Instituti «« bprojoinajo in volj« tristopiiu vratu: H kr., fio no tisku lknvf, » 1» m !• 'j 1» 15 ti »» tt » n Pri vočkriitnoni thluniji ho neiia primerno ziiiiiiijfia. R o k o p I • I ho no vraJajo, liofriinkovtiiifi pisma 10 110 sprejemajo. Naroiniiio prqjmnu opriivništvo (ndoiiuiHtnuiija) iu ekspodloija ua Punnjskl (testi it, 15 v Mfldlju-iovi hiši, 11. niidatropjl. Po poitl prejeman v«I|h i Za eelo letu . , 10 pl. — kr. Za pollotu . . r> „ — „ Za oetrt leta . 2 „ r>0 „ V administraciji volja: Za oelo leto . . H gl 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za flotrt lota . . 2 ., H) „ V lijubljiiul na doni pošilii volja tU) kr. vou uu lotu. VrcdnKtvo ua Dunajski Cl0»ti , slov. tr> v Modljatovl liiši. I/Iiii|r po trikrat ua todou iu sicer v torok, četrtek in aohoto. Anglija pa Rim. V odločilnih krogih angleških je nedavno veliko pozornost vzbudila kuj.ž en, ktero je izdal dr. Capel 111 ktere napi« ho glasi: „Veli ku Britanija in Rim", alt ima angležka kru-Ijiea vzdrževati diplomatično zvezo z najvišim poglavarjem katoliško cerkve? 'i'a knjiž ca je bila v kratkem čusu prevedena v jezik intn-conki, laški in nemški. Mu Angleškem pak je cčevidno pripomog'a k temu, du ne odstranijo polagoma stari argleški predsodki proti katoliški cerkvi, a osobito v odločujočih krog li je vzbudila prepričanje, da Anglija ue more biti dalje brez svojega diplomutičnega zastopn ku pri hv. stolx;. Ker nam ni mogoče čitatcljev seznaniti s celim ebiegom te knj žice, ktera je p sumi v zelo spravedljimn in v resnici di-plomutičue iu duhu, zuto navedemo v teli tr-Hticali le jedro njenega obsegu: Vho oki lnobti, nuj jih promotrujemo kukor koli, pričujo o velikem dt.bičku, kterega ho imeli angleški kralji prav s tem, da 110 vzdiže vali diplomatično zvezo u pupežem, kteri je g ava cerkve, uiatt re v.^eh drug h cerkva. Blagi r toliko milijonov katol šk.h |»odložu kov Nj. Ve ličnnatva, osebna dostojnost in vrednost katolikov, ktera se poveča, uko vidijo, da se njihovemu uajvičemu poglavarju dostojna čast skazujej dalje korist oziroma 11 ših zamorskih In večinoma So poganjkih naselbin 111 konečno izdatna podpora, ktero dobimo od katoliške cerkve proti pogubonosnemu Htrujiu Hocijuli-stičnih naukov — to vse, pravi pisatelj, uas Bili, da delumo brez prenehanja na to, da ko ponovi dipKimatlčna zveza z ttimom. O tem, kuki poskusi ho so delali v dosego tega namena od angleške struni v prejftnj h dobah piše msgr. dr. Cnpel sledečo: Leta 1818. jo podal markiz Liindsdovvne v skupščini lordov nasvet zakona, po kterem lu imela biti pripravljena diplomntičnu zveza našega dvora z Rimom. Lord Lnusdovviio je takrat djal, da sicer vhh določila, ktera so tikajo nasledili Štva nu prestolu angleškem, strogo nasprotujejo vsakemu bližanju duhovnemu 111 Cerkvenemu, nikakor pa nimajo kakega tacegn določ lu, ktero bi opovlralo dijilomutično zvezo z K lih 111, ktoru zveza bi bilu Angliji 110 v pogubo, marveč koristim v političnem in scc -julnein oziru. Lord Landsdowuo jo dalje do kuzul, kako ho se kralji protestantovskih držav n papežem pogajali 111 mnogokrat se je moruln Angleška poslužiti posreduištva malh prote-stunt.ovBkib državic, ako je hotelu radi lutke stvari 110 pogutl z rimsko stol co. Že v po« četku frnncoHke revolucij« jo priznala Angleška potrebo, ho rudi tega /. i\mfko stolico po-gujati, jut bilo je brezuspešno. Kmalo pozneje postala je ruzmeru med Londonom iu Rimom napet u, ktero ruzmero določiio ozimči to, da si Lord llood, čegur brodovje je veliko trpelo v sredozemskem morji zaradi pomaujkauja p tuu vode, nI smel obrniti do papeževe vluile za pomoč v tej nadlogi. Takrat je pisul Burke sum o tem: Nikdo bi ne smel biti zbirčen, du bi /n-inctuvul korist in dobiček le zuto, ker prihajata od papeža. Jaz očitno priznam, du bi rad vvel mnogo tesnejšo zvezo h papeževim dvorom, ko bi mogel huiii odločevati v tej stvari, Ako tako koristne zveze zametujemo, zuslužmo, da bo nam očitano to, kurje bilo do seduj očitano od našo strani papežu. Ali kur h« je bilo bati, ho je žo zgodilo; papeževemu dvoru pokazali smo noprijuzno lice. Mnogo dobrega iu koriHtuegu smo že na ta način uničili h hvojo nepriBtopnijo. Nasvet od Lundsdo\vnu podanega zakona je bil z znatno večino sprejet in tudi časopisje ho jo prijazno o njem izreklo. Nesreča pak je hotela, da je bil temu zakouu pridan dodatek, kteri določuje, da no Bine kak katoliški duhovnik zastopati papeža nu dvoru angleškem. Dodatek tu jo bil dodun k zakonu po vplivu sitino krone. Zastonj se je takrut irudil lord Sctirevvdmrg, da bi odstranil ta dodatek. Zastonj jo dokazoval, da z imo pravico bi ho lahko tudi pa|>ež branil sprejeti zitHtopnika protestanta, kukor so Nj. Veličanstvo brani sprejeti rimsko katoliškega duhovnike. To do-kuzovauje je po vsem resnično in 1111 moramo l<< dodati to, da bi bilu velika rn/,žalitev, ko bi N|. Veličanstvo kraljica ne hotelu trpeti muliomedunu kot zastopniku turške države. Od to dobe jo minulo 510 let, v kterem času jo mnogo predsodkov nehalo in opravičeno jo upanje, da zdaj hi bo prišlo do zhžo-Ijenegu cilju, ko bi se smelo o tej stvari občno mnenje izjaviti. O najnovejših poskus il angleške vlade diplomatično zvezo it sv. stol co dOHeči se v dr. Oupt lovi knjižici lo površno omeiija in to gotovo 1/, tega vzroka, kor ho noban katolik ne more vjemuti z onim polovičarstvom, h kterim so Glndstonova vlada približuje k bv. stolici. Do Rima jo sicer poslan irski katolik K.nngton, da bi tu delal zu vstanovitev un- IM»I HlACTt- Obini pregled notranjega stanja moskovske države od 15. veka do Petra Velikega. l'o išolovjttvn i n ll.ovajskvin sinuat, /. iS t u k i ii, s il. (Dalje.) Cerkev. Z utemeljenjem patrijsrštva ho niso pruvu glavnega duhovna ruske cerkve nič povečala, in sploh ho stanjo cerkve v Munkov-ekej državi ni mnogo razlikovalo od stanja cerkve v sl,«rej Rusiji, Volitev putrijurhu no je obuvljula žrebom izmed nekoliko kandidatov duhovnih, ki ho ko po navadi zbrali v Moskvi, če car žo poprej ni imel morda po bvo,oj volji izbranega duhovna za to čast. V slučuji važnih cerkvenih zadev so se uezivali cerkveni zbori Kukor je cnr v vsili važnih zadevah državnih pozival n a Bvet putrijaiha iu umetnoje duho-venHl vo, tako so morali tudi po meBtih vojvodi v vseli vužnih slučajih posvetovati ho iu z nadiluhovuiki. Višje duhovenstvo ju imelo pravo v Mobkovukej državi prositi pred mestjunsko oblastjo za uucsrcčenc, predlagati pomilovanja zu obsojene, uli v skrajnem slučaju vsaj ubla- ženje kazni; po mestih pa so prebivalci, tln-čc i po vojvodih, obračali sodo nadduhovnegu s prošnjami, da bi jih on brnnil in zastopal. Po 8nmostun.li ho navadno uituhi sami nud seboj volili hi iguinenu; duhovne pa so Izbirali župljttiii ter ue posvedočavali pisnimi) pred nadduhovuikoin, da jo izbrani duhoven dober človek. Čo je v sli d prošnje pomješčika (vluBte-liiiu) bil pohtavljen zu duhovuu njegov kmet oiituli ho otroci, ki ho ho poprej narodih, kmetje, drugi pa so bili slobodni. Kukor je v 10. veku važen zbor I. 1551 radi odstranjenju neredov cerkvenih, tako jo tudi znamenit zbor 17. veku 1. 1007; v le tem se je ustanovilo, da ho nn praznike uo hiiio delati in trgovati; da morajo duhovni svojo deco pripravljati za njihova mestu točno in vestno, ker zbor se jo pri tej prilcžuostl prav ohIio izrazil in potožil ua pre veliko nevednost selskegu duhovenstva; svečenikom in (ljukouom je bilo zabranjeno soliti ho od ene cerkve k drugoj; bilo jo zabranjeno klutežko življenje mnihov, zabranjeno dozdev-n i m puščavuikom in zamaknjenim hoditi po mestih in vaseh; zubraujono tudi duhovnom trgovati, isti zbor je tudi opredelil odstra-uivši zaključek zbora I. 1621, da se katoliki oo mornjo prekrstiti, nko prestopijo v pravoslavno vero. Nruvi in običaji. Do druge polovice XVII, veka, ko ho ho začeli žo lno.dinni, za-[iadni običaji in nazeri, če tudi še precej malo, širiti med višje slojeve občinstvu, — do druge polovice X.V11. veku, gospodovali so isti običaji In poverja, ki jih nahajamo tduj v življenju kmečkega prebivalstvu na dvoru carskem, v hišuh veliuož, in v izbi kmečkej. Odličuoji razredi prebivalstva ho ho v svojem domačem ž. vije n j u razlikovali od nižjih v tem, da ho imeli svojo ženo vedno zaprte, ker so imeli več sredstev za vzdržavuuje. Carice in curovno so živele nevidljivo, ko ho se vozilo v cerkev, bile bo kočijo njihovo popolnoma zagrnjene; dogodilo ho je, da hčere uglednih ljudij niso bile do poroko nohenkrat v cerkvi; dasonaučo dovojko brati in piBati, smatrali hu popolnoma za nepotrebno, lu ker društvo vsled pomanjkanja prosvete ni podajalo za ženski spol dostojnih zabav nego muno splotke in predsodke, morali hu bolji ljudje, Bkrbcč za nravstveno čistočo matere obiteljl, preporočatl, da se po-poluoma zapro ter izključljlvo gospodarskim skrbem podil, kakor opredelujo uvtor Domo- gleškega poslanstva pri papeževem d?oru; ali instrukcije, ktere ima v ta namen, so tako omejene in nepopolne, da ne moro niti pravega pogajanja pričeti in vsak trenotek je primoran prositi ali novih migljejev prvega ministra, ali mora celo do Londona potovati po nova pooblaščenja. Tudi Gladstone sam je pokazal v tej stvari veliko neodločnost. Ko je bil nedavno v zbornici poslancev od fanatičnega Anglikana o tej stvari vprašan, je nedoločno odgovoril, da zastopaj Erington v Rimu svoje lastne nazore, nikakor pak ni on zastopnik in pooblaščenec vlade. V R mu sledijo pazljivo takim izjavam in se tudi ravnajo po njih. Po tem takem pač ni čudno, ako se pogajanje tako zateguje. Knižica dr. Capela je b'la iz tega namena pisana, da bi nemarnost v tako važnem pra-šanji konečno prenehala iu da bi bili tudi najvišji krogi prepričani o nujni potrebi, da je pri bv. stolici o času, ko jc irsko in socijaloo prašanje tako nevarno lice dobilo, potreben poseben poslanec angleški. V odločilnih krogih je bila ta knjiž ca zelo prijazno sprejeta, kar nam daje upanje, da pokaže viada pri prvi priliki več odločnosti in vnema za tako važno reč Politični pregled. V Ljnbljsni 12. maja. Avstrijske dežele. Voilja deželni vladi na Šlezkcm je postal Olivier marqui3 Bacquehema; star je 36 let, doma je iz Opave v Šleziji, služboval je v raznih krajih , poslednjič v Lincu a tedaj je postal tudi dvorni svetovalec, pravijo da razume več slovanskih jezikov in pričakujejo da bode dobro zvrševal svoj posel. Iz Huda-Peste. Spodnja zborn ca je prestopila na spc-cijelno debato o coluem cenilniku in ga je do točke 43 sprejela. Iz Ijvovii se piše, da je državni prav nik zatržbo zoper akademika Sahol in dr. Naumevič-a umaknil; izpuščena sta bila iz zapora (sedal, ko sta b la že več časa po ne dolžnem zaprts.) Vnanje države. Iz Srbije. Kralj Milan potuje po dežel'. V Užici sta postavljena bila dva slavoloka z nadpisoma: „Ovaj put vodi te u Bosnu, pa .,Bosna mora biti naša.'! Avstrijski general David bil je že v tem mestu, da pozdravi kralja v imenu svojega sesarja; kar ga Milau povabi v Cačak, in sam ni šel v Užico , pač pa deputaciji užaljeni zarad tega odgovori: „Drugi put, ako se poboljšate (Pozor br. 107)1' Movo ministerstvo na Turškem. S a i d paša , dosihmai gubernator v Arhipelu, minister za zunanje zadeve, A asi m paša je evkaf minister, Subhi paša je predsednik državnega sveta, Ali Fuad Bey občni vodia davkov, Server paša, poslanec na Dunaji, in Halim paša je varuh avetišč prorokovih. 1» liondona 10. maja. Državni tajnik za Irsko je imenovan Travelyan, nečak Ma-caulay u; za podtajnika pa Mr. Hamilton bivš ravnatelj računstvu pri pomorstvu Amerikauec Moore in drugi, katere so na sumu imeli zarad umora Civendisba, so bili oproščen'. Iz Dubliua. Vlada je dovolila 10000 libr. štrlg. nagrade temu, kdor izda inorivce Cavendisha in Bourketa a 1000 temu, kdor pokaže sled do morivcev. Iz Kaliire se poroča o razprtiji mrd Khedivom (namestnim kraljem) ju mini-sterstvom Sultan mu je po telegramu poročal, da bode Turčija vzajemno z velevlasti nemudoma jela postopati. — Kaj se tam kuhs, zvedeli bodemo kmali, brž ko ne, bi rada kakšna velevlast Egipt posedla, a drug drugemu zavidajo lepo deželo — med tremi deli sveta. Za Hartum je nevarnost udstranjeua. Krivi prorok Mohidi, ol katerega smo zaduj č povedali, da se bi ža Hartumu, je bil v vojski ubit, on ki je pravil, da se ga krogla ne prime, a njegova vojna je bila razpodena. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 9. maja. (Ruski judje se selijo v AvstrijoI) Judom se menda nikjer tako dobro ne godi, kakor v Avstriji. Zato pa od vseh strani silijo v naše cesarstvo, in zdaj bi nam še ruske jude radi pripravili v deželo. Nepotrebno se jim zdi preseliti se v Azijo ali Ameriko; čemu tudi, ko jim je Avstrija tako prilična in prijazna? Odbor, ki |skrbi za izselevanje judov iz Ruske, poslal je | bil te dui odiičoa uda iz Londona k nam, da | v Budapešti in na Dunaji pozvesta, bi ii ne potli ruskim judom dovoliti, da se naselijo v ! Avstriji ? Pa Madjari so že dovolj okusili ju-jdovBkih b!agrov, zato bo sklenili, da ruskih judov ne pustč v deželo; menda jim že domači presedajo. Tis za si toraj ni upal zoper voljo svojih rojakov uslišati prošnje judovskih poslancev. Ko sta vidila, da i naselovanjem na Madjarskem ne bo uič, prosila sta, da bi se smeli judje naseliti v Bosni, kjer potrebujejo mirnih in marljivih prebivalcev. Pu Tisza jima tudi v tem oziru ni hotel ničesa obljubiti, ampak se je izgovarjaj, da je to reč skupnega ministerstva, da naj gresta torai na Dunaj in se oglasita pri Blsupni viadi. Še tega se nam manjka! Razmere v Bosni so že same ca sebi jako zapletene, uevolja in neztupauje prebivalcev do naše vlade je veliko, in zdaj naj ga še pomnoži s tem, da judov pošlje v dtželo, ki bi ljudstvo molzli in drli! Ne moremo toraj verjeti, da bi vlada judom dovolila naselovanje v Bosni. Galicija skuša, kaj ae pravi jude imeti v deželi; revščina je aplošnja in ljudstvo zanemarjeno. Zdaj pa še ruski judje, ki jih doma preganjajo, begajo v Galicijo, kamor jih je že prišlo okoli 5000 oseb. Osnoval ae je poseben odbor njim v podporo, ki pravi, da zamore preskrbeti okoli 6000 ljudi s svojimi dohodki. Viada pa nekako nezaupljivo gleda ua vse to, ker ae boji, da bi naposled beguni nji ne bili na glavi. S krščanskega stališča se-preganjanje judov sicer ne more odobravati, vendar pa zgodovina uči, da ao judje s svojim brezobzirnim in neusmiljenim odiranjem in s svojo ošabnostjo še vaelej med ljudstvom zbudili tako srditost, da so ae odirani ljudje s Bilo skušali znebiti teb pi;avek. Z Dunaja, 11. maja. (Is državnega zbora, Za in zoper jude. Bivši župan Ntiwald.) Državni znor marljivo obravnava čolne tarife. Posebno važna je b la razprava o tarifih od finega volnenega blaga. Levičarji so se bili pogodili z Dalmatinci, da bodo soglasno glasovali za povikšaoje te colnine od 110 ca 200 gld. Vendar pa je pri glasovanji obveljal nasvet odsekov, da naj bo eolnina pri tem blagu 110 gld., b 161 glasovi proti 152. Z levičarji ao glasovali vsi Dalmatinci, dr. Vitez;č, Burg-staller pa južna Tirolca Hippoliti in Gentilini. Tržaški poslanci Naborgoj, Vučetič in Witt» mana so se glasovanja zdržali, Kronavvetter pa je glasoval z desnico. Upanje levičarjev, da bodo vlado pri tej priliki podrli, se toraj ni Bpolnilo, in čakati bodo morali nove prilike, da jo vnovič najiadejo. Jutri bode obravnava dovršena, v soboto pa bode menda tretje branje stroja (hišnega gospodarstva). Kar se t če pa možkih, bili so valed pomanjkanja proavete, vBled nemogočnosti zanimati se z naukom, umetnostjo ter mešati se v OBodo VBega ta-časnega človeštva, VBled vsega pomanjkanja političnih izvesti), obsojeni slobodni svoj čas potratiti v surovih zabavah, vsled tega razšir-jauje pijanstva v vseh razredih prebivalstva; bolji ljudje, uprava cerkvena in državna ste z blagorodno gorečnostjo pokazivali ua nevarne posledke le-te sramote ter se trudili oslabiti jo, ali ves trud ni imel velikega vspeha, kajti ni bilo mogoče odstraniti sramote, ker se niso dali odstrauiti uzroki, iz kterih je ona izvirala. Naj itčalneji pojavi pa bo bili v moskov-skej drž*?) pravtž ( ztirjsvanje dolgov), muke in okrutne kazne (smrtne). Pravež je obstal v tem, da se dolžnika, ki ni mogel plačati, bili s palicami po podplatih tako dolgo dokler ni plačal; veled zaoatatka ua davkih jo b la večina prebivalcev podvržena temu pravežu; gospoda so tudi mogla svoje kmete kazniti po pravežu. Telesnim kaznam, knuti, palicam so se podvrgavali ljudje vaeh razredov. Da Be je mogel pa prestopnik pri siliti na priznanje prestopka ter na izjavo vseh okoluostij, upotrebljavaie so se najostreje muke. Ženo, ki je ubila svojega moža, ao zakopali v zemljo do glave; mnogo manje je bil kaznjen mož, ki je ženo svojo ubil; ponarejavcem denarjev so zalivali grlo z razbeljeno kovino; krivoverce in čarovuike eo Bežigali. Tudi v udobnostih žvljenjaie večina prebivalcev moskovske držive prav malo napredovala od prednikov svojih, Rusov XIII. in XIV. veka. Blagajna carska jo bila bolj bogata nego knezov moskovskih, bogateja na zlatu, srebru in dragem kamenju, oni so imeli veliko dragih oblek, veliko alužabnikov uglednih, veliko konjev, veliko kočij obitih z bur-šunom in sukucm; ogromna množina jedi se je pripravljala vsaki dan v carnkej kuhinji; tudi mize ljudij uglednih in bogatih so ae v tem pogledu odlikovale: otčine in pomjeatja ao dostavljala velik izbor različnega živeža. Bogati ljudje bo poka/.ivali svoje bogastvo v ranožmi slug in konjev. Ali prebivališča so bila tesna in bedna; zidane biš ? so bile poprej redke; klopi in mize, pokrite s preprogami so bile edino pohištvo, slike v okviru edini ureu v sobah. Kako neukusna so bila prebivališča večine prebivalcev, vidi se iz tega, ker so lesene hiše, popolnoma gotove, prodajali na trgu. Ulice so mostdi z deskami. Požari so strašno besnili. Mnogo so trpeli prebivalci meat od požarov, pa tudi od odvračavnih sredstev proti ognju; le ta sredstva pa ao obstojala v tem, da je bilo v letnem času, od maja do septembra, mestnim prebivalcem zabranjeno kuriti peči po hišah in kopališčih, a za pripravljanje jedij je b lo zapovedano kuriti po vrtovih in pustih mestih daleč od poalopij. Le to je bilo posebno težko za prebivalce severnih mest, podvrženih aevernim vetrom in zimi sred leta in vsled njihovih prošenj jim je bilo dovoljeno kuriti ua take mrzle dn', pa tudi ua neke dni v tednu paaebno na vel ke praznike. Redko naselenje povsodi, cgromne neprehodne šume so dajale lepe priložnost razbojnikom, ki so mnogo škodili Belskim prebivalcem, mnogo tudi trgovcem. Golo v samaj prestolnici ao bila razbojstva silna; na maslenico (teden) bo lopovi, vsake baže ljudje, pohajkovali v celih trumah z orožjem v roki, ter bili in plenili mimogredoče. (Konec prih.) postave, pri kterem pa za njo ni nobene ce varnosti, ker bodo tudi mnogi levičarji glasovali za njo, ako se zopet ne spominja, da imajo priliko vlado spraviti v zadrego. Od nedelje do četrtka ne bo javnih Bej, ter se mnogi poslanci odpeljejo domu, pač pa bodo zborovali odseki, ki imajo še jako veliko posla, zlasti obrtnijski odsek, ki hoče na vBak način pred binkošti dovršiti posvetovanje o obrtnijski postavi. Včeraj je Ed. S u e s s pa T o m a š č u k in 100 tovarišev intrpebralo, kaj pač hoče storiti za preganjane ruske jude iu za odvrnitev nevarnosti, ki vsled tega preti Avstriji? Ko so pred nekim časom na Ruskem preganjali katoličane in jih b škofi in mašniki vred pošiljali v Sibirijo, ge živa duša za njo ni zmenila, in tedanja večina državnega zbora je ravnala po načelu, da se v zadeve drugih držav ni treba vtikati. Ker pa se je Brd ruskega ljudstva obrnil proti Judom, vse žile napenjajo, da bi se vnanje države potegnile za nje in jih rešile iz nevarnosti, ki jim preti. Vlada bo pač lahko odgovorila prašalcem, da nima pravice Be vtikati v notranje zadeve dežele ruske, Potočnika, in nazadnje v Bvojo, vso prenovljeno in lepo ozaljšano hišo. Kakor je bil prihod veličasten, ravno tako je bilo cerkveno vpeljevanje nasledno nedeljo častitljivo. V Boboto zvečer priredili so jim domač, pevci lepo serenado. Med prižiganjem prekrasnih ume'nih ognjev in spuŠanjem prelepih raket peli so slavnostno himno in druge narodne pesmi. Ravno tako se je godilo v nedeljo zvečer. Pri slovesnem vpeljevanji bili so govornik preč. kanouik in dekan g. Anton Urbas. Zagovorom je nasledovala velika sv. maša, katero bo novi g. oče prav lepo peli. Da so se pevci na koru posebno odlikovali, o tem ni treba pisati, ker je žs znano, da so v Št.-Vidu trdni Cecilijanci. Cerkev je bila jako krasno ozaljšana. Po pravici se je vse čudilo veliki vnemi Št,-Vidcov za njih farno cerkev. Pri svatovskem obedu vrstile so se razne napitn ce, med njimi pogiavitniše so bile na sv. Očeta Leona XIII., milost, g. knezoškofa, stolni kapitel, kanonika in dekana Urbasa, novega g. očeta, šentvidsko soseBko, in presvitl. in da neče cesarstva spraviti v nevarnost zarad s cesarja Franc Jožefa itd. prvikrat ob 9. uri 32 minul, a zadnjikrat ob 9. uri 45 miuut, zadnjikrat najhuje, tudi v Tuhinji so čutili istega dne potres, toda nekoliko pozneje, ob 9'/^ uri, (SolnSni mrak) bode v sredo 17. t. m. Solnce se bode začelo tamniti nekaj minut pred 6. uro, ob 8 uri bode mrak največi, in ob 8 uri 38 minut bode prenehaval. (Brzovlak južne železnice) bo od 15. maja postajal tudi v R mskih Toplicah v Laškem trgu. ruBkih judov pričeti vojsko z Rusijo, Tej interpelaciji nasproti je danes Schonerer zbornici izročil dve peticiji dunajskih prebivalcev, v kteri prosijo, naj se ruski judje ne spuščajo v deželo, iu naj se dosedaj sem došli kakor jhitro mogoče zopet odženo iz dežele. Schonerer je zahteval, naj Be ena teh peticij prebere, ali pa vsaj pridene Btenografičnemu zapisniku, češ, da v tej peticiji je izražena želja krščanskega prebivalstva. (Velik krohot med levičarji 1) Schonerer pa se odreže: „Izražena je žeija krščanskega prebivalstva, ki ni še pojudeno.' (Dobro! Dobro!) Predlog Schouererjev ostal je v manjšini, ker so samo nekteri poslanci središča glasovali zanj. Pravijo, da hoče te dni še več takih pefrcj izročiti državnemu zboru. Soduijska obravnava o požaru v ringtheatru še ni dovršena in bode sodnija še le drugi teden izrekla razsodbo. Eden zatožencev pa je že oproščen , namreč bivši mestni župan dr. Bagaem novega gosp. očeta mnogo, mnogo let ohrani v blagor faranov, čatst božjo in katoliško Cerkev! Telegram »Slovenca." Z Dunaja 12. maja. Zbornica je "potrdila čolni tarif v tretjem branji in privolila posojilo sto tisoč goldinarjev za tržaško razstavo s 168 glasovi proti 111. Prihodnja seja bo 19. maja. Domače novice. V Ljubljani, 13. maja. (Duhovske spremembe v ljubljanski Škofiji). Duhovuija Vinica je razpisana 24. apr., kura-ci;a Goče 2. maj. V pokoj Be je podal g. J. Pfeifer, duh. v Hrastji. G. Ant. Mandelc, župnik v Banjalokt je vstopil v red kapucinski; njegov namestnik je poatal g. M. Grzin; farni namestnik v Vin ci g. J. Koiig. Za kaplana v Stari Trg pri Pcljari&h je postavljen g. Ign. J. Bevc; za kurata v Podveib g. Ant. Lo-uasi, s Cruega Vrha; v M rno Peč za kaplaua Jan. Mazgon, v Spodnjo Idrijo pa g. Jan. N e u w a 1 d. Državni pravdnik je tožbo zastran I Korcn> v Semi6 za Prvt,ga kaPlaca S- Andr njega umaknil, ker se je pokazalo, da ni kriv | Zaoiao, za druzega g. Jos^Samide; v Laš če tistih pregreškov, ki so se mu očitali. |B 6« Št. ¥! pisma, ki grejo po železnici je na dvorišči tru (Izlet Sokola.) Prvi mali letošnji popoludne omenjenega dne. Povsod so bili z | žica, iz katere so vzama pisma tačas, ko ravno veliko slovesnostjo Bprejeti. Na mnogih krajih j voz 0(jhaja na kolodvor, so bili postavljeni visoki mlaji z narodnimi" zastavami; čez cesto bili so prepreženi krasni slavoloki z lepimi napisi. Št.-Vidci so šli jim precej dalječ naproti z čitalnično zastavo in šolarji s svojimi zastavami. Ljudstvo prihajočega g. župnika veselo pozdravljajo. Gromovito streljanje vrstilo so je z mogočnim zvoneujem ; v Št. Vidu jim je deputacija šentvidskih deklet po kratkem nagovoru, s izročila prekrasni šopek iz umetnih cvetlic. Podali so se g. oča najprvo v cerkey, kjer Eazne reči. — Duhovske spremembe v lavant. škofiji: P. č. g. nadžupnik in dekan v Rogatcu, Ant. Centrih, je imenovan mestni župnik v Brežicah; č. g. Ant. R bar, kaplan na Te-harjih, pride v Braslovče. — Bode li slovenski tabor v Celji ali ne? Odbor, ki ima skrbeti za potrebne priprave, je izvoljen. Čo se skliče nemški „parteitat!zborovalo bo tudi slovensko ljudstvo pod milim nebom. Tedaj pripravljeni smo. — f V Gradcu je umrl dr. Jos. baron Kalchberg v 82. 1. starosti. Bil je 1863 minister kmetijstva; za povzdigo poljedelstva si je mnogo prizadeval. Naj v miru počiva! — Izpred celjske okrožne sodnije se nam poroča, da je bila tam 10. t. m. obravnava zoper Franca Staniča, kmečkega fanta iz Rajhenburške fare. Zatožen je bil, da Be je prav nerodno obnašal, ko je srečal rajhenburškega gosp. župnika, ki so šli s sv. Rešnjim telesom na spoved. Ne le, da se nij odkril; še celo b žarečo smodko med zobmi se je predrzno nasproti postavil duhovniku. Ob- sojen je na 2 mestca ostrega zapora. Imenovani mladič je služ I pri vojakih; kaj potem začel ne vemo. Tega se manjka našemu ljudstvu, da ee pohujša po potepencih, ki so hodili nekoliko po svetu, pa priromajo vsi sprideni zopet domu! — V Zagrebu je preteklo nedeljo v Maksimiru obhajala se velika ljudska veselica z vsakoršnimi igrami in burkami na korist novemu deželnemu kazališču. Vdeleževali so se je najimenitnejši gospodje, gospe in gospice a prevelikimi žrtvami; vspeh vendar, pravijo, ni i bil ogromen, kajti ljudstvo nima denarja itd.— Morebiti eo ktere druge naprave in poprave ljudem potrebniše in bolj pri srcu na pr. cerkve v mestu in po deželi, za ktere se pa ne vnemajo tako goreče in občno 1 — V sredo je imel čitati dr. B. Šutek nekrolog našega raujkega dr. Janeza B1 e i w e i s a. — Požar. Sinčeva ves (Kiihnsdorf) postaja na železnici, kjer je velika zaloga kup-čijskega lesa, je začelo goreti. Požarne straže iz Pliberka, Kaple, Doberle vaBi so prišli na pomoč. - Škoda velika. — Obletnico poroke preavitlega ca-reviča naslednika Rudolfa so praznovali 10. maja v Pragi in po selih ee sv. mašo. Zasebnik F,lip Reach je povodom te svečanosti slovesno izročil svoji dve h ši v Pragi, eno kot izlet zavetje ubožanim trgovcem, diugo pa za sirote, judovske dekleta. — V Pragi je ojstro prepovedano tleče klinčke in cigarne končke po ulicah metati zlasti blizo lesenih poslopij. — Tudi drugod i bi „Sokola" bode v nedeljo drč 20 t. m. popoludne ob 2. uri v Vevče. — Dalie opozorujemo vse one čč. gg. Soknlovce, koji se do Bedaj še niso oglasili ?a Binkoštni izlet v Zagreb, da blagovole to nemudoma storiti, namreč j bi ne bilo napačno tako razvado prepovedati, najdalje do 18. t. m. — Oglasila sprejema izj ~ Osservatore Romano iu mladu-prijaznosti društveni blagajnik gosp. Geba,;dolaška vlada. Rimski katoliški časniki urar v Sionovih ulicah. sedaj z nepremagljivo krepkostjo motajo iu V Ljubljani, dud 12. maja 1882 I gibajo logiko laške vlade, ktere postave zago- Odbor Sokola. \ tovljajo svobodo in varnost sv. Očeta, v resnici (Potres) je bil v Kamniku 8. t. m. ob 9 J in djanatvu pa se vidi, da papež še v svoji je bil blagoslov; potem na božjo njivo, na grob J uri zvečer, tresla se je zemlja od jugo-zahoda: lastni h ši ni gospodar, kjer je vjetuičen ia evojih slavnih prednikov, gg Blaža in Antona 5 proti severo vzhodu. Streslo se je štirikrat, oprezovan v vsem svojem djanji. V Bilo čvrsti obravnavi praša „Osservatore Romano" od 30. aprila : Kteri vladar bi trpel, da bi moral skoro vsak dan dajati odgovor od svojih djanj pred kakim časnikarjem, kteri bi ga pri tem pohujšljivo smešil. In vendar se to nezmerno zaničevanje godi namestniku Kristusovem v obličji tiBtib, ki papeža proglašajo za nadgospostvenega in njegovo osebo za nedotakljivo. Kdor prebira vladne časnike, dobro vč, kako je to res. Zdaj tedaj Bte dvč reči: ali postave ne zabrauujejo tacih divjaštev in so pomanjkljive v eni naj bolj bistvenih zadev; ali pa je b postavami reč oskrbljeua, pa postave se ne spolnujejo, in papižu dane zagotovila so zgola slepija in igrača? V vsakem oziru morajo katoličani pričati, da sedanji stan sv. Očeta je neprenošljiv. Vsak manj koBmat liberalec bi utegnil reči: Naj potrpi papež in se uda v tč neizo-gibljive nasledke liberalizma. Toda neizogbljivi ti nasledki niso, zakaj se pa zoper nobenega druzega vladarja ne dopusti ne Btotni del krivic, s kakoršnimi se naj viši vladar katoli-čanstva vsak dan obklada! In vsak naj \6, da mnogi italijanskih časnikov z enako zagrizenostjo sovražijo kralja in papeža, oltar in prestol. Stavi se s cer jčz sovražnim skazo-vanjem zoper kralja, zakaj pa ne tudi rogo-vilstvom zoper papeža? Temu nasproti laška vlads, ki je v obličji Evrope sprejela dolžnost ohraniti svobodo, ve Ijavo, neodvisnost sv. Očeta, pa dopusti, da časništvo v njegova naj priproBtejša opravila pšice meče in njih zvrševanje zadržuje, kakor so na pr., da molčimo o druzih, dopolnovanja izpraznjenih služb in njih oprava pri katoliški cerkveni vladi. In res, vselej kadar papež povzdigne na viši stopnjo kacega prelata, izvoli novih kardinalov, takrat se liberališko časnikarstvo loti dobrega imena tacih novincev in jih naj bolj bedasto prerešetuje ; izmisli Bi dogodb-c in' spotikljejev ter take osebnosti po blatu vlači. Tako se je zgodilo v naj novejših časih pri vatikanskih povišanjih ; časniki, zlasti rimaki so se odlikovali s Bvojimi nesramnostmi in tudi samim kardinalom niso prizanašali, dasiravno je zunanjih dežel naj previdniše in spodobniše časništvo skazovalo spoštovanje do čednosti in učenosti novih škerlatnikov, ki so z drugimi vred vredna krona slavno vladajočemu Leonu XIII. Kaj fcacega se ne vidi nikjer drugje, tudi na Laškem ne, kadar kralj Ilumbert podpiše imenovanja deželskih in mestnih glavarjev. Vlada takrat skrbf za spoštovanje povišanih osčb pri časnem vladanji; zakaj pa ne enako pri duhovakem naj višem vladarji, ki je po zagotoviinih postavah unemu čisto enak postavljen? Potem takem je vlada sokriva tistih zasramovanj in odgovorna za pritežnosti in nespodobnosti, ki od ondod izvirajo zoper svobodno in spodobno zvrševanje papeževe oblasti. Ia ker so take žaljenja papeževe veljave ve-likrat celo v vradnih časnikih, ki jih vlada plačuje, se s tem vlada aama stori sokriva naj bolj črnega žaljenja zoper osebo papeža samega. Ako bi laška vlada, aii vlada nekterih (oligarhija), ki gospoduje v Rimu v imenu Italije, hotla blagor deželi, ne pa zmago sov ražnikom papeža iu Cerkve; bi pač hodila drugo pot, in ena njenih prvih skrbi bi bila ta, da se spoštujejo osebe od papeža povzdig-niene, kakoršnim se tudi na Francoskem, Angleškem, Špnnjskem, In Avstrijanskem skazuje naj više, in pa vradno počeševanje. Ako pa hočete po vsaki ceni biti in ka- zati se nespametni, jenjajte saj predrzno trditi, da namestnik Kristusov bi se v nobeni deželi bolje ne počutil, kakor se na Laškem. — Balkan-Presse. Unabhiingiges Organ fiir Politik , Unterhaltung und Volkbwirt-schtifc. Tako se imenuje nov časnik, kteri je v Beligradu po dvakrat na teden — o pondelj-kih iu četrtkih — jel izhajati z glasilko: „Der Wahrheit, eine Gasse!" Pravi, da hoče le resnico poročati iz dežel, ktere dan danes pozornost veliko sveta obračajo ua-ae, in to prosto, kakor drugo novinarstvo po onih krajih ne more. Resnico hoče branit', dasi vč, da časih oči kolje. List stane za Avstrijo 10 gld. na leto, 5 gld. na pol leta. Lastnik iu vrednik je listu J. M. Bogov č. Obetaujeje hvalno; da bi Be le spolnovalo I — Segedin bode zopet vstal, tako je rekel presvitli cesar, ko se je pred 2 letoma v čolnu vozil po ulicuh poplavljenega meBta. Da, Segedinci marljivo zidajo, vsak hoče po stati hišni gospodar; vladno posojilo Be lahko dobi ; hiša ostane davkov prosta več let; posojilo Be v malih obrokih nazaj plačuje. Po tem takim se nihče ne bo čudil, ako se je posodilo že nad 4 mfljone iu zopet Beje mesca aprila posodilo 70000 tisoč. Suho vreme kaj močno olajšuje zidanje, ker se pesek lože dobi; v Segedinu morajo tudi veliko zasipati, preden hiše poBtavijo, kdor pa pozneje zasiplje, ko že hiša stoji, ta ima pritličje ravno v 1. nadstropji. Bo,6 se, da bode več hiš prazn h, ko neha zidanje, kajti obrtniki ne bodo imeli več toliko zaslužka, kakor sedaj, ko se zida. Du Segedin postane to, kar Be sedaj od njega pričakuje, imeti mora vseučelšče, kar mu je že na pol obljubljeno, potem bi njegove hiše kaj nesle. Vendar nekuteri mislijo , da ne bode nič z vseučtliščem, ker je preblizo Buda-Pešti in si Presburg na vso moč trudi za te šole. Naj bode to, kakor heče, lep bo Segedin, ulice je bilo lahko vravnati, da so le podrte strehe in tramove strau spravili in prostor zasuli, zadržka ui bilo več. Lo to marsikomu nj prav, ker je pri sreČkanii dobil drugej proBtor za zidanje, kakor je prej stala njegova hišn. Notranji okrožni nasip gre večkrat tik starih hiš, večkrat je 1 meter ali 2 višej, kakor podstrešje stanh hiš. Segedin bode imel široke in dobro po-mostene ulice in lepe h še, velike in male, da bode prijetno in v njem stauovati Madjarju, ki pred vsem čisla ravnino. V Segedinu se križa in steka več železnic, mesto je ob izlivu reke Marmaroš v Tiso in je med najboljšimi kupčijskimi mesti na Ogerskem, njegov žitni trg slovi po vsem svetu. Tukaj je veliko vojaščine, za ktero se zi dajo vsakovrstna poslopja, tudi honvedi imujo kje priti. Videti je , da je ministerski predsednik Lajos Tisa isto tako velemožen kakor delaven. — Takrat uo usmiljene seHtre dobrel Gosp. Wiengfield, ud angleškemu parlamentu je imel prijatelja pri Bebi, ki je za kozami zbolel, Wingfield ga heče spraviti kam v bolnišn co, — A ni bilo nikjer prostora Obrnil se jo do zauebn h društev, ki bolnikom strežejo, a odgovorili somu: Kozavim ne stre-žemo. Nekdo mu je svetoval k protestantskim nunam, a odgovorila mu je prednica: kako more kaj tacega od njih zahtevati ? taki ue varnosti se no sme nihče razpostavita Svetova! mu je nekdo, naj gre k katoliškim nunam. Ni mu bilo všeč, a kako Bi pomagati? Pride k prednici nun a ta mu pravi: Ali je gospod hudo bolan? Ubogi revež. Pri tej priči bom poslala Bestro kje. G. Wingfield je to razglasil v „Daiiy Telegraph", lahko Bi mislimo, kaj bo si ljudje mislili, Wicgfield še pristavi: protestant sem, no vem zakaj bi hvalil katoliške nune, a kar je res, je res! — Razstava v Parizu. Union centralo des beaux arts v Parizu napravi v palači od 1. avguBta do 15. novembra 1882, 1. mednarodno razstavo onih odelkov umetne obrtnijo, katera izdeljuje stvari iz lesa, papirja iu tkanin. Razjasnila o tej razstavi preskrbi trgovinska in obrtnu zboruica v Ljubljani, dotii ona tudi vsakdo pri „Uniou centrale, 3 plače dea Vosges, Pariš". — V 1 i c e j e p 1 u n i 1 naučnemu min -stru Laškega g. Bacceliju v Rimu profesor univerze Sbarbaro, Obravnava jo bila 2. maja. Minister in profesor Bta osebna sovražnika. Tržno cene v Ljubljani. Pšenica hektoliter 9 gld. 25 kr.; — rež 6 gl. — kr.; — ječmen 5 gld. 20 kr. ; — oves 3 gld 74 kr.; — ajda 4 gl. 87 kr.; —-proso 5 gl. 20 kr.; — koruza 6'gld. — kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld CO kr.; — fižol hektoliter 8 gld, 50 kr. — masla kilogram 1 gld. 7 kr.; — mast 84 kr.; — špeh frišen 74 kr.; špeh prekajen 78 kr.; jajce po 2 kr.; mleka liter 8 kr.; — govedino kilogram 56 kr.; — teletnine 52 kr,; — svinjsko meso 62 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld, 50 kr. -lama 1 gld. 78 kr. i! Dunaj! Poslušaj, glej iu čudi »o! Skupščinsko gospodarstvo propalo .,Veliko anglo britanske srebrne tovarne" produja vso blago daleč pod ceno. S pošiljanjem znesku ali tudi po poštnem povzetji gl, 7.50 dobiva se zelo čislano omizjo iz nnjboijšcga a n g i o - b r i ta tiske ga srebra (ki je poprej stalo nad 40 gld.) in vsak naročnik dobi pismeno garancijo, da ostano jedilno orodje belo 10 let. 6 pomiznih nožev z ozuljšano jekleno klino, 6 pravili anglo brit. srebrnih žlic iz onega komada, 6 mas. anglo brit. srebrnih žlic pri jedilih, G finih anglo-brit. srebrnih žličic 7.11 Uavo, 1 težka anglo-brit. srebrna zajomulnu žlica za juho, 1 močna anglo-brit, srebrna žlica za mleko zajemat, G ozalj. anglo brit. srebrnih položnikov za nožem, G angleških škttdelj za desi rt, 1 ozalj. pušica za poper ali cuker. 6 najbolj finih cizeliranih predloživnih skledic, 6 lepili mas. kozarcev za jajca, G finih anglo-brit. srebrnih žličic za jajca, 4 krušno najfinejšo skledico za cukcr, 1 precedilo za čnj najfinejšo sorto, 2 sijajna svetilnika za salon. 61 komadov. V dokaz, da mojo naznanilo (2) ni sleparstvo obvezujem so s tem javno, da vzamem blago, ako no ugaja, nazaj, brez vsakega obotavljanja. Kdor tedaj liočo imeti dobrega in poštenega blaga za svoj denar, naj so, le zaupno obrno, dokler zaloga izhuju, na J. H. Rabinovicz na Dunaj, glavno založništvo anglo britanske srebrno tovarno II. (Gonorul-Depot der Anglo-Britanischen Silber-Fabrik JI, Schiiramtsgasso 20 a. Čistilni prah (Putzpulver) zu goro omenjeno omizjo so dobiva pri meni. Cena škatlic 15 kr. Po znižani ceni 1 H so dobivajo Slomškovi /.tirani spini pri gosp. izdatolju Mih. Londovšeku v Ptuju (Pettau) iu sicer; I. Pesni po 50, II. Basni iu III. Zivo-topisi pa po 70 kr. (2) Pri istem oddajajo so tudi Val. Oro/.norl spisi in to po 40 kr. hroš. izvod. Iidiyat lj in odgovorni vrednik Jožef Jerič. J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.