Štev. 141. V Tjjubljani, v sredo, 24. junija 1942-XX. Leto VII Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicitž di provenienca italiana izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A-, Milano. i Eedazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = ed estera: Unione Pubblicitš Italiana Sb A, Milano. Speastan la ftbbonsBHnia postala Poštnina plačana v gotovini Italijanska vojska na egiptovski meji Uradno poročilo v angleški poslanski zbornici o padcu Tobruka II bollettino n. 756: Le truppe italiane sul confine d’Egitto 11 Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: Elementi avanzati delle truppe dell'Asse han-no raggiunto il confine libico-egiziano. Completate le operazioni di rastrellamento, il numero dei prigionieri preši a Tobruk ha supe-rato i 28 mila. Sulle basi aeronavali di Malta nostre forma-zioni aeree banno condotto violente azioni di bom-bardamento, a seguito delle quali numerosi e vasti incendi sono divampati nella zona degli obbiettivL Tutti i nostri veli voli hanno iatto ritorno. Vojno poročilo št. 756 — Uradno vojno poročilo štev. 756 pravi Prednji oddelki osnih čet so dosegli libijsko-egiptovsko mejo. Po dopolnjenih očiščevalnih nastopih je število ujetnikov, dobljenih v Tobruku, preseglo 28.000. Naši letalski oddelki so izvedli na letalska in pomorska oporišča na Malti silovite hombniške nastope, zaradi katerih so v predelu ciljev izbruhnili številni in obsežni požar.i Vsa naša letala so se vrnila. Rim, 24. jun. s. Da bi prehitel nevihto, ki je prožila izbruhniti včeraj v angleški spodnji zbornici, je zastopnik ministrskega predsednika Atlee takoj povzel besedo, da bi govoril o padcu Tobruka. Ko je prebral dolgo poročilo generala Auchinlecka o poteku različnih razdobij bitke, ki se je začela 7. maja, je na kratko govoril o napadu na trdnjavo. V poročilu o zagrizenem boju, ki je potekal med utrjenimi postojankami na gradu, kamor se je Italijanom in Nemcem posrečilo vdreti v malo urah, in ki ga je po Atleejevih besedah branila primerna posadka angleških, indijskih in afrikanskih čet, je dostavil: »Padec Tobruka in zajetje večine njegove posadke sta zelo hud in nepričakovan udarec. Imeli smo zelo hudo izgube. Položaj je težaven, toda bitka se nadaljuje. Lizbona, 24. jun. s. Angleški tisk še naprej napol potrto, napol užaljeno razlaga padec Tobruka. »Daily Herald« si v uvodniku želi, da bi se takoj začela preiskava, ki naj položaj pojasni. Tudi če se prizna, da so težave s preskrbo vojske v Cironajki bile velike, ni mogoče trditi, da udaja ne pomeni hude napake, ki je tolikega pomena, da je Anglija ne more odpustiti. Vsi državljani morajo zahtevati, naj vlada s svojimi dejanji dokaže, da je dolga vrsta angleških porazov končana. Vojaški strokovnjak lista »Times« pripominja, da so upravičeni razlogi za domneve, da bi bile velike sile v Tobruku omogočile takojšnji protinapad, toda če so angleški načrti bili taki, jih je sovražnik znal prehiteti. Če se upoštevajo ti dogodki, je treba biti zelo previden pri zaupanju v našo sposobnost za odpor. In vse je treba še enkrat znova začeti. Vichv, 24. jun. s. Nagla udaja Tobruka še naprej zanima francoske vojaške kritike. V »Jour-nalu« piše general Duval: »Posadka v Tobruku se je udala italijanskemu 21. armadnemu zboru. Angleške navedbe o izgubah v pomorski bitki pri Panteleriji Rim, 24. junija, s. Pod pritiskom zahtev z vseh strani se je namestnik ministrskega predsednika Atlee odločil, da danes v poslanski zbornici prizna vsaj del izgub, katere je angleška mornarica imela v bitki pri Panteleriji. Omejil se je na priznanje, da so Angleži izgubili eno lahko križarko, ftiri rušilce, dva parnika iz konvoja ter 30 letal. Amerikanci zasedajo London Lizbona, 24. junija, s. Portugalski listi poročajo iz Londona, da so ameriške čete zdaj v angleški prestolnici in so se utaborile po parkih ter vrtovih, to pa na osuplost Londončanov, ki so bolj nejevoljni kakor navdušeni nad tem, da si njihovi zavezniki lastijo tako pravico. Po mnogih parkih so Rooseveltovi vojaki uredili igrišča za košarko. Enega izmed glavnih trgov v Londonu so okupatorji kar prekrstili v »Ameriški trg«. Pet smrtnih obsodb v Berlinu Berlin, 24. jun. s. Izpolnjena je bila smrtna obsodba, ki jo je izreklo berlinsko sodišče nad petimi zločinci zaradi raznih prestopkov. Neka ženska, katere mož je na bojišču, je umorila svoja dva otroka, ki sta ji bila v oviro pri razvratnem življenju. Vsi štirje drugi, ki so bili tudi obsojeni na smrt, so bili že prej kaznovani. Eden njih je ubil poljskega čuvaja, drugi je zagrešil celo vrsto sleparij, tretji in četrti pa sta imela na vesti številne vlome. Razširjenje ameriškega črnega seznama Lizbona, 24. junija, s. Na črnem seznamu Združenih držav se vedno bolj množi število podjetij, ki jih sumijo, da trgujejo z državami osi. Ta seznam je dozdaj vseboval 9000 imen, te dni pa so mu dodali še 142 tvrdk iz evropskih nevtralnih držav ter 308 podjetij iz držav latinske Amerike. To dejstvo dokazuje v prvi vrsti, da grožnja o vključenju v ta strašni 6eznam ne vpliva na nikogar. Drugič pa dokazuje, da se nevtralni trgovini zdi vedno primerjene, da ustanovi stike z državami trojne zveze, s čimer se praktična korist poslov z Anglijo in Ameriko zmanjšuje, saj so pota do niju postala neuporabna zaradi italijanskih nemških in japonskih podmornic. Zaradi tega je treba pričakovati, da se bo črni seznam naprej množil. Pogreb voditelja hitlerjevskega motoriziranega zbora Miinchen, 23. junija, s. V Hitlerjevi navzočnosti so slovseno pokopali načelnika motoriziranih sil narodno-socialistič. stranke, Adolfa Hiihn-leina. Pogreba so se udeležili tudi minister Goeb-bels, ki je imel nagrobni govor, Frank, Rust, Ohnesorge, vež državnih tajnikov in vse najvišje osebnosti z Bavarskega. Vojsko je zastopal maršal Keitel. Italijanskega veleposlanika Alfierija .!« zastopal Pittaris. Fiihrer je izkazal pokojniku največjo čast s tem, da mu je podelil najvišje nemško odlikovanje. 0 katastrofalnem položaju Anglije Rim, 23. junija, s. s. V nekem svojem članku o položaju v Libiji piše »Daily Mailc naslednje: Javnost je bila še enkrat prevarana. Vojaški radijski poročevalec iz Kaira, ki tako rad že vnaprej zmaguje, je gotovo zvedel, da so bili Angleži po zadnjih uspehih Osnih sil potisnjeni tja do egiptovske meje. Splošno neodobravanje je toliko večje, v kolikor so bile že vnaprej podane prezgodnje optimistične izjave. Ni dvoma, da je stvar zaveznikov doživela nov udarec. Če na kratko povzamemo dogodke v letu 1942, moramo priznati, da je položaj Velike Britanije katastrofalen. V Vzhodni Aziji in v Libiji, povsod razvaline in polom.« Nekaj angleških razlag med to bitko je bilo posebno optimističnih. Nihče si ni mislil, da bi do udaje Tobruka moglo priti tako naglo. 25.000 mož, ki so ostali za posadko v Tobruku, dokazuje, da je namen angleškega poveljstva bil, upirati se prav tako kakor leta 1941. Dosežena je bila popolna zmaga na morju in na kopnem. Moralno ravnovesje med četami generala Bastica in Ro-mela ter med četami generala Ritchieja je bilo razbito. Dosežena je bila egiptovska nieja.< Drugi razgovor Duceja s španskim zunanjim ministrom Rim, 24. junija, s. Duce je včeraj ie enkrat sprejel v Beneški palači ob navzočnosti groU Ciana španskega zunanjega ministra Serrana Su-nera. Imel je z njim prisrčen razgovor, ki je trajal nad eno uro. Vesti 24. junija Hrvaški general Perčevič ter zastopnik zunanjega ministrstva Bačič sta ob prvi obletnici hrvaške vojne napovedi Rusiji obiskala italijanskega odpravnika poslov v Zagrebu. Za nemško mornariško topništvo so ustanovili posebno vojno odlikovanje v priznanje za hrabrost, ki so jo topničarji pokazali v hudih bojih in pri protiletalski obrambi. Na Švedskem je veliko razburjenja povzročila novica, da je neka sovjetska podmornica brez opomina torpedirala neki švedski parnik tik ob obali. 13 mož posadke je izgubilo življenje. Rimski uradni list prinaša odlok o prepovedi izvoza tobaka za ves čas sedanje vojne ter še šest mesecev po sklenitvi miru. Skupina indijskih upornikov je ustavila vjak, s katerim so potovali angleški častniki. Štirje so pri tem bili ubiti. 35% prebivalstva v Alzaciji je včlanjenega v nemški narodnosorialistiČni stranki ali pa v njenih organizacijah. Strankarsko izkaznico ima zdaj 370.000 Alzačanov. Pri posvetovanjih s predsednikom Rooseveltom naj bi bil Churchill izrekel tudi željo, da bi Združene države poslale svoj vojaški zbor v Afriko in na Bližnji Vzhod, ker se je položaj tam zaradi zadnjih dogodkov zelo poslabšal. Nemški minister za zasedene rnske pokrajine Rosenberg je dopotoval v ukrajinsko mesto Rovno in se udeležil zborovanja nemških generalnih komisarjev iz Ukrajine. Rosenberg je imel pri tej priliki govor, v katerem je dejal, da se je treba otresti misli, da bi poprejšnja Rusija bila enotna država z enotnim prebivalstvom. Vodstvo evropskega vzhoda je dano Nemčiji. To je največja naloga, ki je bila kdaj postavljena kakemu narodu v zgodovini. To nalogo pa je treba rešiti tako, da bo sedanja vojna zadnja v Evropi. Ob koncu meseca maja je imel Risa 1,445.920 prebivalcev, poročajo uradno. Še ta teden bo najbrž prispel v Ankaro novi francoski poslanik pri ankarski vladi, Gaston Bergery. V Avstraliji je povzročil silno ikodo poljedelstvu ogromni naval kongurujev. Velike črede teh živali so preplavile polja in popolnoma uničile pridelek. Predsednik Argentine Ortiz je earadi bolezni odstopil. Njegove posle pa bo opravljal podpredsednik Cestillo. V Franciji nameravajo izdati nakaznice za vino E o vzgledu krušne karte. S kartami za vino o lahko vsak kupec imel možnost za prost nakup vina, v kateri koli točilnici ali trgovini, seveda v omejeni količini. Karte bodo izdali v septembru, tik pred novo vinsko letino. Siamska vlada je sklenila preseliti prestolnico iz Bangkoka v kraj na meji dveh osrednjih siamskih pokrajin. Kraljevi odlok za zidavo nove prestolnice je že izdan, v dosedanji prestolnici Bangkoku pa so prepovedali zidavo vseh novih vladnih poslopij. Hitler je za novega načelnika narodnosociali-stičnega motoriziranega zbora imenoval višjega skupinskega vodjo Ervvina Krausa, ki je od leta 1923 član narodnosocialistične stranke. Na osmem zasedanju Zveze za neodvisnost Indije so odobriti več sklepov, pripravljenih na tajnih sejah. Zasedanje bo danes zaključeno s sklopno svečanostjo, kateri bodo prisostvovali vsi indijski delegati. Ameriške vojaške oblasti računajo z možnostjo novega japonskega napada na Havaje in so povabile civilno prebivalstvo, naj se izseli iz mest, če ni nujno, da je tam zaradi službe. Šanghajski listi prinašajo novico, da je sovjetska vlada odbila nujni klic maršala Canf* kajška, naj pošlje na Kitajsko orožje. Listi pravijo, da zahteva vojna z Nemčijo vso sovjetsko izdelavo orožja zase. Po težavnih pogajanjih med madžarskim in švicarskim trgovinskim zastopstvom so zdaj obnovili trgovsko pogodbo med tema državama. Nova določila pomnožujejo količine blaga, ki ga bosta Švica in Madžarska izmenjali. Bolgarska vlada je razglasila civilno mobilizacijo v vseh rudniških podjetjih. Uslužbenci in delavci v njih so prosti vojaške službe, so pa pod vojaškim poveljstvom in jih sodijo vojaš,ka sodišča. Sprejem španskega zunanjega ministra pri sv. očetu Piju XII. Vatikansko mesto, 24. jun. s. Njeg. Svetost Pij XII. je včeraj dopoldne sprejel v zasebno avdienco španskega zunanjega ministra eksc. Serrana Sunera, ki se je pripeljal v Vatikan z vile Madama, kjer se je bil nastanil, in sicer z vatikanskimi državnimi avtomobili v družbi komornikov, ki nosijo plašče in meče. španskega ministra je spremljala njegova soproga, španski veleposlanik pri sv. stolici in drugi. Na dvorišču Sv. Damaza sta odličnega gosta sprejela dva komornika v plaščih in z meči. V sprevodu, v katerem je šlo več vplivnih vatikanskih osebnosti, se je Serrano Suner podal v Klementinsko dvorano, kjer so se mu poklonili vsi španski višji cerkveni dostojanstveniki. Odtod je španski minister odšel v zasebno knjižnico, kjer se je tedaj mudil sv. oče. Sunerjeva soproga in ostalo spremstvo je ostalo Vrnitev Italijanov iz Vzhodne Afrike Vladarska dvojica pozdravlja Livorno, 24. jun. s. Iz Napolija sta včeraj dopoldnft pripluli v Livorno dve motorni ladji, s KlieHiiia str »e pripeljali iz V»hodue Afrike Ita-lijani, po veliki večini Ženske in otroci. Italijanski rojaki so v Livornu doživeli to čast, da sta jih po njihovi vrnitvi v domovno sprejela sam Kralj in Cesar ter Kraljica in Cesarica, ki sta se pripeljala iz S. Rossoreja včeraj dopoldne ob osmih na sedež pristaniških oblasti, kjer so ju sprejeli vojvodinja d’Aosta — mali, nadzornica Rdečega križa in minister za italijansko Afriko. Vladarja sta stopila na ladjin krov in sta se dolgo in ljubeznivo razgovarjala z rojaki, ki so se t pripeljali z ladjama. Kraljica in Cesarica se je I zlasti zanimala za otroke in jih z materinsko lju- I Nemško vojno poročilo za trdnjavo Hitlerjev glavni stan, 24. junija. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem vojnem poročilu: Na severnem utrjenem odseku pri Sebasto-polu so biili sovražnikovi ostanki, ki so še ostali na ozkem pasu severno od zaliva Severnaje, ob-boljeni. Na ostalem utrjenem bojišču so bile v trdih bojih in kar najhujših težavah zaradi ozemlja osvojene številne utrdbe in izvojevane druge obrambne naiprave. Silne skupine bojnih letal so podpirale napade in bombardirale sovražnikova skladišča in shrambe streliva. Na severni obali Azorskega morja je bil zavrnjen krajeven poskus Sovjetov, ki so se hoteli izkrcati. Ostanki zadržane sovjetske divizije, ki so še bili po gozdovih severnovzhodno od Harkova, *o bili uničeni. Našteli smo 660 mrtvih, zajetih pa je bilo 946 ujetnikov ter 200 topov. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča manjši boji pri Volhovu. Sovražnik je imel hude izgube po vročih bojih, polnih raznih dogodkov v gozdu. Sovjetska letalska sila je včeraj izgubila 100 letal. Pet naših letal je šlo v Uradne izjave o namenih razgovorov med Churchillom in Rooseveltom Nemško stališče do posvetovanj v Washingtonu Buenos Aires, 24. junija, s. O razgovorih med Churchillom in predsednikom Rooseveltom so zdaj dali tole izjavo: »Predsednik Roosevelt ter ministrski predsednik Churchill s sodelovanjem visokih uradnikov mornarice, vojske in letalstva nadaljujeta v Washingtonu vrsto razgovorov in posvetovanj, ki so se začeli v petek. Cilj teh razgovorov, kako bi do naj višje mere in kar najhitreje zbrali vojne sile zavezniških držav proti sovražniku; preučevati hočejo in kolikor moč poenotiti vse ukrepe, ki so se nekaj časa po njih ravnali, da bi razvili in vzdržali napor zavezniških držav spričo velikih in hudih nalog, k jih bodočnost hrani za zaveznike. Seveda je nemogoče dati kakšen koli pregfled o razvoju razgovorov, po uradnih izjavah, ki se nanje nanašajo, pa je možno samo priti do nekih slutenj.« Berlin, 24. junija, s. O prvem uradnem 730-ročilu iz Wushingtona glede razgovorov med Churchillom in Rooseveltom pravijo v Berlinu, da je le neroden 'poskus odgovora na hudo pobitost, ki je zojdn auglo-saksonski svet zaradi v predsobi. Po razgovoru med sv. očetom in ministrom Sunerjem, ki je trajal eno uro in četrt, so privedli v knjižnično dvorano Sunerjevo soprogo. Sv. oče je obema poklonil rožni venec. Potem so dovolili vstop še ostalemu spremstvu, ki mu je sv. oče izrekel svoj pozdrav. Ko je bila avdienca tako končana, je Serrano Suner odšel spet v sprevodu na obisk k vatikanskemu državnemu tajniku msgr. Maglioneju. Po razgovoru z njim mu je predstavil svojo soprogo in druge spremljevalce. Nato so se. gostje vsi skupaj podali v vatikansko baziliko, kjer so molili pred grobom prvaka apostolov, sv. Petra. Odtod pa se je španski zunanji minister s spremstvom vrnil spet v vilo Madama, kjer mu je nekoliko pozneje vatikanski državni tajnik Maglione vrnil obisk. vračajoče se rojake v Livornu beznivostjo nagovorila. Navzočnost vzvišenih vladarjev je dala povod *a navdušene manifestacije, pri katerih ho Italijani, ki so se vrnili iz Vzhodne Afrike, vzklikali Italiji in zanesljivi zmagi. Čim sta vladar in vladarica zapustila ladji, se je takoj začelo izkrcavanje. V Livorno se je vrnilo 1500 oseb, ki so namenjene v razne kraje Srednje Italije, kamor se se odpeljale, potem ko so jih pogostili, s posebnimi vlaki. Genova, 24. jun. s. V Livornu in Genovi so se izkrcale nove skupine Italijanov- prihajajočih iz Vzhodne Afrike. Nudili so jim podporo po ukrepih ministrstva za italijansko Afriko, nato pa so jih poslali v domače občine. o nepretrganih bojih Sebastopol izgubo. V Severni Afriki so predstraže nemških in italijanskih divizij dospele do libijsko-egiptske meje. Pri zavzetju pristanišča Tobruka so vojni oddelki potopili topniški čoln in šest prevoznih ladjic s skupno 5200 tonami, ki so hotele z angleškimi četami ubežati. Nemška in italijanska bojna letala so s težkimi bombami obdelovala naprave na letališču Lucca. V pretekli noči so angleški bombniki znova napadli mesto Emden. Civilno prebivalstvo je imelo manjše izgube. Zadeta so bila številna poslopja po stanovanjskih četrtih. V trdih zimskih bitkah na vzhodnem bojišču so letalstvu dodeljeni bataljoni v bojih na kopnem hrabro branili letališča in posebno ogrožene odseke bojišča. Ti oddelki zdaj odlično sodelujejo z vojaškimi edini cami v drugih nastopih. V teh bojih po neprehodnem ozemlju se je posebno Izkazala divizija Meindl. Podporočnik Leykauf, letalec nekega lovskega oddelka je nad vzhodnim bojiščem v eni noči sestrelil šest prevoznih letal. zadnjih velikih zmag Osi. Churchill podaljšuje svoje bivanje v ameriški prestolnici in čaka, da bi se utešili zagrenjenost in razočaranje zaradi poloma osme armade ter hoče vso pobitost odpraviti s tem. da poudarja važnost svojih posvetov z Rooseveltom. Berlinski list je objavili _ celotno besedilo uradnega poročila in dostavlja, da še nikdar ni bilo tako oklevajoče in zlasti megleno. Znamenite Pitijine prerokbe so bile v primeri s tem prave mojstrovine jasnosti. »Soglasje« v teh razgovorih pomeni bržkone, da Anglija, ki jo je Churchill iz ene nesreče spraviti v drugo, sprejema gospodstvo Bele hiše, ne da bi trenila z očmi. List »Nacht-ausgabe« se izprašuje, kaj je z »bliskovitimi odločitvami«, ki sta jih hotela izdelati Churchill in Roosevelt in ki naj bi jim takoj sle-dillo uresničenje. Mar se nista velika vojaška veščaka sešla. da bi govorila o »zmagi«? — V nasprotju s tem izjavljajo, da slu se bavila z vprašanji, kako bi v najkrajšem času spravili skupaj največ sile: ta cilj je kni umeven ln nrav nič presenetljiv, saj brez zbiranja sil s® ni niti možno vojskovati, kakor vsi vemo. Dr. Ivan Tomšič: Knjiga o vojnem in nevtralnostnem pravu Znanstveno delo profesorja ljubljanske univer- > zo dr. Tomšita Ivana, ki je pod tem nun lovom izžlo v začetku letošnjega leta, je razdeljeno na dva obširna dela Prvi del obravnava vojno pravo, vsebina drugega dela pa je nevtralnoetno pravo. Vojno in nevtralnostno pravo je najmlajše dete pravne /Jianouti in je zaradi tega tudi eno najtežjih in najmanj raziskanih pravnih problemov. Pravo, ki naj ureja odnose med posameznimi osebami in ustvarja pravni red v posameznih zaključenih državnih zajednicah je staro toliko Časa, kolikor so stare te »kupne ljudske zajednice. Povsem nekaj novega pa je pojem vojnega in nevtralnostnega prava. Pojem meddržavnega prava, ki velja samo v vojnem času, so začeli preučevati šele sholastični bogoslovci. Vitoria in Suarez — španska teologa — sta hkratu z Grotijem ustanovitelja vede o meddržavnem pravu. Prvi, ki je skušal znanstveno urediti preučevanje meddržavnega prava je bil Hugo Grotius. Ta je šele v letu 1025 napisal delo: »De iure bellii ac pacis libri trese. Razvoj pa je šel v tein pogledu le počasi naprej. Največ uspeha so dosegli v tej smeri vojno pravni dogovori v Haagu v letu 1899. in 1907. Razprava dr. Tomšiča je važen prispevek na tem področju. V prvem delu svojega znanstvenega dela oblikuje dr. Tomšič najprej splošne predpise vojnega prava: vojna po meddržavnem pravu, vojno pravo z opredelitvijo pojma vojnega prava, njega zgodovino, formalni viri in sankcije vojnega prava, pričetek vojne in njegovi pravni učinki, učinek pričetka vojne na diplomatske in konzularne odnose, na meddržavne pogodbe, na imovino sovražnih držav ter na trgovske odnose oseb in imovine državljanov sovražnih držav, bojišče z vojnim ozemljem m operacijskim predelom, osebe v vojni s posebnimi predpisi o parlamentarcih, vohunih, vojnih ujetnikih ter o bolnikih, ranjencih in mrtvih, o dovoljenih i n nedovoljenih vojnih sredstvih, dalje o vojnih pogodbah (udaja, ustavitev bojevanja in premirje) ter nazadnje o koncu vojne. Posebna določila vojnega prava so razdeljena na tri poglavja, ki vsebujejo kopno vojno pravo, pomorsko vojno pravo ter zračno vojno pravo. Obširneje je drugo poglavje o pomorskovojnem prav-vu, ki podrobno obravnava vojno ozemlje in mor- Današnji trg Od dneva do dneva postaja na trgu bolj živahno. Vedno več je dobiti raznih življenjskih potrebščin, seveda največ hranil zelenjadnega porekla. Tudi na današnjem trgu je prevladovala solata, krasna sveža domača glavnata solata. Taka je, da bi sc je lotil človek kar surova Veliko je bilo na prodaj tudi domače in uvožene pese in kolerabic. Korenja, peteršilja in drugega začimbe n ega zelenja je bilo kolikor si hotel. Nekatere branjevke so imele na prodaj lepe orehe v lupinah, ki so jih prodajale po 30 lir, vendar pa ni bilo za nje kaj prida povpraševanja. Prav nasprotno pa je bil danes na trgu velik naval pri branjevkah, ki so prinesle na trg stročji fižol. Prodajale so ga po 4.80, neka kmečka mamka ga je pa nastavila kar po 8 lir, torej še enkrat več kot je določena cena. Kako t'e ta končala svojo kupčijo, pa ne vemo. Vse-ako je ceno svojemu fižolu le malo preveč na-’ vila. Tudi sadja je bilo dovolj. Največ je bilo marelic in breskev pa tudi ringlo, ribizelj in češnje si mogel dobiti kot si jih poželel. Češnje seveda počasi izginjajo s trga, le tu in tam jih ie bilo na prodaj, a za vse kupce le dovolj. Veliko je bilo na današnjem trgu na prodaj borovnic, po katerb naše gospodinje segajo. Bile so danes 4 lire liter. Nekatere gospodinje jih kupijo kar po cele lonce, po 30 litrov ali pa še več. Naredile bodo okusno marmelado, ki jih bo prišla bolj poceni kot pa, če bi marmelado kupile. In naše gospodinje znajo, kako se taka reč dela. Rdečih jagod, katerim je bila cena postavjena na 8 lir, pa danes ni bilo na trgu. Prav veliko je bilo naprodaj lepih sočnih paradižnikov. Cena je padla zdaj že na 9 lir, ko so bili še pred dnevi po 10 in več. Tudi ti gredo labko v denar, saj se prav priležejo k vsaki jedi in jo narede tako okusno, lam pri sirarjih je bilo le pri enem velik naval. Prodajal je >jlomu< sir. Seveda ga je prodal kot bi mignil. Gospodinje odhajajo s trga s polnimi vrečicami. saj tudi ni čudno, ko je pa posebno zelenjave dobiti, veliko za malo denarja. Pa tudi tako pri koncu še niso naše gospodinje, čeprav gremo že bolj proti koncu mesecc, kajti varčevati so se že naučile, da je veselje. Ko so ne-katre zgodnje gospodinje že odhajale s trga dobro založene, so nekatere branjevke šele prihajale na trg s svojimi vozički. Saj, kaj bi tako zgodaj prihajal na trg ko pa vedo, da bodo svojo robo itak takoj prodale. Saj blaga le ni preveč, kupcev pa vedno dovolj. skobojne sile, morekovojna sredstva, morsko blokado ter vojni plen. V drugem delu knjige obravnava pisec ne-vtralnostno pravo Tod je pojasnjen pojem nevtralnosti in nevtralnostnega prava, dalje formalni viri nevtralnostnega prava, pričetek in konec nevtralnosti, dolžnosti nevtralnih držav, njihove pravice, nadalje pravni položaj državljanov nevtralnih držav, njihova svoboda trgovanja, vojni kontraband in končno pomoč, ki nasprotuje nevtralnosti. Tretji del knjige je dodatek vojnemu in ne-vtralnostnemu pravu in obravnava zasebno pravo v vojni na morju in v zraku. Sledi še obširno imensko in stvarno kazalo. Zlasti ni prezreti, da pisec pod črto primerja celo notranja določila, ki so jih nekatere države izdale in ki 60 pomembna za meddržavne vojne odnose Tako so zlasti važni predpisi italijanskega vojnega zakonika, ki je bil izdan neposredno pred pričetkom sedanje vojne v letu 1938. Ze iz zgoraj navedene vsebine tega znanstve- i nega dela je razvidno, da je knjiga sijajno sistematizirana. Vsa obširna snov je podana pregledno in nadvse razumljiva Zaradi tega to delo ne bo samo odličen učbenik za mlada pravniški naraščaj in nepogrešljiva knjiga v strokovni knjižnici slehernega pravnika, ampak je knjiga, ki jo bo s pridom in zanimanjem vzel v roke vsak razumnik in lajik .saj obravnava danes najzanimivejše probleme in je pisana na izborno dostopen in razumljiv način. Pri tem tudi ni prezreti, da pi6ec ni uporabil pri opredelitvi posameznih pojmov vojnega in nevtralnostnega prava nekatere doslej pri nas rabljene izraze, ampak jih je zamenjal z novimi. Odlično je na primer zamenjan pri nas doslej, ne vemo čemu, rabljeni izraz »široko morje« za »odprto morje« in podobno. Delo profesorja dr. Ivana Tomšiča o vojnem in nevtralnostnem pravu je prvo tovrstno delo v slovenski znanstveni literaturi in je nedvomno doseglo svoj namen. Knjigo je založila Nova založba in tiskala Zadružna tiskarna v Ljubljani. Obsega 215 strani. Cena broširani knjigi je 48 lir, v platno vezani pa 56 Ur. C. S. Lipov čaj - za bolne in zdrave Theophrast, učenec Aristotela, je v svoji knjigi »Historia plantarum« prvič popisal lipo kot zdravilno drevo, od katerega se lahko uporablja v medicinske svrhe les, oziroma oglje, korenine, lubje in listje. Zanimivo je, da Theophrast še ne pozna zdravilne vrednosti lipovega cvetja. Sele kasneje, in sicer v 14. stol. je Konrad von Megenberg nekoliko točneje popisal lipo in tudi navedel njeno cvetje kot domače zdravilno sredstvo. Pri nas se je do nedavno cenilo lipovo cvetje le kot dobro zdravilo, ki zdravi v glavnem prehlade in povzroča potenje. Šele sedaj, ko je pričelo primanjkovati pravega čaja, ozir. ga sploh ni dobiti, so pričeli ljudje v večjih množinah nabirati lipovo cvetje, kot nadomestek za pravi čaj. Najprimernejši čas za nabiranje lipovega cvetja je tedaj, ko se prično cvetovi odpirati in še niso popolnoma razprti. Mlado lipovo cvetje ima namreč boljšo aromo in prijetnejši okus, pa tudi čaj je lepše barve. Lipovo cvetje vsebuje precej hlapnega olja, hesperidina, sladkorja, železa, smole, apna, grenkih snovi in sluza, ki vpliva posebno na kožo in pospešuje potenje. Ako kuhamo čaj v zdravilne namene, se ravnamo pač po zdravniškem predpisu (navadno 10 gramov na pol litra vode), drugače pa naj ima lipov čaj lepo zlatorujavo barvo, ki sliči barvi pravega čaja. V zdravilne namene nabiramo, oziroma obtrgajmo nekaj cvetja brez krovnika listkov, ki so po mnenju nekaterih zdravnikov brez zdravilnih snovi. Seveda potrebujemo tega cvetja za pripravljanje čaja precej manj. Lipovo cvetje uporabljamo v domačem zdravilstvu najčešče pri prehladih, ki so združeni s katarjem, proti nahodu, kroničnemu kašlju, zasli-ženosti in hripi. Poleg tega se uporablja čaj kot okrepčujoče sredstvo za želodec, ledvice in mehur. — Z vinom ali mlekom kuhano cvetje je dobro zdravilo pri bledičnosti, vendar se je treba zdraviti delj časa. Pri krčih v debelem črevu pomaga lipovo cvetje baje zelo naglo. Tu moramo vzeti le samo cvetje, brej krovnega listka, in sicer dve žlici na pol litra vode. Lipov čaj pa je tudi dobro uspavalno in pomirjevalno sredstvo. V ta namen spijemo zvečer skodelico čaja, oslajenega z medom. Pri influenci dodamo lipovemu čaju žličko konjaka, in spijemo tako pripravljen čaj še vroč. V novejšem času so pričeli zdraviti nekateri zdravniki tudi božjast (epilipsijo) z lipovim čajem in baje z dobrim učinkom. Tudi začetna vodenica se zdravi z lipovim cvetjem. Iz lipovega cvetja se da pripraviti dober in prijetno dišeč balzam (ekstrakt), ki je odlično zdravilo za odpravljanje kožnih gub in peg. Isto zdravilo pospešuje tudi rast las in blaži glavobol. Umivanje v toplem lipovem čaju odpravlja kožne zajedalce in nečisto kožo. Izboren čaj iz lipovega cvetja napravimo na sledeč način. Vzamemo 10 g lipovega cvetja, ne- letošnji novomašniki ljubljanske škofija Ljubljana, 24. junija. V nedeljo, 5. julija, na god sv. Cirila in Metoda, bodo prejeli tretji višji red letošnji novomašniki ljubljanske ikofije in sicer gospodje: Duhovnik Alojzij is Preske, Erjavec Karol iz VUnje gore, Kozjak Franc Iz Smlednika, Markič Ivan iz Naklega, Mušič Anton iz Mengia, Ocepek Maks iz Komende, Ogrinec Jožef od Sv. Gregorja, Pelan Jožef iz Št. Vida pri V., Pustotnik Franc iz Sel pri Kamniku, Remikar Ivan iz Brezovice, Si-vic Ludovik iz Molenj, Tavčar Martin iz Stare Oselice, Tomazin Ladislav iz Tržiča, Trdan Anton iz Ribnice in Vrolih Franc iz Spodnje Polskave. kaj zdrobljenih plodov divje vrtnice, nekaj zdrobljenih grenkih mandljev in kuhamo vsaj 10 minut. Ko dobi čaj primerno barvo, ga odcedimo in osladimo z medom ali sladkorjem. Če hočemo okus še izboljšati, dodamo skorjico cimeta. Otročnicam kuhamo za žejo lipov čaj brez vseh primesi, le sladimo ga po potrebi. Za otroke lipovega čaja ne kuhamo, marveč poparimo cvetje in čaj takoj odlijemo. Tudi pri opeklinah pomaga lipa. V lipov čaj namočene platnene krpe, položene še tople na opečena mesta, hlade in pospešujejo rast nove kože. Lipovo cvetje pa izgubi, ako jo prestaro, na svoji zdravilni moči. Zato je bolje, da naberemo vsako leto toliko cvetja, kolikor ga porabimo do prihodnje pomladi. Cvetje posušimo v senci, vendar čim hitreje. Ko je suho, ga shranimo v primerne škatle, steklene ali pločevinaste posode. Hranimo ga na suhem in zračnem prostoru, da ne zgubi prijetnega vonja. V treh vrstah... V Mariboru se je poročil te dni stavbenik diplom. inž. Ubald Nassinbeni z gdč. Lino Kosolek. V Veliki Ligojni pri Vrhniki je umrl 32 letni posestniški sin Verbič Franc. Izredno sodišče v Gradcu je obsodilo na smrt zloglasno vlomilko Berto Eberhardt. V petek je obsodilo na smrt na vešalih izredno sodišče v Linzu 27 letnega Harrya iz Dresdena, ki je umoril lani 11. septembra 18 letnega Vita Kalkschmidta. Gorenjski tednik je priobčil razglas nemškega kriminalno-policijskega urada, ki išče kandidatinje za uradniško službo v ženski kriminalni policiji. Obsodba pred vojaškim sodiščem Teritorialno voiaško vojno sodišče, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo 6odbo v zadevi g roti Furlanu Borisu, pok. Alojzija in Verginije chivitz, roj. 10. februarja 1894. v Triestu. prej bivajočemu v Ljubljani, advokatu, na begu obtoženemu zločina, ki ga predvideva in kaznuje čl. 4. proglasa z dne 3. X. 1941, ker je v Ljubljani, v nedoločenem ča6U do decembra 1941 pripadal z vodilnimi nalogami, skupno z Golobom Romanom, prevratni družbi »Osvobodilne fronte«, katere namen je, da nasilno spremeni politično, socialno in gospodarsko ureditev države. Iz teh razlogov izreka sodišče Furlana Borisa za krivega pripisanega mu zločina in ga obsoja na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami. Pojasnila k uredbi o kretanju ob železniških progah Glede na zadnjo odredbo Visokega Komisarja in Poveljnika XI. armijskega Zbora z dne 20. junija t. L, ki prepoveduje kretanje in postajanje v širini enega kilometra na obeh straneh železniških prog, smo kljub jasnemu besedilu odredbe prejeli mnogo vprašanj, želečih dodatnih pojasnil. Povprašali smo na pristojnem mestu in dobili naslednje informacije: Odredba je popolnoma nedvoumna in samo pri površnem čitanju se morda komu zazdi, da ni dovolj določna in jasna. Največ vprašanj je prišlo zaradi 61. 2. omenjene odredbe. Ta člen govori o skupinah hiš in posameznih hišah, stoječih v prepovedanem kilometru, in pravi, da ljudje smejo še nadalje bivati v njih, ne smejo pa se kretati in postajati po njivah, travnikih in gozdovih tega pasu. Kdor čita ta člen in ga ne spravlja v zvezo s čl. 1. odredbe, je vznemirjen, seveda po nepotrebnem, kajti v prvem Členu je natančno rečeno, da velja prepoved kreta-nja in postajanja ob železniških progah le v urah nočne prometne zapore. Prepoved je tedaj tako teritorialno omejena na 1 km za obe strani progo kakor časovno, ker velja šele za nočno dobo, ko je itak prepovedan izhod civilnemu prebivalstvu. Pri tem je seveda paziti na to, da je v italijanskem besedilu beseda »coprifuoco«, v slovenskem pa »nočna prometna zapora«. Zatemnitev je pri nas v sedanji dobi zapovedana šele ob 10 zvečer, kretanje prebivalstva na prostem pa že ob 9. Teh dveh stvari naj nihče v lastnem interesu ne zamenjava in naj vsakdo strogo pazi, da bo ob 9 zvečer doma. 01. 3. govori o tem, da se bo proti vsako- mur, ki se kreta ali postaja v prepovedanem času, brez opozorila ali poziva uporabilo orožje. V tem členu so nekateri videli splošno prepoved hoje mimo železniške proge, preko nje ali ob nji in so zaradi tega smatrali, da je poslej vsak sprehod v Tivoliju izključen, takisto vsaka hoja ob železnici proti Rožni dolini in vsepovsod v razdalji enega kilometra na obeh straneh proge. Kakor so nam na merodajnem mestu izjavili, veljajo določbe čl. 3 zopet samo za nočni čas, to je od 9 dalje, ko je itak prepovedano muditi se na prostem. Pred začetkom procesa zoper člane oboroženih |o!p v okolici Nanos2 Rim, 24. junija, s. Pred posebnim sodiščem za obrambo države se bo 25. začel hud proces zoper nekaj tujerodcev, Slanov oborožene tolpe, ki se je ustanovila, da bi izvedla obsežen zločinski načrt za atentate na ljudi in stvari s terorističnim namenom in 2 namenom, da bi škodila varnosti in nedotakljivosti države. Zaradi dejanj, ki naj bi prinašala opustošenje, pokolj in ropanje v Julijski Benečiji, je pri tem procesu obtoženih 21 ljudi, od tega 6 odsotnih. Navzoči so: 1. Vinci, prej Gustinčič Frančišek, imenovau Franc iz o. Michela pri Postu-itniji, vojaški begunec. 2. Hreščak Jožef, imenovan Banko iz istega kraja, vojaški begunec. 3. Rust Pavel, imenovan Pavle iz Gradiscija pri Vipaccu, vojaški begunec. 4. Srebot Frančišek, imenovan Blaž. iz Hrastja pri S. Pietru, vojaški begunec. 5. Frank Leopold iz Monte Kilovi, vojaški begunec. 6. Kaluža Karel, imenovan Lovre, iz S. Michela pri Postumiji, vojaški begunec. 7. Bele Anton iz Ville Slavine. 8. Dolgan Viljem, imenovan Bobi iz Topolnice pri Villi del Nevoso. 9. čekada Ivan. imenovan Mirko iz Bukovice Piccole, 10. Vrečar Alojzij iz Ljubljane, mladoletnik. 11. Pisenti Andrej iz S. Vito pri Vipaccu. 12. Pisenti Jožef istotam. 13. Urbančič Jožef iz S. Michele pri Postumiji, 14. Denigan Anton iz Viille del Nevoso,. 15. Suša Andrej iz Košane. Znani zločini te tolpe so na«lednji: 51. marca letos so davčnega uradnika Me- cozzija Enrica, starega 45 let, iz Muzinjana, za-je
  • -tem vlekli po na pol izsušenih rečnih strugah, tako da je vse skupaj nekako drselo in plavalo Kadar so se voli utrudili ali se ogreli, so se utapljali v blatno vodo in «e malo povaljali, a pošiljka je zmeraj kako prišl« na cilj. Včasih pa smo hladilne *katle dali nosačem, ki so jih naložili na hrbet in jih spravili na določene kraje. Petrolej - »črna kri« omikane dobe Zdaj načrpajo letno do 300 milijonov ton petroleja na vsem svetu, treba pa ga bo pravičneje razdeliti tor pri katerem je začel uporabljati petrolej, oziroma bencin kot pogonsko ered6tvo. Vedno bolj je Med vsemi surovinami, ki jih danes nujno potrebuje najraznovrstnejša industrija, zavzema eno najvažnejših mest petrolej. Motili pa bi se, če bi mislili, da so te vrste 6urovino začeli pridobivati in uporabljati žele pred kratkim. Poznali 60 jo pod različnimi imeni že v precej davnih časih. Vendar pa je vse do srede preteklega stoletja niso uporabljali za kaj drugega kot le za razsvetljavo in tu pa tam tudi za zdravilo, to pa 6eveda predvsem v tistih deželah, kjer 60 petrolej črpali iz zemlje. Začetek prave »petrolejske« dobe Prava »petrolejska doba« 6e je prav za prav začela šele tedaj, ko so to surovino že lahko prevažali tudi v oddaljene kraje. V pensilvanskem mestu Titusville je neki Drake kopal vodnjak, da mu ne bi bilo treba dovažati pitne vode morda iz kakšnega oddaljenega kraja, kopači so prišli že kakih dvajset metrov globoko v zemljo, ko je iz ta! nenadoma začela pritiskati neka čudna, črna in mastna tekočina. Bij je to petrolej. Skušali so to neza-želieno tekočino zmetati ven in vodnjak očistiti, toda vse prizadevanje je bilo zaman, kajti iz tal je vrelo vedno več »črne in mastne vode«. Kmalu pa 60 spoznali, da je ta nenavadna tekočina neprimerno več vredna kot pa navadna pitna voda. Cim so spoznali njene izredne la6no6ti, se je takoj za- Vedno več je bilo mu je bila sreča klonjena. da je začel vprav na tistem kraju kopati 6voj vodnjak. Petrolej iz tega Drakejevega vrelca ni bil odličen 6amo za razsvetljavo, pač pa tudi za kurjavo. Naročil je bilo vedno več. Cez par mesecev je bilo na področju pri Tltu6villeju že kar cel gozd stolpov, kakršne vidimo še danes povsod, kjer 60 petrolejski vrelci. Prvi petrolejski vod Nastalo pa je vprašanje, kako doseči, da bi petrolej lahko pošiljali kamorkoli in da bi ga tisti, ki 60 ga naročili, dobili tudi čim hitreje. Pa tudi to vprašanje ni ravno predolgo čakalo rešiiitve. Prevažanje petroleja v sodih je bilo prepočasno in je tudi preveč stalo. Velik napredek je bil v tem oziru dosežen tedaj, ko so namesto navadnih 6odov za prevažanje petroleja vpeljali jeklene cevi, ki so jih napeljali od kraja, kjer 60 bili petrolejski vrelci, do središč, kjer 60 petrolej potem prodajali. Ta prvi petrolejski vod je bil dolg 7 km in je bil narejen leta 1865. Prva ladja-cisterna Toda če 60 petrolejski vodi omogočili oziroma vsaj olajšali dostavljanje petroleja na določene kraje po sunem, kako poskrbeti za kaj primernega tudi za prevoz po morju. Človeška iznajdljivost je premagala tudi ovire kakršne predstavljajo širni oceani. 2e leta 1886. je bila zgrajena prva ladja-cisterna. Medtem pa 60 fjetrolej začeli uporabljati tudi v številne druge namene, ne 6amo za razsvetljavo in kurjavo. Človek je izumil tudi že eksplozivni mo- športni drobiž Italijanska nogometna enajstorica se zdaj že vestno pripravlja za mednarodno srečanje s Švedi. bo 24. julija v Stockholmu. Azuri »o pred “*?iu nastopili proti milanski mestni reprezentan-m jo gladko odpravili z 10:1. Rezultat dokaj vgrno priča, v kakšni odlični formi so letos , ,)4?Wii in da njihove nedavne sijajne zmage nad 'rvaško in Španijo le niso bile slučajne.Tudi tekmo proti Švedski so prepričani, da jo bodo dobili. V Inomost je pred dnevi priSlo 14 izbranih nemških rokoborcev, kjer se bodo pripravili za mednarodno srečanje z Italijo v klasičnem stilu. V Inomost so prišli za to, da se bodo skupaj pripravljali in izpopolnili svoje znanje. Tekme bodo 19. julija. Kakor poroča nemška agencija je bil zdaj vpoklican k vojakom tudi nekdanji svetovni boksarski prvak Jack Dempsey. Služi pri oddelku pomorske obalne baterije. Kakor je že znano si je Dempsey s prisluže-nim denarjem, ki ga je dobil pri boksu kupil v New Yorku velik bar. Bar je prav dobro uspeval in tako je bil za stare dni Jack preskrbljen. Ko je zapustil aktivno boksarsko kariero je bil dolga leta boksarski sodnik, kar je tudi vrglo nekaj denarja. Hrvaški boksarji se bodo pomerili z nemškimi prihodnji mesec v Miinchenu, povratna borba pa bo kasneje v Zagrebu. Hrvaški boksarji se za to tekmo že vestno pripravljajo, saj bodo naleteli v Nemcih na prav dobre boksarje. Tudi na veslaških tekmah na Dunaju čaka Hrvate težka preizkušnja. Hrvaško bo zastopal zagrebški osmerec »Gusarja«, ki se je že pri lanskoletnih tekmah v Nemčiji dobro odrezal. bilo očitno, kako velikega pomena je prav ta surovina za pospeševanje raznovrstne industrije. Danes načrpajo letno približno 300 milijonov ton petroleja iz vrelcev, ki 60 jih dozdaj odkrili na raznih krajih 6veta. in ves ta petrolej zaklada nešteto motorjev, ki 60 največja značilnost sedanje dobe, ko je vse preračunano na činrvečjo naglico. V svetovno petrolejsko industrijo so investirali ogromen kapital Računajo, da ga je bilo treba kakih 450 milijard lir. Drugače tudi ni moglo biti, če je človek hotel to zla6ti za sedanjo dobo tako važno 6urovino v tolikšni meri izkoriščati, kot jo izkorišča danes. Pomisliti je treba 6amo, koliko denarja je treba že, da 6e zemlja navrta do globine 800 metrov. Za takšno delo bi potrebovali kakih 300 do 400.000 lir. Potem je treba prišteti še 6troške, ki jih imajo po neštetih čistilnicah, potem 6troške za napeljavo dolgih petrolejskih vodov, za zgraditev vagonov-ci-stern, ladij cistern, rezervoarjev in skladišč, ter končno še stroške pri prodaji. Po petrolejskih čistilnicah izdelujejo dane6 iz te surovine na 6totine in stotine drugih proizvodov. Med njimi 60 takšni, ki jih uporabljajo kot kurivo, pogonsko sredstvo, olje za mažo, električne izolatorje. desinfektorje, zdravilne tekočine itd. itd. Med vsemi 60 menda res najdragocenejši tisti proizvodi, ki jih uporabljajo za pogon motorjev, predvsem benoin za pogon avtomobilov, letal, motornih ladij in dr. Zelo važno pa je tudi olje za mažo. Komu ni znano, da je treba 6troje, če naj tečejo neprenehoma mazati? In olje za mažo, ki ga pridobivajo iz surovega petroleja, je tako izborno, da bi zaman iskali primernega nadomestka zanj med rastlinskimi ali živalskimi olji. Bogati in revni »Črna kri« civilizirane dobe, kakor bi lahko imenovali petrolej, pa na svetu ni pravično razdeljena. Nekatere države imajo te »krvi« preveč, druge pa premalo, ali pa sploh ne. in teh je velika večina. Med tistimi deželami, ki imajo f>etroleja v izobilju, zavzemajo prvo mesto Združene ameriške države, za njimi pa slede Rusija, Venezuela, Iran. Holandska Indija, Romunija, Mehika in Irak. V tem je tudi razlaga, zakaj 60 na jjetroleju revne države zdaj napele V6e sile, kako bi najbolje rešile vprašanje tekočega goriva, da ne bi bile nekega dne prisiljene ustaviti številne svoje tovarne. Vprav zato 60 tudi začele izdelovati takoimenovani sintetični bencin, 6 katerim dane6 zlasti v Nemčiji in Italiji lahko zalagajo na tisoče in tisoče motorjev. »Rastlinski« jogurt Bolj zdrav in bolj redilen kot navadni jogurt Nekemu kemiku farmacevtu iz Barcelone se je jjosrečilo pripraviti nove vrste jogurt, za katerega ni uj>orabil kravjega mleka, pač pa neke vrste rastlinsko mleko. Novi jogurt so preskusili že po raznih barcelonskih bolnišnicah in dosegli z njim, kakor zatrjuje poročilo iz Barcelone, najboljše uspehe. Pravijo, da ima ta »rastlinski« jogurt predvsem dvee prednosti pred jogurtom iz kravjega mleka. Prvič je dosti bolj zdrav kot navadni jogurt, kakršnega mi poznamo, drugič pa tudi dokaj bolj redilen. Aleuti in njih vojaški pomen S teh otokov je mogoče nadzorovati plovbo med Ameriko in Rusijo ter neposredno ogražati Aljasko v zadnjem desetletju vedno večji S tem, da so se Japonci izkrcali na Aleutskih « otokih, so se neposredno približali ameriški ce- | lini. Vojaški pomen teh, čeprav precej oddaljenih in samotnih otokov je izredno velik nee samo zato, ker je z njih možno nadzorovati prometne čezoceanske poti med Ameriko in Azijo, ki so vprav na severnem koncu Tihega oceana, ob Aleutih, tako goste, to se pravi predvsem pomorske poti med Združenimi ameriškimi državami in Rusijo, pač pa tudi zato, ker je z Aleutov možno neposredno ogražati Aljasko ter odtod vso zahodno obalo Združenih držav. Otoško verigo Aleutov tvori okrog 150 otokov ki so po veliki večini skalnati, pusti in zapuščeni, neobljudeni. Vlečejo se približno '2000 km daleč v severni konec Tihega morja in so po veliki večini ognjeniškega izvora. Še do pred nedavnim so bili Aleuti tako rekoč neznana dežela in je človek slišal o njih kaj več kvečjemu v šoli med zemljepisno uro. O njih so celo Amerikanci v prejšnjih časih vedeli kaj malo. Prvi, ki jih je nekoliko natančneje preiskal, je bil danski pomorSčak Bering, ki se je v prvi' polovici 18. stoletja pod rusko zastavo podal na raziskovanje severnega dela Tihega morja in je na tej svoji poti odkril med drugim tudi morski prehod iz Tihga v Severno ledeneo morje, morsko ožino, ki s odslej po njem tudi imenuje Beringov preliv. Na tem mestu sta ameeriška in azijska celina oddaljeni druga od druge komaj 57 morskih milj, ali nekaj več ko 100 km. Pomorščak Bering je na Aleutskih otokih tudi umrl 1. 1741. Draga »hladilnica « Do leta 1867. so bili Aleuti 7. vsa Aljasko vred ruska f>oseest. Seward pa je bil potem tisti mož, ki je predlagal, naj Združene ameriške države kupijo Aljasko, kar se je tudi zgodilo. Tedaj jih med Amerikanci ni bilo malo, ki so bili proti tej kupčiji. Očitali so Sewardu, da je za nemajhen denar 7.2 milijona dolarjev kupil Ameeriki »hladilnico«. Seward pa j gledal nekoliko dlje In ni bil tako kratkoviden v svoji premeteni politiki, kakor njegovi nasprotniki. Šlo mu je v prvi vrsti za to, da Ruse odstrani z ameriške celine, istočasno pa še na zahodu obkoli britansko Kanado. V primeri z Aljasko so Aleuti razmeroma zelo majhen kos zemlje. Aljaska meri namreč pol-drug milijon, Aleuti pa le 38.000 štirijaških kilometrov. Tudi v gospodarskem oziru Aleuti ne nudijo bogve kaj koristnega. Kljub temu pa so ti samotni in pusti otoki dobili pomen zlasti od tedaj, ko je začela naraščati napetost med Japonsko in Združenimi državami, t. j. od leta 1931. dalje. Vedno bolj očitno se je kazal vojaški pomen Aleutov in v ameriškem vojnem načrtu naj bi bili ti otoki v primeru vojne z Japonsko nekee vrste most čez Tihi ocean do ja-jjonskega cesarstva. Amerikanci so tedaj začeli Aleute vedno bolj utrjevati ter na njih graditi velika letalska in pomorska oporišča. Dutch Harbour, oporišče na največjem izmed Aleutskih otokov, je kaj kmalu zaslovel poleg drugih ameriških tihomorskih oporišč, kakor so Pearl Harbour, Guam, Manilla, Wake in Midway. Nekaj pa je na Aleutih zelo neprijetnega, in to je podnebje. Skozi Beringov preliv tečejo mrzli tokovi s Severnega ledenega morja in plovba v teh vodah je zaradi goste megle, ki skoro stalno leži nad morjem, ter zaradi silnih viharjev, ki pogosto divjajo, možna le nekaj mesecev na leto. Prav tako je tudi z letalskim prometom. Omeniti jo dalje treba tudi dejstvo, da Je celo najzahod-nejši otok, ki pripada Aleutski skupini, še vedno oddaljen celih 2000 km od najsevernejše japonske točke Težko je presoditi, v kolikšni meri so Amerikanci v zadnjih letih Aleute izkoristili za vojno oporišče. Znano je le, da so v ta namen žrtvovali velike vsote denarja. Vsekakor — pravijo iz srednjeevropskih virov — je bilo izkrcanje Japoncev na Aleutih za Amerikance hud udarec bodisi zato, ker se je s tem vsaj deloma podrl most, kakršnega so si Združene ameriške države zamislile vprav v Aleutih, da bodo po njem »zabodle v srce« Japonsko, bodisi zato, ker se je s tem izkrcanjem vojno jx»dročje približalo Aljaski. Na vseh Aleutih je komaj 1000 ljudi Dočim je na eni strani Aljaska za Združene ameriške države v vojaškem oziru izrednega pomena (bogata je na bakru, cinku, lesu in_ krznu), je na drugi strani prebivalstvo v tej deželi zelo redko naseljeno. V vsej Aljaski živi komaj kakšnih 73.000 ljudi, od teh pa na Aleutih komaj 1000. Zdi se, da Aljaska tudi v vojaškem oziru ni tako pripravljena, da bi v primeru morebitnega japonskega napada nanjo mogla nuditi kak večji odpor. Besedilo: Jože Tomaži 2. Pohorska pravljica Risal Jože Beranek. ! m 16. Učitelj si je bil nalašč pustil rasti črno brado, da bi ga skrivala pred grofovo jezo. Ko je prestopil očetov prag, je hotel poskusiti, če ga bo kdo vendarle spoznal. Snel je klobuk in pozdravil očeta: »Dober večer!« ”• ... M »Bog daj,« je odzdravil stari mizar in pogledal od svojega dela. Pazljivo je gledal tujca in ni vedel ali bo sreča ali nesreča. Nehal je z delom in pustil obliče, ter ženi zaklical: »Prinesi luč! Nekdo naju je obiskal.« Bajni zaslužki Iz nekega poročila odbora, ki 6e v Združenih ameriških državah bavi z vprašanjem zaslužkov, 6e vidi, da je bil lansko leto v vseh Združenih državah najbolje plačan neki Loui6 Mayer. Omenjeni odbor je ugotovil, da je ta mož leta 1941 imel nič manj ko 704.000 dolarjev. Za njim sledi, oziroma je lani sledila po svojih bajnih letnih prejemkih George Hil, ravnatelj neke tobačne družbe. Zaslužil je 450.000 dolarjev. No, če jih je re6 za6lužil, je drugo vprašanje. Za tema dvema pa 6lede po vrsti filmski igralec Clark Gable s 357.000, ter njegova poklicna tovariša Charles Boier z 215.000 in Deatina Durbin z 203.000 dolarji. Že če bi bile to lire, se ti petičniki ne bi mogli pritoževati, da ne morejo ži-veti* Čeprav bi bile njihove življenjske^ potrebe še tako velike in okolje, v katerem žive še bolj razkošno, kot je že sicer. Amerika na6 tudi 6 takšnimi svojimi poročiti res naravnost izziva ^ELMA LAGERL0EF: NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN V svojem odhodnem spričevalu iz gimnazije v Karlstadlu je imel Karel Artur zapisano najodličnejšo številko, kakor svoje čase Erik Gustav Geijer. In sprejemni izpit na vseučilišču v Upsali je hil za Karla Arturja prav takšna igrača kakor za Geijerja. Gospo polkovnikova je okrogloličnega profesorja Geijerja pogostokrat videla in ga imela tudi večkrat v gosteh. Nedvomno je bil profesor Geijer nadarjen in slaven, toda ona je zmerom mislila, da -ima tudi Karel Artur enako bistro glavo in da bi lahko nekoč dosegel tudi to, da bi prihajali poslušat njegova predavanja prestolonaslednik Oskar, deželni glavar Jaerta kakor tudi soproga polkovnika Silfver-stolpe poleg vseh drugih slavnih osebnosti v Upsali. Jeseni leta 1826 je prišel Karel Artur na vseučilišče v Upsali. In ta semester, kakor v vseh drugih, je vsak teden poslal domov po eno pismo. Nobeno njegovih pisem ni romalo v peč, do zadnjega vsa jo gospa Beata Ekenstedt shranila. Sama zase je ta pisma vedno znova prebirala in vsako nedeljo, ko se je družina zbrala, ie imela navado prebirati novodošlo pošto. Saj je kaj takšnega lahko delala. Piama so bila takšna, da je bila z vso pravico lahko ponosna. ‘Gospa Beate je vedno bolj sumničila svoje sorodstvo, da pričakuje, da se bo Karel Artur nekoliko slabše izkazal, ko bo prvič /.doma. Zmagoslavje pa je bilo za gosjo, ko je mogla sorodnikom prebrati, da je Karel Artur najel ceneno sobo, da je na trgu kupoval maslo in sir, da je lahko jedel na svojem stanovanju in da je ob petih zjutraj vstajal in po dvanajst ur na dan delal. In za nameček še tisti spretno izbrani izrazi, ki jih je v pismih rabil, potem pa vsi izrazi občudovanja, ki jih je naslavljal na svojo mater! In za noben denar si gospa jx>lkovnikova ne bi dala vzeti pravice, da bi smela prebirati proštu Sjoeborgu, ki je imel eno izmed Ekenstedtovih za ženo, in svetniku Ekenstedtu, stricu svojega moža, kakor tudi Basen Stakeju pisma, v katerih je Karel Artur, ki je živel zunaj v drugem mestu, izražal prepričanje, da bi njegova mati postala pesnica prvega reda, če se ne bi držala svoje dolžnosti in ji ne bi bilo treba živeti le za svojega moža in otroke. Ne, za noben denar na tem svetu ne bi opustila te priložnosti, ki jo je tako rada izrabila. Kakor je bila navajena na vse mogoče priklone in čaščenje, toda teh besed ni mogla prebrati, ne da bi ji solze zalile oči. Toda največje zmagoslavje je gospa polkovnikova slavila pred božičem, ko ji je Karel Artur javil, da denarja, ki mu ga je bil oče dal za na jiot v Upsalo, ni zapravil, temveč ga bo še približno polovico prinesel s seboj domov. Tedaj sta bila prošt in svetnik jx>politoma osupla, Basen Slake pa se je pridušal, da se kaj takšnega še nikoli ni zgodilo in da se tudi nikdar več ne bo. Da, Karel Artur je bil čudo, o tem si je bila vsa družina popolnoma enih misli. _ Brez dvoma se je gospa polkovnikova čutila osamljeno, ker je Karel Artur večji del leta prebil na vseučilišču. Toda njeno veselje nad pismi je bilo preveliko, da bi si sploh mogla misliti, da bi lahko bilo kaj drugače. Ce je jjoslušal predavanje velikega no-voromantičnega pesnika Atterboma, se je znal na neverjetno zanimiv način razpisati o modroslovju. Kadar je prit,lo takšno pismo, potem je znala gospa Beate cele ure dolgo sanjali o tisti nesluteni veličini, ki jo bo Karel Artur še dosegel. Sploh ni dvomila o tem, da utegne postati prav tako slaven kot profesor Geijer. Res, zna-biti ]>a je bil prav tako velik mož kakor Karel Linee. Zakaj neki ne bi mogel postati enako slaven kakor slednji? Pa recimo, zakaj ne bi mogel j>ostati velik pesnjk — drugi Tegner? Za vsake božične in letne počitnice je prišel Karel Artur domov v Karlstadt. Vselej, kadar ga je gospa Beate videla, se ji je zdel vedno možatejši in lepši. Sicer pa se ni v nobenem drugem jx>gledu spremenil. Zmerom se je do svoje matere vedel enako ljubeznivo, enako spoštljivo do svojega očeta in enako vedro in šaljivo do svojih sestra. Sem pa tja je gospa Beate postala tudi nestrpna, ker je Karel Artur leto za letom vlekel svoje študije v Uj>sali, pa ni bilo mogoče zaznati prav nobenega napredka. Od vseh strani je cula zagotovila, da mora imeti Karel Artur, če hoče prestati veliki državni izpit, na razpolago. dosti časa, da se lahko na vse pripravi. Kar pomisli naj, kaj se pravi položiti izpite in dobiti spričevala in sicer iz vseh predmetov, ki se predavajo na vseučilišču, kakor so na primer zvezdoslovje, hebrejščina in geometrija. Vse to zahteva svoj čas. Gospa polkovnikova je dejala, da mora biti strašanski izpit in vsi so ji dali v tem prav, le da so rekli, da se to, edinole zaradi Karla Arturja, pač ne bo dalo spremeniti. Pozno jeseni leta 1829, ko je bil že v sedmem semestru v Upsali, je Karel Artur v najevčje veselje gospe Beate napisal pismo, da se je prijavil k izpitu iz latinščine. Sicer to ni noben F>osebno težak izpit, je napisal, pa vseeno važen, 'kajti človek mora biti v latinščini temeljito podkovan, če hoče, da ga bodo pripustili k velikemu državnemii izpitu. Karel Artur se ni dosti ponašal s svojimi pismenimi deli. Rekel je le, da ne bi bilo napak, če bi izpit imel že za seboj. Sicer se ni preveč vneto in temeljito bavil z latinščino, kakor tudi mnogi drugi ne, pač j>a sme navzlic temu upati, da mu bo šlo po sreči. Za nameček je pristavil v pismu, da je to v tekočem semestru poslednjlkrat, da se s pismom oglaša svojim staršem. Čim mu bo znan izid izpita, se bo takoj odpravil domov. Zagotovo pa upa, da bo za konec novembra že lahko objel svoje starše in sestri. Ne, Karel Artur si ni preveč beli! glave z latinskim izpitom in tega je bil sam zelo vesel, kajti, na kratko povedano — mož je padel. Profesorji so si bili dejansko dovolili to, da so ga vrgli, čeprav je imel v svojem odhodnem spričevalu iz karlstadtske gimnazije v vseh predmetih najboljše ocene. Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: inž. Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja o\ sečna naročnina 6 lir, za inozemstvo 15 lir - Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1 - Uprava: Kopitarjeva nlica 6, Ljubljano - Telefon štev. 40-01 do 40-05 - izhaja ob delavnikih ob 12 — M?-Podružnica; Novo mesto