zgodovinarjem. G. prelat je v svojem življenju in delu združeval vero in znanost, pobožnost in znanje. S svojim vsestranskim delom si je g. f>relat postavil nevenljiv spomenik Slomškova vladikovina žaluje za Slomškovim zgodovinarjem in pospeše-vateljem njegove beatifikacije. Ni mu bilo dano, da bi videl sadove svojega dela na zemlji. Zato pa mu je dano. da bo v nebesih prosil za Slomškovo beatifikacijo. Mi pa molimo za mir njegovi duši!« Za prevzv. škofom se je v imenu mestne občine poslovil od pokojnega prelata mestni župan Alojzij Juvan, ki je v svojem govoru očrtal pokojnikovo delo kot organizatorja mariborskih znanstvenih ustanov in borca za narodne pravice, katerim je uslužbil vse velike zaklade svojega znanja. V imenu Zgodovinskega in Muzejskega društva, studijske knjižnice in banovinskega arhiva, kar je vse delo velikega dr. Kovačičevega duha, je spregovoril prof. Franjo Baš. V imenu Slovenske matice v Ljubljani, ki je pokojnega prelata štela med svoje najboljše člane, se je od našega zadnjega slovenskega polihisto-rika poslovil ravnatelj v p. dr. Tominšek. Združeni pevci so zapeli ginljivo žalostinko. Kmalu nato so kepe zemlje začele padati na krsto, v kateri bodo počivali dr. Kovačičevi zemski ostanki. Nepregledna množica, ki je bila zbrana na pokopališču, se je nemo zadnjikrat poklonila pred prelatom. Njegov duh pa naj bi vedno živel med Slovenci, ki mu kmalu ne bo enakegal Naj mu bo vedno posvečen 6pomin, ki naj bi se prenašal od roda do rodal m Občni zbor »Pohorskega doma« je bil v ponedeljek zvečer. Za načelnika je bil zopet izvoljen ravnatelj magistratnih uradov Rodo.šek, za predsednika nadzornega odbora pa inž, Baran. Na občnem zboru ee je razpravljalo med drugim tudi o gradnji cerkvice pri Pohorskem domu, ki se bo začela letošnjo pomlad. Sredstva za gradnjo so že zagotovljena. m Koncert mariborskih umetnikov. Danes ob 20 bo v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 solističen koncert, ki ga priredita Taras Poljanec in Oton Bajde, na klavirju spremlja dr. Roman Klasinc. Vstopnice se dobe v predprodaji pri »Putniku«. m Iz Glasbeno Matice. Zaradi koncerta Bajde-Poljanec odpade v sredo vaja. Prihodnja vaja bo izjemoma v četrtek, 23. t. tn. ob 20. Načelnik. m Vojaški pes pobegnil, črn nemški ovčarski pes »Cigo«. je bil pripet kot čuvaj pri municijskem skladišču v Bokovi, se je odtrgal od verige ter pobegnil. Pes je last države ter je d resi ran za vojaške namene. Vojaška uprava naproša dotičnega, h kateremu bi se pes zatekel, da ga vrne vojaškemu poveljstvu v Mariboru. m Smrtna nesreča na Pobrežju. Včeraj dopoldne se je pripetila na Aleksandrovi cesti 49 na Pobrežju tragična nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Posestnik Ludvik Kolarič je pripeljal domov voz žagovine. Ko je peljal voz na dvorišče, ga je pritisnilo vozilo ob ograjo s tako silo, da mu je zmečkalo lobanjo. Poklicani so bili takoj mariborski reševalci, da bi ga prepeljali v bolnišnico, toda med tem, ko so prispeli z avtomobilom, je nesrečnež že umrl. Nesreča je vzbudila na Pobrežju splošno sočutje. m Na sledu trgovcem z dekleti? Na zahtevo mariborske policije so orožniki v Studencih aretirali nekega brezposelnega mladega moža, ki je sumljiv, da je vzdrževal zveze s kavarnarjem v Aleksincu v Južni Srbiji. Gre za kupčevanje z dekleti: v afero je zapletenih še nekaj drugih oseb. Mariborska policija sedaj zadevo preiskuje. m Voli so ga povozili. Nevarna nesreča je zadela 51 letnega posestnika Miho Germanca na Hočkem Pohorju. Splašili so se mu voli, vpreženi v voz. Germane je padel pod vozilo ter mu je pri tem počila lobania. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. RADI VELIKEGA ZANIMANJA SE PONOVI DANES OB 16.30 URI POPOLDNE IN OB 21. URI ZVEČER VELEMESTNA MODNA REVIJA v veliki dvorani Kazino. Krasni modeli zn dame in gospode Preskrbite s i vstopnice v TRGOVINI SOUVAN nn Mestnem trgu Llubliančani in ljubljanska okolica daleč na okoli - pozor! V dnevih kongresa Kristusa Kralja od 25. do 30. julija bo pri nas toliko inozemskih gostov, da jih ne bo lahko spraviti pod streho. Ljubljana je za svetovni kongres velikega obsega le razmeroma majhno mesto. Napovedujejo se posebni vlaki iz raznih držav. Razen vseh hotelskih sob bj potrebovali tudi vse razpoložljive sobe po zasebnih stanovanjih. In to ne samo v Ljubljani, marveč po širni okolici — tja do Kranj a, mord^ celo do Bleda in Celja, ako niso predaleč od železnice ali avtomobilske ceste. Nujno prosimo torej vse v tem okolišu, kateri morejo odstopiti kako sobo, naj izvolijo to naznaniti »Putniku« v Ljubljani, kateremu je po-vejena skrb za stanovanja. Prosimo za natančen naslov in ceno; brez hrane in posebej s hrano. In sicer prosimo čimprej, da vemo, koliko smemo v inozemstvu vabiti. — Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja. BVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBV I VAŠEMU OKUSU I m < > bo ustreženo! Lepota v/oreav In bnrv na$cf»n bla" ™ > ca 7.a plaSče, kostime in obleke Vas bo piesi ne" w g ti ta. Tudi kvaliteta in nizke cene. — Pridite' J 5 BRATA VLAJ, Vtfolffova 5. S ta * < 8A8ABA8A8A&A8ASA8A8A8A8A8A8A8A8AaA8ASA8ASA8A8A&A Občni zbor Touring kluba Ljubljana, 21. marca. V ponedeljek zvečer je bil občni zbor Tou-ring kluba. Vodil ga je predsednik inž. Ivan Bartl, ki je pozdravil vse številne prisotne, zlasti pa zastopnika bana banskega svetnika dr. Boršt-nerja, zastopnika Zveze za tujski promet dr. Cirila Žižka, zastopnika Društva za ceste inž. Dedka, zastopnika MK Ilirije in Hermesa in druge. Inž, Bartl' je v svojem predsedstvenem poročilu naglašal, da je poglavitna naloga kluba pospeševati v Sloveniji turizem in sicer motocikli-stični in biciklistični turizem. Zato klub skrbi, da dobi vsak tuji turist, ki pride z bicikloin ali moto-ciklom na naša tla, vse potrebne informacije. Klub je zato ustanovil na najbolj važni točki, to je v Planini na Notranjskem obmejno turistično postojanko. Klub je važen člen v vrsti tistih ustanov, ki služijo splošuosti. Predsednik je izrekel zahvalo raznim tvrdkam v Ljubljani, ki so delo kluba podpirale, dalje županu dr. Adlešiču in tehničnemu odboru, ki je podprl zgraditev klu-bove bencinske črpalke pred glavnim kolodvorom ter drugim činiteljem, ki 60 podpirali delo kluba. Tajniško poročilo je podal Ivan Jerman. Ugotovil je, da se je ljubljanska podružnica Touring kluba v štirih letih razvila v najmočnejšo v državi. Klub ima urejeno pisarno, kjer dobe moto-ciklisti in biciklisti zmeraj pojasnila. Iz statistike, ki jo je tajnik podal, je razvidno, da stalno raste število vozil, ki potujejo iz Italije v Slovenijo in je lani naraslo število na 4112. Nujno potrebno pa je, da se poveča promet z drugimi državami. Zlasti pa je potrebno, zgraditi jadransko cesto iz Ljubljane na Sušak. V Touring klubu je sedaj 182 avtomobilistov, 91 motociklistov, 341 bicikli-stov ter še nekaj drugih, skupno torej 665. S Člani klubov Ilirija in Hermes je včlanjenih že nad tisoč članov. Blagajniško poročilo Je podal Kham. Prometa je bilo lani nad 1 milijon dinarjev. Izvoljen je bil nato soglasno novi odbor in sicer: inž Ivan Bartl, Slavko Pintar, Jan Čepon, Janez Jerman. Josip Hafner, Franc Kliam, Hie-ronim Demšar, dr. Fakin. dr. Lajovic, dr. Bogdan Brecelj, Angelo Battelino, Ivo Šubic, Ignac Vok, Vaso Samec, arh Mesar, Romati Golob, inž. Mile Debelak, Pavel Fabiani, inž. Ciril Pogačnik, delegati MK Ilirije in ŽSK Hermesa. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr Rudolf Mnrn, Ivo Marinko, Franc Holzhaker in Saša Rebolj. Delegati za centralo pa so; dr. L Lajovic, Josip Hafner, Janez Jerman in Slavko Pintar. Ko je madžarska vojska zasedla Karpatsko Ukrajino, so bile v Varšavi velike manifestacije, ki so proslavljale ta dogodek, ob katerem sta Madžarska in Poljska dobili sknpno meje. Na sliki ljudska množica pred madžarskim poslaništvom, s srednjega okna jo pozdravlja posianik do Hory. 1 Krščansko žensko društvo vabi članice k pobožnosti ki jo priredi na Materinski dan, t. j. 25. t. m. v kapeli Vajeniškega doma, Kersnikova ulica. Ob pol 7 bo sv maša s kratkim govorom. Med sv. mašo pristopimo k sv. obhajilu. Sveto mašo bo daroval univ. prof. dr. Lukman za rajne članice. 1 Narodni poslanec g. Pavel Masič bo jutri, v četrtek 23. marca, med U in 14 nn razpolago ljubljanskim volivcem JRZ v pisarni mestnega tajništva ,1RZ na Gosposvotski cesti 10, I. nad. Dr. Franc Brandstatter specialist za notranje bolezni od 23. do 30. marca ne ordinira 1 Narodni akademski blok je sprejel sledeči dopis: Akademikom ljubljanske univerze v Ljubljani. Globoko v srce mi ie seglo, ko sem danes zjutraj prebral iznenadljivo vest, da ste 6c v tem resnem in nevarnem trenutku znašli vsi akademiki pod eno streho in se prostovoljno odrekli vsem medsebojnim trenjem v korist naše velike slovenske in jugoslovanske stvari. Ne morem vam dovoljno izraziti svojega občudovanja pa tudi spoštovanja in vam v dokaz iskrenosti mojih besedi prilagam 1000 din, katere izvolite uporabiti po svoji najboljši vesti S spoštovanjem Hribar Peter. Združenim akademikom služijo taka priznanja v dokaz njihovega pravilnega dela. —■ Narodni akademski blok. 1 Modna revija tvrdke Souvan. V ponedeljek in torek je ugledna tvrdka Souvan priredila v dvorani Kazine zelo uspelo modno revijo. Ta revija seveda ni bila zgolj reklamnega značaja, temveč je imela poleg lega tudi namen, da se dvigne kultura ljubljanskega in drugega slovenskega občinstva v oblačenju Ni glavno, da ima človek bahavo in razkošno obleko, mora imeti tudi okusno. Upajmo, da je tvrdka Souvan s to svoio revijo svoj uspeh dosegla. Dvorano je napolnilo občinstvo, v pretežnem številu seveda dame, skoraj do zadnjega kotička. Vrstilo se je nad 40 demonstracij raznih lepih oblek, damskih in moških. Manekini so spretno predvajali najnovejše vzorce oblek in blaga ter je priznati tako tvrdki, kakor vsem njenim sodelavcem prav dober okus, smisel za barvo, za kroj in za lin i jo. Hvalevredno je, da je tvrdka pri modni reviji pazila tudi na individualnost posameznika ali posameznice in ni predvajala samo takega modnega blaga, ki prisloja le dolgi in šablotisko vitki manikinki. Občinstvo je skoraj večino predvajanih modelov prisrčno nagradilo s ploskanjem. Ta revija po menja lep korak naprej v nafi modni stroki in želeti bi bilo, da bi si tudi druge tvrdke omislile kaj sličnega._ — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. _Ogl reg S br W474/35_ 1 lz Združenja gledaliških igralcev. V začetku prihodnjega meseca proslavi g. Emil Kralj, član naše organizacije in Narodnega gledališča 25 letni jubilej svo oga oderakega ustvarjanja. 1 Lepo umetnišk'1 delo kiparja Toneta Kralja. Tvrdka F. I. Goričar, mannfaktura. kontekcija in perilo, na Sv. Petra cesli št. 29 ie, kakor smo žc poročali, zgradila na prostoru, kjer je 6tara, mala hiša, lepo moderno trgovsko hišo, ki dela pravi okras šentpeterski cesli. Tvrdka je. podpirajoč umetnost, tioročila akad. kiparju Tonetu Kralju, da je iz hrastovega lesa naredil dva kipa, predstavljajoča tkalca in predico. Tkalec ima slalve, predica v slovenski narodni noši pa kolovrat Oba kipa sla bila pred dnevi pritrjena na podstavek v I. nadstropju pročelja hiše ter sta lepo umetniško delo. I Februarja vknjiženi dolgovi. Pri zemljiški knjigi okrajnega sodišča je bilo februarja j>odanih 160 predlogov za vknjižbo večjih in manjših posojil ter hipotečnih kreditov v skupnem znesku 17,914.584 din. Vknjižbe so bile izvršene na razne nepremičnine, hiše in posestva v mestu in okolici. Mnogim podjet.em so bili od denarnih zavodov dovoljeni milijonski krediti, ki so se zavarovali na njihovih nepremičninah. Februarja pa je bilo v zemljiški knjigi izbrisanih za 1,460.689 din raznih dolgov, dalje nekatere kronsko posojilne terjatve v znesku 20.901 kron. 1 Strojne tovarne podirajo. Javna skladišča so na sodni dražbi 28. decembra lani kupila V6e objekte in posestva Strojnih tovaren in livaren ob Tyrševi cesli kakor tudi nepremičnine v k. o. Karlovsko predmestje v Zvonarski ulici za 8,800.000 din. Javna skladišča so sedaj, ker se obrat tovaren ne bo obnovil, začela podirali tovarniška poslopja ob Tyrševi cesli. Prodani so vsi stroji in prod.-in je tudi ves gradbeni material. Javna skladišča nameravajo ogromen zemljiški kompleks, ki meri okoli 5000 m2, parcelirali in nato stavbne parcelo prodati interesentom. Ob Tyrševi cesti bodo gradili velike stanovanjske hišo, zadaj pa vile. 1 Nesreča na Golovcu. Včeraj popoldne sc je na. Golovcu ponesrečila neka Ivana Nose, ki je pri hoji po gozdu padla in si zlomila nogo. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. 1 Ogenj v brivnici. V ponedeljek ob pol 8 zvečer jc izbruhnil požar v brivskem salonu Frana Med ice na Tržaški cesti 4. Nekdo je pozabil izključiti aparat za trajno kodranje, nakar ie zaradi segrevania nastal ogenj. Mojster ie imel pripravljenih nekaj loncev s firnežem in lakom, ker ie nameraval salon polepšati. Razvil se je velik j dim, vnele so se omare :n plameni so obieli tudi j razne druge aparate in priprave. Sosedje so opa-< žili nevarnost, vdrli v salon, ga pričeli gasiti in I obenem poklicali gasilce, ki so naglo zadušili p!»-I mene. Mcdica trpi do 10,000 din škode. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska drama: »Kaj je resnica« (16. marca 1939.) Luigia Pirandella poznamo že nekaj časa kot docela svojstvenega dramatika, najprej po konstruktivi-stični komediji »Šest oseb išče avtorja«, nato po tragediji »Henrik IV«. Pirandello ni novotar samo glede dramatičnega izraza, ampak išče novega dramatičnega bistva, ki leži onstran navadne zgodbe v igri in proti-igri; ta dramatik sega v zapletene duševne sklope in odkriva s predirnim pogledom nov notranji svet, pošastno negotov in razumu celo nepojmljiv. V teženju za zadnji modkritiel, za virom vsega nravnega in naravnega odkrije grozo in nasprotje v človeku, v majhnem in velikem, v vsem. Drama»Kaj je resnica?« je posebno značilna in poučna. Strastni razčlenjevalec skrivnostne dramatične zgodbe je na zunaj duhovit ocenjevalec družbe, žgoč posmehljivec ljudski lahkovernosti in njeni nečloveški zaskrbljenosti za tuje življenje, prav za prav pa razlagalec in dokazovalec svoje osnovne trditve, da je na svetu marsikaj ali celo vse drugače, kakor se nam zdi, in da sta naša in tuja resnica popolnoma drugačni. Za zgled nnm pisatelj razpleta skrivnost treh oseb, matere, hčere in zeta. Kakor igra in protiigra si stojita nasproti gospod Pouza in njegova tašča gospa Frola; vsak zase sta strašen svet, eden zakrknjen in strastno mrk mož, draga trpeča in vdana tašča Ali jc gospodu Pouzi res umrla prva žena in sc je drugič poročil, kakor si sam misli — ali se je n)egova žena po hudi bolezni samo spremenila, da ie več ne spozna, kakor tudi gospa Frola? Ali jc tedaj skrivnostna gospa Pouzova njegova prva žena Lina ali druga žena Julija? Kaj je resnica? Kdo je blazen, ali čutno zmedeni Pouza, ki trdi, da je gospa Frola po smrti svoje hčere Line zblaznela, ali gospa Frola, ki pripoveduje, da so Pouzi morali šc enkrat navidez napraviti poroko in se mora njegova prva žena hliniti, ker je po njeni bolezin ni več spoznal? Tudi gospa Pouzova sama, ki sc končno pojavi skoraj kot privid, pove, da ni ne ena ne druga, ampak samo tista, ki se nam zdi. Pisateljevo dokazovalno prizadevanje nam odkriva tako ostro in strastno duševno opravilo, da se nazadnje vprašamo, ali je to res še lepo delo, ali ni že sam razum in modrovanje Pa kljub temu občutimo ob njem močne pretrese, sočutje in grozo sveta, ki je za nami, za videzom. Če je res, da nam umetnina pove-kča ali poglobi resnico, ki nam jo kaže življenje v mnogoterih primerih in ki naj bi bil resničen, potem pri tej igri posebej čutimo pošastnost razumske špekulacije nad življenjem. To jc svet bolnika, strastneža in zanesenjaka, svet dvomljivca in svet trpezega človeka. Pirandello sam je dobro pokazal svoje delo kot odrski dokaz, postavil je svoj nazor in igro pred občinstvo ali družbo. Njegov posredovalec je Laniberto Landisi, načelni dvomljivec o resnici; ta posredovalec dokaže družbi in gledalcem, da v tujega človeka ne moremo nikoli predreti kljub vsej svoji grdi prizadevnosti — vsak človek nosi v sebi svoje gorje in veselje, svo( svet in svojo resničnost. Ta resnica je mnogo vredna. Duhoviti Pirandeltov dramatični dokaz, da so neznanke v računu kljub zunanji razrešitvi še vedno relativna števila, je bilo treba obnoviti z bistrostjo in dramatično močjo. Delo je nenavadno težko, njegov uspeh pa je popoln Delo je v režiji g. C. Debevca in igri odličnih igralcev dobila kolikor je sploh mogoče živ in verjeten izraz. Iv. Levar je nad družbo vzvišen, družbi kljubujoč dialektik in spremljevalec dejanja, v igri docela nepremična podoba, toda igralec ji je dal vendarle polno življenje in strast predirajočega modreca. Družba ob njem je sicer tudi samo zaradi okolja prave igre, valujoča mora javnega pritiska, toda prav živo razbrana v posameznih značajih. Tu so podli g. Lipah, ga. M. Danilova, gdč. Levarjeva, gospod Gregorin, ga. Gabrijelčičeva, g. Kralj, Drenovec, gdč. Rakarjeva in ga. P. Juvanova skoraj slikovite, sočne podobe. V osrednji igri srečujemo veliko podobo gospe Frole, ki jo je ga. Maria Vera dala veličastno vsebino trpljenja in ljubezni, poleg tega pa v vsem odsev negotovosti in skrivnostnosti. Skrbinškov gospod Pouza nasprotno poudarja mrkost in bolno zakrknjenost, ki vpliva prav tako skrivnostno in pretresljivo, čeprav budi popolnoma nasprotne dramatične doživljaje. Končno pride še genljiva podoba gospe Pouzove, katero je s prisrčnostjo prikazala ga. V. Juvanova. Predstava je v splošnem zrel in vsega spoštovanja vreden sad našega gledališča. Gdč. Ema Starčeva v »Prevari« V soboto 18. t. m. smo imeli zanimivo predstavo Štandekerjeve »Prevare«. Ugotoviti je treba, da je dobila igra izza prve uprizoritve mnogo resničnejši izra zin da dobro vpliva umirjenost igralcev in večjai ubranost celote. Posebno je dala nov izraz Lonka, osrednja ženska podoba, ki jo je igrala gdč. E. Starčeva iz Maribora Njena krepka in zdrava zunanjost, skoraj naturalistična igra in posebno tudi krajevna jezikovna pobarvanost je igro še bolj približala pravemu poprajinskemu občutju. Bolj in bolj vidimo, kako so taka gostovanja potrebna in koristna. F. K. Sofoklejev »Kralj Ojdip« v mariborskem gledališču Na pobudo prof. B. Bajuka so dijaki mariborske klas. gimnazije uprizorili dne 15. marca v Narodnem gledališču Sofoklejevega »Kralja Ojdipa«. Človek, ki je z nestrpno radovednostjo pričakoval te uprizoritve, se je utegnil spraševati z nemškim kritikom v »Die Literatur«, februar 1939: čc jc in kako je uprizorljiva antična, predvsem pa grška drama na modernem odru; da je vprašanje tega temeljno vprašanje praktične dramaturgijc; da je bil žc vsak večji oder tako častilakomen, da se je zagnal v to, toda redkokdaj z uspehom; da je ostalo večinoma vse pri veliki potrati, ki je bila zastanj zapravljena; da jc preprosti gledalec odšel iz gledališča z občutkom, da jc gledal izredno prireditev, ki se jc vsemu njegovemu spominu na bistvo »teatraličnega« upirala, poznavalec zgodovine pa da jc bil nasprotno osupel, kako malo koristi je pridobil moderni oder iz spoznanj znanstvenih dognanj antičnega teatra in kako je ostal zapleten v podajanje slikanic, ki so jih dobro poznali pretekli rodovi; igralci in režiserji pa so meli občutek, da so potrošili svoje moči za delo, prebogato splošnovcljavnih človeških vrednot, ki 3a pa gledalcu kljub temu niso mogli približati tako, kakor Shakespearcja itd.; da današnji gledalec seveda ne more uživati grške drame tako, kakor jo jc užival Grk; pri tem ga ovira razloček v verskem, narodnem, političnem, družabnem in naravnem pridržku. Tako, pravim, bi sc bil ljubitelj antične drame pred to uprizoritvijo utegnil zamisliti. Toda dijaki mariborske klasične gimnazije 60 mu ob 3pretnem vodstvu režiserja Vladimirja Skrbinška in sodelovanju prof. Slavka Mihclčiča, ki je naštu-diral z njimi zborovo petje v Kimovčevi interpretaciji, pregnali take skrbi. Ni jim šlo le za to, da bi z naivno igro in slogom umetniško posnemajoče tolmačili to Sofoklejevo tragedijo, ki je že v sta-rodavnosti napravila tako velik vtis, ampak jim 'e šlo za spoznanje antične drame. Za nje je bilo odločilno, kakor terja nemški kritik, da le taki igralci igrajo antično dramo in da jih vodi pri igri le tak režiser, ki jc že od začetka notranje povezan z njo. Stopili so z antičnega koturna na realna tla, izza negibnih antičnih tragičnih mask so po-glcdavali resnični, odkriti človeški obrazi, ki so to silno delo gledalcu približali čisto v sodobnost. Vsi so igrali z notranjim ognjem in tako doživljamo, da so vzbudili pri občinstvu, ki je z mladino napolnilo gledaišče in bilo zbrano, tisto grozo in sočutje, ki sta že po Aristotelu dani tej tragediji v polni meri. S svojo 6icer realno igro, pokrito le s tenčico antičnega patosa v besedi in prednaša-nju, so ohranili vendar tisto, kar je Winckelmann videl v antični drami: plemenito preprostost in tiho veličino. Največje breme je nosil v vlogi Ojdipa Čaks, ki je občudovanja vredno stopnjeval igro in jo držal na višku do konca. Napaka, ki jo ima še, da ga njegov notranji ogenj in notranje doživljanje zavedeta včasi v prehiter govor. Joka-6to je igrala Linznerjeva s plemenitim nastopom, z mirno kretnjo, ki jo je stopnjevala v grozo in obup. Tudi Stalzerjev Kreon je bil po liku in nastopu izdelan vzorno, le v zadnji sceni nekoliko prešibak. Humarjev Tcirepias je bil učinkovit s svojo zemeljsko odmaknjenostjo, mantis, veličasten v svojem gledanju na vse človeško dogajanje. Pastirja, posebno sel iz Korinta, ki je bil preprosto naraven, sta ubrano posegla v igro. Sel — Vc-nišnik — pa je s svojo igro kar vzdržal celo sceno, ki je v tragediji tako kočljiva in terja najboljšega igralca. Vse neme figure v drami so bile izdelane kot tihe priče velikega dogajanja. Zbor je odpel ubrano svoje pesmi, doživljajoč jih, kakor igralci igro. Nikjer ni bilo nobenega nesoglasja, nikjer neubranosti, tako da je mogel poslušalec nemoteno uživati prelepo Kimovčevo interpretacijo. Režiser Vladimir Skrbinšek jc vprašanje antične drame na modernem odru dobro rešil. Uprizoril jo je s preprosto, pa učinkovito sceno. V vsej igri, kakor tudi v prednašanju klene besede So-vrdtovega prevoda se jc poznalo njegovo vzgojno vodstvo. Dr. Ivan Dornik. Finžgarjeva postna premišljevanja v francoskem prevodu Mgr. Francois de Sales Finžgar: Sept tableaux pour le Careme. — Traduit par 1'Albč Guy K: Ferdinand. Edition de L'Office Fran^ais du Livre. Gospod Kolcdnik nas je znova predstavil Francozom in to pot zopet z druge strani. »Jurju Kozjaku« in Finžgarjevi koledarski povesti; »Tale nai Jaka«, ki je izšla v tedniku »A la Page« (Ahl ce Jaquc6!) za lansko veliko noč, je sedaj dodal prevod Finžgarjevih premišljevanj: »Sedem postnih slik«. Nc bom se ustavljal pri prevodu, saj 60 francosko kritike vedele le hvalo o prevodu »Jur-ja Kozjaka«, in ta prevod nc zaostaja za prvim. Bolj se človek ustavi pri uvodu, kjer prevajalec seznanja Francoze z našim Finžgarjem in našimi razmerami. Ni pozabil omeniti, da smo kot seme razsejani po vsem svetu, da nas je komaj polovica v Jugoslaviji, da bi bil Finžgar, ki ga duhovito primerja s Pierrom L'Ermiteom in ga s tem pač v najmikavnejši luči predstavi Francozom, če bi bil član velikega naroda, žc davnaj znan po vsem svetu. Ustavi se tudi pri naši Akademiji — saj bi brez nje v svetu še mnogo manj pomenili, zlasli pri Francozih, kot pomenimo — pri težavah, ki so bile zvezane z bojem za njo in v kateri naše pripovednike predstavlja ravno Finžgar. Gospodu Koledniku smo za njegovo dosedanje delo res lahko hvaležni, veseli nas pa, da bo, kot obeta sam, prevedel še druga Finžgarjeva dela na francosko. Knjižica sama pa bo zelo dobrodošla tudi vsem tistim, ki se uče francosko, da bodo lahko primerjali original s prevodom in sc pri tem vadili izražanj?. Z»tn je tudi našim bralcem od te strani priporočljiva. T. Čokan. Ob obletnici D'Annunzieve smrti Ob obletnici D'Annunzijeve smrti. — Prvega marca 1939 je poteklo leto, odkar so v Vittorjalu — D'Annunzijevem prenočišču ob Gardskcm jezeru — položili k zadnjemu počitku nemirnega pesnika. Zapečatili 6o njegove 6obe in vsi sodobniki 60 nestrpno pričakovali, kedaj se znova odpro, da se uredijo in pregledajo papirji, ki jih je zapustil pokojni. V poslednjih letih je namreč D'Annuzio v 6vojih pismih prijateljem večkrat govoril o novih delih, k: da jih ima v rokopisu že dogotovljena. Posebno je bil večkrat omenil svojevrstno delo, ki naj bi nosilo naslov »Življenja velikih psov« po zgledu Plutarha, ki je pisal o velikih možeh. Večkrat je tudi pisal o neki novi zbirki svojih poslednjih hvalnic »Po mojstru Svetemu Frančišku«. Ko je pa za to imenovana komisija književnikov od-pečatila sobe in po mučnem delu pregledala literarno zapuščino, je morala javiti, da se med papirji nahajajo kratki fragmenti, gesla, e^-librisi^ in podobno. Pričakovanih del ni bilo, ker jih D'Annun-zio ni nikdar napisal. Našlo pa se je okrog stotisoč nikdar odprtih pisem iz vse Evrope — po pisavi sodeč, so to največ pesnikove oboževalke .— ki jih je hranil D'Annunzio v posebni arhivni sobi, znani pod imenom »La stanza del monco« (Soba brezprstnika«). Po vseh štirih stenah je bila naslikana odprta dlan s porezanimi prsti, s čemer je hotel označiti, da nima prstov za odgovarjanje na pisma. Mesto pričakovanega posmrtnega dela pa so hipoma pojavile na knjižnem trgu premnoge knjige spominov onih, ki so bili D'Annunzijevi tovariši ali so kakorkoli prišli z niim v stike. Poseben hrup je dvignila knjiga Tom Antonglina, ki je bil skozi 30 let D'Annunziev tajnik. Knjiga, kateri je avtor dal za geslo Oscar Wilde-jeve besede: »Vsak velik mož ima med svojimi prijatelji Judeža Iškarjota, in ta je oni, ki popiše njegovo življenje«, je dosegla v kratkem že 6edmo izdajo. V. S. Madžarska vojska zaseda Karpatsko Ukrajino Pehota je vkorakala v vas Tašo ne daleč od meje. Ognjenik v belgijskem Kongu je oživel Ognjeniku Nyamlagira v belgijskem Kongu v Afriki pravijo domačini »goreča bakla«, ker se večkrat povsem nepričakovano in po podzemnem bobnenju nenapovedano zasveti njegov vrh in vsa pokrajina ve, da do izbruhov ni več daleč. Da so doslej njegovi izbruhi zahtevali razmerama malo človeških žrtev, se je zahvaliti dejstvu, da je pokrajina slabo obljudena. V podnožju ognjenika 6e razprostirajo veliki nasadi kave brez večjih človeških naselbin. Pred kratkim je »goreča bakla« spet zaža-rela nad afriškimi pragozdovi in stala za nasadi kave kot grozeč glasnik ognjenikove moči. Iz vrha 60 se začeli dvigati veliki stebri dima, ki so z vedno večjo močjo bruhali iz notranjosti. Po pokrajini je začel padati dež pepela in razbeljenega kamenja. Začel se je beg vsega živega, redko naseljenih domačinov in celih tolp divjačine. Živali, ki so si bile prej smrtni sovražniki, se v begu ne menijo druga za drugo. Vse živo je zajela slutnja nečesa strašnega, neizbežnega, pred čemer se je mogoče rešiti samo s »proč, izpod podnožja «go-reče bakle» nekam daleč 6tran«. Do tega strašnega je kmalu prišlo. Ognjenik se je kakor razklal in v velikanskem trušču bruhnil iz sebe ognjene mase. Lava 6e je po vseh straneh razlila po pobočju in se plazila navzdol s hitrostjo 22 km na uro. Na nekaterih mestih je bila debela tudi po 7 metrov. Žareča reka jc poplavila vse nasade. Gozdovi, koče domačinov in hiše farmarjev ji niso bila nikaka ovira. Komaj se jih je lava dotaknila, 6e je že vse scsedlo, dim je 6icer kazal, da bi rado gorelo, pa je tok lave ogenj udušil in vse brez plamenov izpremenil v pepel. Nekaj trenutkov in na mestu prejšnjih hiš ni bilo drugega, kot leni tok lave, ki se plazi naprej, da najde novih žrtev. Po nekaj kilometrih se je tok lave že neka-liko ohladil in je bil vedno počasnejši. Končno se je na uro pomaknil le še za 100 metrov naprej. Tako je še vedno žareča reka dosegla jezero Kivu in začela toniti v njem. Daleč naokrog se je jezero razpenilo in začelo vreti. Postalo je vse neznosno vroče, s površja pa so se dvigale velike množine pare. Počasi se je pobesneli element narave umir-jeval in ljudje so dobivali pogum. Domačini so se jeli bližat: vrelemu jezeru; ko se je površina nekoliko ohladila, so že iskali kuhane ribe, ki so plavale na površju in kazale bele trebuhe. In danes Nyamlagira 6pet le z oblačnim stebrom, ki se dviga iz njegovega vrha, še opominja na življenje v svoji notranjosti. Ob tem izbruhu pa je 11 domačinov izgubilo življenje, 200 kvadratnih kilometrov dežele je pokrila lava; v tej površini je Va samih dragocenih nasadov, in o 70 hišah ni ne duha ne 6luha. ŠPORT Table-tenis turnir SK Korotana SK Korotan priredi 25. in 26. t. m. V. med-klubski pokalni table-tenis turnir za prvenstvo Ljubljane. Ker je to edina večja prireditev v tej športni panogi, vlada za njo veliko zanimanje. Čas prijave je do petka 24. t. m. Tudi drugi termin Planice odpovedan Dasi je zapadlo v preteklih dneh v Srednji Evropi toliko snega, da je nastala nova zima, se je sneg naše Gorenjske in s tem seveda tudi Planice povsem ognil. Položaj je ostal neizpremenjen, sneg leži od železniške proge vse do Jalovca po dolini, a za pripravo velike skakalnice ne prihaja v poštev. US Planica je tedaj priinorano odpovedati na čas od 21. do 26. t. m. preloženo prireditev. S tem odpade večja prireditev to zimo. Ako bi pozneje vendarle zapadel sneg, bo združenje v omenjenem obsegu izvedlo trening na veliki skakalnici vsaj toliko, da dobi nekaj pomembnih rezultatov. Po športnem svetu Nemci premagali Madžare v telovadbi Nemška in madžarska telovadna reprezentanca sta se srečali v nedeljo v meddržavni telovadni tekmi, v kateri so Nemci premagali Madžare s precejšnjim naskokom. Nemci so dobili 700 točk proti 681.8, ki so jih prejeli Madžari. Najboljši telovadec je bil Nemec Stefens, ki je dobil 117.5 t. Tudi nadaljnja štiri mesta so zasedli Nemci in je najboljši Madžar Santha s 114.4 točkami zasedel šele šesto mesto. Tekme so bile v nemškem mestu Passau in je bilo navzočih 10.000 gledalcev. Anglija : Škotska v rugbiju 9:6 Pred 70.000 gledalci so Angleži premagali Škote v rugbyju z rezultatom 9:6 (6:6) v škotskem mestu Murayfield. Poljska zmaga nad Nemci v basketbalu V prvem meddržavnem dvoboju med Nemčijo in Poljsko v basketbalu so Poljaki odpravili preteklo nedeljo v Varšavi Nemce z rezultatom 50:10. Za to tekmo je bilo izredno veliko zanimanje. Poljaki so dokazali, da spadajo med najmočnejše evropske narode v tej športni panogi. Tudi poljski boksarji uspešni napram italijanskim Italijanski boksarji, ki so v Kopenhagnu iz-vojevali neodločen rezultat (4:4), so nastopili v nedeljo proti okrnjeni poljski reprezentanci ter so izgubili v razmerju 5:3. Gledalci pa so bili menda precej pristranski. Olimpijske novice Za olimpijske igre, ki bodo — kakor znano — prihodnje leto v Helsinkih, se je doslej prijavilo 30 narodov. Avstralija pošlje na olimpijske igre v Helsinkih 30 športnikov, in sicer: 8 lahkoatletov, 3 lahkoatletinje, 3 plavalce, 3 plavalke, 6 kolesarjev, 3 veslače, 2 boksarja in 2 rokoborca. Prihodnji kongres mednarodnega olimpijskega odbora bo v času od 5. do 10. junija v Londonu. Ta kongres bo reševal važne stvari, zlasti prihodnje olimpijske igre v Helsinkih. Na dnevnem redu je tudi kandidatura zn olimpijske igre za leto 1944. Sicer ta kongres še ne bo sklenil, kdo bo prireditelj olimpijskih igre ieta i944., tem- več ho vzel samo na znanje prijave kandidatov. Zaenkrat so najresnejši kandidat je: Rim, London in Lozana; pa tudi Montreal, Detroit, Atene, Budimpešta in Tokio se zavzemajo zato, da bi dobili izvedbo iger v letu 1944. Nova športna zveza v Jugoslaviji Konec aprila t. 1. bo sklican ustanovni občni zbor za ustanovitev jugoslovanske zveze za košarko in odbojko, ki doslej še ni obstojala. Belgija : Nizozemska 5:4 V Antwerpnu je bila v nedeljo meddržavna nogometna tekma med Belgijo in Nizozemsko, ki je končala z rezultatom 5:4 (3:2). Gledalcev je bilo 35.000. Kandahar v Miirrenu V 11. svetovno znanem Kandahar smuškem tekmovanju v Miirrenu je zmagal v smuku Couttet v času 3:52.8 (oba teka), pri ženskah pa Verena Fuchs v času 2-31.8. V slalomu in v kombinaciji pa je zmagal svetovni prvak v slalomu Rominger s 374 točkami. V kombinaciji žensk pa je zmagala Steednianova z 259.9 točkami. Izlet planincev v bolgarske planine Izlet planincev v bolgarske planine priredi Slov, planinsko društvo v Ljubljani v času od 17. do 31. av. gusta t. 1. Odhod planincev bo v četrtek 17. avgusta t. 1. z brzovlakom zvečer ob 20 v Sofijo prispejo turisti v petek IS. avg. zvečer ob 23.45, kjer bodo preskrbljena prenočišča. V soboto 19. avg. bo odpeljejo v Camkorijo ter istega dne vzpnejo do koče na Musala. Na vrh Musala gredo prihodnji dan 20. avg., nato sestop v Camkorijo, z avtobusom dalje v Ovnarsko ter popoldne vzpon do koče Maljovice, kjer bodo prenočevali. V ponedeljek 21. avg. zjutraj se vzpnejo planinci na vrh Maljovice ter krenej- odtod v dolino v Kilski samostan, kjer bodo prenočevali V torek 22. avgust,i zapustijo zjutraj Rilski samostan ter se odpeljejo v Bansko. od koder se Se isteg- di.e dvignejo na Pi-rinsko pogorje do koče Banderiee. Sreda 23. avg. je določen« za ogled Pirinskih jezer. V četrtek 24. avg. popoldne krenejo nazaj v dolino v Bansko, kjer bodo prenočili. Naslednji dan v petek odpotujejo zjutraj v Belovo. odtod pn z vlakom v Plovdiv. sledi ogled mesta, kjer se tudi prenoči. Druge jutro v soboto odpelje brznvlak planinci preko Trnova do Varne, kamor prispejo tega dne zvečer oh 20.15. 7.a kopanje v Crnera morju v Varni je določena vsa nedelja in ponedeljek; za ono skupino, ki hoče nadaljevati pot v Carigrad, bo program kasneje izdelan in objavljen. Iz Varne odpotujejo planinci šele v ponedeljek zvečer 7. brzim vlakom oh 20.30 nazai proti Sofiji, kamor prispejo v torek 20. avgusta oh 20.30. Prestolnico Bolgarije si bodo ogledali v sredo 30. avgusta, ker se odpeljejo nazaj domov tega dno šele zvečei ob 20 25 ter prispejo v Ljubljano v četrtek 31. avgusta zvečer oh 20.20. Tzlet ho torej_ v drugi polovici avgusta, tako da se vrnejo udclefcnikl pred 1. snuternlirom, ko se nričnejo skrhi 7. novim šot. letom. Polni list si preskrbi vsak sam. vizum na preskrbi Sfll.. Planinci, ki se zanimalo 7,a ta iTilet.^ dobijo nodrohne informacije o sfrofikih v dnifitveni pisarni SPP v t,t"htjanl Aleksandrova cesta 4-T. Potreh-no ie. da dobi SPD prijave nd"leiencev v=aj do 1. junija 1030, da more po številu prijav izvrSltt vse potrebno priprave. Vesti šnortnih zvez. klubov in društev SK Grafika. T»revi oh pol osmih ho sestanek v*eh verificiranih članov. ITdeležba obvezna.. — Načelstvo. Si»mčnx.ifr( klub Ljubljana. Sestanek da/mskega odseka jo drevi ob 19 v kavarni Emona. ZDK Odbojka za članice je v četrtek zvečer kot običajno. Vaditeljska telovadba bo v petek ob pol 7 zvečer za vaditeljice mladenk in gojenk (namesto sobote). Najmočnejši svetilnik na svetu Najbolj zahodna točka Evrope je na otoku D'Quc6sant, ki je nekak podaljšek Bretagnskega polotoka v Franciji. Otok D'Quessant je na vseh straneh obdan od skalnatih čeri, ki mole iznad mojja, ali pa skrivajo svoje vrhove le malo pod morsko površino. Za ladje je ta okoliš zelo neva- ren, zlasti v viharnem ali močno oblačnem vremenu, Tu pa je skoraj najbolj prometna morska pot na svetu, ker tod mimo plovejo vse ladje, ki so iz severnega dela Evrope namenjene v Sredozemsko morje, preko Sueškega prekopa, in tudi tiste, ki plovejo proti rtiču Dobre nade na južnem koncu Afrike. Zato je organizacija plovbe že zdavnaj vse storila, da bi bile ladje ob nevarnih vremenih že od daleč opozorjehe, da se bližajo čerem okrog otoka D'Quessant. Ze leta 1900 je bil tu postavljen velik moderen svetilnik, čigar luč je bila tudi v oblačnem vremenu vidna 4500 metrov daleč. Toda za plovbo našega časa, ki je vedno hitrejša, to svetlobno opozorilo ne zadostuje več, ker če se ladja približa tej meji 4500 m, je že na sami meji čeri in ob hitrosti modernih ladij je težko preprečiti nesrečo. Zato so svetlobno moč tega svetilnika povečali in mu dali nov dispozitiv, to je povečevalno 6teklo, ki luč iz svetilnika vrže daleč po morju. S to pridobitvijo je svetilnik na otoku D'Quessant najmočnejši na svetu. Ob najbolj temačnih vremenih bo svetil z močjo 200 kw; v prejšnji opremi je opozarjal ladje po morju le z močjo 5.5 kw. . Na vrhu svetilnika je luč iz štirih obločnic, vsaka po 50 kw. Oglja obločnic imajo v premeru 28 mm. Prav ta sestava luči z več svetlobnimi telesi omogoča, da svetlobni šop deluje po 0.2 sekunde, dočim je enkratni žarek prejšnjega enojnega svetlobnega telesa trajal le 0.1 sekunde. Trajanje svetlobnosti je torej podvojeno, zato je tudi luč vidna bolj daleč. Izračunali so, da novi svetilnik v nobenem primeru ne bo viden manj kot iz daljave 25 km, pa naj bo vreme še bolj temačno. Ob jasnem vremenu in če bo svetilnik uporabljal vso svojo moč, pa bo njegova luč segla v daljavo 80 km, to se pravi, prav na njegovo obzorje. Svetilnik je že postavljen in opremljen z novo napravo, zaenkrat pa je v obratu samo ob neugodnih vremenskih razmerah. V kratkem mu bodo dali še lastno električno centralo z diesel motorji, ki ga bo oskrbovala z električnim tokom in bo torej tudi v tem oziru popolnoma neodvisen. Proslava delavskega praznika v Kranju Letošnje leto je katoliško delavstvo, včlanjeno pri ZZD v Kranju, na izredno lep način proslavilo praznik sv Jožefa, zaščitnika delavcev. Zjutraj ob 8 je bila v farni cerkvi skupna sveta maša članov te organizacije. Po maši je bilo v okusno okrašeni dvorani Ljudskega doma veliko delavsko zborovanje Poleg lepega števila delavcev so bili navzoči ria tem zborovanju tudi narodna poslanca Rudolf Smersu in Janez B roda r, okrajni podnačelnik Loj k, predstojnik mestne policije ilršič in zastopnik krajevne organizacije JRZ H a m. Zborovanje je z»čel predsednik podružnice ZZD v Kranju Lojze Megla in prisrčno pozdravil vse navzoče. V svojem nagovoru je stavil delavstvu za zgled sv. Jožefa, ki se je moral s trdim delom težko boriti za vsakdanji kruh svete Družine. V svojem nadaljnem govoru je obžaloval, da je danes delavski stan hudo ponižan in da ga svet tira v tako imenovano moderno su-ženstvo. Še bolj pa je obžaloval dejstvo, da se je toliko našega delav?tva odtujilo krščanstvu in krščanskim organizacijam. — (Nato je spregovoril zastopnik centrale ZZD, narodni poslanec Rudolf " »O, gospod generalni ravnatelj, o Vas sem že mnogo slišal.« . . »Mogoče. Posrečilo se Vam pa ne bo, da bi kaj dokazali.« Smersu. V svojem nagovoru je primerjal sedanji čas s časom pred Kristusovim rojstvom, ko je doraščal sv. Jožef. Tudi takrat je bil svet raz-vrvan, po eni strani =uženstvo, na drugi plemstvo in bogastvo, vladalo je oderuštvo in delo-mržnost. Tedaj se je rodil Kristus ne kot sin rimskega mogotca, ampak v delavski družini kot tesarjev sin Tudi svoje apostole si je Kristus izbral med delavci. Obsojal je lenobo in vposta-vil pravilo, ki velja za vse ljudi: kdor ne dela, naj tudi ne je. V nadaljnih besedah je govornik opominjal navzoče, da se vztrajno borijo proti komunizmu. Komunizem obeta vse, ne da pa nič Marsikje na svetu je imel komunizem možnost, da bi se uveljavil in pokazal uspehe, toda pokazal je le, da je nesposoben. Za Smersu jem je govoril poslanec B rod ar. Povedal je, da se on sicer posveča predvsem kmečkemu stanu, vendar pozna do globin tudi delavski stan, saj je večina gorenjskega delavstva zrastlo v kmečkih domovih. Kmet je v stalnem stiku z delavcem, dela prav tako od zore do mraka, je pri skupni mizi z delavcem, z njim tiioli in hodi v cerkev. Zato sta si ta dva stanova zelo blizu, oba se morata boriti za svoje, tako tlačene pravice. Končno je poslanec Brodar izrekel željo, da bi se tudi delavci tako trdno združili v skupno krščansko organizacijo ZZD, kakor so se slovenski kmetje trdno povezali v euotno organizacijo »Kmečka zveza«. Govorila sta še delavca Martin Benedik in Franc Roje. — Vse govornike je navzoče delavstvo nagradilo z velikim odobravanjem. Zvečer je priredila podružnica ZZD delavsko akademijo v dvorani Ljudskega doma. Te akademije so se udeležili vsi predstavniki oblasti in lepo število drugega občinstva. Akademija je prav lepo uspela. Podružnici ZZD v Kranju prisrčno čestitamo k dobro uspelem zborovanju in k lepi akademiji. Celje c Zgledov junaške borbe za narod, njegovo čast in njegov obstoj potrebuje naš čas. Zato prireja Katoliško prosvetno društvo v Celju v dneh od 22. do 25. marca v Ljudski posojilnici kulturnozgodovinska predavanja s filmom »Robin Hood«, ki kaže junaške žrtve legendarnega angleškega narodnega junaka. c Modna revija ▼ Celju. V petek 24. t. m. bo v Celju velemestna prireditev — velika modna revija, ki jo bo priredil ljubljanski modni salon Souvan Co. ob sodelovanju ljubljanskih modnih tvrdk L Stegnar, 1. Kette in V. Seunig. Ta revija, ki bo v veliki dvorani kino Uniona, bo za Celje gotovo svojevrstna, pa tudi edinstvena prireditev. Tvrdka Souvan Co. prireja to revijo te dni v Ljubljani z največjim uspehom in ob največjem zanimanju v veliki dvorani ljublianske Kazine. Ves potrebni aparat, vse sodelujoče in vse prekrasne modne modele pa bo tvrdka v petek prenesla v Celje, da tudi Celjanom pokaže svojo visoko razvito modno umetnost. Revija prikazuje nad štirideset damskih in moških plaščev, toalet, promc-nadnih, športnih in večernih oblek, ki jih bodo občinstvu prednašali damski in moški predvajalci. Revija, k: bo Celjane gotovo zelo zanimala, bo popoldne ob pol petih in zvečer ob pol devetih. Predprodaja vstopnic je v kinu Union. c Katoliško gospejno društvo v Celju bo imelo v nedeljo 26. marca ob 4 popoldne po večernicah v opatiji 40. redni letni občni zbor. ,V petek' 22. marca modna revija v Celju Velika dvorana kino Uniona ob 10.30 pop. in 20.30 zvečer. Predprodaja v kino Unionu KB Kranj Osebna vest. V torek je prevzel ravnatcljske posle na naši gimnaziji dolgoletni, povsod zelo cenjeni tukajšnji profesor g. France Korbar. Želimo mu pri vsem vzgojnem delu za našo gorenjsko mladino mnogo uspehovl Zaradi hazardnih iger aretiranih 15 oseb in zaplenjenega nad 3000 din denarja. Prejšnji teden je kranjska policija aretirala »Na planini« 9 oseb, ki so tam »fucali« za denar. Pri aretiranih so našli blizu 2000 din in ker je policija smatrala, da so ta denar potrebovali za to prepovedano igro, je ta denar začasno zaplenila. V ponedeljek 20. marca pa je policija aretirala v neki gostilni v Kranju c Razmere v celjski strelski družini urejene. Pred kratkim smo poročali o živahnem občnem zboru ccljske Strelske družine, ki 6e ie zaradi nesoglasij odlo.žil in končal šele v ponedeljek zvečer, ko se jc zbralo v Celjskem domu 150 članov, da so izvolili nov odbor. Volitve so trajale samo 4 minute. Na predlog poveljnika 39. p. p. gcneral-štabnega polkovnika g. Dragoljuba Mihajloviča so bili soglasno izvoljeni: za predsednika računovodja mestnega poglavarstva g. Vagner Janko, za podpredsednika pomočnik poveljnika 39. pp. polkovnik g. Defar, za tajnika g. Gorjanc Jože, za blagajnika pa Edo Vračko. Občnega zbora 6e je udeležilo tudi lepo število častnikov. Kakor 6mo zvedeli, je neka skupina do,bila od nekje nalog, da bodo črtani iz njihove družbe, če bi se udeležili tega občnega zbo.ra. V Gaberjih se bo osnovala nova celjska Strelska družina. Do sedaj so imeli tu le odsek, ki je pripadal celjski Strelski družini. c Avtomobilska nesreča v Bukovem žlaku pred sodiščem. Pred sodnikom pocdincem g. dr. Lobctom se je zagovarjal 28-letni mehanik in šofer G. F. iz Spodnje Hudinje pri Celju, ki je dne 19. oktobra povozil na banovinski cesti v Bukovem žlaku jiiri Celju s svojim tovornim avtomobilom Janežiča Emila. Vo,zii je po levi strani in zadel s Šprtdnjtm levim delldni karoserije v glavo po desni strani nasproti prihajajočega Janežiča, da jc ta zaradi hude poškodbe umrl v celjski bolnišnici. Državno tožilstvo ga je obtožilo tudi, da je spravil v nevarnost tudi življenje Komerički Marije in Stanka, ki sta bila v kritičnem trenutku poleg Janežiča. Na kraju nesreče je bila sodna komisija ter razprava, ki se je nadaljevala pred sodiščem, kjer je bil zaslišan zdravnik sodni izvedenec g. dr. Pintarič. Sodnik g. dr. Lobe je po temeljitem pretresu zadeve pr.šel do prepričanja, da je obtoženi kriv prestopka po § 205 k. z. in ga obsodil na en mesec zapora. c Po evidenci Javne borze dela v Celju je bilo na njenem področju 20. marca 1456, 10. marca pa 1458 brezposelnih. Delo dobi: 6 hlapcev, kovač, čevljar, 3 krojači, 6 kmečkih dekel, 7 služkinj, 8 kuharic, natakarica in postrežnica. Prosvetni dom na Prevaljah — kulturna zahteva! in na Primskovem kvartače, ki so tudi igrali ha-zardne igre, in sicer so bile v kranjski gostilni aretirane tri osebe in na Primskovem tri osebe. Pri teh 6 aretiTancih so našli 1200 din denarja, ki ga je prav tako obdržala policija. Vseh 15 ljudi, k: so bili aretirani zaradi hazardnih iger. jc policija po zaslišanju izpustila. Stavka v Mislinjah Samo tisti, ki mlslinjsko delavstvo dobro p<>-zna, kakor tudi tamkajšnje razmere, more verjeti, da je bilo delavstvo prisiljeno stopiti v stavko. Samo v eni trgovini dolguje tamkajšnje delavstvo nad 240.000 din, pa tudi v drugih trgovinah ne bo veliko razlike. Imel sem priliko videli, kako je v trgovino prinesla delavčeva žena še zapečateno kuverto z denarjem (tu je bila delavčeva 14 dnevna plača). Trgovec je skomignil z rameni, pomajal z glavo in rekel: >Ja, ako ne boš prinesla več, Ti bom moral ustaviti kredit.« V času. ko se je v Mislinjah hotelo razdeliti po agrarni reformi veloposestvo dr. Pergarja, je podjetje pobiralo ]>odpise delavcev, Češ ako se ne liodpišejo, so bo tovarna ustavila, ako pa pristanejo na to, da se njegovo vele|>osestvo ne razdeli, bodo imeli pri njem stalen zaslužek. Ko so je pred 8 loti pojavila svetovna kriza je tamkajšnje uvidevno delavstvo takoj pristalo nn predlog podjetja, da so se znižale plače vsem delavcem za 30 par na uro. Podjetje Je takrat obljubilo, da takoj, ko se bo zboljšala konjunktura, bo vrnilo odvzetih 30 par, mogoče pa dalo še več. Delavstvo je čakalo na boljšo konjunkturo, odnosno na podjetniške obljube 8 let in ko je teh SO par končno po dveh poravnalnih razpravah ZZD delavstvu le priborila, so se začela ponovna izigravanja delavstva. Zalo je delavstvo prepričano, da mora temu narediti konec in čeprav gleda lačnim otrokom v oči lačen brezjjoselni oče, je prepričan, da bo v tej poslednji borbi prišel do svojih pravic. Zaradi trmastega stališča dr. Pergerja položaj postaja resen in se zaostruje. f Barbara Ribič Ljutomer, 20. marca 1939. V 89. letu starosti je v Cerovcu umrla gospa Barbara Ribič ro;. Vraz. Pogreb bo danes ob devetih dopoldne v Cezanjevcih pri Ljutomeru. Pokojna je bila daleč na okoli znana. Poznala jo je skoraj vsa dekanija kot dobro mamico in gospodinjo, poznali so jo kot nečakinjo pesnika Stanka Vraza mnogi naši kulturni delavci, slovenski kakor tudi hrvatski. Rodila se je 29. novembra 1851 kot peti in zadnji olrok Jožefa Vraza in njegove žene roj-Magdič. Svojo mladost je preživela pri 6vojih starših. Poročila se je 22. novembra 1887 z mlinarjem Ribičem Ivanom Leta 1886 sta vzela v najem branečki mlin v Cezanjevcih, katerega sta leta 1898 kupila. S pridnim delom svojih rok sta sprva majhno, pozneje razširjeno posestvo in obrt vodila v vsestransko zadovoljnost. Mlin je pozneje s pridnostjo sina Janeza bil dozidan in povečan, oljarna in žaga sta začeli napredovati. Tako je v delu in skrbeh dočakala visoko starost 89 let. V zadnjih letih se je posebno rada spominjala mladosti. Pripovedovala je o taboru v Ljutomeru leta 1808. spominjala se je še dobro, kako močno in glasno ter s kakšnim navdušenjem je govoril takrat na taboru Božidar Rajč. rudi imena Prelog in Zarnik je še imela v spominu. Pripovedovala je, kako so Hrvati v velikih skupinah prihajali v Cerovec na dom pesnika Stanka _Vraza — njen dom — kako so prinašali vence in zborovali pri rojstni hiši. Pokojna Barbara je z vsemi svojimi sorodniki bila v najlepšem prijateljstvu Ljubila je f>o-sebno svojega strica pesnika Stanka Vraza, na katerega grob so je še podala pred nekaj leti kot 86 letna njegova nečakinja. Naj v miru počival Otroški kotiček. 1 Konči Ahačič: Nosan in Zalika Skrivnost 14 amerikanskega jezera »Povedal vam bom veliko skrivnost, Marble.« >Da. gospod Neighbour.« »Vem, kdo je Devil Path, Marble.« »Res, gospod?« , _ »Bankir Aleksander Marsh je Devil Path.« »O! gospod Neighbour!« »On ima dva pomagača.« »Dva pomagača?« , „. n »Da, Gerald Farringon in Frank, Monar. Raz- ttmete, zakaj moramo vsi molčati?« * Ne ve se, ali je agent Marble povedal vse le stvari svojemu šefu Monaru ali nadzorniku Rugglesu. Gotovo je le, da je okrog ene vstopil časnikar v restavracijo, posadit agenta Marbla za mizo, naročil obilno kosilo, se za nekaj hipov odstranil in... nikoli Več se ni vrnil. Ves zbegan je vstopil Marble v policijsko pisarno in izvršil naročilo. Toda Ruggles ni imel časa. da bi poslušal njegovo poročilo. Dobri mož je imel prav v tem trenutku daljši razgovor z glavnim nadzornikom. »To jo tepec!« je rekel in stisnil od jeze pesti, medtem ko je ves besen z dolgimi koraki premeril pisarno. »Ali mislite, da bom verjel to neumno zgodbo? Da gospodična Mercuros doseže, da se vsi umrli vrnejo, če se njej zdi: Norčujem se iz tega!« »Nisem popolnoma vašega mnenja.« je mo iso odgovoril Ruggles. »Poznam to gospodično Mercuros. Bil sem pri njeni poizkusili seji. Ona je nekaj izrednega! Spominjam sel...« »Poslušajte,« jo kričal glavni nadzornik, »pojdite če hočete, v Victory Ilouse; jaz ne napravim tia 'niti koraka, slišite?... Ena sama stvar me še zanima: Emilija je izginila. Moram jo najti.« Nadzornik Ruggles je zmajal z rameni. Oči- vidno, v njegovih očeh Frank Monar ni imel prav. da ne veruje... V tej dobi ni bil v vsem Chicagu mhce bolj spoštovan kakor miss. Silva Mercuros. Njeno ime 6o samo polglasno izgovarjali kakor ime kake krute in vznemirjujoče osebe, katere mogočnost se ne da premagati. Ce bi miss. Mercuros živela v srednjem veku, bi jo čisto gotovo živo sežgali kajcor čarovnico, brez ozira na njene različne zmožnosti in kreposti. Toda v tem modernem mestu Chicagu se vrli ženski ni bilo treba ničesar bati. Njegova vlada je bila neoporečna. In vendar je bil srednji vek tako potisnjen nazaj v temo časov... Miss. Mercuros? Bila je vrla osebnost okrog štirideset let stara, velika, krepka in njena listava je imela že sama na sebi nekal vznemirljivega. Kdor je ne pozna osebno, ali le ni srečal na ulici, naj mu to povem: »To je krasna dama. simpatična, mogoče tuja. zelo zanimiva v vsakem oziru.« „ . . . . . Res. da je miss. Mercuros Grkinja, da je njen nasmešek zelo ljubezniv in da ima v banki en milijon dolarjev. ... . .*• Prebiva v prostorni, luksuzni in udobni hisi ob Prairie avenue. Hm, toda to ni njeno pravo kraljestvo. . , Cisto mala, ločena od sveta je vila sredi velikega vrta, ki je podoben pokopališču. Obrasla s cipresami in polna razklanih nagrobnih spomenikov. čisto na koncu Mulbery avenue, izven mesta, ob robu Miehiganskega jezera: tu je urila miss. Mercuros svoje zmožnosti; tu je ukazovala ljudem onstran groba, razodevala prihodnost, spraševala umrle in strašila lahkoverne, ki so se čudili njeni izredni moči Prav to je tedaj mislil nadzornik Ruggles, a njegov predstojnik tega ni hotel verjeti. In vendar... ... . Vendar, kaj je bolj naravno, kakor da se je mis'. Mercuros odločila, da priskoči policiji na pomoč! Kaj je bolj razumljivo kakor to, da jc ona napisala pismo, ki je bilo položeno na pisalno mizo: »Moj dragi Monar 1 Poznam vašo stisko v zadevi z Devilom Pat-hom. Ne verujejo vam, ko zatrjujete, da je ropar mrtev in pokopan v trojni krsti na centralnem pokopališču. Zato vam ponudim svojo pomoč. Povabim vas. da me jutri večer okrog desetih obiščete v Viclory-Hoiise. Tam boste dobili one štiri gospode, ki se upirajo, da bi verjeli v smrt Devila Patha. Povabila sem jih po istem tekaču. To so: Bruce. Farringdon. Marsh in Neighbour. Pred njimi bom napravila prikazen mrliča, ki je zaprt v trojni krsti. Spraševala ga bom. Prisilila ga bom, da bo priznal, da je on res Devil Path. Tako ne bodo mogli niti malo dvomiti. Seveda bo ta mala seja popolnoma brezplačna. Ponavljam vam, da vam hočem pomagati. Sicer pa me bo reklama popolnoma odškodovala za moj trud, o tem 6em prepričana! Vaša vdana Silva Mercuros.« »Zelo me mika, da bi jo dal aretirati!« je zamrmral Monar. »Kaj pravite?« je vzkliknil Ruggles. »Da bi jo dali aretirati!« »Da. Nič se ji ni treba vmešavati v moje zadeve. Nič ie nisem prosil. Dalje sem prepričan, da ta domneven poiskus nekaj 6kriva. .. past, gotovo.« »Toda, šef, bodite o uspehu že vnaprej prepričani! Miss. Mercuros bo sprožala mrliča. Povedal bo, kdo je... Devil Path. In oni gospodje bodo prepričali.« »Ne govorite neumnosti!« ga jc prekinil Monar. »Jaz,... šef,.,, delam,... govorim neumnosti .. .< »Da. Ruggles. Niste razumeli te stvari? Truplo zaprto v trojni krsti...« »To Je Devil Path, šef! Kaj sc potemtakem bojite?« Zvonjenje pri telefonu je zadrževalo Monara, da ni odgovoril. Bil je Gerald Farringdon. »Pravkar sem sprejel pismo od mi.w. Mercuros,« je rekel vrhovni načelnik. »Sodnik mi je telefoniral, da ga jo tudi 011 sprejel...« »Da,« ga je prekinil Monar. »Vem. Nista vidva edina, Marsh, Neighbour in jaz smo tudi dobili pisma ...« »Ah! Prav dobro. Sedaj..^ Kaj boste storili? Mislim, da nimate niti najmanjše želje, da bi sprejeli povabilo ..« »7.a vraga!« »To se pravi, da vi dvomite o uspehu tega poskusa?« »Poslušajte. Tovfm vam. da je truplo, ki je zaprlo v trojni krsti čisto gotovo Devilovo Patho-vo. Ne morem verovati takim domislicam. Prepričan sem, da miss. Mercuros dela to na račun koga drugega .. .< »Koga?« »Da Vem, da me misli ogoljufati, zato odklonim povabilo.« »Nimate prav,« jo hladno povzel šef policije. »Ta seja ne bo uspela,« je nadaljeval Monar. »Zagotovim vam.« »Da, Monar, uspelo bo. In jaz vam bom povedal drugače Ta seja je po mojem ukazu in bo uspela. Velel sem tej dami, da vam pomaga. Nisem še popolnoma prepričan po tem čudovitem mrliškem pregledu, pri katerem sem bil ono noč. Hočem poznati resnico. Mislim, da imam pravico!« »Prosim vas...« »Moja odločitev je nepreklicna. Ukažom vam, da eo udeležile te splritislične seje Mislim, da sem še šef policije v Chiagul Pravico imam, da vam ukažem, da me ubogate I« To je bilo prvikrat, da ie z ukazom pozval glavnega nadzornika. Monar je pobledel. »Dobro je,« je odgovoril. »Na uslugo sem vam. Toda zaklinjam so vam, da se bom hranil!« Po teh groznih besedah je prekinil pogovor. PROMETNA DANKA D. D. V LJUBLJANI Stritarjeva 2 Eskompt menic Ugodni trgovski krediti Telefon 21-49 Nakazila v Inozemstvo • Obrestovanje vlog od 4% do 3% Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tisicane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Kontoristinja ti znanjem slovenskega In nemškega jezika — Išče službo, event. tudi samo dopoldne ali popoldne. -Ponudbo poslati v upravo »Slov.« pod »Dobra pisarniška moč«. (a) Trgovski pomočnik mlad, posten, agllen ter vsestransko verzlran, želi premestitve. Cenj. ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod »Dobra moč« št. 4110. (a) lEssnai Vajeniško mesto pri šivilji, kjer bi Imela deklica tud t oskrbo, Išče gojenkl uprava Mestnega mladinskega doma v Ko-roščevl ulici. Cenj. ponudbe upravi zavoda, Ko-roščeva 2D, Maribor. fluzbodobe Kontoristinjo sprejmemo. - Ponudbe v upravo »SI.« pod »Pridna ln poštena« št. 4429. (b) Krojaškega pomočnika sprejme takoj Kodre, Tredovtčeva 12,, Moste prt Ljubljani. * (b) Krojaškega pomočnika tn pomočnico sprejme takoj MIlan Groznlk, modno krojaštvo, Šmartno pri Litiji. (b) Dekle pošteno, snažno ln hitro, sprejmem za v pomoč gospodinji. Naslov v upr. Slov.« pod št. 4424. (b) Krojaškega pomočnika Glasba dobro moč, sprejrnem. — Smuk Stanko, Brezovica Št. 85 pri Ljubljani, (b) Gramofonske plošče šlaRorjo, plesne, narodne harmoniko in petlem samo Din 30'-. — Stare vzamem v račun. i Pohištvo i Pohištvo vse lastnega izdelka, kupite najceneje pri Andrej Kregar, ftt. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora. Otomone Couche, modroco, prodajamo šo vedno najceneje ln najsolidneje E. Zakrajšek Ljubljana, Miklošičeva 34 Telelon 48-70. Automofor i i Motor »Saks« model 38, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca«, Tyrševa 37. (f) \nmn\ Lep bernardinec pet mesecev star, se odda. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4431. (j) EZEEE^H Mmammmmmrnmm Krakovčani in Trnovčani Ko boste rabili mrežo za ograje, bodičasto ln gladko žico, cement ln drugo, prldito v železnlno Fr. Stuplca, Gosposvetska c. 1 kjer boste točno postrežem. (1) Medarna Prva Specialna trgovina za med, Ljubljana, 21-dovska ul. 6, nudi prvovrstno sortiran! cvetlični med lastnega pridelka ln od najlzkušenejših čebelarjev. po najnižji cent. Na debelo In na drobno. 104 din 1 mJ žaganih, zdravih In suhih bukovih drv, fran-ko hiša; trboveljski premog najceneje. RUDOLF VELEPIC, Ljubljana VII, Jernejeva cesta. Telefon 27-08. (1) KAMGARN za moške obleke od 68 din naprej pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska ulica 15. GAMA Gnojnične črpalke brzoparilniki Štedilniki novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podriaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani Proti kožnim boleznim DERM0VAL Novi izum je izredne aktualnosti! Mnoge težke in neozdravljive kožne bolezni so postale lahko ozdravljive. Prišče, kraste, lišaie, čire in podobne kožne bolezni lokalnega značaja hitro ozdravi »DERMOVALc, 1 lonček Din 20'—. Pišite še danes. GRAD3KA LJEKARNA ZAGREB, Kamenita 11 Ok1. S. hr. 1900/1935 ZAHVALA. Ob prerani smrti našega ljubljenega očka Alojzija Gabrovška železničarja v pokoju izrekamo prisrčno zahvalo vsem. ki so nas tolažili v težkih urah, in vsem. ki so ca počastili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti. Prav tako izrekamo prisrčno zahvalo vsem onim, ki so mu lajšali njegovo trpljenje. Maša zadušnica bo v cerkvi sv. Roka v Dravljah v ponedeljek, 27. marca t. 1. Soproga Ivana in sinovi. + Tvrdka F. M. SCHMITT sporoča žalostno vest, da je nenadoma umrl gospod Alfonz Kastelic trgovski provizijski zastopnik Pogreb pokojnega ho danes, v sredo, dne 22. marca ob 16. uri izpred kapelico Sv. Križa na pokopališče. Tvrdka ga bo ohranila v trajnem spominu! Ljubljana, dne 22. marca 1939. BLAGO za moško In fantovske obleke, za damsko športne kostume in plašče, dvojna šir. od 20—50 din, dobite v novo otvorjenl trgovini za Ljubljanico, pri Zmajskem mostu Sv. Petra nasip St. 29. Istotam moško ceneno perilo, n. pr. srajco od 10 din, spodnje hlače od 13 din naprej. Cepljeno trsje sadno drevje, divjake — nudi Zlher Franjo, Zamu-šanl, Sv. Marjeta, Moš-kanjcl. Zahtevajte ceniki Predno kupite kolo oglejte si zalogo prvovrstnih tovarniških znamk Viktor Bohtnec, Ljubljana, Tyrševa c. 12, dvorišče. (1) Continental mesečno po Din 200'—; za državne uslužbence po Din 100 — Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 VINA iz Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj I TELEFON ŠTEV. 25-73 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim ln slabotnim osebam KOLESA kupite dobro in poceni tudi na obroke pri H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6, Brezobvezen ogledi Travno seme DanaSko lucerno grahorico oves Zlati dez (ari ječmen horuzo za zeleno hrmo in ensllozo sladko lupino polsladkorno peso ln (ebuKeh nudi Sever & Komp. Llubltana Lepe stare palme In brek, prodam. Kastelic, Studenec 1, D. M. v Polju pri Ljubljani. (1) Ščetine prodaja po zmernih cenah In kupuje kože divjačine stalno : Zdravlč, Stari trg, Ljubljana. (1) AA Prvovrstni /\ trboveljski premog brea praha koks, suha drva nudi I. Pogačnik Bohorlim 9 Telelon 20-39 »Presto« kolesa večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (Nasproti Gospodarske zveze). iramani II kH minit'! Motor na vpojni plin, 16—20 IIP ali Diesel motor 25 HP -kupim. Ponudbe s tehničnim opisom poslati Gezl Gregurlnčlč, Tovarnik. Kupujem vsako množino orehovih, javorjevih ln češnjevlh furnirskih hlodov. Pisati na Boris Samsa, tovarna furnirja, Litija. (k) Hiše trgovske tn stanovanjske ter stavbne parcele ozlr. posestva - nudi v ugoden nakup Prlstavec Franjo. realitetna pisarna v Ljubljani. Erjavčeva c. 4a Stavbna parcela v Izmeri 5000 m', ob drž. In banovinski cesti, v bližini kolodvora Vižmarje. pod ugodnimi pogtfjl naprodaj. Pojasnila: Vižmarje 59. (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sa dovnjakl In gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Po jasnlla pri Inž. M I k 1 a u Otmar, Brežice. (p) Stanovanja Dvosobno stanovanje oddam s 1. majem. Ogled od 3—5 pop. Triglavska št. 3, Stadion. (č) SOBE ODDAJO: Opremljena soba za eno osebo se takoj odda. Povšetova c. 76a. Umrla nam je naša ljubljena soproga, mama, sestra, teta in svakinja, gospa Katarina Trtnih, roj. Golob kuharica tobačne tovarne dne 20. mnrca po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v sredo, 22. marca ob pol 5 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. L j u b 1 j a n a , dne 20. marca 1939. Žalujoči: Franc, soprog; Fani, Mirko, otroka — in ostalo sorodstvo. nmm čaj .icrf^S 1 Vam bo pomagal, da boste, zopet dobili ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev rastlin. Ne bodite samim sebi sovražniki Obolenje pri MENI in BOLEČINE PRI MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam bo ublažil HERSAN-ČAJ. Ali Vas ovira DEBELUŠNOST ? Bi bili radi VITKI? Tedaj lahko uporabljate HERSAN-ČAJ. ZAKAJ trpite bolečine REUMATIZMA in 1'ROTINA, če ni treba? HERSAN-CAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSAN-CAJ pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili). Ali res ne veste, da je Hersan-čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA. JETER in LEDVIC? HERSAN-CAJ se dobi SAMO V ORIGINAL. ZAVITKIH v vseh lekarnah. »RADIOSAN«, ZAGREB, Dukljaninova 1. Reg. S. št. 10834-35. Zahtevajte povsod naš list! Plutovinaste plošče za izolacijo hladilnic in ledenic i Plutovinaste ploščice za izolacijo parnih in hladilnih cevi izdeluje (jHIGIEA" prva jugoslovanska tvornica zamaškov d. d. ZAGREB Ivkančeva 48 Pošt. pred. 318 Telefon 24-070 I Ob modernizaciji našega podjetja Vam nudimo po izredno nizkih cenah najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracov, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. ---------------------Dobite pa tudi vse na obroke! tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica lO. okt. 5 POHIŠTVO! E. ZELENICA Vzajemno posojilnica r. z. z o. u t Ljubljani, Miklošičeva cesta f poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. Zapustil nas je za vedno naš dobri očka in soprog, gospod Mastnak Franc javni notar v Trebnjem K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek. 23. marca ob štirih popoldne na novomeško pokojiališče. Novo mesto, dne 21. marca 1939. Žalujoča soproga Ivanka s hčerkama R a šo in M i r o. Umrl je gospod Franc Lebar bivši cerkvenik na Brdu. Hvaležni dobremu Bogu, ki nama je tako dolgo ohranil preljubega očeta, naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes. 21. marca, ob K2 popoldne po kratki, mučni bolezni, v 92. letu delovnega življenja prenehalo biti njegovo boguvdano srce. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, 23. t. m. ob 4 popoldne na Brdu pri Lukovici. Ob 2 ga bomo odpeljali iz njegovega doma, Jcgličeva cesta št. 13, z avtofurgoiiom v naš rojstni kraj. M. II i 1 d c g a r d a in Anica. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čež Izdajatelj: inž. Jože Sodja 'Irednik: Viktor ni>n?J> Zadnja pot prelata dr. Kovačiča Maribor, 21. marca. Na starem mestnem pokopališču v Slomškovi kapelici je ležal na mrtvaškem odru prelat dr. Kovačič. Nad grobom velikega življenjskega voditelja je počival sredi vencev in cvetja. Že cvetje je pokazalo, da leži v krsti pomemben mož: venec lavantinske škofije, ki ga je položil na krsto sam prevzvišeni lavan-tinski škof dr, Tomažič v papeških barvah in z napisom: »Slomškova škofija svojemu prelatul«, venec mestne občine z napisom: »Zgodovinarju dr. Kovačiču mestna občina mariborska!«, venec bogoslovcev, Slomškove družbe, banovinskega arhiva, Spodnještajerske posojilnice in mnogih drugih društev in ustanov Veliko kropilcev ga je obiskalo. Tisoči in tisoči so šli mimo njegovega odra, sami mariborski Slovenci vseh stanov, da bi mu izrazili hvaležnost za njegovo znan- ' stveno in še bolj za njegovo veliko in odlično narodno delo. Danes popoldne se je zbralo na pokopališču in pred njim ogromno ljudi, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti. Na pokopališče pred kapelico so šli lahko samo odličniki in mladina mariborskih srednjih šol, ki ie delala špalir od kapelice do izhoda. Ob 3 popoldne so prenesli krsto iz kapelice. Prevzv. škof. dr. Tomažič je opravil molitve ob asistenci članov lavantinskega stolnega kapitlja. Združeni pevci »Maribora«, pevskega zbora bogoslovcev in učencev orglarske šole so zapeli pod vodstvom kapelnika Gašpariča »Človek, glej«, nakar se je začel pomikati sprevod s pokopališča po Strossmayerjevi ulici na Koroško cesto in čez Glavni leg na dravski most, na Kralja Petra trg, od tam po Pob reški cesti na pokopališče. Za križem so korakali na čelu zastopniki gasilske čete, za njimi mladina Zavoza šolskih sester, četa slovenskih fantov z zastavo, članice dekliškega krožka, Krščanska zveza z zastavo, za njimi zastopniki okoliških prosvetnih društev, raznih cerkvenih organizacij s prapori, redovi, pevci »Marilx>-ra« z za,stavo, bogoslovci. duhovščina. Pogreb je vodil sam prevzv. lavantinski škof dr. Tomažič. Za krsto in sorodniki pokojnika so se zvrstili številni odličniki in zastopniki. V prvi vrsti so šli predstavniki apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Golia, zastopnik banske uprave načelnik dr. Sušnik, mariborski župan dr. Juvan. oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz. predstavnik okrožnega sodišča dr. Hudnik. dr. Zorjan, Zebot, zastopnik predstojnika mestne policije Pestevšek. Za njimi so se spet zvrstili zastopniki vseh naših znanstvenih in kulturnih ustanov. Banovinski arhiv. Jugoslovansko zgodovinsko društvo in Muzjsko društvo je zastopal univ. prof dr. Milko kos, teološko fakulteto ljubljanske univerze sla zastopala dr. Sla-vič in dr. Lukman, Geografsko društvo prof. dr. Melik, Muzejsko društvo iz Celja prof. Brodar, Mohorjevo družbo iz Celja dr. Kotnik. Muzejsko društvo iz Ptuja Smodič, Vizjak in Gorup, Zgodovinsko društvo v Mariboru častni član dr. Štele, Slovensko Matico dr. Tominšek, dalje so šli dr. Ilohnjec, dr. Leskovar, vsi odborniki in številni člani Muzejskega in Zgodovinskega društva, mariborski občinski svetniki, predstojnik veržejske- m Inšpekcija na sodišču. Predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Vladimir GcOia je prispel v Maribor, k)er nadzoruje na okrožnem in na okrajnenm sodišču. m -f" Sestra Marija Agneza Fišek. Po dolgem in mučnem trpljenju — devet let je bila zaradi raka priklenjena na posteljo — je umrla v samostanu šolskih sester v Strossmajerjevi ulici s. Marija Agneza Fišek v starosti 72 let. Pokojnica je dolgo vrsto let delovala po podružnicah mariborske matične hiše, potem je bila v mariborskem samostanu vratarica in zakristanka, delala pa je tudi v delavnici za ročna dela. Pogreb drage po-kojnice bo jutri ob 2 popoldne iz hiše žalosti na pobrežko pokopališče. Svetila ji večna luč, sorodnikom in samostanski družini naše iskreno sožalje! m Namesto venca na grob rajnega prelata dr. Frana Kovačiča je poklonil g. prelat dr. Matija Slavič, univerzitetni profesor v Ljubljani, za novo bogoslov- Romunija kliče pod orožje rezerviste Bukarešta, 21. marca. o. Nocoj je bil objavljen uradni komunike o kronskem svetu, ki se je posvetoval. Komunike naglaša, da je kronski svet sklenil, da ho vlada poklicala pod orožje nekaj letnikov rezervistov. Te rezerviste bodo poslali na mejo, kjer naj izpopolnijo sedaj tam stoječe vojaške čete. Vendar pa komunike naglaša, da bodo novo poklicani rezervisti ostali v primerni razdalji od inejc, kjer se bodo vadili. Ta komunike dokazuje, da se je rumunska vlada odločla vitrajati pri politiki miru. w Nemci na Češkem Praga, 21. inarca. A A. Havas. Protektor Češke in Moravske von Neurath bo stanoval v praškem dvorcu. Oddelke v prvem delu dvorca bodo izpraznili in bodo v njih pisarne protektorata. Uradni prostori predsednika dr. Hacha bodo v istem dvorcu. Češki vojaki se vrača'o iz Slovaške Praga, 21. marca. AA. Havas. Danes so na Masarykovo poslajo v Prago prispeli štirje vlaki čeških vojakov, ki so se vrnili z srednje in vzhodne Slovaške. Vsega skupaj s je s temi štirimi vlaki pripeljalo okrog 5.000 vojakov. Nemška marka na Češkem Praga, 21. marca. AA. Havas. S pospešenim tempom se uvaja v promet nemški denar. Na postajah, na tramvaju in v trgovinah že sprejemajo marko kot plačilno sredstvo. Jugoslovanski poslanik pri papeževem drž. tajniku Rim, 21. marca. AA. Novi kardinal podlajnik v Vatikanu, njegova eminenen kardinal Maglione je sprejel danes jugoslovanskega poslanika pri Vatikanu Miroševiča Sorga ter se z njim dalj časa razgovarjal. Kjuseivanov se vrača Sofija, 21. marca. A A. Jutri, 22. marca, ob treh popoldne se bo vrnil v Sofijo bolgarski predsednik vlade in zunanji minister dr. Georg Kjuseivanov iz Ankare. ga samostana, superior saleziancev Ivan Špan, ravnatelj dr. Kuk z zastopniki samostanskih gojencev, člani slaroslavhe veržejske garde v krojih in neštevilna množica mariborskih občanov. Na Pobrežju je krenil sprevod na frančiškansko župnijsko pokopališče, kjer ie bilo v skupni duhovniški grobnici pripravljeno zadnje počivališče zaslužnega prelata Prevzv. škof dr. Tomažič je opravil cerkvene obrede nad odprtim grobom, ki je bil ves okrašen z bogatimi venci in šopki. Po opravljenih žalnih molitvah je prevzvišeni spregovoril nad odprtim grobom pokojnega prelata: »Lavantinska škofija je v letošnjem letu s prelatom dr. Kovačičem izgubila že petega gospoda iz vrst svoje duhovščine. Na svoj praznik zgodaj zjutraj ie sv. Jožef obiskal prelata dr Kovačiča in vzel njegovo dušo k sebi. Mi pa danes prelatovo truplo polagamo v grob, kjer bo čakalo vstajenja in združitve z dušo, ki se veseli v nebesih pri svojem Go»spodu. S smrtjo našega prelata je v vrsti naše duhovščine zazijala velika vrzel, ostalo je prazno mesto, ki ga bo težko kdo drugi zasedel, gotovo pa ga v tem trenutku nikdo ne more zasesti. Cerkev žaluje, da je z dr. Kovačičem izgubila enega svojih najbolj učenih duhovnikov, ki je slovel po svojem življenju in po vzgoji mlade lavantinske duhovščine, za katerim žaluje velik del našega duhovništva, kateremu je kazal prelat zgledno pot. Škofija žaluje za svojim največjim učenjakom, modroslovcem in zgodovinarjem G. prelat je v svojem življenju in delu združeval vero in znanost, pobožnost in znanje. S svojim vsestranskim delom si je g. prelat postavil nevenljiv spomenik Slomškova vladikovina žaluje za Slomškovim zgodovinarjem in pospeše-vateljem njegove beatifikacije. Ni mu bilo dano, da bi videl sadove svojega dela na zemlji. Zato pa mu je dano. da bo v nebesih prosil za Slomškovo beatifikacijo. Mi pa molimo za mir njegovi duši!« Za prevzv. škofom se je v imenu mestne občine poslovil od pokojnega prelata mestni župan Alojzij Juvan, ki je v svojem govoru očrtal pokojnikovo delo kot organizatorja mariborskih znanstvenih ustanov in borca za narodne pravice, katerim je uslužbil vse velike zaklade svojega znanja, V imenu Zgodovinskega in Muzejskega društva, studijske knjižnice in banovinskega arhiva, kar je vse delo velikega dr. Kovačičevcga dulia, je spregovoril prof. Franjo Baš. V imenu Slovenske matice v Ljubljani, ki je pokojnega prelata štela med 6Voje najboljše člane, 6e je od našega zadnjega slovenskega polihisto-rika poslovil ravnatelj v p. dr. Tominšek. Združeni pevci so zapeli ginljivo žalostinko. Kmalu nato so kepe zemlje začele padati na krsto, v kateri bodo počivali dr. Kovačičevi zemski ostanki. Nepregledna množica, ki je bila zbrana na pokopališču, se je nemo zadnjikrat poklonila pred prelatom. Njegov duh pa naj bi vedno živel med Slovenci, ki mu kmalu ne bo enakega! Naj mu bo vedno posvečen 6pomin, ki naj bi se prenašal od roda do roda! nico v Mar;boru 1000 din. V isti namen je podaril lavantinski stolni kapitelj v Mariboru 2000 din. Bog plačajl m Članice stolnega dekliškega krožka Maribor L imajo drevi ob 7 redni sestanek v običajnih prostorih. Pridite vse in točno! m Preložitev občinske seje. Za četrtek sklicana seja mestnega sveta se preloži na petek, 24. marca ter bo ob 18 v mestni posvetovalnici. m Razstava tržaških umetnikov U. Cara in A. Černigoja. V soboto 24. marca bo otvoritev razstave tržaških umetnikov kiparja U. Cara in slikarja A. Černigoja. Razstava bo nameščena v grajskem stolpu, vhod k razstavnim prostorom pa je po glavnem stopnišču v Grajski ulici. m Žalosten primer Eleonore Kugy. V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali o dveh življenjskih žaloigrah, ki se v svojem zadnjem dejanju zaključujeta v mestni oskrbnišnici. Prva od teh — primer 6tare žene, ki so )o napol sestradano — tehtala je jedva še 26 kg — spravili v oskrbnišnico, se je že zaključila. Reva je včeraj zvečer umrla. Je to 74-letna Eleonora Kugy, žena upokojenega policijskega nadstražnika, solastnica in pred poroko s svojim sedanjim 20 let mlajšim možem tudi edina lastnica stanovanjske hiše na Frankopanski cesti 14 ter vinogradnega posestva v. Košakih. V oskrbnišnico je bila sprejeta 9. t. m. zaradi slabe domače oskrbe v času večmesečne bolezni. Zdravniški izvid, ki ga je napravil mestni (izikat, izkazuje, da je bolehala na popolni atrofiji mišic, tako da je telo sličilo skeletu. V mestni oskrbnišnici so ji skrbno stregli, revica je dobila vse, kar ei je poželela, vendar njeno oslabelo telo ni vzdržalo. Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo, da se ugotovi pravi vzrok hiranja in smrti. Obdukcija je bila včeraj popoldne, pogreb pa bo danes popoldne ob 3 na pobrežkem pokopališču. m Naznanilo. Na praznik 25. marca otvorim staroznano gostilno »Wolfzettel< v Krčevini. Cenjenim gostom bo postreženo s pristno domačo kapljico, toplimi in mrzlimi jedili. Krasen izpre-hod! Se priporočam! Burja Oti Ii ja. m Kongregacija za gospe ima v pripravo na praznik Marijinega oznanenja tridnevno duhovno obnovo. Govor vsak dan ob 4 popoldne. Začetek danes. RADI VELIKEGA ZANIMANJA SE PONOVI DANES OB 16.30 URI POPOLDNE IN OB 21. URI ZVEČER VELEMESTNA MODNA REVIJA v veliki dvorani Kazine. Krasni modeli za rlatne in gospode Pretkrbite si vstopnice v THGOV1NI SOUVAN na Mestnem trgu Ljubljančani in ljubljanska okolica daleč na okoli - pozor! V dnevih kongresa Kristusa Kralja od 25. do 30. julija bo pri nas toliko inozemskih gostov, da jih ne bo lahko spraviti pod streho. Ljubljana je za svetovni kongres velikega obsega le razmeroma majhno mesto. Napovedujejo se posebni vlaki iz raznih držav. Razen vseh hotelskih sob bj potrebovali tudi vse razpoložljive sobe po zasebnih stanovanjih. In to ne samo v Ljubljani, marveč po širni okolici — tja do Kranja, morda celo do Bleda in Celja, ako niso predaleč od železnice ali avtomobilske ceste. . Nujno prosimo torej vse v tem okolišu, kateri morejo odstopiti kako sobo, naj izvolijo to naznaniti »Putniku« v Ljubljani, kateremu je po-vejena skrb za stanovanja. Prosimo za natančen naslov in ceno; brez hrane in posebej s hrano. In sicer prosimo čimprej, da vemo, koliko smemo v inozemstvu vabiti. — Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja. BVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBV £ VAŠEMU OKUSU i ca < > ho ustreženo! I.epota vzorcev in bnrv naSpRii hla- ™ > un 7.a plašče, koslime in obleke Vas bo piesine- a g tila. Tudi kvaliteta in u i ik e cene. — Pr:ihte| £ | BRATA VLAJ, Wolfova 5. S 8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8ABASA8A8A8A8A8A8A8A8A Občni zbor Touring h tuba Ljubljana, 21. marca. V ponedeljek zvečer je bil občni zbor Touring kluba. Vodil ga je predsednik inž. Ivan Bartl, ki je pozdravil vse številne prisotne, zlasti pa zastopnika bana banskega svetnika dr. Boršt-nerja, zastopnika Zveze za tujski promet dr. Cirila Žižka, zastopnika Društva za ceste inž. Dedka, zastopnika M K Ilirije in Ilermesa in druge. Inž. Bartl je v svojem predsedstvenem poročilu naglašal, da je poglavitna naloga kluba pospeševati v Sloveniji turizem in sicer motocikli-stični in biciklistični turizem. Zznika ali posameznice in ni predvajala samo lakega modnega blaga, ki pristoja le dolgi m šahlonsko vitki nianikinki. Občinstvo je skoraj večino predvajanih modelov prisrčno nagradilo s ploskanjem Ta revija pom»rja lep korak naprej v naši modni stroki in želeti bi bilo. da bi si tudi druge tvrdke omislile kaj sličnega._ — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. __Ogl reg S hr 30474/35__ I lz Združenja gledaliških igralccv. V začetku prihodnjega meseca proslavi g. Emil Kralj, član naše organizacije in Narodnega gledališča 25 letni jubilej svo.ega oderskega ustvarjanja. 1 Lepo umetniško delo kiparja Toneta Kralja. Tvrdka K. I. Goričar, manufaktura. kontekcija in perilo, na Sv. Petra cesti št. 20 :e, kakor smo že poročali, zgradila na prostoru, kjer je stara, mala hiša, lepo moderno trgovsko hišo, ki dela pravi okras šentpelerski cesti. Tvrdka je. podpirajoč umetnost, noročila akad. kiparju Tonetu Kralju, da je iz hrastovega lesa naredil dva kipa, predstavljajoča tkalca in predico. Tkalec ima statve, prcdica v slovenski narodni noši pa kolovrat Oba kipa sta bila pred dnevi pritrjena na podstavek v I. nadstropju pročelja hiše ter sta lepo umetniško delo. I Februarja vknjižoni dolgovi. Pri zemljiški knjigi okrajnega sodišča je bilo februarja podanih 160 predlogov za vknjižbo večjih in manjših |io-sojil ter hipotečnih kreditov v skupne,n znesku 17,014.584 din. Vknjižbe so bile izvršene na razne nepremičnine, hiše in posestva v mestu in okolici. Mnogim podjetjem so bili od denarnih zavodov dovoljeni milijonski krediti, ki so se zavarovali na njihovih nepremičninah. Februaria pa je bilo v zemljiški knjigi izbrisanih za 1.460.689 din raznih dolgov, dalje nekatere kronske posojilne terjatve v znesku 20.901 kron. 1 Strojno tovarne podirajo. Javna skladišča so na sodni dražbi 28. decembra lani kupila vse objekte in posestva Strojnih tovaren in livaren ob Tyrševi cesti kakor tudi nepremičnine v k. o. Karlovsko predmestje v Zvonarski ulici za 8.800.000 din. Javna skladišča so sedaj, ker se obrat tovaren ne bo obnovil, začela podirati tovarniška poslopja ob Tyrševi cesti. Prodani so vsi stroji in prodan je tudi ves gradbeni material. Javna skladišča nameravajo ogromen zemljiški kompleks, ki meri okoli 5000 in2 pnrcelirati in nnlo stavbne parcele prodali interesentom. Oh Tyrševi cesti bodo gradili velike stanovanjske hiše, zadaj pa vile. I Nesreča na Golovcu. Včeraj popoldne sc je na Golovcu ponesrečila neka Ivana Nose, ki je pri hoji po gozdu padla in si zlomila nogo. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. i Ogenj v brivnici. V ponedeljek ob pol 8 zvečer je izbruhnil požar v brivskem salonu Frana Medice na Tržaški cesti 4 Nekdo je pozabil izključiti aparat za traino kodranje, nakar ie zaradi segrevania nastal ogenj Mojster ie imel pripravljenih nekaj loncev s firnežem in lakom, ker je nameraval salon polepšali. Razvil sc je velik dim, vnele so sc omare in plameni «o objeli tudi razne druge aparate in priprave. Sosedje so opazili nevarnost, vdrli v salon, ga pričeli gasiti in obenem poklicali gasilce, ki so naglo zadušili plamene, Medica trpi do 10.000 din škode. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska drama: »Kaj je resnica« (16. marca 1939.) Luigia Pirandclla poznamo že nekaj časa kot docela svojstvenega dramatika, najprej po konstruktivi-stični komediji »Šest oseb išče avtorja«, nato po tragediji »Henrik IV«. Pirahdello ni novotar samo glede dramatičnega izraza, ampak išče novega dramatičnega bistva, ki leži onstran navadne zgodbe v igri in proti-igri; ta dramatik sega v zapletene duševne sklope in odkriva s predirnim pogledom nov notranji svet,^ pošastno negotov in razumu celo nepojmljiv. V teženju za zadnji modkritjel, za virom vsega nravnega in naravnega odkrije grozo in nasprotje v človeku, v majhnem in velikem, v vsem. Drama»Kaj je resnica?« je posebno značilna in poučna. Strastni razčlenjevalec skrivnostne dramatične zgodbe je na zunaj duhovit ocenjevalec družbe, žgoč poanehljivec ljudski lahkovernosti in njeni nečloveški zaskrbljenosti za tuje življenje, prav za prav pa razlagalec in dokazovalec svoje osnovne trditve, da je na svetu marsikaj ali celo vse drugače, kakor se nam zdi, in da sta naša in tuja resnica popolnoma drugačni. Za zgled nnm pisatelj razpleta skrivnost treh oseb, matere, hčere in zeta, Kakor igra in protiigra si stojita nasproti gospod Pouza in njegova tašča gospa Frola; vsak zase sta strašen svet, eden zakrknjen in strastno mrk mož, draga trpeča in vdana tašča Ali je gospodu Pouzi res umrla prva žena in se je drugič poročil, kakor si sam misli — ali se je megova žena po hudi bolezni samo spremenila, da ie več ne spozna, kakor tudi gospa Frola? Ali jc tedaj skrivnostna gospa Pouzova njegova prva žena Lina ali druga žena Julija? Kaj je resnica? Kdo je blazen, ali čutno zmedeni Pouza, ki trdi, da je gospa Frola po smrti svoje hčere Line zblaznela, ali gospa Frola, ki pripoveduje, da so Pouzi morali šc enkrat navidez napraviti poroko in se mora njegova prva žena hliniti, ker je po njeni bolezin ni več spoznal? Tudi gospa Pouzova sama, ki sc končno pojavi skoraj kot privid, pove, da ni ne ena ne druga, ampak samo tista, ki se nam zdi. Pisateljevo dokazovalro prizadevanje nam odkriva tako ostro in strastno duševno opravilo, da se nazadnje vprašamo, ali je to res še lepo delo, ali ni že sam razum in modrovanje Pa kljub temu občutimo ob njem močne pretrese, sočutje in grozo sveta, ki je za nami, za videzom. Čc je res, da nam umetnina pove-liča ali poglobi resnico, ki nam jo kaže življenje v mnogoterih primerih in ki naj bi bil resničen, potem pri tej igri posebej čutimo pošastnost razumske špekulacije nad življenjem. To jc svet bolnika, strastneža in zanesenjaka, svet dvomljivca in svet trpezega človeka. Pirandello sam je dobro pokazal svoje delo kot odrski dokaz, postavil je svoj nazor in igro pred občinstvo ali družbo. Njegov posredovalec je Laniberto Landisi, načelni dvomljivec o resnici; ta posredovalec dokaže družbi in gledalcem, da v tujega človeka ne moremo nikoli predreti kljub vsej svoji grdi prizadevnosti — vsak človek nosi v sebi svoje gorje in veselje, svo) svet in svojo resničnost, la resnica je mnogo vredna. Duhoviti Pirandellov dramatični dokaz, da so neznanke v računu kljub zunanji razrešitvi še vedno relativna števila, je bilo treba obnoviti z bistrostjo in dramatično močjo. Delo jc nenavadno težko, njegov uspeh pa je popoln Delo je v režiji g. C. Debevca in igri odličnih igralcev dobila kolikor je sploh mogoče živ in verjeten izraz. Iv. Levar je nad družbo vzvišen, družbi kljubujoč dialektik in spremljevalec dejanja, v igri docela nepremična podoba, toda igralec ji je dal vendarle polno življenje in strast predirajočega modreca. Družba ob njem je sicer tudi samo zaradi okolja prave igre, valujoča mora javnega pritiska, toda prav živo razbrana v posameznih značajih. Tu so podli g. Lipah, ga. M. Danilova, gdč. Lcvarjeva, gospod Gregorin, ga. Gabrijelčičeva, g. Kralj, Drenovec, gdč. Rakarjeva in ga. P. Juvanova skoraj slikovite, sočne podobe. V osrednji igri srečujemo veliko podobo gospe Frole, ki jo je ga. Maria Vera dala veličastno vsebino trpljenja in ljubezni, poleg tega pa v vsem odsev negotovosti in skrivnostnosti. Skrbinškov gospod Pouza nasprotno poudarja mrkost in bolno zakrknjenost, ki vpliva prav tako skrivnostno in pretresljivo, čeprav budi popolnoma nasprotne dramatične doživljaje. Končno pride še genljiva podoba gospe Pouzove, katero je s prisrčnostjo prikazala ga. V. Juvanova. Predstava je v splošnem zrel in vsega spoštovanja vreden sad našega gledališča. Gdč. Ema Starčeva v »Prevari« V soboto 18. t. m. smo imeli zanimivo predstavo Štandekerjeve »Prevare«. Ugotoviti je treba, da je dobila igra izza prve uprizoritve mnogo resničnejši izra zin da dobro vpliva umirjenost igralcev in večja ubranost celote Posebno je dala nov izraz Lonka, osrednja ženska podoba, ki jo je igrala gdč. E. Starčeva iz Maribora Njena krepka in zdrava zunanjost, skoraj naturalistična igra in posebno tudi krajevna jezikovna pobarvanost je igro še bolj približala pravemu poprajinskemu občutju. Bolj in bolj vidimo, kako so taka gostovanja potrebna in koristna. F. K. Sofoklejev »Kralj Ojdip« v mariborskem gledališču Na pobudo prof. B. Bajuka so dijaki mariborske klas. gimnazije uprizorili dne 15. marca v Narodnem gledališču Soioklejevega »Kralja Ojdipa«. Človek, ki je z nestrpno radovednostjo pričakoval te uprizoritve, se je utegnil spraševati z nemškim kritikam v »Dic Literatur«, februar 1939: če jc in kako je uprizorljiva antična, predvsem pa grška drama na modernem odru; da je vprašanje tega temeljno vprašanje praktične dramalurgijc; da je bil že vsak večji oder tako častilakomen, da se je zagnal v to, toda redkokdaj z uspehom; da jc ostalo večinoma vse pri veliki potrati, ki je bila zastonj zapravljena; da jc preprosti gledalec odšel iz gledališča z občutkom, da jc gledal izredno prireditev, ki sc je vsemu njegovemu spominu na bistvo »leatraličnega« upirala, poznavalec zgodovine pa da jc bil nasprotno osupel, kako malo koristi je pridobil mo,derni oder iz spoznanj znanstvenih dognanj antičnega teatra in kako jc ostal zapleten v podajanje slikanic, ki so jih dobro poznali pretekli rodovi; igralci in režiserji pa so imeli občutek, da so potrošili svaie moči za delo, prebogato splošnoveljavnih človeških vrednot, ki $a pa gledalcu kljub temu niso mogli približati tako, kakor Shakespearcja itd.; da današnji gledalec seveda ne more uživati grške drame tako, kakev jo jc užival Grk: pri tem ga ovira razloček v verskem, narodnem, političnem, družabnem in naravnem pridržku. Tako, pravim, bi sc bil ljubitelj antične drame pred to uprizoritvijo utegnil zamisliti. Toda dijaki mariborske klasične gimnazije so mu ob spretnem vodstvu režiserja Vladimirja Skrbinška in sodelovanju prof. Slavka Mihclčiča, ki je naštu-diral z njimi zborovo petje v Kimovčevi interpretaciji, pregnali take skrbi. Ni jim šlo le za to, da bi z naivno igro in slogom umetniško posnemajoče tolmačili to Sofoklejcvo tragedijo, ki jc že v sta-rodavnosti napravila tako velik vtis, ampak jim ■e šlo za spoznanje antične drame. Za nje jc bilo odločilno, kakor terja nemški kritik, da le taki igralci igrajo antična dramo in da jih vodi pri igri le tak režiser, ki jc že od začetka notranje povezan z njo. Stopili 60 z antičnega koturna na realna tla, izza negibnih antičnih tragičnih mask so po-gledavali resnični, odkriti človeški obrazi, ki so to silno delo gledalcu približali čisto v sodobnost. Vsi 60 igrali z notranjim ognjem in tako doživljamo, da so vzbudili pri občinstvu, ki je z mladino napolnilo gledaišče in bilo zbrano, tisto grozo m 6očutje, ki sta že po Aristotelu dani tej tragediji v polni meri. S svojo sicer realno igro, pokrito le s tenčico antičnega pato6a v besedi in prednaša-nju, 60 ohranili vendar tisto, kar je Winckelmann videl v antični drami: plemenito preprostost in tiho veličino. Največje breme je nosil v vlogi Ojdipa Čaks, ki je občudovanja vredno stopnjeval igro in jo držal na višku do konca. Napaka, ki jo ima še, da ga njegov notranji ogenj in notranje doživljanje zavedeta včasi v prehiter govor. Joka-6to je igrala Linznerjeva s plemenitim nastopom, z mirno kretnjo, ki jo jc stopnjevala v grozo in obup. Tudi Stalzcrjev Kreon je bil po liku in nastopu izdelan vzorno, le v zadnji 6ccni nekoliko prešibak. Humarjev Tcirepias je bil učinkovit s svojo zemeljsko odmaknjenostjo, mantis, veliča-eten v svojem gledanju na vse človeško dogajanje. Pastirja, po6ebno sel iz Korinta, ki je bil prepro-6lo naraven, sta ubrano posegla v igro. Sel — Ve-nišnik — pa je 6 svojo igro kar vzdržal celo sceno, ki je v tragediji tako kočljiva in terja najboljšega igralca. Vse neme figure v drami so bile izdelane kot tihe priče velikega dogajanja. Zbor je odpel ubrano svoje pesmi, doživljajoč jih, kakor igralci igro. Nikjer ni bilo nobenega nc-6o,glasja, nikjer neubranosti, tako da je mogel poslušalec nemoteno uživati prelepo Kimovčevo interpretacijo. Režiser Vladimir Skrbinšek je vprašanje antične drame na modernem odru dobro rešil. Upri zoril jo je s preprosto, pa učinkovito sceno. V vsej igri, kakor tudi v prednašanju klene besede So-vretovega prevoda se je po:na!o njegovo vzgojno vodstvo. Dr. Ivan Dornik. Finžgarjeva postna premišljevanja v francoskem prevodu Mgr. Fran«;ois de Sales Finžgar: Sept tableaux pour le Careme. — Traduit par 1'Albe Guy K: Ferdinand. Edition de L'OIIice Frangais du Livre. Gospod Kolcdnik nas ie znova predstavil Francozom in to pol zopet z druge strani. »Jur)u Kozjaku« in Finžgarjevi koledarski povesti: »Tale nai Jaka«, ki je izšla v tedniku »A la Page« (Ah! c» Jaqucs!) za lansko veliko noč, je sedaj dodal prevod Finžgarjevih premišljevanj: »Sedem postnih slik«, Nc bom se ustavljal pri prevodu, saj 60 francoske kritike vedele le hvalo o prevodu »Jur-ja Kozjaka«, in ta prevod nc zaostaja za prvim. Bolj se človek ustavi pri uvodu, kjer prcvajalec seznanja Francoze z našim Finžgarjcm in našimi razmerami. Ni pozabil omeniti, da smo kot seme razsejani po vsem svetu, da nas je komaj polovica v Jugoslaviji, da bi bil Finžgar, ki ga duhovito primerja s Pierrom L'Ermiteom in ga s tem pač v najmikavnejši luči predstavi Francozom, če bi bd član velikega naroda, žc davnaj znan po vsem svetu. Ustavi se tudi pri naši Akademiji — saj bi brez nje v svetu še mnogo manj pomenili, zlasti pri Francozih, kot pomenimo — pri težavah, ki so bile zvezane z bojem za njo in v kateri nase pripovednike predstavlja ravno Finžgar. Gospodu Koledniku smo za njegovo dosedanje delo res lahko hvaležni, veseli nas pa, da bo, kot obeta sam, prevedel še druga Finžgar|eva dela na francosko. Knjižica sama pa bo zelo dobrodošla tudi vsem tistim, ki se uče francosko, da bodo lahko primerjali original s prevodom in sc pri tem vadili izražanja. Zato je tudi našim bralcem od te 6tr»ni priporočljiva. CoKan. Ob obletnici DAnnunzieve smrti Ob obletnici D'Anxmnzijeve smrti. — Prvega marca 1939 je poteklo leto, odkar so v Vittorjalu _ D'Annunzijevem prenočišču-ob Gardskcm jezeru — položili k zadnjemu počitku nemirnega pesnika. Zapečatili 60 njegovi sobe in vsi sodobniki so nestrpno pričakovali, kedaj se znova odpro, da se uredijo in pregledajo papirji, ki jih je zapustil pokojni. V poslednjih letih je namreč D'Annuzio v svojih piemih priateljem večkrat govoril o novih delih, k: da jih ina v rokopisu že dogotovljena. Posebno je bil vfčkrat omenil evojevrstno delo, ki naj bi nosilo iraslov »Življenja velikih psov« po zgledu Plutarha, ki ie pisal o velikih možeh. Večkrat je tudi pisal o neki novi zbirki svojih poslednjih hvalnic »Po mojstru Svetemu Frančišku«. Ko je pa za tj imenovana komisija književnikov od-pcčatila sobe in po mučnem delu pregledala literarno zapuščino, je morala javiti, da se med papirji nahajaio kratki fragmenti, gesla, ex-librisi in podobno. Pričakovanih del ni bilo, ker jih D'Annun-zio ni nikdar napisal. Našlo -pa se je okrog stotisoč nikdar odprlih pisem iz vse Evrope — po pisavi sodeč, so to največ pesnikove oboževalke _— ki jih je hranil D'Annunzio v poecbni arhivni sobi, znani pod ittenom »La stanza del monco« (Soba brezprstnika«). Po vseh štirih stenah je bila naslikana odprta dlan s porezanimi prsti, s čemer je hotel označiti, da nima prstov za odgovarjanje na pisma. Mesto pričakovanega posmrtnega dela pa so hipoma pojavile na knjižnem^ trgu premnoge kniige spominov onih. ki so bili D'Annunzijcvi tovariši ali so kakorkoli prišli z niim v stike. Poseben hrup ie dvignila knjiga Tom Antonglina, ki je bil skozi 30 ht D'Annunziev tajnik. Knjiga, kateri je avtor dal '.a geslo Oscar Wilde-jeve besede: »Vsak velik miž ima med svojimi prijatelji Judeža Iškarjota, in ta je oni, ki popiše njegovo življenje«, je dosegla v kritkcm žc 6edmo izdajo. V. S. Madžarska vojska zaseda Karpatsko Ukrajino Pehota je vkorakala v vas Tafio ne daleč od meje. Ognjenik v belgijskem Kongu je oživel Ognjeniku Nyamlagira v belgijskem Kongu v Afriki pravijo domačini »goreča bakla«, ker 6e večkrat povsem nepričakovano in po podzemnem bobnenju nenapovedano zasveti njegov vrh in vsa pokrajina ve, da do izbruhov ni več daleč. Da so doslej njegovi izbruhi zahtevali razmerama malo človeških žrtev, se je zahvaliti dejstvu, da je pokrajina slabo obljudena. V podnožju ognjenika 6e razprostirajo veliki nasadi kave brez večjih človeških naselbin. Pred kratkim je »goreča bakla« spet zaža-rcla nad afriškimi pragozdovi in 6tala za naeadi kave kot grozeč glasnik ognjenikove moči. Iz vrha 60 se začeli dvigati veliki stebri dima, ki so z edno večjo močjo bruhali iz notranjosti. Po pokrajini je začel padati dež pepela in razbeljenega kamenja. Začel se je beg vsega živega, redko naseljenih domačinov in celih tolp divjačine. Živali, ki so si bile prej smrtni sovražniki, 6e v begu ne menijo druga za drugo. V6e živo je zajela slutnja ncče6a strašnega, neizbežnega, pred čemer 6e je mogoče rešiti 6amo s »proč, izpod podnožja «go-reče bakle« nekam daleč 6tran«, Do tega strašnega je kmalu prišlo. Ognjenik se je kakor razklal in v velikanskem trušču bruhnil iz sebe ognjene mase. Lava se je po vseh straneh razlila po pobočju in 6c plazila navzdol s hitrostjo 22 km na uro, Na nekaterih mestih je bila debela tudi po 7 metrov. Žareča reka jc poplavila vse nasade. Gozdovi, koče domačinov in hiše farmarjev ji ni60 bila nikaka ovira. Komaj se jih je lava dotaknila, 6e je že vse se6edlo, dim je sicer kazal, da bi rado gorelo, pa je tok lave ogenj udušil in vse brez plamenov izpremenil v pepel. Nekaj trenutkov in na mestu prejšnjih hiš ni bilo drugega, kot leni tok lave, ki se plazi naprej, da najde novih žrtev. Po nekaj kilometrih se je tok lave že nekoliko ohladil in je bil vedno počasnejši. Končno se je na uro pomaknil le še za 100 metrov naprej. Tako je še vedno žareča reka dosegla jezero Kivu in začela to,niti v njem. Daleč naokrog se je jezero razpenilo in začelo vreti. Postalo je vse neznosno vroče, s površja pa so se dvigale velike množine pare. Počasi se je pobesneli element narave umir-jeval in ljudje so dobivali pogum. Domačini so 6e jeli bližat: vrelemu jezeru; ko se je površina nekoliko ohladila, so že iskali kuhane ribe, ki so plavale na površju in kazale bele trebuhe. In danes Nyamlagira 6pct le z oblačnim stebrom, ki se dviga iz njegovega vrha, še opominja na življenje v svoji notranjosti. Ob tem izbruhu pa je 11 domačinov izgubilo življenje, 200 kvadratnih kilometrov dežele je pokrila lava; v tej površini je % samih dragocenih nasadov, in o 70 hišah ni ne duha ne 6luha. ŠPORT Table-tenis turnir SK Korotana SK Korotan priredi 25. in 26. t. m. V. medklubski pokalni lable-tenis turnir za prvenstvo Ljubljane. Ker je to edina večja prireditev v tej športni panogi, vlada za njo veliko zanimanje. Čas prijave je do petka 24. t. m. Tudi drugi termin Planice odpovedan Dasi je zapadlo v preteklih dneh v Srednji Evropi toliko snega, da je nastala nova zima, se je sneg naše Gorenjske in s tem seveda tudi Planice povsem ognil. Položaj je ostal neizpremenjen, sneg leži od železniške proge vse do Jalovca po dolini, a za pripravo velike skakalnice ne prihaja v poštev. US Planica je tedaj primorano odpovedati na čas od 21. do 26. t. m. preloženo prireditev. S tem odpade večja prireditev to zimo. Ako bi pozneje vendarle zapadel sneg, bo združenje v omenjenem obsegu izvedlo trening na veliki skakalnici vsaj toliko, da dobi nekaj pomembnih rezultatov. Po športnem svetu Nemci premagali Madžare v telovadbi Nemška in madžarska telovadna reprezentanca sta se srečali v nedeljo v meddržavni telovadni tekmi, v kateri so Nemci premagali Madžare s precejšnjim naskokom. Nemci so dobili 700 točk proti 681.8, ki so jih prejeli Madžari. Najboljši telovadec je bil Nemec Stefens, ki je dobil 117.5 t. Tudi nadaljnja šliri mesla so zasedli Nemci in je najboljši Madžar Santha s 114.4 točkami zasedel šele šesto mesto. Tekme so bile v nemškem mestu Passau in je bilo navzočih 10.000 gledalcev. Anglija : Škotska v rugbiju 9:6 Pred 70.000 gledalci so Angleži premagali Škote v rugbyju z rezultatom 9:6 (6:6) v škotskem mestu Murayfield. Poljska zmaga nad Nemci v basketbalu V prvem meddržavnem dvoboju med Nemčijo in Poljsko v basketbalu so Poljaki odpravili preteklo nedeljo v Varšavi Nemce z rezultatom 50:10. Za to tekmo je bilo izredno veliko zanimanje. Poljaki so dokazali, da spadajo med najmočnejše evropske narode v tej športni panogi. Tudi poljski boksarji uspešni napram italijanskim Italijanski boksarji, ki so v Kopenhagnu iz-vojevali neodločen rezultat (4:4), so nastopili v nedeljo proti okrnjeni poljski reprezentanci ter so izgubili v razmerju 5:3. Gledalci pa so bili menda precej pristranski. Olimpijske novice Za olimpijske igre, ki bodo — kakor znano — prihodnje leto v Helsinkih, se je doslej prijavilo 30 narodov. Avstralija pošlje na olimpijske igre v Helsinkih 30 športnikov, in sicer: 8 lahkoatletov, 3 lahkoatletinje, 3 plavalce, 3 plavalke, 6 kolesarjev, 3 veslače, 2 boksarja in 2 rokoborca. Prihodnji kongres mednarodnega olimpijskega odbora bo v času od 5. do 10. junija v Londonu. Ta kongres bo reševal važne stvari, zlasti prihodnje olimpijske igre v Helsinkih. Na dnevnem redu je tudi kandidatura za olimpijske igre za loto 1944. Sicer ta kongres še ne bo sklenil, kdo bo prireditelj olimpijskih igre leta 1944., tem- več bo vzel samo na znanje prijave kandidatov. Zaenkrat so najresnejši kandidatje: Rim, London in Lozana; pa tudi Montreal, Detroit, Atene, Budimpešta in Tokio se zavzemajo zato, da bi dobili izvedbo iger v letu 1944. Nova športna zveza v Jugoslaviji Konec aprila t. 1. bo sklican ustanovni občni zbor za ustanovitev jugoslovanske zveze za košarko in odbojko, ki doslej še ni obstojala. Belgija : Nizozemska 5:4 V Antwerpnu je bila v nedeljo meddržavna nogometna tekma med Belgijo in Nizozemsko, ki je končala z rezultatom 5:4 (3:2). Gledalcev je bilo 35.000. Kandahar v Miirrenu V 11. svetovno znanem Kandahar smuškem tekmovanju v Murrenu je zmagal v smuku Couttet v času 3:52.8 (oba teka), pri ženskah pa Verena Fuchs v času 2-31.8. V slalomu in v kombinaciji pa je zmagal svetovni prvak v slalomu Rominger s 374 točkami. V kombinaciji žensk pa je zmagala Steedinanova z 259.9 točkami. Izlet planincev v bolgarske planine Izlet planincev v bolgarske planine priredi Slov. planinsko društvo v Ljubljani v Ctu>u od 17. do al. av. gu.sta t. 1. Odhod planincev bo v četrtek 17. avgusta t. 1. z brzovlakom zvečer ob 30 v Sofijo prispejo turisti v petek lfi. avg. zvečer ob 23.45, kjer bodo preskrbljena prenočišča.. V soboto 19. avg. se odpeljejo v Ciimkorijo ter istega dne vzpnejo do koče ua Musala. Nu vrh Musala gredo prihodnji (lan 'JO. avg., nato sestop v Camkorijo, z avtobusom dalje v Ovnarsko ter popoldne vzpon do koče Maljoviee, kjer bodo prenočevali. V ponedeljek 21. avg. zjutraj se vzpnejo planinci na vrh Maljoviee ter krenejr odlod v dolino v Rilski samostan, kjer bodo prenočevali. V torek 22. av-gusla zapustijo zjutraj nilski samostan ter se odpeljeio v Bansko. od koder se še Isteg- di.e dvignejo na Pl-rinsko pogorje do koče Bnnderiee. Sreda 23. avg. je določena za ogled Pirinskih jezer. V četrtek 24. avg. popoldne krenejo nazaj v dolino " Bansko, kjer bodo prenočili. Naslednji dan v petek odpotujejo zjutraj v Belovo, odtod pn z vlakom v Plovdiv, sledi ogled mest«. kjer se tudi prenoči Tlrugi jutro v Roboto od-peljo brzovlak planinci preko Trnova do Varne, kamor prispejo tega dne zvečer ob 20.15. Zn kopanje v farnem morju v Varni je določena vsa nedelja in ponedeljek; za ono skupino, ki hoče nadaljevati pot v Carigrad, bo program kasneje Izdelan In obiavljcn. Iz Varne odpotujejo planinci šele v ponedeljek zvečer z brziin vlakom oh 20.:i0 nnzni proti Sofiji, knmor prispejo v torek 20. n.vgnsln ob 20.30. Prestolnico Bolgarije si bodo ogle-dnli v sredo 30. avgusta, ker so odpeljejo nazaj domov lega dne šele zvečei oh 00 25 ter prispejo v Ljubljano v četrtek 31. avgustu zvečer ob 20.20. Izlet, bo torej v drogi polovici avgusta, tako dn se vrnejo udeležntKl pred 1. septembrom, ko se pričnejo skrbi^ 7, povim Sol. letom. P"lni list si preskrbi vsnk Rnm. vizum pa pre-skrhi SPIl.. Planinci, ki se zanimalo zn ta izlet, dobilo nodrohne infnrmiici ie o slrnških v društveni pisarni «T>n v T.pililjnni Alektnndrovn cesta 4-T. Potrebno je. dn dohl SPD prijm-e udeležencev vsaj do 1. junija 1030. dn more po številu prijav izvršiti vse potrebne priprave. Vesti šnortnih zvez, klubov in društev SK Grafika. Drevi ob pol osmih ho scManek vseh verificiranih člnnov. Udeležba obvezna. — Nnčelstvo. S.nirnrvA-l kluli l.jnbljana. Sestanek damskega odseka jo drevi ob 19 v kavarni Emona. ZDK Odbojka za članice je v četrtek zvečer kot običajno. Vaditeljska telovadba bo v petek ob pol 7 zvečer za vaditeljice mladenk in gojenk (namesto sobote).