* „ ... - . . DIKTATORJI SE HOČEJO VZDRŽATI NA SVOJIH MESTIH S TEM, DA SO PREPOVEDOVALI DEMONSTRACIJE Po balkanskih državah so aretirali nad šeststo komunistov. — V Berlinu so dovoljene demonstracije, pa se boje p popa do v med komunisti in soci-jalisti. 4|V Jugoslaviji, na Madžarskem in na na Bolgarskem mo vse demnostracije prepoveda-dane. Na Estonskem so zaprli glavni stan delavskih organizacij. Ri JRLlV Nemčija, 30. aprila. Iz zanesljivih \ i rov* fx>rcxu, fia je bilo po raznih balkanskih dr-/avah aretiranih nad beststo komunistov, kar je treba smatrati kot vladne odredbe za prvi maj.H V Berlinu in po drugih nemških mestih bodo jutri dovoljene demonstracije, toda samo v Berlinu f><> pr tpi a\ Ijc Jth deset tisoč policistov, da preprečijo spopade med komunisti in socijalisti. Tudi praško in dunajsko delavstvo se pripravlja na obširne manifestacije. Praska policija ie včeraj vdrla v glavni stan komunistične stranke ter zaplenila precej letakov in druge literature. V Rimu, Milanu in po drugih italijanskih mestih bo vse demenstracije najstrpžje prepovedane. IV R i mu je bilo danes obsojenih pet komunistov na kazen cd osemnajstih mesecev do desetih let, ker so navzlic vladni prepovedi demonstrirali lansko leto. V Sofiji so aretirali petdeset komunistov, ker bo delili pozive-za praznovanje prvega maja. Na Romunskem je doseglo število aretiranih sto. Na Romunskem, na Bolgarskem, Madžarskem .n v Jugoslaviji so vse demonstracije najstrožje prepovedane, g Poljaite oblasti so zaprle vse komunistični voditelje. Podobno sliko nudi Španska, kjer naj bi bile majske demonstracije v tesni zvezi s propagando proti kralju. V Rigi ter raznih drugih baltiških krajih so oblasti z&prle oziroma zastražile centrale delavskih organizacij. LONDON, Anglija, 30. aprila. — Iz najrazličnejših delov imperija je dospelo sem veliko število brc/j>os*lnih, ki se bodo jutri udeležili majske demonstracije v Hyde parku. angleškega delavstva jc, vzdržati z indij-HjHjnarodom solidarnost proti angleški nadvladi. PARIZ. Francija, 30. aprila. — Francoska vlada data danes aretirati in izgnati dvaindvajset tuje-zčrnskih agitatorjev, ki so se udeleževali priprav za praznovanje prvega maje. ter delili .protimilitaristi-cn^ letake. Značilen govor predsednika Columbia univerze v nemškem državnem zboru.—Pred njim ni govoril v rajhstaga se noben Amerikanec. ———.----- •.BERLIN, Nemčija, 30. aprila. — Dr Nicholas Murray Butler, predsednik Columbia vseučilišča v New Yorku in predsednik Carnegievc u-stanove za mednarodni mir. je govoril danes v nemškem državnem zboru ter rekel pri tej priliki, da ni več daleč čas, ko bodo ustanovljene Združene države Evrope. Dosed a j srno hoteli doseči pravico s silo in 7, vojno — je izjavil. Sedaj pa skušamo uravnali prepire s konferencami in posveteva-nji. — Liga narodov je nekako sred stvo za *nedsebojni sporazum. S tem, da so dižave podpisale 1 »ca iraško pogodbo, so se svečano obvezale, da se ne bodo več posluževale vojne kot sredstva narodne poii- — Dvajseto stoletje je polno mož, ki so amožni vdejstviti vse ideale. Glavna stvar pa je. da bodo vztrajali na stališču da se ne sme nikdar reševati vprašanj s pomočjo oborožene sile. Vsa teorija mandatov mora biti izdelana potom Lige narodov, in bodoče generacije nam bodo hvaležne, če se bomo v tem zmislu še višje povzpeli. Butier je bil prvi Amerikanec. j k; je bil kdaj povabljen, naj govori i pred nemškim državnim zborom. HRVATJEI j PRIZN __ ZAROTO Obtoženi Hrvatje so priznali, da so nameravali vprizoriti atentat, pri tem pa niso nikomur stregli po življenju. MORROW NE VE, KAJ BI STORIL Poslanik pri mehiški vladi, ki se je udeležil raz-orožitvene konference v Londonu, čaka, kaj mu bo Hoover svetoval. Danes bo dospel v Washington poslanik Dwight W. Morrow, ki se BEOGRAD. Jugoslavija. 30 apr. >e udeležil k>t ameriški zastopnik V procesu, ki se vrši tukaj proti dr. . mornariške konference v Londo- Mačku in triindvajsetim drugim, ki j so obtoženi zarote, ;e bil prvi obtoženec, Bernadič konfrontiran z nu. V Washingtonu se bo posvetoval s predsednikom Hoover jem glede ugotovi lam, v katerem je izjavil naslednjih perečih vprašanj: obtoženi dijak Paver, da je treba aU naJ I*>tom imenovanja takoj umoriti vse glavne zastopnike srb- i v^opi v senat, da pomaga ratlfici-ske sile na Hrvaškem. Bernadič pa ratl mornariško pogodbo; je izjavil, da je priznanje Pavcrja "popolna febrikacija". Dijak Cvijetko Kadžija je priznal. da se je udeležil izdelovanja bombe, katoro so nameravali zarotniki polotiti na vlak, ki naj bi odpeljal delegacijo v Beograd, da se p>kloni kralju. Rekel je. da je bil to le dokaz hrvatskega nezadovoljstva s kraljem in da so bile odrejene vse varnostne priprave, da preprečijo izgubo življenj. Hadži je tudi prpovedoval. kak ali naj se vrne v Mexico City, da završi svoj^ delo kot poslanik; kako stališče bo zavzel napram prohibiciji tekom kampanje za nominacijo? Ko so mu priredili v New Yorku velik in svečan sprejem, se ni ho tel dotakniti teh kočljivih točk.. Govoril je po radio ter rekel med drugim tudi naslednje: — Po mojem mnenju ne zna narod Združenih držav pravilno cc- šne muke je moral trpeti v zaporu niti veUke nevarnosti, ki preti mednarodnemu miru potom mornari-, škoga tekmovanja. mgr. cashin^počašcen Slavnostno pojedino so priredili Monsgr. Cashinu, sedanjemu župniku neke katoliške cerkve ter prejšnjemu kaplanu v Smg Sing jet-nišnici. Pojedino so priredili katoliški odvetniki ob priliki, ko je bil Cashin imenovan za papeškega ko-mornika. Father Cashin je bil odlikovan januarja meseca, ko je kardinal Hayes obiskal Rim. Zjk za t rt j« Jutrišnjih nemirov je pripravljena o-gromna množina policije, vojaštva in članov republikanskih gard. lUZALEM, palestina, 30. aprila. —Vodstvo iukašnjih delavskih organizacij je proglasilo prvi maj za chla^ski praznik, toda angleška vlada je prepovedala vsa javna zborovanja ter nošnjo orožja. [ghgv rekord velika poplava v texasu SINTON, Texas, 30. aprila. — Mesto Smton se je danes oddahnilo od velikega naliva, ki je prisilil številne prebivalce, da so poiskali varnosti v soetnijski hiši. Od poldneva do polndči je padl:> dvanajst in pol in če v dežja. Po mestu se je vršil promet s čolni. brazilci se spominjajo h00verjevega obiska RIO DE JANEIRO. Brazilija. 30. aprila V par dnevih bo razstavljena tukaj slika umetnika Navarro Dacosta, ki bo spomipjala na obisk predsednika Hoover j a v Braziliji. Slika je dolga osemnajst čevljev ter *bo visela v Beli hiši v Washingtonu. aprila*! rekord. Barcfr*f. ki se je nahajal je le- j v aeropianu. je bil popolnoma raz-od prevelikega tresenja. To je še poredno je doppei v TURKI IMENOVALI dve sodnici CARIGRAD. Turčija, 30. aprila. Dve ienski sta bili imenovani k^t pomočnici in sicer ena pri sodiščih v Angori, druga pa v Carigradu.. Turčija je druga evropska dežela. ki ima sodnice. Emancipacija žensk v Turčiji, tako socijalno ki/t politično, je bila zelo hitra odkar je prevzel vlado Kemal pata. Ženske volijo sedaj prt občinskih volitvah. ANGLEŽI ZAPRLI VRAT AV INDIJO Preko Khyber prelaza ne sme noben tujec. —Časopisi morajo položiti potrebno jamščino. — Gandhi pa pravi, da to ni potreba. LONDON, Ai.glija, 30. aprila Ce so poročila, ki prihajajo iz Indije, resnična, oziroma če jih angleške oblasti ne potvarjajo, vlada v Indiji že dva dni popolen mir. Vlada je dala zapreti Khyber prelaz, ki se imenuje "Vhod v Indijo". S tem namerava zavarovati Peshawar, ki je oddaljen le dvanajst milj odtam. V pondeljek zjutraj so vprizorili Indijci prese-netilni napad na artilerijsko skladišče v Barrackpore. Napad se je pa izjalovil. Iz Kakkute poročajo, ^a je bil neki stražnik obstreljen, ko se je skušal ustavljati napadalcem. Zaenkrat šc ni znano, če so bili napadalci v zvezi z indijskimi na-cjionaiisti. Vlada je izdala proti nacionalističnemu časopisju ostre odredbe. Vsak list mora postaviti nekako osemnajst tisoč dolarjev jamščine. Mahatma Gandhi je pozval lastnike časopisja, naj tega ne store, ampak naj raj še dovolj, da jim oblasti konfiscirajo liste. Neki komi tej. ki zastopa različne indijske izdajatelje, je sklenil, da tbo večje število časopisov jutri prenehalo izhajati. SIMLA, Indija. 30. aprila. — V nekem poročilu iz Peša vara se glasi. da je ekpslodirala bomba pred vladnim poslopjem in da je bil u-smrčen neki mlad Indijec. Zaenkrat še ni jasno, če je bila bomba vržena na Indijca, ali če je on prišel slučajno ž njo v stik — Vsi narodi smatrajo svoje armade in mornarice kot sredstva za obrambo. S tega stališča je vse oboroževanje defenzivno. Armada in mornarica pa postaneta lahko tudi ofenzivni, vsledtega je tekmovanje v oboroževanju povzročitelj nezaupanja in strahu. — Po m^jem mnenju je zadnjo vojno povzročilo dejstvo, da je hotela imeti vsaka država več orožja in več vojakov. Na konferenci z državnimi poli- J tiči.Lni voditelji je razpravljal o ponudbi senatorja Bairda, da re-signira s senatorskega mesta ter na pravi prostor Morrowu. B9H9HHSBB Njegovi svetovalci so prepričani, da bo soudeležba Morrowa v senatnih debatah škodovala njegovi primarni volitvi. LIGA HOČE IMETI LASTNE ZRAKOPLOVE Edinole Nemčija nasprotuje temu načrtu, češ, da bi bilo zračno bro-dovje že zastarelo, pre-dno bi se ga Liga poslu* žila. ŽENEVA. Švica, 30 aprila. Liga narodov bo najbrž kmalu dobila svoje lastno zračno brodovje. Komisija Lige. kateri so podrejene arbitracije in varnosti, je razmišljala včeraj o tem predlogu ter kljub odporu Nemčije sklenila, da mora imeti Liga svoje lastno zračno brodovje, da v slučaju kakega izrednega dogodka hitro dobi skupaj svoje čl ari e Nemčija pa pravi, da je napredek avijatike preveč nagel in da bi bilo Ligmo zračno brodovje že zastarelo, se pridno bi ~>e nudila prilika, da stopi v akcijo. Dežele, ki nimajo vojaške avija tike, nimajo sredstev, da kontrolirajo Ligine aeroplane, ki bi leteli preko njihovega ozemlja. Težko bi bilo tudi dobiti dovoljenje dežel, ki niso članice Lige Poleg tega bi taki poleti kaj lahko izzvali kak jako neljub dogodek. J. H. THOMAS 0 DELAVSKIH RAZMERAH • — -''-■' —■ Angleški delavski minister je pojasnil trgovski zbornici v Glasgowu stališče vlade glede brezposelnosti. GOZDNI PO V WISCONSIN Kakih dvajset tisoč akrov gozda je v plamenih» in požar se širi z veliko naglico. — Ogenj ogroža človeška bivališča. MILLWAUKEE, Wis.. 30. aprila. Več kot dvestopetdeset mož se je danes borilo proti gozdnemu požaru, ki se je razširil na širino dvajset tisoč akrov. Nad Chequamego zalivom visi težak dim ter ogroža tamošnje prebivalstvo. Reševalci si na vse načine prizadevajo rešiti larme in druga človeška bivališča. V bližini Herbster. Wis . si je 125 mož prizadevalo pogasiti požar, ki se je širil v severno smer proti Lake Superior. V tem okraju je uničil požar že preko štiri tisoč akrov zahteve palestinskih komunistov JERUZALEM. Palestina. 30. apr. Komunisti se živahno pripravljajo na praznovanje prvega maja in so izdali proklamacijo, v kateri zahtevajo: popolno amnestijo za vse, ki so bili spoznani krivim nemirov, ki so se završili avgusta meseca lanskega leta; popolno razveljav-Ijenje smrtnih obsodb ter razve-Ijavljenje vseh kolektivnih kazni; angleške čete naj zapuste dežele, Balfourjevo deklaracijo in palestinski mandat naj se odpravi. Nadalje zahtevajo, da se smejo Felahi in Beduini oborožiti. Splošna federacija židovskih delavcev je proglasila za dan 1. maja generalno stavko. Vršili se bodo sestanki in razne zabave. GLASGOW, Škotska, 30 aprili. Pred tukajšnjo trgovsko zbornico jc danes na dolgo in široko razpravljal minister J. H. Thomas o brezposelnosti v Angliji. Ako se hoče država povzpeli na bil j še stališče, bi bilo brez zmi-sla igrati se z dejstvi. Reorganizacija in racijonallzacija bosta povišali število brezposelnih, toda k j bo enkrat to končano, nam bo mogoče dosti storiti v tem oziru. Za vzgled težkoč je navedel naslednje dejstvo: svetovna produkcija avtomobilov je lani znašala šer milijonov in pol Amerika je lani produeirala p**t in pol milijona avtomobilov. Anglija pa ie 210.000 Navzlic temu pa obratuje v Angliji več tovarn za avtomobile kot. pa v Združenih državah. Kanada im-portirala trikrat več avtofuobilo. kot so jih izdelali v Angliji. Nadalje je rekel minister Vsak narod ima problem brezposelnosti. noče pa vsak nan>d priznati .s-vojih težkoč Mi še vedno trpimo vsled napačne vojne šted-I Ijivosti. Delavci trpe, ker d?mii< vajo, da so na razpolago silne množine denarja. Brezsmiselno bi bilo izdajati denar za ustvarjanje mrtvega kapitala z edinim namenom, da dobi nekaj delavcev zaslužek karol prosi za odpuščanje LONDON. Anglija. 30. aprila Romunski princ Karo! se bo naj Dr* kmalu sporazumel s svojo ženo princesinjo Heleno. Tako se glasi v nekem poročilu na londonski Daily Chronicle O veliki noči je pisal Karo! ž**-ni pismo, v katerem Jo je prosil odpuščanja. Princesa Helena je namignila, da bo tej prošnji ugodila. Karol se jc leta 1925 odpovedal vsem pravicam do romunsko*1 prestola. Policija je zaplenila košček bom- j £r>zc*a" be v nadi, da bo izsledila njen iz vor. SMRT STAREGA VETERANA STAMFORD, Conn.. 30. aprila.— Kapitan H allow ay, ki je potoval po vsem svetu, je umrl v starosti sto let na svojem lastnem, čolnu, katerega je imel v bližini South Be&cha. Zapustil je Ara sinova, ki a vita t New Torka. Včeraj je nekoliko deževalo, toda dež ni mogel pogasiti požara. Zapadno od Washburna, Wis., jc zgorelo več kot petnajst tisoč akrov nove Moquah narodne reservacije. Nad sto mož si zaman prizadeva 113 spraviti ogenj pod kontrolo. V bližini Wabeno se je vnel gozd na treh različnih mestih. Ker je vreme precej vetrovno, je vsaka pomožna akcija skoro izključena. Gosdcrvi gore tudi t Chipeva in Rysk okrajih. DENARNA NAKAZILA ZA VAfcE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ yKfcUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENEKU: t Jugoslavijo ▼ Pattjo Dia BM " lMt - KM 19,00* 9 IJ5 „ $18.5t % 46.M 9 9LM 1181.09 E4v 1999 IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina znata sedaj za izplačOa do $30 ^ 60c; za $60 — $1; za $100 — $2 ; za $200 "" za $300 — $6. Za Izplačilo večjih zneskov kot gora] navedeno, bodLti v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogole.g Prt raJSkih nakazilih priporočamo, da te poprej z nami •porz'ramaW (tate naftna nakazila. Izplačila po polti «o redno Izvriena ▼ dveh do VUJNA NAKAZILA IZVB&UJEMO TO CABUC LR»S I| r&ISTOIBINO ?(«, SAKSER STATE BANK 82 Oortlandt Street Telephone: Blurelaj 9993 Ian and addresses of above officer« Mew Tort City, If. Y a(iLA8 NAHODA" Vel«« ef thr PmvIci Beerr Day except Bunder* and Holidays. UM sa Ametilco MOO tt.no SUM SubnTiptlon Yearly $6.00 Ad vertlsemen t 2Slma je prešla, ž njo pa odšlo vse dobro In še več sla&ega. Mnogim bo ta zima v trajnem spo-I mina. Spomlad je zopet tu. narava se oči vidno prebuja iz dolgega spanja.. vse zeleni in vstaja, solnce ^7.00 ogreva vse' j3 5oj Tudi barometer brezposelnosti se G- Za New Toik za ceio leto Za t^oi leta _______-___ Za inozemstvo sa celo leto......J7.0C J« ▼ zadnjih par tednih precej Za pol iHa ________.____________.S3.5C grel. Upati je, da bi se zopet po- maknil do prave višine, kajti mar- Agreeraent. ih rvzt-mii nedelj In praznikov st I V pririecttjftjo. Denar aaj se &l» le 59rstvemni kril* naročnikov. ji i ,*>+ Mazoact 1a ruupj*- najemo s ri'. i VU»i swwv »e« («rft, H. felefh*-!* t IMM nrs GANDHI IN INDIJSKO VOJAŠTVO .sikdj že zelo težko Čaka tiste ure, ko lx> zopet pričel delat L A k. c ravno so se razmere precej zboljšaie in se delo nekoliko lažje dobi, je še zmerom dosti ljudi brez dela. Zaenkrat še ne svetujem hoditi sem, to pa radi tega, ker so prvi na vesti tisti, ki so tukaj že eno k to lziroma stalni naseljenci. Veselic in zabav vs3ke vrste nam ni manjkala in tudi sedaj so še na dnevnem redu. 9 Zadnjo soboto, dne 19. aprila sva dobila jaz in žena od družine Rački po*sfcik> na domačo zabavo. Te-, ka stvar se seveda ne pusti kar ta-gietlt? ko. in si mislim, pa poj diva, pra-vim ženi. In res mi ni žal, da sva videti, kako n?.m je bi! potreben in kako plemenita dela vrši Koliko pomaga svojim b:imm sestram in kako se je zavzel z?. 3vojo umrlo članico. Vsa east vain, le tako naprej! A M Meyers. > * Sheboygan, Wis. Umrl je 1. aprila Geo Pire. star 64 let. Pogreb **• btl iz slovenske cerkve 4 aprila na N. S. Kalvarija pokopališče Bolehal je že več časa in bil je pripravljen na smrt s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreba se je udeležilo veliko ljudstva vseh narodnosti, ker je* bil posnan v tem mestu in v vsej okolici. Imel je salon in halo za veselice na Calumet Drive. Bil jc pri-• BB jazen in vljuden, in ni se držal preskopo. kadar se ga je prosilo pomoči za eno ali drugo narodno Rojen je bil v fari Leskovec na Dolenjskem. Bil je veliko let v Ameriki in kot izučen k:vač. e delal veliko iet kovaško delo v tovarnah. Zapušča žalujočo ženo In precejšnje število otrok. Bil je tudi naročnik tega lista. Umrl je 11. aprila Alojz Kobal, po rivatedenski bolezni v bolnišnici in pripravljen za smrt s sv. zakramenti za umirajoče. Pcgreo je oil 14. aprila iz slovenske cerkve z veliko u-deležbo prijateljev in znancev. Pokopan je v Zeleni dolini. Zapušča stariše v starem kraju in brata Antona, v Ameriki, v She-bcygana brata Andreja, v Argentini pa brata Filipa. Rojen ie oil 20. julija 1898 v Planina pri Vipavi. V Ameriki je bil nad 8 let. Bil GradJjcno ministrstvo je odobrilo csnuUk za zgradbo poslopja poljedelske fakultete v Zemunu. No Vočarski ce?ti v Zagrrba si jc ponoči na strašen način končal svoje življenje 48-lctni brezpo elni Gradbeni stroški so proračunani trgovski panjo^nik Albert Le.ch<. V Londonu ao najbrž izpriiueuiii svoje nazore nemirov v Indiji, | pred par tt<> Žalostno koiu'ala. ^tlc napravile skupno party na čast Ko so pa začela priluijati izlndije pobila, eta se celi Jacku Rač5ci in ...... Mat. Clancu. Vsi trije so namreč okraji pridružuje jo Uandhi ju ter da j< narasla na stotisoee obhajali svoj rojstni dan. Obenem in atoti-oee armada onih, ki -u pripravljeni do skrajnosti nam biia naznanjena tudi zaro-ixvajati eiviin«. nepok<>ršr-iii<'. so si začeti londonski go-' ka„8^!spicf, MayestiC . ' 1 . ' Vabljen ill m navzočih je bilo spodje belžti Lila^e, k;«ko bi napravili konec temu skrajno! preko dvesto gostov. Mamice so ti C pri/ + fxdoŽaju. jj B 1 skrbele za vse najboljše, kar še ti- ,. • »-11» i i ^e ped zcb. cčetje so pa orav prid- > a ,<• je aiig*»ka vlada Kiopohioma zanesla na no tcfm rdečega godba je pa ^ HM^Ic^ko Vojustv" magala, da niso srbele pete. Bili < je pri lantovskem društvu "Nada rnjrtlijl 1 rdeli je pa pri?]" V Pesliawaru do ostrih smovsitakc zidane volj«, da smosej in predsednik društva , j-i i- ' i • ,.j šele proti jutru razšli- popadov llied indijskimi e, taua, katerim SO poveljevali: Mlsdin,a ,aro,encenxa želim ve-'vsakim s komur je prišel v anicl^k* ea-stniki. liko srečo, družinam pa hvala za zstoraj so imeli splosno vsi soža- Kar se ni Zgodilo še nikdar V dul^ot lajllih bojih z:l! tako prireditev. jlje nad pr^rano smrtjo dobrega indijsko neodvisnost se je zgodilo aedaj: del domaeih jakov ni hote! nastopiti proti vstašem. Nobenega povelja niso ubogali in so >tali kot ukova-ni. Za povelja ovojih eastnikov se niso niti zmenili. V raeccJkU sploh niso iuogli v Londonu verjeti, da se je kaj takega fgodilo. Na vprašanje iz Washin^tona, ee so se indijski voja-r-*mtalL je prišel kategorični «|lgov«jr? — O tem ne vemo ni*'e?:ar. SB H I'PlfljS III u, , • , • 1 1 • -t 1 1 , » 'dar. Posebno čast igrovodji. ki je HMnjie Je brzojavil dopisuj nekega uglednega Ie "dve sfotinji 2. \> \ka kraljevih Oarwahiij ,, strmcev nibta ** tako ol>na>a)i kof \n biLo ti To je aeved* lzi-^iIikj milo ret eno. Da l-ieeii v IjOiHioriu i»opn-rati, je razvidito t?i
  • or;*"ihi, Ua an^!e>ka vlada ne ho nastopila proti OandrijtL >e bo soli« v Dhamsani, ftš, ':i:sk v stare domovino. Vsem kličem srečno pot. obilo zabave in na veselo svidenje! Tudi bolezen nas ye lettuLujo zi- Spcrocain Vam. da sem prejel čeke. katere ste mi poslali kot rea-lizat mojih vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski ter se Vam lepo zahvalim za Vaše točno poslovanje. Stroški v zvezi s tem prenosom so bili res jak~ ni7,ki, kar me je do-vedlo do prepričanja, da Vaš za- j vod res ščiti interes naših rojakov v Ameriki. Priporočam torej vsa- ! komu Slovencu,!naj se obrne na' Vr' zavod in sem prepričan, da bo vrat zadovoljen ker Sakser State j Bar.k skuša pomagati vsakemu,: kateri se nanjo obnie. Frank Kiiivlf. Krayn, Pa. KZPLAfNl POi'K. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele nauči-ti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Nesreča na železnici. Na železniški postaji v Novi Gr.i-diški se je pripetila težka nesreča katere žrtev je postal 20-letni Fr. Bcranck iz Drenovca. Ob p.l 2. je stal vlak s fanti, ki so se peljali na nabor, na postaji ter čakal na za-proeški brzovlak. Kljub opeminom, naj bo previden, je odšel Beranek čez progo pc vede. V tem hipu je privozil bi*zovlak. ki je nesrečnega fanta povozil. Lek motiva mu je zmečakala obe nogi. Težko poškodovanega so prep o mu morali Tragedija dveh bratov. O nenavadni tragediji poročajo !z Letva: Drago Djukanovic, ki jc v dalinjem sorodstvu z bivšo črnogorsko dinastijo, jc hotel nesti pastirjem v planine puško, ker so se | zadnje čase zopet pojavili volkovi. ia dva 16-le-tna fantiča. Štefan B. in začeli napadati ovce. Njegov j m Dušan M. sta se za šalo preme-živčno bolni brat Krsto sc je ž njim j tavala, med borbo pa jc Štefan na-sprl, ceš, naj pusti puško d:ma,' sprotnika pretrdo položil na tla. Peter IZgaga j DRUGO PISMO < ki ca je pisaU gospodična Doloreo svoji pisateljici v staro d mo»uio. > Draga moja prijateljica Danes me je gospa vprašala, če lahko gre v teater pa sem ji rekla, da lahko grr. in zjlIo ur.am zopet nekaj časa* da U napišem par vrstic. Tukaj pri nas v New Vcrku Jc vse ponavadi Prvzaprav v vedno kaj noveca, trnia tebe bi gptovo ne zanimale novice, ki so tukaj na dnevnem r«du To je tako v«-liko aif-U. da vsakih pet. minut en ekjvek umri- trije so pa ro^en:. Pogrctjfvki imaio čez ,;lavo dela. da vse preti pokopljejo. za novorojence je pa 'r:i-ko botre di^biti. ker jili je tolika. Ceste s. vse po nuni arah. in rim-da!je si cd doma temvečja je nu-mara. Enkrat sem oiln že d<» dvesto petinšendesete ce-te v Br^nxu, pa oi še* naprej šla. če bi si upala, toda aaprej so same zveri in živali. Sami levi. tigri in druge čudili afinje Vozii se pa iako poceni p<> New Yorku Za s;ro& e lahko voziš cei dan. Ko prideš do konca, ^e pre. e-deš. pa zop-c-t nazaj in e zopet pre-sedes in tako naprej za pe: k:' j-cerje,. 2elezi.ice nad cesto in poci cesto. po cestah pa le kar* vozi.'o kai je bolj za navadne ljudi. Kr>r nas je boljših, >e vozimo s subwaytm. to se pravi zemljo, kjer poont;-vi m ponoii luči gore. Jaz •>»> večkrat vozim po cele ure. je na tOoij poceni in ima človek užitek Hiše so v New V.rku jako velike. Da se ljudi? po štengah preveč ne zmairajo. jih vozijo gors ui doli z elevator jem. kar tudi nic ne ko-šta. Cc- lep tam elevator rana. .-e lahko pelješ desetkrat aLi dvajsetkrat siori m doli rn ce /nas besedo prav postaviti, ti ne bo nič rekel. sam.:- smeial sc t: bo. Po prav velikih hisaii imajo tudi kapitane kakor na barki. Ta* kapitan n dela drugega kot .urno med vrati stoji in salutira. Itna tudi piščalko, da zapiska kadar gre - i kaj posebnega mimo. Na Park Avcifue poznam enega, i ki mi jc še vedno zapiska!, kadar- ljali v bolnico, kjr-r nogo amputirati. j koli me je zanesla pot v tisto oko-Šcstnajstletni ubijalec. t i,co. pa fcaksen fant je. Kapitan na V dobrovoljski koloniji Mali Beo- baj-^i lahko tirsetrat sknjr grad pri Subotici sta se te dni spr- preci njjm. od kape do čevljev je ves v unif-rmi. po uniformi je pa ves ocifran eportan in ozaljsan. da človeku kar pogled jemlje Ro>*rto mu je ime in je iz fine italijanske kajti ž njo se jc pred pol leta smrt- Dušan je bil užaljen in je pozval j rodovine. Tak človek mora že do- bii- ivniijt' »ii u rta vu i uioii44>ul. Kako mm| ii*>re biti Pirprosta rt*Miira jv, da vlada lx»ji :ut tiraTi tiaiui-k*jtr d« hi h-ti hip v Indiji zavrelo. Kako ža!«»>tiio, d^JiJma Mael^mak^n dela rs k a vlada ▼ trm «>a*tt [Kitrfbuita (»i^uiua, «la bi pri^uala nekaj, car n tneui * laui ve »v.ecej ciobro ob.akala. GcJpi| Rant je prestala dve težke opera- | cijc. V* postelji jc bila zadržana več ■ mesecev 50>f'lničarwa v Broc^lynu se je po težki operariu vrnila iz bolnišnice in se seoaj r.ahajs v doaia^i o-Krs; Gc-pa S:a:nar se še zmerom nahaja v Fordovi bolnišnici v zelo orasne-n stanju Gcs. France? Lagoj se nahaja sedaj v bot-r;i5.nici v Ana Arbor. Tudi več drugih je bolnih in se nahajarjo v domači oskrbi. Vsem želim skorajšnje okrevanje. ha 411 Slab apetit in slaba prebava ;i|««»tit i*faih? hr*n«». ki »t«« i r'j;anj»- v it-!i«!i u >nM(i z»;>rinit-t» »li l^ln u»-rT«-zr»i :n rn- '-«lT<4H i- sj.anju? im. liatf.f-- kiVi botrzni. tavtetf prfjwnt-r-t-Ri hi :/<» van: Xofa - Tuw itrinMf .Jol»r.-;iomw', Veta-Tcnif % um f>re:»krbi holjš«- airav>> i ti vW nooOi. ker iz»i»il t*-l<> »irupiiv. ki wrid iu '»"- AH 1" v ija« j" Im-it- I*ii!l, it! vih™ \ M va« oblpli ? li Jftr- \ vašrni fm it. Jo pojedli" .1« j iM>>n S'imulira tivc«. mišite ir. <>nran«». Tudi čela aena smrt nas je ob-1 v*m a*t d>t*r »p*tit t»-r pf u , , m ______ ; l«*wti 'm.i. kS j>oj -d!:. !*<>t»-m ko t. r-a.'l N'jyu-Tone nitij ilnl vas in- 1j> v^-" r,if »\-.ila zaprtnirš, nt»«Mi mehur, nn*t'b»vno»ii. Nuga-Tor.f ii z B«4r-a.riU. Alu-va.» nima v xaU«i. recite r»jo naj istejfa r:»n>či ti v»s it;žitas nepojaanjeno 110 p; nesreč i la njuna sestra. Dra-sa brata ni hotel pjslušati. Kisto je tekel za njim ga tik pred vodnjakom dohitel tn mu hotel vzeti puško. Med ruvanjem sta brata padla v vodnjak. Seljaki. ki so videli det;a ubijalca so zaprli nesrečo, so takoj prihiteli na po- moč, toda bilo je že prepozno. Brata &ta utonila. /ena svojem« mozu odsekala glavo. Rodbinska tragedija v Cazina pri Banjaluki. o kateri je bilo že poroiano, se je sedaj pojasnila. Rahmana žena hišnega posest- Nesrečna rodbina. V Zemunu so našli v mestnem parka obešenega nekega moškega.' Pasanti so o t-c-ni obvestili policijo. ki je obešenca snela z drevesa. Policija je ugotovila, da gre za 2ii. letnega železniškega uslužbenca Matijo Spačka, ki je bil zadnje čare vdan pijančevanju. O-ešenec nika Bakčagiča, je z ocvtro sekiro j je imel pri sebi pismo, v katerem odsekala glavo svojemu možu. k*, ie spal v postelji. Že lansko jesen se je bila zagledala v nekega Tri-viča in stopila ž njim v intimio razmerje. Trivič je Rahmano nagovarjal. naj v .spanju ubije svojega moža. kar je tudi zvršila. Proti ju-tru je začela klicati sasede na pomoč. češ da £0 roparji ubili moža in mu pobrali denar. Namigavala je. da sta umor izvršila Hamzija Sešič in njegov sin Jusuf, ki sta bila aretirana. Tekom preiskave se je dognalo, da je Rahmana sama umorila moža. kar je končno tudi priznala, rfemzija in Jusuf sta bila iz preiskovalnega zapora izpuščena, Rahmana pa izročena sodišču. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ns. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TE V A STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA U*t slovenskega narod& Litega! človek ia marl.iv 1 S. N. D. 1 tja in kdaj ' Kako je bila ranjka spoštovana " : io priljubljena mod aanii, nampri- • ča 75 krasnih verec.'. Bfi jDrifcga Pavla, ne boš kznalo po- j za bij ena med nami Zemlja naj ti bo lahka, spavaj mimo večno epa- j Naj še nekoliko omenim ienski ! kJrub S. N. D.. Zopet smo imeli čast OBRAMBO SVOJIH OTROKf Ali ste ie eavarovani za slučij boleeni, nezgode ali smrti f Aka ne, tad a j pristopite takoj k bližnjemu druitvn JngoAe-▼anske Katoliške Jednote. Naia jednota plačuje največ bolniške podpore med v^emi jugoslovanskimi pqdpornimi organizacijami ▼ Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, elunjštva nad 20.000. Nova društva se lahko vstanovijo ▼ Združenih drŽavah ali Kanadi z 8. Slani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pilite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Piahler, Ely, Minnesota. nasprotnika, naj se pre šc enkrat 1 študirat, da dajo v tak. metat ž njim. Ko se mu je Štefan 2a kapitana, približal, je v jesi poprabil lopato i Toliko t: pa povem, da v tej dc-in udaril prijatelja tako močno po ^ ni nic cc šprahf ne p zna* Jaz Blavi. da je bil takoj mrtev. Mla- j scm 2e pet tednov tukaj pa u p" pravici povem, da rm trebo ^m žt i na šilu naučila, ker kar »♦• boljšin marinerjev, vsi le angleško govore Kranjskih pisem ti ne bom. mogla več dolg- pisati, kajti, če e enkrat čleveka dru^a .^praha prime, mu doma'.a beseda kar ne gre izpod rok. Ženske so tukaj vse drugače o-blečene kot v starem kraju. Po novi modi moraš modre nositi. Jaz in goapa ga imava kar v koitnpan.-ji. kajti gospa ponavadi sp: do dvanajstih pa tudi popoldne gre spat. Zvečer se pa meni brez moderen ven ne ljubi, ker ga ima ponavadi gospa. Jm * ... Obleke si zaenkrat še nisem ni' napravijala. Malo imam »e ^ sta-ga kraja, malo pa od gospe pa vse skupaj ni dosti. Sem mislila iti ta teden h Klajn. pa bom šla raje drugi teden. Lase sem si pa že dala ostrici. Ml jih je jako visoko gon vzel in me je ofrril po vratu ter me 2 vsemi žav-bami namazal. Komaj čakam, da bi mi spet zrasli, ker je barber jako 5pašen čloevk Mr»ra tati iz jako dobre familije. ker po dišavah diši. Na Janeza sem pa že skoro čisto pozabila. Se mi jako smili, ker ima tako kmečko ime. Če oi bil 2e vsaj Giovanni ali pa John ali a Robert. In če bi znal kako angleško besedo! Če bi znal ža vsaj reci t*llaudjl^du,, ali pa "bi gee". Zadnjič me je strašno ujezilo, kj mi je pisal in napravil naslov "Katra Makinec". Le povej mu. da v Ameriki nisem nič drugega In dokler se ne poročim, nič drugega ne bom, kot edinoie Dolores Maclnez. Nau is ta j m tu gou tu bed best regarc and dont Irgei. Vidiš, to je angleško. Tako tukaj v New Yorku govorimo. Pa kaj bi U pravila, ker ne zas topiš. pravi, da je šel v smrt. zaradi neugodnega gmotnega položaja in zaradi večnih prepirov z ženo. Zapustil je ženo m nepreskrhljene o-troke Spaček je bi Ipotomec ugledne rodbine, k: je zlasti po prevratu igrala, vlažno vlogo. Toda rodbino je preganjala zla usoda. Dve njegovi sestri sta se lani smrtno posrečili na vožnji s čolnom po Du navu njegova mati pa je nedavno podlegla posledicam operacije slepiča. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YOB K, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure * zvečer. Forlonjaa« se «i kres izjeme, le stare ia stanovitne dem ace 1 * 2> - i. i, im» IVAN CAilOO * * r t rasno nerad grem lasti;! no* Pwrdttoma «em. Včasih pa le n moram po pod rat zaporedoma SVOJ bri-da se _____________________in to ml je tiramo neprijetno. Same- pa sebe tistiti )*> kočljiva zadeva, k o imamo vendar brivcev vse prem. onoLt Zgodi ^e p«, da nas m?d tolikimi eden le pošteno oterije 0 V so »i imam zccaio. Kakšno' -Dvomim, da bi bil tedo brez zrcala. ti jih imajo ženske n«so po motfm mnenju prava zrcala so ir rafini ane leSčerbice.i V kolikor poznam rao*ke. uporabljajo zrcalo edinole v potrebi Za žerske je zrcalo dueevna Itrana Grde ga sploh ne marajo preopičje se jim zdi, prenizlcot.no ooravilo * to je resnica. sc vedno gledati v z-naio Tista oredpiiprata.B brušenje britve itd.; nekaj mesarskega je v vsem tem Vse pripravljeno Razrezan ga kar lepo natr±em) casopituai pupil -tak papir je nepriporočliiv, zaradi papirja samega ne toliko. KO SE SAM BRIjEM.. brusim jc. MoJ drug me od daieč Škili. Le brusi. le.. ! Dregnem v predmet, rrculo se zamaje. Pret-vorasto se popači moj obraz .. Da bi bilo že konec tega pačenja. Mimo. prosim'! Z obraza v obrat Naprej, redno navzgor. " Nekdo trka! Kdo je? Kdo!? Vrati zahrešč«. zrcalo se zamaje, moj obraz se spačl Naprej, za vraga!! Oprostite.... tukaj pismo me pošilja. „ kdaj... mislit--? Mislim! Počakajte,. da se obrijem Zdaj ne morem ..j|B Britev škrta. Zopet trka! Naprej! Zrcalo se zaguga. Počakajte prosim. saj vidite vendar. Ka j se me bojiš? Čemu tako buliš vame. saj sem jaz tuoj verni drug. Pusti me. ne glej me! Čemu rae mučiš, zakaj spreminjaš vedno o-braze Mene je strah. Ali ne slišiš, kako trkajo? Kdo? Po Ha soba jih je. Obrni se. poglej jih" V rezal si se. kri te teče po belem licu. poglej! Meni? Da! Tebi vidim kri na licu. mene boli ... ampac radi usfca na njem in vse- Britev škrta Kdo so. ki me čaka-bine člankov je nevarnost zastr- jo? Ti jih vidiš iz zrcaM, povej mi, milo. brisača, čiata < kfio so. obilni dobro > dc pttVv- velika!!». voda, vse drugo je luksua. Moj verni drug v zrcalu oponašajoče drg-ie s čopičem po ča«,usti. Zrcalo <č* je plčiee v;ača tvojo sliko. (Otroku je nepotrebno, ker j« sam na sebi živo zrcalo! > BUskoma potegne moj drug po naipeum vratu. S satanskim nasmehom v očeh mi iašepeče: Vodoravno potegni! Ha. vodoravno! »amo mala razlika, vouoravuo in ie navpično Radi tU.c vodoravne črte je že marsikatera *iava odie-t"la O prijatelj, kar lepo navpično, kar kar navzgor. Seveda je ne-prtjeia<:r skeli. peče ... Seveda je težje samega sebe obdelavati kot sto dragih, stara brivska pesem! Čudno zeirn v obraz moj drug. Tako nopiiiCtno tuj se mi dozdevaš ? Kar naprej, navzgor B-i-trv trmasto poje. prepira se t roko Britev bi morala biti dobra, saj ie iz prvovrstnega jekla, podedovana Je »t^er in to Jo kvari. Ce bi mogel oiti brez nje, ce oi se ■ moral včasih tam briti. kdaj bi že zag&al podedovan* Je! Počemu mi tako lokavo škiliš Pazi, da se mi ne vrežea, mi pravi drug iz zrcala.... Vraga, to boli živce! Pat. pranim T! z bntvtjo ok»-h vratu ie opasna igra Sicer boš gledal kako krvavim, bolelo bo pa le teoe Vraga. najraJAl bi :*»• č:.stll brez jrcala Poakusi! Razau-sanš ve dodobra Ah brez zrcala le ne gre Tako čuden moj verni drug v zrcalu? Meat? l?ič! Ali kaj teb« gloda, kaj Je tate? »ru«v skrta. Na- Zopet trka.... Vrata se odpro, zr- žalosten veliki teden v rusiji Nedavni papežev poziv na sve tovno javno mnenje, da naj se za vzame za pravoslavno cerkev v j Rusiji, je rodil nepričakovane in nenameravane posledice. Zadii.ie dni velikega tedna bodo boljše-viki porabil v to, da bodo še poja-čili s-vojo proiiversko gonjo. Kakor Je razvideti iz programov ruskih radiooddajnih postaj, bo vsa pro-1 tlverska agitacija naperjena v prvi vrst4, proti papežu in rimski cerkvi. To pot se brezbožniki ne bodo toliko dotikali pravoslavne, musli-rnanste in židovske cerkve, namreč bodo v glavno strastno napa-li samo rimsko cerkcv. Nedvomno računajo na to, da bodo nj-ih predavanja dosegla nedeljeno odobra-e prebil vaistva Rusije, aer ix> vse zasramovanje letelo na naslov zapdne cerkve. Tako napoveduje moskovska radnc-univerza za veliki četrtek predavnja o veri kot nasprotnici znanosti, leningradski radio pa je javil, da bo na veliko soboto ob 7. uri zvečer razširjal preko ogromne Rusije predavanja o "najsvetejši inkviziciji" in o gorečih grmadh avtodafejev na katerih so se. pražili neverniki in krivovet-d. Celo uro bo trajalo to predavanje o ekscesih srednjeveških fanatikov. calo se zamaje, popačen obraz me drži izza okvira. Se par se k an d potrpi, drugače se j ves raz režem... TI se potiš ti si bled. kaj ti ie, moj revni drug v zrcalu? Meni? — Tebi. tebi. kaj Je! Poglej jih, kopičijo se trumoma. Ali se jih bojiš? Pazi, da te katera ne dregner Nož se ti zareže v grlo.... Se par sekund, prosim te! ■ Kdo trka!? Za božjo voljo, še trenutek. .. Ti si bledo preplašen, ti se potiš? Že te tlačijo, za hrbtom se ti pačijo. Obrni se. oborožen zamahni, vratove jim prere- Sunkoma se obrnem, razburjen zamahnem z roko po zraku — Za-klenknilo je!.... Dobro jutro! Oprostite, če vas motim, nočem vas nadlegovati, kava bo mrzla ... Gospodinja je zo- ( pet zaprla vrata za seboj in je odšla. Oddahnil sem se. pobral sem britev s tal. V zrcalu se m: je zasmejal moj verni drug, meni je bilo čelo potno.. . Vsakojutranje skrbi, ki so me čakale, so pobegnile. Umit in obrit sem se oblekel, popil sem kavo. šel sem na ulico, da jih dohitim, te neznosne, vsakdanje skrbi.... da jim prerežem vra-tove.... -- aso ? NA VESELICO SAMOSTOJNEGA m se vrši v soboto dne 3» maja v Ameriško-Slovenskem Avditoriju. 253 Irwin* Ave.. Brooklyn, naj pride čimveč rojakov tn rojazinj v ak>venskih narodnih aošah, kar bo dalo prereditvi dosti bolj pester značaj. Posebno rojakinje naj vpo-au*ajo to vabilo. Dosti jih Je že Obljubilo, da bodo prišle v narodni noši. toda naša želja je. ca bi bilo njihovo število čim več je Veselični odbor NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjamo, da je nemila smrt pretrgala nit življenja dne 10. aprila nad vse ljubljenemu soprogu, oe. očetu, bratu ANTONU ŠTEMBERGER Pokojni Je bolehal samo 8 dni za pljučnico, toda zdravniki mu niso mogli pomagati. Rojen jc bil leta 1884 v vasi Jabljanca pri ilirski Bistrici in bil zelo priljubljen, kar je pokazal njegov pogreb Prav srčna hvaLa sestri in svaku Mr. & Mrs. Matt Shustar. ki sta prihitela iz St. Mary's, Pa. in Johnu Kerovič, ki mu je držal luč ob zadnji uri. Prav lepo se zahvaljujemo tudi društvenemu tajniku za njegovo požrtvovalnost ter nosilcem rakve in darovalccm vencev in cvetlic; društvu "Obmejni bratje", društvu "Ostri Vrh" ter društvu štev. 37« S. N. P. J. in družinam Mr. jk Mrs. Matt Shustar. Mr. Si Mrs. Henry Poklar, Mr. ti Mrs. Frank Boštjan-čič, Mr. či Mrs. John Kerovich, Mr. Si Mrs. Tony Iskra, Mr. Si Mrs. John Porsen. Mr. & Mrs. Matt Brady. Mr. & Mrs. John Zlosel. Mr. & Mrs. Math Simčič, Mr. Mrs. Joe Her-vatin, Mr. Si Mrs. Frank Maljovec, Mr Si Mrs. Leo Marinčič, Mr Si Mrs. John Kandare, Mr Si Mrs. Pet. Pitinatti, Mrs. & Mrs. John Rosi • Lepa hvala mojim stanovalcem, ibrajtu Jak. Jakaetič, Mark Jakse-tič, Tony Novak. Frank Ovčin, Frank Žfctko, Frank Celin, Jak. Zemarkl in E. Vadk>v in vsem. ki so mi kaj pomagali in se ude le-pogreba ter nas tolažili ob ča- t>di Ti rahla črna zemlja, dokler se ne združimo. Počivaj v miru! VI STE NATANČNI giede rirugihlstrvari, ki so v tesnem stiku z vašo osebnostjo. Kaj pa cigarete? Na razpolago je na stotine vrst tobačnih listov. Kakšne vrste cigarete kadite? Če kadite Camels, kadite najbolj izbran tobak, kar ga raste. Slavna Camel mešanica temelji na uporabi tobaka najvišje kakovosti. Edino od njega lahko pričakujete ono gladko, bogato rahlo milobo ter ta duh in aromo, ki je v taki dovršenosti v Camels. Mi kupujemo pravi tobak . . . najbolj izbrane nežne liste turškega in domačega. V namakanju in pripravljanju se poslužujemo najbolj modernih in znanstvenih načinov. In nam edinim je znana čudovita Camel mešanica. Zato zamore Camel ustvariti resničen cigaretni užitek več milijonom kot jih je kdaj izkazalo svojo naklonjenost drugim cigaretam. Ne odrecite si razkošja K. N. C. PRAVILA IGRALCE ZA I1 rč M % hlfl m Žalujoči ostali Frances Štemberger, vdova. Tmt, Joe, sinova. Kratita*, Vite. hčerki. Ivana Shustar, sestra. _ V starem kraju zapušča mater, brata, I sestre, In več sorodnikov. • • _ DOMAČA ZDRAVILA In In. Kn&jp v knjigi — Zgodovina pozna najrazličnejše posebne pravice, ki so jih uživali in jih še danes uživajo razai stanovi in ena med njimi je ta, da se smejo francoski igralci po vseh progah francoske Severne železniške družbe voziti brez doplačila v višjem razredu, nego bil določen bi j hn po voznem listku. Od kdaj ta pravica? Leta 1855. se je vozila neka igralska skupina z gostovanja v Amiensu v LiBe, kjer je bilo doma. Bilo je ponoči in zima silno ostra, v voeovih pa takšr-a, kaše je pač spodobila za 1. 1855. ta vožnja je mlado. 25let~ _ . skupine tako zdelala da je nekoliko dni pozneje umrla O tem je zvedela velika tragedka Rachel v Parizu in je bila tako razkačena, da ie ob prvi priliki, ko jO ie povabil tedanji glavni akcijo-luur imenovane železniške družbe Rotachild k sebi, spregovorila ž tajim resno besedo.' Ta beseda je zalegla. Zt nekoliko dni pozneje je ravnateljstvo ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI HBHBjgMilM^^ ^ -: B FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau železniške ki opravičuje še da-francoske igralce, če se »Jo a |>na illiio pogodbo, do vožnje x vttjem razredu "Copyright Vsak človek je že videl V knjigah ali pa časopisih ali pa na filumu zaznambo "Copyright....". To pome-nja, da izdajatelj ima izključno pravico ponatiskati dotično knjigo, članek itd. Copyright Law tav-toiski zakon) od 1. 1909 z raznimi kasnejšimi dodatki določa izključno pravico tiskanja, ponatisa, prevajanja, dramatiziranja, prodajanja oziroma predstavljanja v slučaju dramskih del. Razun ako izvirno besedilo je "tujega 9t # . .. !k>l -»V1 izvora" in v tujem jeziku se mora tiskanje in vezanje izvršiti v Združenih državah. Copyright se lahko dobiva za knjige, časopise, predavanja, pridige, dramatične predstave, glasbene kompozicije, mape, umotvore, modele, slike, fotografije, ilustracije, kinematografične slike itd. V vsakem iztisu takega dela mora biti-vodljiva zaznamba "Copy- right. 19.... by ............". Da se dobi avtorsko pravico, treba takoj po publikaciji poslati dva iztisa na Copyright Office. Library of Congress, Washington, D. C. Ako gre za delo inozemca ali je bila prej izdano v inozemstvu, tr^ba samo enega iztisa. V slučaju knjig ameriških pisateljev ali rednih stanovalcev te dežele, treba priložiti affidavit. da je bila knjiga tiskana in vezana v Združenih državah. Tiskovine zato daje Copyright Office na zahtevo. Pristojbina za Copyright stane $2.00. Za drame, g&s-bo in umotvore brez iztisov na prodaj stane pristojbina le SI.00. Copyright daje izključno pravico za 28 let in pravico za podaljšanje za nadaljnih 28 let. Avtorska pravica velja tudi za pripadnike onih inozemskih dežel, ki podeljujejo tako vzajemno pra- N^ro&te m na "Glas največji slovenski dnevnik ▼ vito Amerikancem. Mednarodne fcaili diteTah. pogodbe v tem zmislu so bile sklenjene z večino inozemskih držav. Od začetka organizacije Copyright urada, skoraj 5 miljtroof knjig in drugih predmetov, za ka-i tere je bil izdan copyright, ie t/ik> v poslanih kongresni knjižnic* V Washingtoniv SEZNAM ARANŽIRANI!! KONCERTOV. 18. maja: Chicago, I1L (Orchcatra Hali). 25. maja: Milwaukee, WU. 2. junija: Calumet, Mich., (Opna House). 7. junija: Traumck, Mit h. 15. junija: Ely, Minn. 22. junija: Duluth, Minn. Naslov: Banovec Z. 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. I ■•.tv.. B t K O 9 i* NEW YORK. THURSDAY, MAY 1, 193« -i ----- i. "ga UBQB8T ILf)TOT DAILY Is O. I. 1 O IZ £iVUCMM. Zrn GIrs Narod« priredil G. P, LONDONSKA BILANC ■ Nadaljevani;«.) hlsa ris »elikeca veselja ranjo? hiia tako udobna kot pa J« misuia «di rudi**, - f rekla Emilija - Ko nem bila s teboj da m pričenja staremu motu mešati » flari te doto* čuva je rekla Jerica — Nikdar pa niecm aa je njegov duh »-pel, ko je bil odrezan i I je ruala 4a Jc «rls» »tar Sp.ir,mjari se let star je"1 l oUm* ni *w«eitctljivo, ee rnu je star1 rekla Mrs LuUivan obrača na o- Hploonem zadovoljen, pac pa telo Ali trpi Bjjcno pod tem? Če hi btla drugače »drava b* to lahko prenašala Balna pa je tu-in poklicati so morali zdravnika. T|— Kaj je r.ikel? — Počutila e naenkrat b'Oie Iz Wga razlega želim priti v me-fiiO (ini pfifjtfr Dr Jeremy jo bo obiskal in jaz ga bom pregovorila, da bo prvSel direktno radi nje J - Ti govsr.., zaupni da bos kmalu v mestu, Jerica. Kako pa misli* napraviti vse u>-> | — Jaz ti ni rem Se poi-edala da sem obiskala Mr. W. Obljubil mi je. da mi bo pomaga! v tem resr»em položaju. — Ne dvetnim. aa bo hotel m- Tega mi ni treba praviti On ceni tvoje zmožnosti. Stric True je ho(.el vedno biti učitelj. To je bil višek njegove ambicije Želu bi bil vesel, kaj ne. Emilija? De, po*io>en bi bil videti ke kot pomočnico v šoli, koi je ona Mr W. Vendar pa mislim, da bi bilo to preveč. V šoli bi bila zaposlena preko večine jutra Veneta- pa hočeš še pomagati Hrs. Suliivancvi, da tkrbl z% svojega ubogega očeta. Moj dragi otrok, ti nisi vajena takih fckrbi in laliko sc zgodi, da boš trpela na zdravju in moči. Draga Emilija, niti malo se ni treba vznemirjati zame. Jaz sem rnočna ter b*a lahko /se prenesla Moja edina skrb je pustiti vas. Po-gre*«li me bo* t*. S Vem, kaj hočel ren. Jerica. Ni se ti treba bati. Pr-pričana sem, da ljubiš mene takoj za svojo dolžnostjo. Nikar ne misli, da te hočem obdržati lebij pa si sedaj iz glave misel, da bi stopila v šolo Lahko I rei k Mr«. Sullivanov1 ler ostaneš tam toliko časa kot hočeš, pre dno moremo oditi na jožno potovanje V takem slučaju bi nas lahko sprem-jiali toliko knt treba. — K? ko bi mogla storiti to? Počela je jokati. EirJUija pa jo Je potolažila, s največjo obzirnostjo, Medve bova se srečni, — ie rekla. — Zelo te bom pogrešala, kajti e sadnjih par letih -em si izposodila vse veselje od tebe Nikdar pa te »»tsem ljubila se polovico tako kot sedaj. Jaz vem. da ljubiš Sullivanove m da zmaš d sU vzroka da jih imaš rada Jerica Je vedno pridna ter ibogljiva kiu a. za katero prosim, da bi bila vedno tako do^ra. Ti boš nagrajena ko te bo pohvalila tvoja lamina vest. Ko je Emilija prenehala govoriti, sta dosegli konec vrea. kjer sta se ostali a .služabnico, ki jima je objavila, da sta Mrs. Bruce in njen sin v sprejemni sobi in da čakata nanjo Ali si dobila njene gumbe v mestu, Jerica, — je vprašala Emilija. Da, našla sem jin nekaj, ki se izvrstno prilegajo nieni obleki Najbrž f i rada '. dela. kakšen u.-peh sem imela. Kako pa moiem iti noter? Vniila se bom v hišo s Katro in ti greš lahko skoei stranska vrata ter do*peš v svojo subo. ne da bi te kdo videl Oprostila me boš pri Mrs Brace za enkrat Ti lahko prideš ter poročaš o naročilu, katerega si dobila. | Dvajseto poglavje po- ONEMOGOCENI NAČRTI Ko jr Jcrica stopila v sobo pol ure pozneje, ni kazal njen obraz nlkakega duševnega boja. Mrs. Bruce ji je pokimala dobrodušno z voir? Ia aofe. | S M, S - _ S Mi Bruce se je dvignil ter ponudil stol Jerici. Mr. Graham je kazal ob istem časj na prazni stol poleg okna ter rekel prijazno: — Tukaj Je sedet zate. Jerica!« Odklonila iz vse te ponudbe ter sedla na otomano v bližini odprtih steklenih vrat. ki so vodila na vrt ter se pričela raagovarjati ž njo. Mr. Bruce, ki se je prea kratkim vrnil iz Evrope, se je postavljal z majhnimi brki ter imel čedno svoje lastno posestvo. B:1 je še bolj samozavesten kot ponavadi. — Vi ste bili ve3 dan v Bostonu Miss Jerica? — Da. ckoro ve« drn. — Ali se ti ni »delo, da je preveč vroče? — Precej. Skušala sem opraviti nekaj stvari za mater ter šla celo na ko lodvor. Opustiti pa sem morala ta namen. — Ali vas je premagala vročina? — Precej. 9 §pP Kakšna nes ©ca! je pripomnila Jerica, z napol iitmičnim pov-darkom v glasu Mr, Bruce je dvignii pogled, da vidi iz njenega obraza, če misli resno al? ne. Ker pa je bilo malo iuJ-i v sobi. radi gorkote večera, ni mogel rešiti vprašanja ta vsled tega je odgovoril: — Ne ljubim vročine. Miss Jerica in zakaj bi se izpostavljal nepotrebno 7m po- B— Prosim vas odpuščanja. Mislila sem. da govorite o važnem sle. Le par stvari moje matere. Tako sta se pregovarjala na prej dokler se ni vmešal v pogovor Mr raham, ki Je rekel: Ali in*»te vrtove? Sli lišal sem vas ravnokar govoriti o rožah. — Da, gospod Miss Flint in jaz sva ravnokar razpravljala o rožah. Jerica se jelsoslužila vmešavanja Mr. Grahama ter skušala pobegniti ter ee pridružiti damam na sofi. Mr. Bruce ki Je vstal, je preprečil njer. namen, in Jerica ni mogla prtM mimo, ne da bi kosa žahla. Mr Graham pa Je nadaljeval: Postaviti hočem majhen vrelec v bližini cvetličnjaka gospodič-itove Ali hočete iti z menoj, da da vidite in odobrite moj načrt? — Ali ni pretemno, gospod? — Ne. niti maio ne Dovolj imava luči za naše namene. Mr. Bruce je bil prisiljen slediti Grahamu. Je imela prilika, da sporoči Mrs. Brucecvi uspehe sveje nanj« ter pokazala gumbe, ki so bili skrajno zadovoljivi. Qo-»pei vrnila in razvil se je zopet prejšnji pogovor. Je rekb. Mrs Bruce, hotela sem vprašati Emilijo peiovanja na Jug. Mislim, da bo to zelo očarljivo. pnhodnjlt.1 Pomorska razorožitvena renca v Londonu je bila te dni kon-i čana Dvanajst tednov trajajoča pogajanja so zaključena in njihov izid se zdaj formulira v obliki pogodbe. Konfereca ni dosegla celotnega smotra radi katerega jo je sklical Mac Donald Vendar ne gre podcenjevati doseženega delnega uspeha, saj se ji je posrečilo iz^laditi nasprotja, ob katerih se je razbila pomorska razorožitvena konferenca treh" pred tremi leti v Ženevi.. Tedaj so se zahteve Japonske, zlasti pa Amerike ln Anglije tako razlikovale. da so se pogajanja končala s popolnom polomom. Sedaj se je zbližan je posrečilo in omogočil se je pomorski sporazum med Združenimi državami, britskim imperijem in Japonsko. Uveljavlja se pariteta med vojno mornarico ^beh anglosao&kih sil, ki se ji je britska admiraliteta vse do nastopa delavske stranke najodločneje upirala. Odslej si bo angleška mornarica morala deliti z ameriško o-blast nad ceoam. ki ji je neomejeno pripadala sto in toliko let. Še več. Izenačenje moči obeh brodo-vij pomeni stvarno neko premoč Združenih držav, ki nimajo čuvati ogromnega imperija z razsežnih o-bal ter komunikacij v vseh delili sveta in v vseh vodah, kakor jih mora Anglija, in lahko zato v krajšem času na enem mestu koncentrirajo jajčie brodovje. Vendar je vse to interna zadela Anglije in Amerike. Za svetovni mir je njr-na sloga, ki zadnja leta ni bila bai vzorna, najve jega pomena Prav tako važno je. da s? je dosegel sporazum z Japonsko, s čimer je vsaj za bližnjo prihodnjost zagotovljen mir na Tihem oceanu. Se drugo dobroto je dala tem trem glavnim pomorskim silam londonska konferenca. Določilo sc ie ne samo razmerje v tonaži posameznih kategorij bojnih ladij ter s tem ustavilo oboroževalno tekmovanje, marveč se je dosoglo dejansko in znatno znižanje oborožitve. Posebno velja to za velike bojne la-dje. Vse tri države bodo na temelju londonskega sporazuma prište-dile ogromne zneske, jih jih bodo mogle plodonosno naložiti na druge načine. Poleg sporazuma treh glavnih pomorskih sil o razmerju in znižanju mornaric so se dosegli v Londonu tudi uspehi, tičoči se poleg teh treh sil tudi Francije in Italije uspehi, ki jih nikakor ne gre podcenjevati, zlasti glede ublažitve podmorske vojne in glede metode razvrstitve med posamezne kategorije vojnih ladij, uspehi, ki bodo močno koristili bodočim posvetovanjem raaorižitvene komisije v Ženevi. Vendar pravi smoter v Londonu navzlic velikanskemu naporu ni bil j dosežen. Popoln sporazum vseh petih držav, ki so se udeležile konference, se je izkazal za zdaj nemogoč. Pač so pogajanja med Brian-dom z ene ter MacDonaldom in Hendersonom z druge strani v toliko dozorela, da bi se lahko sklenil četvorni sporazum brez Italije, ki se nikakor noče odreči zahtevi po pomorski pariteti s Francijo. Četvorni sporazum pa bi imel očivid-no celo vrsto slabih strani. Predvsem Francija ne bi mogla pristati na občutno znižanje svoje tonaže. ker ni zadostnih jamstev za svetovno varnost, ki jo more dati le obvezen splošni varnostni pakt. Drugič pa bi si morala Francija pridržati pravico, da sme graditi toliko novih bojnih ladij, kolikor bi jih zgradila Italija, če bi hotela začeti cboroževano tekmo in via fac-ti doseči odklonjeno pariteto o Francijo. Končno bi sporazum štirih še ;bolj razburil duhove v Italiji. ki jih je že dovolj razbičala u-metna. prestižna propaganda. PRIDRUŽITE SE NAŠIMA Ivema Velikima zletoma' UUBU'*° j m slavnem ekspresnem paraiku "PARIS" Last Francoskc ■ „ Črte 23. maja in 30. junija 19 3 0 NAJKRAJŠA IN NAJBOLJ PRIPRAVNA POT za SLOVENCE Paraik "PARIŠ" je dobro znan MM vsem Slovencem ter zajame i p< nikom vso udobnost in zadovcljstvo. Moderne privatne kabine vse potnike, glavna francoska kuhinja in pijača. State Street New York ali pri sledečih zastopnikih SAKSER STATE BANK. 82 Cortlandt Street, New York MIDTOWN BANK of N. Y. "Prej: Zakrajsek & Cesark) 630 Ninth Avenue, New York JOHN MIHEMCH AGENCY, 6419 St. Clair Ave., Cleveland. O. MIHALJEVIC BROS. CO.. 6201 St. Clair Ave., Cleveland, O. JOSEPH SVETE, 1728 East 28th Street, Lorain, O. ZAJAMČITE SI PROSTORE SEDAJ! a Dva velika pomladna ~ izleta v Dva velika White Star Line osebno vode. na. izleta sta prirejena za znani OLYMPIC Iz New Yorka 9. MAJA Pod osebnim vodstvom Mr. Gustave Drenec-a, člana našega chicaskega urada. MAJESTIC Iz New Yorka 6. J U N I J A Pod osebnim vodstvom Mr. Anthony Fiaia, člana našega newvorskega urada Po najkrajši morski poti do Clierbourga vam je mogoče dospeti v Evropo v manj kot enem tednu. White Star Line ekspresnt- parniki od-plujejo vsak teden. Kadarkoli želite odpotovati, je priprav, no odplutje — MAJESTIC (Naijvečji parnik na svetu) 15. MAJA HOMERIC 23. MAJA OLYMPIC 30. MAJA Za natančne informacije vprašajte kateregakoli na-iih dobrih agentov ali pa WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Co. No. 1 BROADWAY NEW YORK CITY ZASTONJ Pišite po N A S O krasno ilu-str i r a n o zemljepisno knjižico. ljavo. Potrebna bi bila nova konferenca. Uspeh v Londonu je torej omejen in relativen. Začasnemu sporazumu med oceanskimi silami stoji kot minus nasproti pojačana rivalite-ta evropskih pomorskih držav, ki je sicer obstojala že prej. vendar je postala v Londonu še vidnješa in aktualne j ša. Če se torej ne sme odrekati MacDonaldovemu naporu delnega uspeha, pa tudi ni z mirovnega vidika nikakega razloga za veliko navdušenje. 1 li, kam sla namenjeni. Srečali sta se v istem kopališču in v istem hotelu. Kot pravi Angležinji sta sestri zelo ponosni na svojo sličpost | Najbrž sta si iz tega vzroka zbral, j ženina z istim imenom. Pred kratkim je vzela ena farmarja Jamesa Tiiompsona v Chesterfieldu, drugJ ■ pa se bo kmalu poročila z mehanikom Jamesom Thompsonom Glasgowu. Tako ostane pri paKtu treh glavnih pomorskih sil, dočim se bo skušal doseči sporazum z Italijo pozneje. Upanje na uspeh teh pogajanj je majhna. Kot uspeh se bo smelo Štediti še, če ne b:> prišlo do oboroževalne tekme med Italijo in Francijo, ker bi v tem primeru postal tudi pakt treh iluzoren Anglija ne bi dopustila znatnega ojače-nja bojnih mornaric evropskih držav, ker hoče obdržati v zameno za izgubo svetovne pomorske supre-macije vsaj premoč nad obema najmočnejšima evropskima mornaricama. Oboroževalna tekma med Italijo in Francijo bi potegnila za safeo avtomatično tudi Anglijo. Londonski pakt treh bi b«l ob ve- DVOJNICI Daily Mail poroča o dveh sestrah v Yorkshireu na Angleškem, ki sta si na las enaki in ju ne moreta ločiti ter ju stalno zamenjujeta celo oče in mati. A razen zunan;e obstoji tudi nenavadna notranja sličnost. Obe sestri imati menda popolnoma enake možgane, ker mislita in delata vedno eno in isto. Če ima ena težko sanjo in se ponoči zbudi .se dogodi isto tudi drugi. V šoli sta kazali sestri popolnoma enake uspehe in nagnjenja. — Lani sta sklenili, da bosta na raznih krajih preživeli počitnice. Odpotovali sta posamič in na drug dan. ne da bi druga drugi poveda- POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista SEMENA | V zalogi imam najboljša poljska vrtna m cvetlična semena. Pišite bo brezplačr1 .emenski Dce^a. (Blago pošiljam poštnine prosto. MATH. PEZDIK Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. 2 maja: I*uris. Havre lir«men. Ch»-rbnurjc. Ilrwei Homeric, Cherl«»uig Rotterdam. b ifne rur Mt-i, IU»t-t rilam Augustus, Napolt. (it not a 3 maja: 0>v.-l.«ri«I. Cherbourf, Hmnl'iiri Kf iKHiiauii. ClifiUjuru. Antwer- lr>- n Minnekahda. HouU'Kne iur iler. Clirrlxi urg Leviathan. Chetixmrg 7. iriaja Aquitunla, Chrrfiourg New York, Cherbourg Harr>»urg Aim ri' a. ClierOourjt Creraeii 'J : ||B KKm I Columbus, Cherbourg. Kremen Olympic. Chfrbtiui* | l'ennfaiid, t*h«rlH»'iiif, Antwerp?« VnlcnJam, ituulngnc Mei . liot- terdain lu maja: M i mi*-w-tska, Cherl>oiir|f Čutile Bian< amano. Njjm.Ii Cena va 13 maja: Kuroi'H, CJirrtmurg, Br*m«Hi Ke|>.jl>ik\ Uremt-; 14 maja: VuU-arit«, Trst IVrengsir. t'l.ei k»i>urn St Umi*, ("hrrboui-g. Hatn^vir« President Hardinf(. Cheibi.iurg. Lira-men 13. ma Jh : I!e de Krar' P, Tlavrf Kruttpart. ('h^rlMiur*. llretnrn Ma jesti«-, < "lierlx>tirg 1 [il.iiiil, i rif. Aiit«'frp*n New Amsterdam, Uoulogiie aur Mer. Kotterda m Ifi maja: l»jan. f Cheitiourg. Hamburg 1'oiiid.. i.apoii. Cienova 2<» m i ja: iiiemen, Cherbourg. Kifin»n ma jn : iJrenun, Cherbourg, Itremen 21 maja: Mauretania. ChertKtur^ ) i a mbui f;. I 'herltoiire, ll^mlum Oeorgii; Waaliington, Cherbourg 1 tremen 2- maja: Kerlin, liou!ogne »ur Mer. lireuier 23 maja: I'aris. Havre Homeric. Clierb-'iirc We6»ertiland. Cherbourg Aniwer- pen Statendam. Boulogne »ur Mer, tei da in 24 maja: Mirinetorika. Ch»rlHMir« J.eviatli.in. i'lieritotir« Conte «Iramle. Napoli. erl>oiir|c. Antrcrpen Minnekahda. BIa jesti«.-, «'h«rUturg I 'etinla tid, Cherbourg, Ali'werpert VoIen«iam, Bouh«gne aur Mer, Ilot-terdajn Augustus, Napoli, (ietmva 7. junija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Mirmewabka, Cherbourg I« junija: Bremen, Cberbuurf, Br>men 11. junija: Mauretauia Cherbourg lJ«utsu'li!and. Cherbourg, Hamburg Beviathan. Cherbourg 1:. junija: I*aris. Havre Suttgart, Cherbourg. Bremen 14. junija: Homeric. Cherbourg Bapiand, Cberbours, Antwerpen New Amsterdam, Boul<>gne Sur Mer Hotterdam 14 Junija: President Harding. Cherbourg, Bremen Conte Biancarnano. Napoli, Genova 17 junija: Frame, Havre Europa. Cherbourg. Bremen 18. junija: Vuicania. Trst A'luitania. Cherl>ourg Hambuig. Cherbourg Hamburg George Washington, Cherbourg Bremen 1!». junija: Berlin. Boulogne tšur Mer. Bremen i 20. aprila: Olympic, Cherbourg Westemiand, Cherbourg, Antwer- pen Htatenn 2« juntja; L'resden, Cherbourg. Bremen 27. Junija: Hrraien. ChuNmrit Branten * >erl*>u?« Hvttrriiim, lioul'-gne aur Mer, Hotterdam 2>> junija: M^urf t-4iiia. i*ln it.nnr(( Beljeni«:.d '"herN-urg Antwerp«} Mimirluihdii, Hoaltign« aur >br J.e\iathan, Cherhouig Conte (irstitle, N»p">li, tie no* a g" Jonijrt: I aria. Havre Nat la Vnžnja v JuguUsvtjo Prihodnja odpiutja' VULCANIA 13. MAJA — 1*. JUNIJA 1. AVGUSTA SATURNIA 1«. AVGUSTA 2!». .MAJA — 3. JULIJA Katurnla In Vnp-ania t>r»kaAa Vi* Udje h veta v razkošju, idot-o-.»t l in n« gli> I ler nodi najl>ofj*o aiutl.o v lOvr pO poaetine < ene «a tja penila] V«>.1 nov« »al I na 1-h motot-iil: la'lah \«JJu tn-i plavalni i>aien v drugem r-tare