Šlev. 113.
V LjllOiJdDi, V SODdiu Ш17. ffiđjfl 1924. Posamezna številka stane 2 Din. L8I0 LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ...... Din 20
ca pol leta ..... .120
ca celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
« Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene lnseralom;
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Dtn 2'—, večji oglasi nad
45 mm višine po Din 2 30, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v oolovinL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.519 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24,797.
Davtdovićev mandat' za sestavo koncentracijske
vlade.
KORUPCIONISTI OD VLADE IZKLJU ČENL
Katastrofa, ki je dosegla po krivdi izdajalske politike slovenske demokratske stranke naše dobrodelne zavode, dokazuje s poražujočo jasnostjo, kako je Sloveniji avtonomna samovlada in lastno gospodarstvo nujno potrebno. Zdaj namreč lahko celo slepec uvidi, da je centralizem s politično avtonomijo uničil tudi naše narodno gospodarstvo, kojega dohodki se stekajo v Belgrad, da služijo vsem mogočim potrebam, samo ne našim. Ako hočemo od države potem kaj za Slovenijo doseči, se moramo z njo prepirati in boriti, da dobimo kašno drobtinico, če nam jo sploh hoče dati, dasi država pobira vse dohodke našega truda. Z eno besedo, centralizem redi od našega denarja sebe, mi pa moramo biti veseli, če nas ne pusti popolnoma poginiti.
Naša dežela je bila gospodar ogromnega premičnega in nepremičnega premoŽenja, za katero drugi niso ničesar pri-gpevali, zato pa tudi nihče z njim ni smel razpolagati kakor mi sami. Tudi država se ni smela z njim okoriščati. Vlada je nasprotno prispevala z dohodki cele države k našim potrebam, ako naši lastni niso zadostovali.
Sedanji naš centralizem pa, ki je najbrže posnet po bivšem turškem in ki ga naši demokrati slavijo kot državotvoren, jugoslovanski in nacionalen, postopa čisto drugače. Prisvojil si je meni nič tebi nič vse deželne zavode in njihovo premoženje ter z njim gospodari, ne da bi bil koga vprašal, kakor se mu zljubi. Tako so po vsej priliki delali turški paše, kadar so zasedli kakšen kos Srbije. Naš centralizem se ne zmeni, da obstoja neka komisija, ki ima deželno premoženje upravljati, dokler se ne razčisti položaj. Ne; on diktira, da se imajo n. pr. bolniške talese v celoti pošiljati mesečno v Belgrad na čekovni račun št, 10.232. Razen tega pobira vse bivše deželne doklade in sicer v neprimerno višji izmeri Iz tega bi sledilo, da režim prevzema tudi vse obveznosti bivše dežele napram prebivalstvu. O ne! On vstavi v državni proračun par stotisoč dinarjev za naše bolnice, kakor se mu pač zdi — on niti ne preštudira strokovnih zahtevkov, ki mu jih pošilja zdravstvena uprava za Slovenijo! To se pravi, ogromni del naših prispevkov k našim potrebam izgine enostavno v žepu centralizma, mi pa dobimo nekaj penezov, za katere naj bi še milostno prosili, kakor pravi včerajšnji ♦ Slovenski narod«. Ste res pasje duše, ki morate vedno z repkom mahati za kos cukrčka, čeprav iztisne centralizem iz Slovenije vsako leto ogromne stomilijon-ske vsote. Ti plačuj za svoje bolnike, pa še za one v Srbiji in Črnigori, zraven pa še za to, da bo Pašič imel dovolj dispozicij-skega fonda za podkupovanje na razpolago — potem pa na kolenih milo prosi, naj ti ne pustijo tvojih bolnikov umirati! To je politična morala onih lakajev, ki sami sebe veličajo z »inteligentnimi naprednjaki«!
Naš centralizem se smatra za gospodarja ali vsaj za neomejenega upravitelja našega deželnega premoženja, ki ga sme uporabljati, kakor hoče, obresti od deželnih notranjih posojil pa noče izplačevati, češ, «nema para«, «nas nič ne briga«, «mi nismo ničesar prevzeli!« Zakaj potem naše premoženje uporablja, zapravlja in z njim razpolaga, kakor se njemu samemu zljubi? Kakšni pravni pojmi so to? Evropski gotovo ne! K temu pa so največ pripomogli slovenski demokrati, ki so bili po svojem zastopniku predlagali, naj se vse, kar je naše, belgrajski centrali enostavno podari. Žerjav in Pribičevič sta, bodisi doma bodisi v centrali, kadar sta bila na oblasti, vse avtonomne zadeve likvidirala in centralizacijo tako daleč izpeljala, da mora danes že pometavko v državnih uradih imenovati sa mgospod minister. Danes se ta hinavska demokratska gospoda izgovarja, češ mi smo za »decentralizacijo!« Posebno veliko mero laži pa stresajo zdaj, ko gre za zdravstvo. Hoteli bi biti nedolžni — oni, ki so leta 1920 po Žerjavu izintrigirali, da je deželna vlada izgubila pravico imenovati ravnatelja dobrodelnih zavodov. Ti gospodje pa so tudi pozneje, ko so bili z radikali v vladni koaliciji, avtonomijo našega zdravstva popolnoma
uničili, ko so nam poslali «5nspektorja za narodno zdravstvo« kot eksponenta Belgrada. Kaj naše zdravstvo tega inšpektorja rabi? Ko ni bilo »inšpektorja«, je bil red, snaga, dobra prehrana, vzorne zdravstvene razmere — zdaj pa, ko imamo belgraj-skega nebodigatreba, pa vse propada in kmalu bomo imeli pri nas iste razmere kakor v Macedoniji, kjer bolniki leže na gnili slami in beračijo sirove koruze pri usmiljenih ljudeh.
Izredno predrzno pa je od Žerjava ko-mandirano časopisje, ko očita poslancem SLS, da se niso za izboljšanje razmer našega zdravstva prizadevali. Poslanci Jugoslovanskega klilba so, kakor smo že včeraj poročali, zahtevali za naše bolnice ves kredit, ki ga nujno potrebujejo, zraven pa še podali svoje posebno mnenje k celotnemu proračunu, v katerem pri poglavju o narodnem zdravstvu pravijo doslovno:
»Narodno zdravstvo je centraliziralo svoje delo in tudi svoj proračun, in to baš nc v korist stvari, kateri služi. Uprava očividno ni fizično kos svoji nalogi, ako bi že bila umstveno. Ker vemo iz prakse, da je po prejšnjih naših avtonomijah bil dosežen lepši uspeh in so zavodi bolje procvi-tali, zato obsojamo ostro ccntralizacijo kot ljudstvu škodljivo. Po svojem položaju, dosedanjem razvoju sanitarnih institutov, po gospodarskih in političnih ter socijalnih odnošajih zahteva posebej Slovenija intenzivnejše brige za svoje zdravstvo. Ugotovili mo posebej, da smo namesto napredovali še nazadovali in to relativno tem bolj, čim rigoroz-neje se jc uveljavilo centralistično varuštvo. Naša državna meja je posebej na severu Slovenije presekala in uničila do predvojni sistem državnega skrbstva za narodno zdravje. Niti se je bolnica v Mariboru primerno svoji novi nalogi razširila, da bi poetala približno nadomestilo za graško in celovško bolnico. Razširila in spopolnila se tudi ni ljubljanska bolnica, da bi odgovarjala novim nalogam in novim potrebam. Naši tozadevni predlogi za viije kredite v tem proračunu so bili odklonjeni. Kar smo rekli o dveh glavnih bolnicah v Sloveniji, velja sorazmerno tudi za druge, posebej še ono v Ptuju ter nekaterih drugih krajih. Še manj razumevanja kakor za bolnice, kaže vlada in njena večina za umobolnico v Studcncih pri Ljubljani. Ker je bila ta že premajhna za bivšo Kranjsko, ne more seveda sedaj zadoščati za celo Slovenijo. Ni čuda, ako so na zavodu razmere za požrtvovalne zdravnike in bolnike nevzdržne. Vsled nezadostnih kreditov zavod nc more obstati in funkcionirati. Podobno je z našimi letovišči in kopališči, kjer kljub večji frekvenci opazujemo materijalno propadanje. Enako je z zavodi za tuberkulozne. Niti nradni podatki, niti naši predlogi niso bili upoštevani, razmere pa se še bolj slabšajo.« —
Tu je krivda režima pribita! Pribito jc, da centralistična vlada, ki obstoja samo vsled pomoči prečanskih poturic, noče Sloveniji ničesar dati. Zato mora pasti ta zločinski režim, zato mora Slovenija dobiti svojo popolno samovlado, demokrati pa jih morajo dobiti po grešnih lakajskih hrbtih. Potem bo pa red in mir v Sloveniji.
Spor med Rusijo in Poljsko.
Varšava, 16. maja. (Izv.) Vlada zveze sovjetskih republik je izročila poljskemu poslaniku noto, v kateri dolži vlado poljske republike tlačenja narodnih manjšin, zlasti Ukrajincev. Poljska vlada je takoj odgovorila, da note sovjetske unije ne more vzeti kot podlago za kakšno diskusijo. Nc da bi se sploh spustila v meritum vprašanja, odklanja Poljska kar najodloč-nejše vsako vmešavanje v svoje notranje zadeve. Poljska se čudi, kako se more sovjetska vlada čutiti poklicano ščititi državljanske pravice tujih državljanov, ko so državljani Rusije sami oropani vsake svobode. — V Moskvi je ta odgovor izzval veliko ogorčenje. Inozemski politični krogi so pa vznemirjeni, ker smatrajo nastop Rusije nasproti Poljski kot jako simptomatičen v času, ko sovjeti zahtevajo tudi od Romunije nazaj Bcsarabijo.
NOVI PRISELJENIŠKI ZAKON V AMERIKI SPREJET.
Washington, 16. maja. (Izvir.) Reprezentančna zbornica je s 308 proti 58 glasovom sprejela priseljeniški zakon, ki izključuje priselitev Japoncev. Zakon bo stopil v veljavo 1. julija. Tudi senat je z 69 proti 9 glasovom sprejel priseljeniški j zakon,
Belgrad, 16. maja. (Izv.) Danes od 5. do 6. ure popoldne je bil v avdijenci na dvoru Ljuba Davidovič, ki je od kralja dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade brez kakih posebnih pogojev. Položaj se presoja optimistično.
Belgrad, 16. maja. (Izv.) Na svoji popoldanski avdijenci je Davidovič dobi! mandat. Njegov mandat se glasi na sestavo koncentracijske vlade in je popolnoma neomejen, ni vezan na določen rok niti na kake programne smernice bodoče vlade, niti na stranke, s katerimi naj bi bila vlada sestavljena.
Teorija pravzaprav ne pozna raznih vrst vlade, ona pozna v parlamentarnih državah samo vlado, ki mora imeti avtoriteto, zaupanje naroda in moč, v kolikor ji je to za izvrševanja programa potrebno. Praksa pa je ustvarila razne forme. Tako smo imeli homogene, koalicijske in koncentracijske vlade. Koalicijska vlada je tista, ki je sestavljena iz dveh ali več strank, ki so prijateljsko med seboj zvezane, koncentracijska vlada pa znači vlado, ki je sestavljena iz strank, ki do sestave vlade niso stale v prijateljskem razmerju. Kakor pozna praksa ožjo in širšo koalicijo, pozna tudi ožjo in širšo koncentracijo.
Če se upošteva taka praksa, ki so jo dosedaj radi propagirali radikali, potem ni dvoma, da se Davidoviču mora posrečiti sestava koncentracijske vlade, ki bi bila sestavljena iz strank opozicionalnega bloka in vseh onih strank, ki pristajajo na temeljni program, na iskrenost in pošten sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci in na odločno borbo proti korupciji.
Kolikor smo poučeni, bo Davidovič v ta namen stopil v stik z vsemi strankami in bo poslal voditeljem strank primerno vabilo, v katerem bo označil glavne točke programa vlade, ki jo bo poskusil sestaviti na temelju dobljenega mandata. Kolikor izvemo, takega vabila ne bo poslal Pribičevičevim demokratom, ker je jasno, da oni ne bi mogli pristati na sporazum, še manj pa na borbo in pobijanje korupcije. Ta skupina je od parlamentarnega poskusa s tem izključena in o njej se pri nobenih pogajanjih ne bo razpravljalo. S tem je dovolj jasno označen položaj samostalnik demokratskih uskokov, ki je popolnoma brezupen.
Kar se tiče radikalov, ie položaj drugačen. Jasno je, da so a priori izključeni oni, ki se zbirajo pod okriljem korupcije in nasilja, niso pa oni, ki so proti koruptiv-nosti in nasilju.
Ko je 27. marca Davidovič v imenu bloka odbil vsako sodelovanje s Pašičem,
Belgrad, 16. maja. (Izvirno.) Današnja «Politika« je prinesla članek o položaju na uvodnem mestu pod naslovom: »Pred vlado bloka« sledeča karakteristična mesta:
Končno se je včeraj po 34 dnevni krizi prešlo naglo k hitremu završetku. Kakor govore vsi znaki, bo kriza hitro končana, v enem ali dveh dneh, in to po vseh znakih sodeč brez onih, ki so bili dosedaj v upravi države. Kakor v dobro poučenih krogih trdijo, sc smatra na dvoru, da so vse kombinacije z radikali iz-: črpane in da sc pri daljnjem razvoju kriz nc more napraviti nobena kombinacija z njimi. Zato ostaja edino blok in prihajajoč do te kombinacije, je krona rešitev krize usmeril v to smer, kar je imelo za posledico ponovno avdienco Davidoviča in pričakuje se, da bo dobil še danes mandat za poslovno vlado.
Končno piše »Politika« šc sledeče: «Kralj na včerajšnji konfcrcnci ni dal Davidoviču mandata, ali Davidovič je odScl : brez mandata s tem, da na prihodnji avdi-' enci, ki se bo na vsak način vršila še da-
rati je ta odgovoril: Ako nočete Vi, se bora moral razgovarjati z drugimi. Pašič se jo razgovarjal s Pribičevičem in s pomočjo izdajalcev sestavil vlado, ki bi po mandati! krone morala biti koalicijska. Co bi se torej v tem slučaju ta sestava vlade pravilno tolmačila, ni bila nikaka koalicijska vlada, ker demokratski uskoki še danes nc predstavljajo posebno stranke temveč samo družbo izdajalcev.
Davidoivć bo v slučaju odklonitve 9 strani oficielnega vodstva radikalov razgovarjal z onimi radikali, ki so proti politiki bloka korupcije in nasilja in ki jih vodi Nastas Petrovič.
Ne glede na bodoči razvoj in na konč* no rešitev v tej smeri, se morajo na podlagi dosedanjega razvoja položaja konslati-rati sledeča dejstva: 1. Izven vsako kombinacije se nahajajo vsi, ki so proti parlamentarni rešitvi krize. 2. Od vseh kombinacij so brezpogojno izključeni Pribičevi-čevi demokrati in Pašič s svojo družbo. 3. Mandat Davidoviča znači, da stojimo pred končno zmago nad blokom korupcije in nasilja.
NEVTRALNA VLADA NEMOGOČA.
Bolgrail, 16. maja. Izv.) Ideja nevtral* ne vlade, o kateri se še vedno i.:nogo razpravlja, je padla vsled Pašičeve tnlovrat-nosti, dočim je opozicija ni a limine odklonila. Opozicionalni blok kot parlamentarna večina je samo zahteval, da ga točno ob-veste o osebi predsednika kakor tudi o vseh osebah, ki bi tako vlado sestavile. O vseh teh svojih zahtevah je dobil opozicionalni blok povoljen odgovor. Vendar pa radikali nevtralne vlade niso ocklonili h teh razlogov; pač pa je bila pos'edica njihove odklonitve, da je bil Davidoviču poverjen mandat.
RPSS ZA DAVIDOVTČEVO VLADO.
Zagreb, 16. maja. (Izv.) Vest, da je den bil Ljuba Davidovič mandat za sestavo koncentracijske vlade je napravila v krogih HRSS zelo ugodno razpoloženje. Z ozirom na odnošaje HRSS napram taki vladi se trdi, da se bo Davidoviču posrečilo sestaviti vlado. Tako vlado bi IIRSS podpirala enako, kot je podpirala dosedanjo akcijo opozicionalnega bloka. Po vtisih, ki jih je dobil naš poročevalec v predsedstvu IIRSS, bi predsedstvo šlo še dalje in se stom spravlja v zvezo nenadna odločitev g. Radiča, ki je sklenil, da se v slučaju vlade opozicionalnega bloka takoj vrne v domovino. Radi preobrata v političnem položaju podpredsednik HRSS dr. Maček ni odpotovaj k Radiču na Dunaj, ampak v Belgrad. Mo sto njega je šel na Dunaj dr. Košutić.
nes dopoldne, kralju predloži točno število poslancev bloka. S tem se smatra, da se je kralj odločil, da Davidovič odnosno blok dobi mandat z željo, da točno pove, ali ima blok potrebno večino do onega trenutka, ko se verificirajo poslednji Radi-čevi mandati. Kakor se v poučenih krogih trdi, krona nc bo delala težkoč raditega, pri katerih strankah bo vlada dobila pomoč; gleda naj, da ima večino.
Te informacijo običajno dobro poučene >Politike« se potrjujejo po naših informacijah in razvoj današnjega dneva jih v bistvu potrjuje. Z ozirom na ta poročila se jo v ranili dopoldanskih urah začela pred dvorom zbirati velika množica naroda, ki je nestrpno pričakovala Davidovičcve avdience, ko je Davidovič ob 11 odšel na dvor, ga je velika množica ljudi čakala do tri četrt na eno, ko je odšel iz dvora in mu prirejala živahno manifestacije.
Na dopoldanski avdienci Davidoviča so se predvsem razčiščevale mnogo intrige, ki so jih nagromadili tekom mesca dni krize radikali in Pribičevičevi demokrati. Potrebno jo bilo v to svrho šo nekaj podrob-
ZNAČILNA NAPOVED O RAZPLETU KRIZE. — ZADNJA DAVIDOVIĆEVA AVDIENCA NA DVORU. — PRISTAŠI NASTASA PETROVIČA ZA DAVIDO-VIĆEVO VLADO. — PRIBIČEVIČEVI PRISTAŠI OBUPANI.
nih informacij, ki jih Da\uldv№ ni mogel takoj dati, vsled česar krona na dopoldanski avdienci ni poverila mandata, temveč je bil Davidovič pozvan na ponovno avdi-enoo ob 5 popoldne.
Ob 5. nri je D a v i d o v i č odšel v družbi dr. Korošca iz parlamenta in se podal h kralju. Avdienca je trajala do 6. ure. Ko je Davidovič odhajal iz dvora, ga jo veestoglava množica spremljala do parlamenta in mu prirejala živahne ovacije. Takoj se je zvedelo po mestu, da je dobil Davidovič mandat. Ta vest je bila v vseh krogih sprejeta z velikim odobravanjem. To razpoloženje meščanskih krogov najbolj dokazuje, kako narod občuti vso težo današnjega režima korupcije in nasilja.
Davidovič je takoj po svojem prihodu v skupščino obvestil o uspehu svoje avdi-ence dr. Korošca in ostale načelnike opozicionalnega bloka. Na tej konferenci se je ponovno konstatiralo popolno soglasjo vseh strank opozicionalnega bloka in je bilo izrečeno tako Davidoviču kakor tudi ostalim voditeljem popolno zaupanje. Na konferenci so sklenili, da Davidovič sprejme mandat in da stori takoj vse potrebne in običajne korake. V radikalnem klubu je bilo zbranih precej poslancev in opažati je bilo veliko pobitost med pristaši Pašiča. Zatrjevali so, da se Davidoviču ne bo posrečilo sestaviti vlade in da Petrovič ne more imeti za seboj nobenega drugega poslanca. Po naših informacijah pa ima Petrovič za seboj večje število pristašev, ki so pripravljeni podpirati opozicionalni blok v borbi proti korupciji in nasilju. Najhujše pa je delovala vest o Davidovičevem mandatu na demokratske izdajalce iz Pribiče-vičevega kluba in maloštevilne njihove pristaše. Oni uvidevajo, da je s tem, da je Davidovič dobil mandat, položaj prešel popolnoma na drugo stran in da ni nobenega govora o njihovi rehabilitaciji.
PAŠIČEVA ZVEZDA TONE.
Belgrad, 16. maja. (Izv.) Čim se je zvedelo za to, da je dobil Davidovič mandat, se je Pašič takoj odpeljal na stanovanje k Jovanoviču, kjer se je zbralo nekoliko voditeljev radikalov in so se posvetovali, kaj bi bilo treba podvzeti, da se akcija Davidoviča ponesreči. Smatra se, da je ta akcija Pašiča nemogoča in torej ne bo uspela.
BALUGDŽIČ V JUGOSLOVANSKEM KLUBU.
Belgrad, 16. maia. (Izv.) Tekom današnjega dopoldneva je naš berlinski poslanik Ž. Balugdžič prišel v Jugoslovanski klub in se razgovarjal z dr. A. Korošcem.
LA2NIV0 »JUTRO«.
Belgrad, 16. maja. (Izv.) Današnja »Pravda« prinaša izjavo Živojina Balugdžiča, ki izjavlja, da nobenemu časnikarju ni dajal nobenih izjav, temveč, da so vse izmišljene. Z ozirom na to je treba smatrati Izjavo, ki je izšla v >Jutru« kot izmišljeno.
Velika povodenj v Vojvodini.
Osjck, 16. maja, (Izvir.) V Baranji je poplavljene okoli 320.000 kvadratnih kilometrov površine. Od Osjeka do Aljmasa je pod vodo 4200 oralov. V Baranji jc do Darde vse poplavljeno in izgleda Darda kot osamljen otok. Včeraj je Donava predrla nasipe pri Apatinu, kar pomeni katastrofo za celo Bačko.
Beneš v Rimu.
Rim, 16. maja. (Izv.) Sinoči je dospel semkaj češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. V imenu vlade ga je na kolodvoru pozdravil načelnik zunanjega ministrstva markiz Paulucci de Calboli z generalnim
ravnateljem £r:Г. -л I; a sallijem. Dalje so sprejeli dr. Beneša na kolodvoru češkoslovaški poslanik pri kvirinalu Kybal z vsem osobjem poslaništva, jugoslovanski poslanik Antonijevič in rumunski poslanik Zahovary.
V diplomatičnih krogih so glede dr. Beneševe misije v Rimu zelo zapeti. Ta obisk je bil določen že od časa Beneševe-ga potovanja v Pariz, a se je iz važnih razlogov zavlekel. Vsekakor se bodo obravnavala gospodarska vprašanja. Vendar pa ni izključeno — tako pravijo — da bosta ministrski predsednik Mussolini in dr. Beneš razpravljala tudi o mednarodnem političnem položaju, v kolikor se tiče medsebojnih odnosov in interesov obeh dežel. Pravtako ni izključeno, da utegne imeti sedanji dr. Benešev obisk v Rimu za medsebojne odnošaje obeh že itak prijateljsko in gospodarsko zvezanih narodov posledice, ki bi dobile izraza v pozitivni obliki.
Na vsak način se bosta Mussolini in dr. Beneš v svojih razgovorih pečala z zadnjimi političnimi dogovori med Italijo in Jugoslavijo. Češkoslovaška želja po koridorju do morja je daljnji spomin, dočim je vedno živo dejstvo, da sta Češkoslovaška in Jugoslavija zvezana po skupnih interesih in skupnih čuvstvih.
Češkoslovaška je svoj čas soglašala z rapallsko pogodbo; sedaj treba, da vzame na znanje rimski dogovor, ki je dal Reko Italiji in ustvaril drugačne italijanskn-ju-goslovanske odnošaje. Češkoslovaška, ki jo veže s Francijo politična pogodba, ne more drugače, nego da čuti potrebo, da se po italijansko-jugoslovanskem sporazumu tesneje približa Italiji.
Rim, 16. maja. (Izv.) Mussolini je danes ob 11. uri dopoldne sprejel češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. Beneša. V enourni avdijenci so se obravnavala vsa aktunlna politična vprašanja in se je konštatiralo, da obe državi glede presojo srednjeevropskih političnih
na
problemov popolnoma soglašata. Posvetovanja se danes in jutri nadaljujejo.
Socializacijo rudnikov v Asigllji Giik&njena.
London, 16. maja. (Izv.) Spodnja zbornica je predlog delavske stranke, naj se socializirajo vsi rudniki, odklonila z 264 glasovi proli 168. Vlada, ki s predlogom simpatizira, si ga kljub temu ni osvojila, oziroma se vedla nevtralno, tako da ostane odklonitev zanjo brez posledic. Del liberalne stranke je glasoval za predlog.
ANGIEŠKO-RUSKA POGAJANJA.
Lordon, 16. mnja. (Izv.) Angleško-ru-ska konferenca se je danes sestala v zunanjem uradu. Proučila je delo pododse-kov, nakar se je odgodila.da more sovjetska vlada proučiti angleške predloge. Konferenca se bo ponovno sestala 20. maja.
HERRIOT ALI BRIAND ?
Pariz, 16. maja. (Izv.) «L'Oeuvre« de-mentira vesti, da je predsednik Millerand že sprejel v posebni avdijenci Herriota, ker tega sploh še ni v Pariz. Gotovo pa je, da bo dobil Herriot ponudbo za sestavo nove vlade in bo tak mandat tudi sprejel, če mu ne bo stavil Millerand kakšnih posebnih pogojev. Če pa bi Herriot odklonil mandat za sestavo nove vlade, bo novo vlado sestavil Briand, Herriot pa postane predsednik parlamenta.
ČEŠKI PARLAMENT.
Praga, 16. maja. (Izvir.) Parlament se sestane 26. maja. To zasedanje bo zelo kratko, nato pa bo parlament zopet odgo-den za tri mcsece.
i NEMŠKA VLADA ŠE NE ODSTOPI.
rv.:-, 10. n:.-.;>. '-/v.) Wolff poroča, da je dr... ,na vlada sklenila, d- p.e odstopi prej, dokler se ne sestar,: v.avni zbor.
REPUBLIKANCI V PERZIJI.
London, 16. maja. (Izv.) Na neko inter pelacijo o položaju v Perziji je odgovoril lord Palmoore, da igra vodja perzijskega ! gibanja Reza-kan isto vlogo v Perziji ka-| kor Kemal-paša v Turčiji, Republikansko gibanje v Perziji čim dalje bolj raste.
11 TALCEV USTRELJENIH.
Riga, 16. maja. (Izv.) Sovjetska vlada jc dala ustreliti 11 talcev kot represalije za upor v Turkestanu.
ITALIJANSKI TORPEDOVKI NA DUNAJU.
Dunaj, 16. maja. (Izv.) Včeraj zvečer sta pripluli iz Požuna semkaj dve italijanski torpedovki in sta bili svečano sprejeti.
ZRAČNI PROMET.
Dunaj, 16. maja. (Izv.) 19. t. mes, se zrakopovni promet Dunaj-Praga (Varša-va)-Strassbourg-Pariz in Dunaj-Budimpe-šta-Belgrad-Bukarešt zopet vpostavi.
*	Kardinalu Mercieru je ob priliki njegovega zlatega mašniškega jubileja izročil francoski poslanik v Bruslju v imenu predsednika republike veliki križ častne legije.
I * Smernice bodočo francosko politiko je najbolj točno označil Pa i nI e v č v >Exeelsioru«. Izjavil je, da gre za to, da se mirovne pogodbe izpolnijo bolj po svojem duhu nego po črki. Francija hoče pripraviti novo đobo so-eialnoga sodelovanja vsoh narodov, da se moralne posledice vojne izbrišejo. Na vsak način se smer prejšnje politike Poincarejeve popolnoma izpremeni. Painlevč je kandidat za zunanjega ministra v novi vladi.
*	Rezultat posl. volitev na Japonskem je točno sledeči: Kensatkai 142, Selyokai 89, Se-juhonto 102, Kakushin 29, industrijalci 79, ne-odvirmeži 54. Opozicija je v večini.
*	V zadevi pogajanj med Ilusijo in Anglijo izjavlja Zinovjev, da ruska vlada nikoli ne bo priznala niti vinarja carskih dolgov. Kar se tiče angleških kapitalov, bo Rusija z veseljem sprejela njihovo sodelovanje pri vzpostavi ruskega gospodarstva, toda bo stavila svoje pogoje, ker se nikdar več ne bo zgodilo, da bi kdo Rusijo izrabljal.
*	Znani Noulens, bivši francoski poslanik na ruskem carskem dvoru, ki silno agitira za vzpostavitev starega režima v Rusiji, je pri zadnjih volitvah, pri katerih je kandidiral na posebni listi, propadel.
*	Romunija je tako v Franciji kakor v Angliji doživela popoln fiasko. Nova vlada, ki je v Franciji na vidiku, Romunije v sporu z Rusijo, na noben način ne bo podpirala, rav-notako ne Anglija. Romuniji ne preostane zdaj ničesar drugega kakor da začne zopet z Rusijo pogajanja in pristane na plebiscit v Besarabiji ali pa bo Rusija deželo enostavno zasedla, ker jo Romuni ne morejo z uspehom braniti. Fiasko Romunije na mednarodni politični pozornici bo imel najbrž tudi notranjepolitične posledice, ker je ojačil opozicijo proti diktaturi Bratiana.
'4- Nemoralna nacionalistična gonja sedanjega režima. Znano je, kako je radi-kalski režim protežiral Nemce, ker je nemški klub v skupščini hodil več ali manj vladna pota. Znano je istotako, kako se je bivša Demokratska stranka zlasti v Vojvodini, pa tudi v Sloveniji, prizadevala, da pridobi Nemce na svojo
-Uan. C." ;-r so pa Nemci ▼ 'skupščini
kot jeziček na vagi odločili v prid verifikaciji Radičevih mandatov, so padli, in sicer samo raditega padli v nemilost in Pašič - Pribičevičev režim jih pod krinko nacionalnega navdušenja preganja in šikanira. Očitajo jim, da so se »vmešali v notranje slovanske razmere«. Na to dobro odgovarja »I). Vollcsblatt« v uvodniku dne 15. maja: »Denimo, da bi bil nemški klub v skupščini odločil proti verifikaciji Radičevih mandatov. Ali bi se biLa potem Radikalna stranka, ali bi se bil kdo od Pribičevičeve skupine nad takim vmešavanjem razburjal? Nikakor ne, potem bi bili ostali nemški poslanci pridni patrioti, Švabsko-nemški ICulturbund bi bil mogel pod vladnimi perutmi še dalje »prekora-čati svoj delokrog« in nemškega državnega prebivalstva gotovo ne bi metali z »anacionalnimi in razdirajočimi elementi« v en lonec. Saj poznamo le vrste politično moralo, ki danes proglaša za črno, kar jc še včeraj blestelo v lilijskobeli nedolžnosti! — Vladni načelnik je šel še dalje. On je nemškim poslancem za to, da bi se na njemu ljub način »vmešali v notranje slovanske zadeve«, ponudil vstop v vlado. Ako bi bil torej nemški klub glasoval proti verifikaciji Radičevih mandatov in se izjavil za udeležbo na nasilnem režimu, bi si mogli sedaj nemški poslanci pod vladno mizo z gospodi Pašičem, Pribičevičem in Srskičem toplo stiskati roke in si dati cd vladnega tiska sipati kadilo kot državo vzdržujoč element.« — V tem slučaju se zopet vidi, da režimovci zlorabljajo tudi nacionalne ideje v svoje režimske svrhe. Nacionalna ideja jim je deveta briga, kar so dokazali z reško pogodbo, na nacionalni boben udarjajo le tedaj, kadar iščejo strankarskega profita.
+ Trema pred ljudsko sodbo. Ta naslov si je včeraj napisal «Slov. narod«; da bi sam sebi dokazal, da ima strah pred volitvami SLS. Kako malo se ima SLS bati volitev, vedo naši pristaši sami najbolje in slovenska javnost ve, da je liberalec še pred vsakimi volitvami klical na korajžo in jih potem redno dobil, kakor zasluži V tem času, ko se «Narod« baha s pogumom, pa dr. Žerjav skuša ubežati — pred občinski volitvami. Poročajo nam, da na glavarstvih in pri velikem županu poduzema korake, da bi se občinske volitve odložile.
Kdor malo pozna razmere, ve, kje tiči zajec. Občinske volitve na Slovenskem bodo še očitneje kot leta 1921 pokazale, da je JDS v deželi politična ničla. Povsod morajo ti bahači od «Jutra« m «Naroda«, ki bi radi 8 mandatov za narodno skupščino, iskati kompromisov, da so s{Hoh urinili enega ali drugega svojih veljakov na kandidatne liste. Na prstih bo lahko sešteti občine, kjer bodo nastopili s svojimi listami. Za občine, kjer bodo zmagali,
?a bo najbrž še prstov na rokah preveč, ega poraza, ki bi uničujoče vplival za ev. volitve v narodno skupščino na bojno razpoloženje jedeesarjev, katero «Jutro«, «Narod« in »Domovina« tako skrbno goje, se boji dr. Žerjav. Njemu naj «Slovenski narod« potiplje žilo in ugotovi tremo. Mi le odločno protestiramo, da se skuša vplivati na državne funkcionarje, ki morajo delati samo po zakonu in svoji vesti. Ne bomo mirno gledali — to povemo naprej — če bi se spet teptal tu ali tam zakon na ljubo strankarstvu.
-f Samostojneži proti slovenstvu. Preteklo soboto je SKS v Ljubljani imela svoj sestanek, na katerem je govoril poslanec Pucelj ter srbska zemljoradnika poslanca Lazič in Moskovljevič. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, ki med drugim veli, da »SKS smatra vprašanje narodnega edin-
Fran Bonač:
Ob odkritju spominske plošče раШ15л Selčanom.
»Popotnik, ko prideš domov, tak6 velevaj meščanom rojstnega mesta: Slovenija ne čuva dostojno spomina svojih padlih trpinov in se ne briga za gomile onih, ki so šli skozi križe in trpljenje na vrhunec Kalvarije, da bi zasijalo velikonočno jutro vstajenja Evropi in svetu.« Ta klic bo odslej zamrl na ustnah tujcev, ki prihajajo v naše kraje, ko bodo videli, kako srenje in župnije tekmujejo med seboj, da postavijo skromne, toda lične spomine onim, ki so žrtvovali najdražje, rešili nam samim grudo in življenje in odšli k zadnjemu, neizprosnemu raportu. To nadvse plemenito stremljenje naj ne plaši nikogar, češ, saj so ti fantje in možje izkrvaveli v tuji službi krute nam mačehe In pravzaprav so bore malo doprinesli na dragoccni žrtvenik skupne očetnjave Ju-
{[oslavije. Tako bi mogel misliti in govoriti e, kdor sam ni občutil vse bridke gren-kosti in nadvse težkega položaja naših fantov in mož v svetovni vihri. Mi pa, ki »mo čuli njihove vzdihe, ko so nam odpirali možje vse tajnosti lastnega srca, lahko pričamo in kličemo sedaj na ves glas in neustrašeno: če le kdo, zasluži predvsem slovenski trpin svoie spominske ološče in
vsaj to, da se po njegovih grobiščih v domovini ne pase rogata žival. V najhujših časih je ponosno odmevala med rjovenjem nenasitnih topovskih žrel in med zlobnim režanjem mažarskih in nemških tovarišev povsod po karpatskih obronkih in vse od morja do Švice, kjerkoli je bilo zbranih več naših fantov in mož: »Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj!« Kolikokrat smo pritajeno in tiho vzdihovali, kaj bo z. žemljico našo po vojski in prečestokrat se je glasil iz ust, zlasti starejših bojevnikov, refren: »naj zmaga ta ali oni, nam Slovencem se nc bo dobro godilo, vadljalo sc bo za našo zemljo, kot za Kristusovo obleko pod križem in ostal? bomo predmet izkorišče-vanja raznim trinogom, ki sednj pridno šampanizirajo v varnem zavetju.« Človeku se že kar gabi, ko dan za dnevom opazuje po slovenskem časopisju ono besno in histerično očitanje avstrijakanstva sedaj na rovaš temu, sedaj na rovaš onemu in to največkrat izpod peresa tistih, ki smodnika niti vohali niso in ki so z vsem žarom sveje duše pritiskali na svoja srca ne puške in težke bojne opreme, marveč avstrijske bankovce. Enkrat za vselej glasno in neustrašeno povemo: Če smo bili do konca zvesti svoji sveti vojaški prisegi v tuji, nenaklonjeni nam državi, še bolj bomo v mili, domači, zlasti če bo šlo za svete pravice naše domače grude in naroda. ne na 7.л umazane špekulacije onih,
ki jim jc vojna le ugodna prilika za nasičenje lastnih žepov. Zapomnijo naj si vsi, da med prejšnjo Avstrijo in sedanjo Jugo-rlavijo leži krvavo jezero svetovnega požara in da je to jezero korenito spremenilo mišljenje ljudstev Evrope in tudi našega naroda. In uprav zato postavljamo spomenike in častimo blaženi spomin onih, ki so plavajoč po tem strašnem jezeru in odrivajoč od nas besne valove, ki so grozili, da nas pogoltnejo vse, sami izginiji in se potopili. Zato so nam njihova revna grobišča povsod mejniki življenja. Vojak svetovne vojne je bil trpin vsak, pa najsi je bil te ali one narodnosti, in to nad vse častno razumejo, da navedemo le eno primero, Italijani. V krvi je bilo ljudstvu ital-skemu neizmerno sovraštvo do Avstrijcev, simbol človeškega izvržka in še dandanes velja v Italiji za najhujšo psovko beseda: «Va la — Austriaco« in vendar, kako krasijo Italijani grobove ne samo svojih padlih borcev, temveč nič manje in z uprav tako pietelo gomile avstrijskih žrtev. Dobro je pogoden napis, ki se, obdan od planink, leskeče na kovinasti plošči, pritrjeni na lesen visok križ znanega orjaškega pokopališča v Bohinju pod Ukanco, kjer počivajo junaki Krna in Rombona:
Tujci prej, ete bralje nam postali,
ko go v na5o prst vas zakopali,
žarko sije vam nebo planinsko,
sokoi diše jezero bohinjske.
Ti stihi so tolmači našega čuvstvovanja tudi do tujih trpinov, še bolj pa naj budč v nas ljubezen do lastnih bratov, ki so oclšli krvavi, izčrpani, razbiti in uničeni v onostranstva. Zbude naj se občine slovenske in vrše svojo dolžnost, kakor Gorje, Selca in drugi. S solznimi očmi bi prisostvovali vsi naši Janezi odkritju lastnih imen če bi mogli, zato bodo pa v duhu defilirali pred nami, kadarkoli bomo častili njihov spomin in gromko bo odmevala spet po naših gričih in livadah stara slovenska:
Regiment po cesti gre...
Da, regiment onih, ki so za vedno odvoje-vali, regiment onih, ki bi lahko postali vzorni gospodarji, stehri naroda, ponos in dika našega ljudstva, med katerim sedaj tako bohotno poganja ljulka pritlikavcev, ki venomer sramote ta narod Krekov in Tavčarjev in druge čez mero povzdigujejo, kakor da bi bili sami angeljčlci in kavalirji. Regiment, dolg brez konca in kraja, vse do zadnjega, ki jc padel kot žrtev svojega vojaškega poklica: Franceta Stenovca, Da, tega našega vzornega slovenskega oficirja( ki je vedno bil zvesti sin svojega naroda in to svojo zvestobo potrdil v obrambi našega Korotana in jo zapečatil r težko mučno smrtjo za milo Jugoslavijo tam pod novosadskim nebom.
Spominjam sc, da sem mu nekoč omenil, kako je francoski zrakoplovec BierioL
stva za nesporno«. Za SKS, katere voditelj je danes srbski poslanec Lazić, je tedaj nesporno. da Slovenci nismo več Slovenci. S tem programom gre odslej SKS pri nas med kmečke mase. Naj le pojde. Toda zaveda naj se, da je njen apel na zavedne kmete iz kmečke zveze brezuspešen. Saj danes zadnji pastir že ve, da se mi Slovenci borimo zoper hegemonijo srbstva v glavnem zato, da ohranimo ne le svojo kulturo, ampak tudi svojo gospodarsko neodvisnost. Zato se borimo proti centralizmu, katerega temelj je ravno takozvano in od Žerjava ter drugih centralistov proglašeno »narodno edinstvo«. Kdor se bori danes za »narodno edinstvo, se bori za centralizem in za propast kmečkega stanu kakor tudi vseh delovnih stanov med Slovenci. »Jasna je naša pot,« kliče »Kmetijski list«. Res je, tako jasna je sedaj pot SKS, da prav gotovo noben slovenski kmet ne bo hodil po njej!
Novo mesto. Demokratska nedelja: Jutro vsak torek priobčuje z velikimi črkami »demokratsko nedeljo«. Človek bi mislil po teh poročilih, da ima res JDS krasne shode, pa glej, v nedeljo sem bil ravno na Težki vodi pri Stopičah, ko je imela JDS svoj »velikanski shod«. Bilo je 10 ljudi in to so g. Majcen iz Ljubljane in njegov agitator vpokojeni poštni uradnik L. N. in en bivši komunist To so bih trije demokrati. Reci in piši trije. Drugi so bili sami samostojneži in en par nevtralcev. G. Majcen sploh govoriti ni mogel dosti, ker so mu ugovarjali, da naj gre v Srbijo po svoje verne režimovce, na Težki vodi pa ne bo dobil niti enega razen sebe, pa naj jih po dnevi z lučjo išče. Kakršen je bil shod na Težki vodi, takšni so tudi drugje in g. Majcen si še upa poročati, kako je krasno uspel njegov shod — ali Vas ni sram? Pa saj Maj ena ne bomo več videli na Težki vodi, ker jo je tako naglo in boječe odkuril. Povemo, da JDS ni treba delati po nepotrebnem stroškov v okolici Novega mesta oziroma »demokratske nedelje«.
Is Novega mesta nam pišejo: V Novem mestu je umrla učiteljica ga. Marija Brze-nova, soproga nadučitelja v Stopičah in hči skladatelja g. Ignacija Hladnika. Pokojnica je bila izvrstna pianistka in organistinja, ki se je poizkušala tudi v kompoziciji. Bilo jej je 32 let. Sijajni pogreb, ki se je vršil 12. t. m. v Novem mestu, je pričal, kako priljubljena je bila. Na tragičen način umrli gospe bodi ohranjen blag spomin, a prizadetim naše so-žalje! — Dne 11. t m. se je vršil v Šmihelu рц..Novem mestu cerkveni koncert Izvajali so še dosti dobro skladbe Skladateljev: Premrla, Mava,, Klemenčiča, Hochreiterja. Orglal je učitelj na kmetijski šoli na Grmu g. Puš, petje pa je vodil askultant g. Slabe.
Tržič. Nocoj ob 8 se vrši v »Našem domu« volivni shod SLS za občinske volitve. Spored: 1. Laži in hujskanje uskokov. 2. Dosedanje »delo« uskokov v občini. 3. Gospodarska politika občine in predilnica. — Somišljeniki vsi na shod!
Šmartno pri Liliji. V soboto, 17. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo, 18. t. m. ob 3 popoldne bodo v Društvenem domu ponovili izredno lepo zgodovinsko dramo »Quo vadiš«.
Radovljica. Quo vadiš se v Ljudskem domu zadnjikrat vprizori dno 18. maja ob pol 4 popoldne. Med dejanji nastopi nov orlovski tamburaški zbor. Znale, da je predstava vredna udeležbe je že petkrat razprodana dvorana. Pridi torej, kdor je še ni videli
Murska Sobota. V pondeljek je prispel prevzv. g. knezoškof. Ljudstvo bi mu bilo rado napravilo dostojen sprejem; ker pa se me-rodanji .cerkveni organi niso pobrigali v taki
ki je prvi preplul 1. 1909 v zračnih valovih Canal de la Manche, ki loči Anglijo od Francije, pristal uprav pri krasni Marijini cerkvi Notre Dame de Platui in kako so od tedaj francoski zrakoplovci izbrali Gospo Platensko za svojo zaščitnico in voditeljico. Dali so kovati prekrasne meda-[jone s sliko blažene Gospe, s podpisom «Notre Dame de Platui, Protectrice des aviateurs« (Naša Gospa Platenska, zavet-nica zrakoplovcev) na eni strani in: «Re-garde — la et prends ton vol« (Poglej na Marijo in dvigni svoj polet!) na drugi strani. — Tedaj pa mi je odgovoril: »Kadarkoli se dvignem na svojem jeklenm jastrebu v zračne višine in se razprostira pod menoj, kot začarana kraljičina, bajnolepa naša Slovenija, pošiljam med drugim tudi jaz svoje pozdrave raznim Marijinim svetiščem, ki kot angelci božji čuvajo naše domove. Priporočam ji to blagoslovljeno zemljo, kakor tudi gomile onih bojnih tovarišev, ki spe nevzdramno spanje; nekaj je, kar me vedno vznemirja, namreč da ne bo dolgo, ko pohitim tudi jaz med nje k zadnjemu raportu.«
Zal, da se mu je ta zlokobna, temna slutnja le prekmalu uresničila: kruti plamen mu je upepelil vitko telo in zlato slovensko srce, ni pa zmogel njegovega duha. —
Gorjanci, Selčani in drugi plemeniti ljudje, ki svojim fantom in možem postavljajo spomenike in plošče, pa naj zbudć še ostale, da čimpreje zableste imena padlih po vseh naših selih in sreniah!
meri za sprejem, kot so to delali pri mažar-skih cerkvenih knezih, ni bil tak, kot bi si ga bilo želelo ljudstvo. Spontano so mu hiteli verniki daleč naproti, najdalje kolesarji, v katerih imenu je pozdravil prevzvišenega gosp. nadučitelj Rusjan. Pri orlovskem slavoloku ga je pozdravil v imenu faranov g. št. Bejelc iz Kroga, dobrovolec Klar in neki Orel. Glavni sprejem je bil pri cerkvi, kjer je pozdravil gerent g. dr. Šomen, za njim nadvse prisrčno in do solz ganljivo učenka ljudske šole, za njo učenec in učenka meščanske šole. Pred cerkvenimi vrati jo prevzvišenega nagovoril župnik g. Szlepecz. Zvečer je priredila gimnazija podoknico, ognjegasci so v špalirju nosili bakljo, vojaštvo je otvorilo sprevod, vojaška godba iz Varaždina je svirala, gimnazijci pod vodstvom g. prof. Ančika so zapeli dve pesmi, govoril je g. prof. dr. Sušnik, nakar je moški zbor zapel »Na dan, Slovan« in h koncu še vsi »Lepo našo domovino«. Pre-vzvišeni se je v prelepem govoru zahvalil za navdušene ovacije. Občinstva je bilo zbranega na stotine. — Ko bi prevzvišeni poznal le videz, bi ne imel najlepših vtisov; ker pa pozna jedro, ve, da je njegov prihod izpolnil stoletne želje, ve, da mu prinašajo vsi pravi katoliki te župnije vso otroško ljunezen in uda-nost.
Murska Sobota. Nedavno je bil objavljen v »Slovencu« dopis, ki pisec v njem napada tukajšnjega orožniškega komandanta g. majorja Sagadina. Ne le, ker so nekateri hoteli vzbuditi sum, da sem jaz pisec one nekvalificirane notice, mnogobolj, ker vem predobro, da je storil dopis g. majorju veliko krivico, izjavljam: poznam g. majorja še iz vojne dobe, ko sva služila oba pri varažd. 16. pp.; bil je mož, ki se še danes vsak priprosti vojak tega polka od Varaždina tja do Virovitice spominja v ljubezni, kot nobenega drugega častnika tega polka ne. Iste simpatije in isto ljubezen uživa med pošienimi Prekmurci. Kot tipičen Slovenec in mož, ki ves čuti z ljudstvom, tudi ne zasluži drugega.
Dr. Fr. Sušnik.
Dnevne novice.
—	Kraljev dar Slankoviču. Povodom jubileja Bore Stankoviča je kralj Aleksander slavij encu poklonil 5000 dinarejv.
—	Ob desetletnici Skerličeve smrli. Te dni obhajajo Srbi 10-letnico smrti kulturnega velikana Jovana Skerliča. V Jovanu Skerliču so imeli Srbi svojega največjega književnega zgodovinarja in estetika, ki je v svoji stroki polagal med Srbi prve temelje. Kakor bi vedel, da mu ni odmerjenega mnogo časa — umrl je v 38. letu svoje dobe — je bil Sker-lič neumorno delaven. Bil je vseučiliški profesor, ki ga je dijaštvo obožavalo, vodil je »Književni Glasnik« in «Odjek«, sodeloval pri vseh književnih in drugih kulturnih ustanovah, predaval širom pokrajin, kjer prebivajo Srbi in tudi v inozemstvu, ako so ga zvali — vedno in povsod zraven s celim srcem in celim obsežnim umom. Še 23. aprila 1914 je povodom stoletnico pesnika Njegoša predaval v Pragi, kamor ga je bilo poklicalo srbsko akademično društvo »šumadija«. — Vrnivši se v Belgrad, je obolel in dne 2. maja je po preje izvršeni operaciji v sanatoriju »Vračar« umrl. Pokopali so ga z največjimi častmi na "novem pokopališču, kjer je njegov grob v bližini grobov vojvode Mišica, Koste Stojanoviča in Laze Pačuja. Grob je danes precej zapuščen in ga krasi le skromna marmornata plošča. — Povodom 10-letnice Skerličeve smrti se srbska javnost zopet s spoštovanjem spominja velikega sina srbskega na-
roda, prirejajo ee spominske slovesnosti, po trgovinah v Belgradu so razstavljene Skerličeve slike, listi prinašajo o njem članke in razprave, a »Srpskl Književni Glasnik« jo 15. t. m. izšel v posebni Skerličevi številki. — Slava SkerUčevemu spominu!
—	Izseljevanje iz Jugoslavije v mesecu marcu 1924. Glasom podatkov izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je v mesecu marcu t. L izselilo iz naše države vsega 1700 ljudi, od tega 1167 moških in 533 žensk. Od izseljencev odpade na Vojvodino 979 oseb (529 moških, 450 ženskih), na Hrvatsko in Slavonijo 164 (145 moških, 19 žensk), Srbijo 102 (101 moški, 1 ženska), Slovenijo 79 (67 moških, 12 žensk), Črno goro 18 (12 moških, 6 žensk), Bosno in Hercegovino 13 moških. Po poklicu je bilo 50 kvalificiranih in 85 nekvalificiranih delavcev, 1115 poljedelcev, 30 svobodnih poklicev ter 420 otrok in starcev brez pridobitnega poklica. Po dobi je bilo nad 50 let starih 55 oseb, od 31 do 50 let 545, od 18 do 30 let 584, do 18 let 516. Izselilo se je v Brazilijo 711 oseb, v Argentini jo 431, Kanado 352, Zedinjene države 146, Chile 10, v ostale ameriške dežele 27, v Avstralijo 20 in v Novo Zelandijo 3. V Kanado se selijo večinoma skupine sezonskih delavcev (poljedelskih in gozdnih). Razen domačih izseljencev je odpotovalo v istem mesecu iz naše države v prekomorske dežele 93 tujih podanikov, in sicer 73 državljanov Zedinjenih držav Severne Amerike, 4 Kanadci, 4 Argentinci, 5 Mažarov, 4 Čehoslovaki in 3 Rusi.
—	Jugoslovenski Lloyd in naš Bled. Vsak državljan Jugoslavije bi moral vsaj to vedeti, da se svetovnoznano slovensko letovišče Bled, katero posečata kralj in kraljica, ne imenuje Veldes, ampak Bled. To velja tudi za gospodarske institucije in glasila. Samo »Jugoslovenski Lloyd«, ki hoče veljati za prvo gospodarsko glasilo v Jugoslaviji, piše v svoji včerajšnji številki, da se je osnovala češkoslovaška tekstilna tovarna na Veldesu. Ne prijatelji Hrvati, Veldes je naš Bled.
—	Umor t Pirnifah. V Pirničah pri Vodicah pod Šmarno goro so našli, kakor smo že včeraj poročali ,neko mlado žensko umorjeno. Sodna komisija iz Kamnika, ki je takoj po prijavi zločina prišla na lice mesta, je ugotovila, da je bila umorjen'. • ■-> dvakrat ustreljena v glavo. Zandarmerijske poizvedbe so dognale, da je umorjenka identična z devetindvaj-setletno Marijo Zevnilc roj. Kurent iz Zg. Pir-nič. Pokojnica se je bila poročila komaj devetnajst let stara s posestnikom Balohom 1. 1914. Komaj teden po poroki je moral mež na fronto, kjer je tudi padel. Kot vdova se je poročila s posestnikom Zevnikom. Zakon pa ni bil srečen. Žena je trpela nekaj let, končno pa je bila prisiljena, da se je od svojega drugega moža ločila in se preselila k svojim sorodnikom s svojimi otroci vred. V tej dobi pa se je seznanila s posestnikom Kristanom iz Zg. Pir-nič in to znanje je imelo zanjo usodne posledice. Kristanu je bilo samo za denar. Pod pretvezo, da se bosta oba izselila v Ameriko, je iz nje izvabil skoro 50.000 K. Ker mu jo bilo to še premalo, ji je naročil, naj prinese seboj na njegovo stanovanje še nekaj denarja. Upajoč, da so bo mogel polastiti še te vsote, je Kristan zvabil nesrečno ženo v gozd, kjer jo je ustrelil in oropal. Ko so žandarji Kristana na njegovem domu aretirali, je trdovratno tajil svojo udeležbo pri umoru, toda vse tajenje mu ni pomagalo in orožniki so ga odvedli kljub temu v zapor. Orožniki so aretirali tudi moža umorjene, Zevnika, ki pa skoro gotovo ni prav nič v zvezi z umorom in ga bodo spustili na prosto.
—	Vldnjenje brezplačne voinje. Miiiistm stvo za promet jo vsem osebam, ki žo tri le. ta no uživajo nikako državne podpore ali miloščine, ukinilo pravico do brezplačne vožnje po železnicah.
—	Ferialni tečaj za obrtne učiteljice. MU nistrstvo za trgovino in industrijo otvori me. seca junija v Belgradu ferialni tečaj za učit teljice ženskih obrtnih šol v svrho teoretične! izpopolnitve.
-r- Privatna praksa bolnišničnih zdraviti* kov. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo odlok, s katerim se zdravnikom, ki delujejo po bolnišnicah dovoljuje privatna praksa. Obenem je ministrstvo tudi določilo takse za to prakso.
—	Mojstrski izpiti v invalidskem zavodu v Zemunu. V invalidskem zavodu v Zemunu so se to dni vršili mojstrski izpili slepih vojnih invalidov. Izpito je položilo 12 opankar-« jev, 3 pletarji in 1 ščetkar, vsi z odličnim uspehom.
—	Poraba tobaka v naši državi. Po urad«
nih podatkih finančnega ministrstva so kadilci v Jugoslaviji pokadili leta 1923 6,195.000 kg tobaka, 2 milijardi 190 milijonov cigaret in 35 in pol milijona cigar. Država je dobila od kadilcev 200 milijonov dinarjev čistega dobička. Z ozirom na te številke se moramo upravičeno vprašati: Če ima država nad 1 milijardo kron letnega čistega dobička od tobaka, zakaj no da delavcem v tobačnih tovarnah tudi primernih dohodkov?
—	Pošiljanje paketov v Ameriko. Ministrstvo pošte in tolegrafa nam je poslalo razpis štev. 24014 od 30. aprila .1924, ki slove: Po carinskih predpisih, ki veljajo v Zedinjenih ameriških državah, morajo biti poštni paketi* ki se pošiljajo v te države, sledečo opremljeni: — Na paketu samem, pa tudi na vsakem kosu blaga, ki so v tem paketu pošilja, je treba vidno označiti državo, v kateri je bde. dotično blago izdelano, na primer »Made in
.....« (državo jo treba napisati v latinici).
Za pošiljatelje, ki pošiljajo v Zedinjene ameriške države večjo količine blaga, je najugodnejše, da si nabavijo primerno štampiljko. Za vse one pošiljko, ki nimajo takih označb, pobira carinska oblast še posebno pristojbino in sicer 10 odstot cenilne vrednosti dotičnegđ blaga.
—	Vojni spomenik v Kličevcu. V Kliče?« cu pri Požarevcu so 15. t. m. slovesno odkrili spomenik Milenku Stojkoviču in tovarišem, ki so padli v zadnjih vojnah.
—	Kongres Narodnega ženskega saveza v Sarajevu. Letošnji kongres NŽS se vrši v Sarajevu v dneh 1., 2. in 3. junija. Za vdeležbo na kongresu sta ministrstvi za prosveto in socialno politiko dovolili potrebni dopust vsem učiteljicam in uradnicam, ki so članice dobrodelnih organizacij.
—	Obnova svetilnikov na Jadranu. Na zahtevo ministrstva za vojsko in mornarico obnove na črti Kotor—Sibenik osem svetilnikov.
JUTRI sc bo vršila v Stožicah na Šaiarjevem vrtu
velika Orlovska siavnost
katero priredi ORLOVSKI ODSEK NA JEŽICI e priliki svoje ZP3JF- 15-LETNICE.	Nasvidenjel
Ata »Narod« bero najnovejša ooročila iz Bekrada,
p Odhod oo. kapucinov iz Sv. Križa. Z*
goriškimi kapucini so se morali sedaj umakniti z domače zemlje tudi kapucini svetokriž-kega samostana in prepustiti svoje mesto italijanskim redovnikom. Zavedajoč se, da je vse premično samostansko premoženje izšlo iz rok in trudov domačega prebivalstva, so oo. kapucini minoli torek pred svojim odhodom na ste-žaj odprli vrata samostanske kleti in razdelili med ljudstvo vino in zaloge jestvin. Istotako so odprli vrt in podarili cvetlice domačemu prebivalstvu. Enako se je zgodilo z ostalimi premičninami. Nato so se oo. kapucini poslovili in z avtomobilom odpeljali proti Postojni. Lahko si je misliti, kakšno bo razmerje med samostanom, ki ga zasedejo italijanski fratri, in domačim ljudstvom poslej.
š »Iz smrli v življenje*. Misijonska igra v treh dejanjih (4 slikah). Po resničnih do^ živi j a jih napisal misijonar o. Elli. — To misijonsko igro vprizori v nedeljo, 18. maja ob pol petih popoldan v mariborskem Narodnem domu Ljudski oder v Maribo« ru. — Val ljubavi, do onih, ki tavajo še v. temi nevere, zajemi je prav razveseljivo vedno bolj tudi Slovence. V dneh, ko skuša Bogu odtujeni svet ustvariti božanstvo narodnosti, ludi katoliški Slovenci nočejo zaostajali za mogočno armado, ki podjarmlja z evangeljsko ljubeznijo vse narodnosti Božjemu Srcu. —. Čo so jo tedaj ena naših najmlajših mariborskih organizacij odločila vreči z nedeljsko pri« reditvijo med mariborsko katoliško javnost besedo vseobsežne ljubezni, etori to gotovo le zato, da vname tudi v Mariboru iskro želje, sodelovati pri evangeljskem poslanstvu med pogani. Naj bi ta častui način mariborskega Ljudskega odra dosegel v nedeljo vsestranski uspeh in dvignil krščanska srca k razgledu po nesrečnih poganskih poljanah!
š Strašen zločin/ V noči od petka na soboto dno 3. in 4. maja t. 1. je bil pri g< J. Lebarju, zdravniku v Križevcih pri Ljuto« meni ush«žben Mihael Kardinar zavratno umorjen. Napadaleo Janči (Ivan) Horvalb,
rodom iz Prekmurje, je bQ istotako ulužben
pri g. zdravniku ter je spečega Mihaela Kar-diiuu ja uapadel ponoči od 1. do 2. ure. Najprej je Horvatli udaril Kardiuarja z gnojidm krampom po glavi ter ga в tem popolnoma omamil, potem začel obdelavah svojo žrtev z nožem in mu zadal 34 težkih ter 17 lažjih ran na gornjem delu telesa. Težke rane so bile do G cm globoke. Tudi trebušna mrena je bila razparana, da so črevesa izstopila.
Po tem groznem zločinu si je napadalec tarezal vrat. A ker je menda imel preslabo oster nož, ni rani podlegel ter so ga še v soboto, dne 3. t m. prepeljali v bolnico v Mursko Soboto.
Kardinar je še v tem razmesarjenem stanju živel do okrog pol 8 zjutraj. Zjutraj zgodaj je bil previden z sv. zakramenti za umirajoče in je bil do smrti pri popolni zavesti. Po molitvah za umirajoče, ki jih je opravil domači g. župnik Weixl, je mirno zaspal v Gospodu. Rajni je bil dobrega in blagega srca, zvest katoličan (no samo na papirju) kakor tudi vedno odločeu pristaš SLS ter povsem zanesljiv in dober delavec. Bil je pokopan kljub slabemu vremenu ob veliki udeležbi župljanov in drugih. R. I. P.
Prihod Hudožestvenikov v Ljubljano.
Umetniki se pripeljejo v Ljubljano definitivno v soboto zjutraj ob 9.25 z dolenjskim vlakom. Na glavnem kolodvoru sprejmejo Hudožest-venike uprava in člani Narodnega gledališča. Posetnike opozarjamo ponovno, da jo začetek predstave ob 7. zvečer, za vsako predstavo je na razpolago še kakih 20 galerijskih stojišč in po ena loža v II. redu. Vse ostale vstopnice so razprodane.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Zupane, bivši gozdi čuvaj, 77 let. — Ivana Urbanija, postrežniea, 61 let. — Josip Lampreht, pisarniški ravnatelj, 55 let. — Ivana Oražem, ples-karjeva žena, 50 let. — Fran Oblak, mizarjev sin, 19 mesecev. — Ivan Janež, rejenec, 2 leti in pol.
lj Okradena dijakinja. Neka 25 do 27 let Stara, kmetsko oblečena ženska je v Trubarjevem parku dijakinji Ivanki Godina ukradla svileno ponipaduro, v kateri je bilo 200 Din, železniška dijaška karta do Logatca in dva robca.
lj Vaudalizem. V noči na 15. maj so neznani fautalini na strehi Mayerjeve hiše s kamni pobili okoli 150 opek in s tem napravili znatno škodo.
lj Policijske prijave. Včeraj so bili prijavljeni policiciji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 vlom, 8 prestopkov cestnopolicijskega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 2 prestopka pasjega kontumaca, 4 poškodbe tuje lastnine, 2 prestopka nedostojnega vedenja in 1 nezgoda.
lj V TROPIČNI PARK spremenjeni restavracijski vrt v »Zvezd i« bo olvorjen v soboto 17. t. m. ob 17 popoldne. Zvečer koncert nove godbe.— V nedeljo 18. t. m. zajtrkovalni koncert na vrtu, kakor tudi vse nadaljne nedelje in praznike.
Cerkveni koncert na Шп
Je preložen iz tehničnih ozirov na nedeljo 18. majnika. Začetek je ob pol 8 zvečer. Spored koncerta je sledeč:
L in XVI. Premrl: Zvonovi pozdravljeni. Mešani zbor in orgije.
II.	Bach: Predigra v a-raolu! Igra na orgle g. St. Premrl.
III.	Haydn: Stvarjcnjo št. 13 zbor in ter-eet. Mešani zbor, soli, orgle in orkester. Ter-cet pojejo gdč. Am. Labič, gg. V. Galovič in Benedičič.
IV.	P. Kamil Kolb: Memorare (Spomni se) poje g. Vojteh Galovič.
V.	Guilmant: Adagio molto Iz 3. org. sonate, igra g. Premrl.
VI.	P. H. Sattner: Počivaj milo Detice. Mešani zbor.
VII.	Haydn J.: Stvarjenje Št. 28 zbor. Mešani zbor, crgle in orkester.
VIII.	Mat. Kastelic: Ave presvitla Marija. (A capella), deloma 7 glasen mešani zbor iz leta 1678, priredil M. Hubad.
IX.	P. H. Sattner: Assumptio sopran šolo: Preljubi. Poje ga Iv. Ribičeva s spremije-vo orgel in orkestra.
X.	Premrl: Antifona na čast sv. Frančišku šaleškemu. >Sem kakor oljka« za bas šolo, mešani zbor z orglauii in orkestrom. Bas poje g. A. Oblak.
XI.	P. H. Sattner: Assumptio. Glej od vzhoda. Sopran solo poje ga Iv. Ribičova z orglami in orkestrom.
XII.	Premrl: Poglejte duše. Velikonočna pesem, mešani zbor, orgle in orkester.
XIII.	Gerbič: Ave Maria. (Novi akordi X. 6.) Duet, poje g. A. Smuk in gdč. S. Mam.
XIV.	Dugan: Predigra in fuga. (Novi akordi XI. 6.) Igra P. Ferdinand.
XV.	Premrl: Povzdigni se srce. Mešani ebor in orgle.
XVL Canestrari: Alegretto festoro. Igra g. SL Premrl.
Pevske točite spremlja na orglnh g. C. Kumar. Orkester Dravske divizijske oblasti.
Udeležite se ga vsi, ki hočete imeti poleg dobrega dela — čisti dohodek je namenjen za pokritje dolga za zvonove — še lep glasben užitek.
pr Ob 30 letnici slovenskega krščanskoeo-cialnega gibanja, s katerim sc je začel v konservativni stranki preokrel v smer poznejšo slovenske ljudske stranice, izide slavnostna številka »SOCIALNE MISLI« s sledečo vsebino: Začetki krščanskega socialnega gibanja med Slovenci (Josip Gostinčar) — Krekov socialni nazor (Ivan Dolenec) — Moji spomini na prvn leta krščanskega socializma 1894 do 1899 (Franc Ziller) — Krekov načrt o stanovskih zbornicah in parlamentu iz leta 1894 (Ve-teranus) — Pred tridesetimi leti (Ivan Rako-vec) — Kaj je Krek mislil o odnosu med kapitalom in delom in o zasebni lastnini (Štefanov). — Ker bo ta številka pomenljiva z ozirom na zgodovino in ideje celokupnega našega gibanja, priporočamo, naj si jo naroče oni, ki sicer na »Socialno Misel« niso naročeni. Stala bo 5 Din in se lahko že sedaj naroči pri Upravi »Socialne Misli«, Jugoslovanska tiskarna, Poljanski nasip 2. — Izide koncem prihodnjega tedna.
pr Janko Samec: »ŽivljenjePesmi. »Splošna knjižnica« št. 16. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. Din 15., vez. Din "20. — Samec je pravzaprav odmov literature, ki je šla mimo nas. Pesmi značijo na njivi naše lirike pod tujimi vplivi dozorelo klasje. Kakor čuti in živi, kakor trpi in se raduje v žaru verzov, ki jih je ustvarila modema, tako nam prepeva Janko Samec, a njegova pesem je iskrena, topla in nas prevzema. Številni motivi iz Primorja bodo gotovo ogreli in navdušili zlasti pesnikove ožje rojake, naše Primorce, da bodo segli z ljubeznijo po tej knjigi. Nizka cena jih ne bo mogla ovirati, pa tudi z opremo knjige bodo lahko zadovoljni.
pr Jul. Zeyer: Gompači in Konmrasuki. Japonski roman. Iz češčine prevel dr. Franc Bradač. Splošna knjižnica št. 20. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigama. Cena broš. Din 14, vez. Din 20. —
Julij Zeyer je med najplodovitejšimi, pa tudi naj odličnejšimi češkimi pisatelji. Pisal je pesmi, novele, drame hi romane, od katerih smo sedaj dobili japonski roman Gompači iu Iio-murasaki tudi v slovenskem prevodu. Slikanje je zelo pestro, dejanje napeto in zanimivo. Oddaljenost kraja in nenavadnost običajev še povečujeta čar romana. Slovenski prevod se bore gladko.
Papcška gregorijanska univerza v Rimu je praznovala lo dni svojo stoletnico. Ob tej priliki je bral kardinal Меггу del Val slovesno sveto mašo.
Narodno pledišče.
DRAMA.
ZaSetf-k ob 8 zvečer.
Sobota, 17. maja: Zaprto.
Nedelja, 18. maja: Gostovanje Hudožestvenikov. Pondeljek, 19. maja: Zaprto. Torek, 20. maja: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob pni 8 rrečor.
Sobota, 17, mnja: ?Selo Slcpančikovot. Izven. —
Gostovanje Hudožestvenikov. Nedelja, 18. mnjn: »Življenjski boj«. Izven. —
Gostovanje Hudožestvenikov. Pondeljek, 19. mnja: ».Tekaterinn Ivanovnar. Izven. Gostovanje Hudožestvenikov.
d Akademska zveza priredi v nedeljo, dne 18. mnja ob 10 dopoldne v dvorani Akademskega dema skupščino vseli katoliških akademikov. Govorila gg. dr. A. Ušeuičnik o Akademik in vera in dr. J. Ujčič o Akademik in morala. Predavanja bosta gotovo zanimala vse tovariše >e dvomimo, da bo udeležba pol-nošlev posebno ker je dolžnost vsakega tovariša, ua ne izostane. Vsak naj si ogleda tudi razglas v Akademskem domu. Predsednik.
zs sinu*
—	Glede vesoljnega občnega zbora, o ka- J terem so svojčas listi pisali, da ga namerava | papež sklicali 1. 1926., poroča zdaj rimska »Corrispondenza«, da je odložen na nedoločen čas. List hoče vedeli, da je papež koncil odložil zato, ker svet še ni dovolj pomirjen. Drugi vzrok je baje ta, ker gibanje za zedinje-nje cerkva še ni zadosti napredovalo, kajti papež ne misli k temu koncilu povabiti samo pravoslavnih škofov, kakor je to storil Pij IX., ampak tudi anglikanske. — Slednje bo pač samo kombinacija, kajii, kakor znano, stolica ne priznava veljavnosti anglikanskih škofovskih posvetitev; pravico glasu na vesoljnih cerkvenih zborih pa imajo samo škofje. Anglt-čani bi mogli biti samo povabljeni kot gosti, ki poslušajo. Treba pa tudi vedeti, da Vatikan oficijelno o nameri sklicanja koncila sploh ni nikoli ničesar razglasil, pač pa so dobili mnogi cerkveni strokovnjaki v Rimu poziv, da preštudirajo akte vatikanskega koncila.
—	Italijanski katoličani proti dovoljevanju i^alnie. »Azione Cattolica« je na zadnji seji centralnega odbora v Rimu sprejela sklep, v katerem poziva vlado, naj prekliče zakonski odlok, s katerim se ureju dovoljevanje in ustroj igralnic. To zahtevo utemeljuje s tem, da je uravnovešenje proračunov posameznih občin in dobrodelnih ustanov za ceno tuje pregrehe za zakonodajo civilnih narodov sramotno. Razen tega je odbor naročil generalnemu tajništvu, da izdela spomenico za vlado in obe parlamentarni zbornici, v kateri naj utemelji zahtevo, da navedeni odlok v nobenem slučaju ne uznkoni.
—	Novi velikanski podvodni predor, — Med Newyorkom in predmestji je promet tako velik, da si res že skoraj ue znajo pomagati. Sedaj gradijo velikansk predor pod vodo, ki naj ohrani obenem Now>orku prvo mesto kot pristanišču. Predor gro pod gornjim newyorškim zalivom in je 3 km dolg; nadalj-nih 6 kilometrov je pa zvrianih pod predmestji. Skupna dolžina 9 km. Prcračunjeni stroški 60 milijonov dolarjev.
—	Nemščina državni jezik v Romuniji. »Deutsches Volksblalt« poroča, da je romunska profektura v Tamišvaru proglasila nemščino kot jezik večine tam živečih narodnih manjšin.
—	Tri kilograme težak meteorski drobec jo padel na zemljo v bližini vasi Weiden v Gornji Pfalci. Meteorski kos je zadel najprej na štreelj posekanega drevesa, nato pa se je zadri globoko v zemljo. Drobec so izkopali in ga podarili domačemu muzeju.
—	V čolnu okoli sveta. Lani so odšli trije Monakovčani na potovanje okoli sveta, ki naj bi trajalo Iri ali štiri lcla. Potujejo v čolnu, 6 metrov dolgem 'n 1.3 metra širokem. Pot jih je peljala po Izart in Donavi v Črno morje, nato v Carigrad, nato ob maloazijskom obrežju. V Siriji so čoln zložili in prenesli do Evfrata. Sedaj morajo biti nekje ob Evfratu. To pa zato, ker je pomlad edini lelni čas, ki omogoča vožnjo po tej roki. Od ustja Evfrata bodo nadaljevali pot v Prednjo in Zadnjo Indijo. Gan-gos hočejo poznati od izvira do izliva. Od Zadnje Indije nuprej na Japonsko, ob Aleutih, v Ameriko. Kakor po Evfralu in Gangu hočejo veslati tudi po vsem dolgem Misuriju in Mlsi-sipiju. Omenimo naj, da jo geografsko plat načrta — brzina rek, množina vode, klimatične razmero, tokovi itd. — izdelala po natančnem študiranju univerza v Monakovenu
sveta,
—	Spominska -»lošča Koscliatu na Dunaju. Na Dunaju so te dni na hiši, v kateri je živel in umrl znani koroški skladatelj — Slovenec po rodu — Tomaž Koschat, odkrili spominsko ploščo. Ploščo je prevzela v varstvo dunajska mostna občina.
—	Velika eksplozija. V Santiago de Chile sta v pondeljek eksplodirala dva z municijo natvorjena vagona. Kolodvor je ves razbit, močno poškodovanih pa je nad 100 hiš v okolici. število človeških žrtev še ni znano.
—	Italijanske vojno ladjo v Petrogradu.
V nekaj dneh bo priplula v petrograjsko pristanišče italijanska križnrka »Mirabella« v spremstvu večjega števila torpedovk. Ruska vlada pripravlja italijanskim ladjam svečan sprejem.
—	Po osmih leiib, Tc dni je priSlo v Ivr-hanice iz Rusije pisanje, v katerem se je po osmih letih zopet oglasil kamenar Vaclav Li-ška. Imeli so ga že več let za mrtvega. Liška piše, da je zdrav.
—	Skrbi in križi človeka, ki je zadel 10 milijonov jugoslovanskih kron. Malokdo bi si mislil, da more imeti človek še skrbi, ko pride do tako ogromnega bogastva. Pa je vendar tako, Orožniški slražmojater Kolaf iz Velikega bora pri Horaždovicah, ki je zadel 11 milijonov kron našega denarja, je prejel po zakonitih odbitkih 7,500.000 kron. Stražmoj-ster, sin siromašnega železniškega delavca, je dobil čez 200 ponudb raznih delniških družb za investiranje glavnice, 60 ponudb za nakup veleposestev in mlinom in več kot 30 ponudb raznih hranilnic, ki so mu poveličevale sigurnost kapitala, ki je pri njih naložen. Siraž-mojster, ki je takoj stopil iz slabo plačane državne službe, ne ve, kaj bi z denarjem in njegovo ugodno investiranje mu dela dosti skrbi. Skrbi mu dela tudi iskanje službe v privatnih podjetjih, zakaj vsak obrtnik se. boji vzeti ga v službo, ko zve za njegovo bogastvo ali pa zahteva od njega, da investira milijone v njegovem podjetju. Poleg neštevilne korespondence dobrodelnih društev, ki prosijo podpore, se je razvilo tudi živahno dopisovanje med njim in banko, ki zahteva za posredovanje izplačila 200.000 naših kron, kar je vsekako brezvestno oderuštvo. Korespondenca je tako narasla, da je ne bo mogla ena pisarniška moč zmagovati. K vsemu temu so se pridružile še rodbinske skrbi. Kolaf se je nedavno tega oženil z Mažarko, ki je na njegovo povabilo, naj gre iz Podkarpatske Rusije ž njim na Češko, odgovorila, da gre samo pod tem pogojem, čc prepiše na njo polovico premoženja, 'drugače ostane na dosedanjem mestu. Zdaj sta si prišla zakonska tako na-vskriž, da se misli žena od. njega sodnijsko ločiti. Tako se novemu večkratnemu milijonarju množe skrbi od dne do dne, da poleg vsega ogromnega bogastva njegov položaj ni vreden zavidanja.
— Češki letalski rekordi. Češki civilni pilot (amater) dr. Lhota jo postavil s svojim športnim letalom tri rekorde: Preletel je 200 kilometrov dolgo pot Praga—Pardubice—Hra-dec Kralove—Praga v J. uri 40 minut s povprečno hitrostjo 120 km na uro. To pot je preletel dr. Lhota 6 krat. Za to okoli 1200 km dolgo pot ni rabil niti celih 10 ur, tako da znaša povprečna hitrost na uro 123 km. S svojim letom jo postavil dr. Lhota nov dietančni, nov časovni in nov brzinski lotalski rekord na daljavo 1000 km za Čcsko,
—	Valorizacija poljskih pridelkov v Ameriki. Prihodnji teden bo ameriški senat razpravljal o predlogu, naj se ustanovi posebna družba, ki bo odkupovala ameriškim kmetorj njihove pridelke po visoki ceni, prodajala pa bi jih v Evropo po znatno znižanih cenah. Di-ferenco bi trpela državna blagajna. Na ta način bi delavci v Evropi lahko cenejšo produ-cirali in evropske fabrike bi napravile ameriškim tako konkurenco, da bi bili delavci v Ameriki prisiljeni pristati na znatno znižanje svojih mezd.
—	Obupen čin vdovo. Lani je na Dunaju umrl trgovec \Veber in zapustil 37 lelno vdovo in dvoje olrok: 14 letno hčerko in 11 letnega sina. Družinske razmere Webrovih so bile zelo prisrčne in vdova se po moževi smrti ni mogla potolažiti, dasi je bila družina gmotno dobro preskrbljena. Večkrat je vdova izjavila, da hoče za možem v smrt. Minolo ne-deljo zvečer je svoj namen izvršila in vzela s seboj tudi oba otroka. Pustila je čez noč odprto plinsko napeljavo iu zjutraj so našli mrtve vso tri.
iz katoliškega sveta.
UGLED KAT. CERKVE V NORVEŠKI RASTE.
Ni šo dolgo od časa, ko jo bilo v Norve* Ški od 2,240.000 prebivalcev 98 odstotkov pro-teatantov, nekaj drugovorcev in lo 1969 katoličanov. Zanimivo dejstvo pa je, da je sedaj vedno več zanimanja za katoliško cerkev. 0 tem z veseljem pripoveduje knezoškof dr. Fallizo iz mesta Borgen v zadnji številki »Die katholischen Mlssionen«. Zalo razveseljivo je, da jo večina protestantskih časopisov postala katoliški cerkvi zelo uaklonjo-na, posebno še, če pomislimo, da so prod no>-kaj desetletji Isto s fanatičnim sovraštvom preganjali. Prav veliko dejstev dokazuje, da sa zanimanje za katoliško ccrkev vedno bolj razcvita: vsako leto se število tistih, ki prestopajo v katoliško cerkov množi — in sicer Iz vseh slojev. Stanovitna in vedno bolj pogostna udeležba naše službe božje in naših pridig, daljo dostojno, večkrat celo na-klonjeno pisanje o nauku, smernicah in življenju naše cerkvo v slovstvu in časopisju — celo v protostantovskih nabožnih listih — enako tudi cela kopa pretresljivih pisem, v katerih nam po veri ločeni bratje neredko tudi duhovskega stanu razkrivajo željo ze-diniti sc zopet s katoliško cerkvijo. Vse to priča, da so vrši neka tiha reformacija, katere smoter je zedinjenje z nami... Ko je pred kratkim Norveško obiskal prefekt »Propagande« kardinal Rossum in jo videl, kako so pa povsod tisoči in tisoči protestantov z oblastmi na čelu pozdravljali, joi^-njen voščil katoličanom obilo sreče, in додо-vil, da bi mogel komaj v katoliški deželi ta* kega sprejema pričakovati.
Navedimo par primerov naklonjenosti protestantskega časopisja:
Časopis »Arbeiderbladet« iz mesta Kri-stijanija je 12. oktobra pisal o človeku, ki je med svetovno vojno obogatil z milijoni in začni zidati 1916 leta palačo blizu mesta Bergen. Malo pred koncem svetovno vojne pa je odšel v Ameriko in palača je bila dve leti na prodaj, a kupca ni bilo. Todaj so ponudile sestro sv. Frančiška Ksav. 180.000 norveških kron, ki so jih z dolgo varčnostjo in požrtvovalnostjo zbrale, in ros dobile palačo v veliko vesolje katoličanov, pa tndi celega mesta, ki jo poznalo nesebične sostre. V 14 dr.^h je bila palača spremenjena v krasno zdravilišče. Vinska klet, ki je bila lepo opremljona, gosto opredeljena za razno steklenico vina, je bila napolnjena z zdTavilL Udobno snažno kopališče — jo postala operacijska soba; mnogo prostorov razno velikosti so napolnili z mnogimi bolniškimi posteljami. Mesto je bilo v veliki stiski, ko ni moglo bolnikov doma zdraviti, imelo je sicer tudi staro bolnico, toda prenapolnjeno tako, »da so sestre s svojo podjetnostjo storile delo, kakoršnega bi iskal zastonj v pro-tostantovski cerkvi.« Tako protestantski časopis. Daljo. Uredništvo v deželi najbolj razširjenega dnevnika »Aftenposten« jo prosilo prej omenjenega nadškofa dr. Fallize za kako poročilo o vspehih kat. misijonov v Norveški. Nokaj dni nat*r*(3. doc.) jo prinesel Isti dnovnik pod sliko cerkveuoga kneza-starčka — zaželjen pregled o napredku kat. corkve in n.ienih sodobnih razmerah.
V protest časopisn »Morgonavieen« (Bergen) zavrača neki protestant odločno pastorja Fliednorja, ki je zbiral v Stoek-holmu denar, da bi šol misijonnrit v Španijo, pa jo pri svojem deln napadal katoliško cerkev z raznimi starimi očitki. Med drugim prnvi: »Sploh jo glupost, oznanjevati španskemu ljudstvu evangelij, ko je vondar eno izmod najbolj vernih v Evropi, iz katerega jo tekom stoletij izšlo toliko odličnih, pobožnih možt Vsi, ki poznajo iz zanesljivih virov katoliško corkev, vedo, da nima evangelij nikjer tako jasnega in močnega odmeva kot ravno tam. Položaj naše cerkvo poč ni tak, da bi bila sposobna nastopati proti častitljivi materi — katoliški cerkvi.«
Zanimivo je končno tudi, da jo priSlt poročilo Iz mosta Krlstijanijo, dn bodo sedaj tudi odlok proti jezuitom umaknili. Ze leta 1897 so nokaj odlokov proti raznim rodovom ukinili, sedaj pa želi vlada s posobno določbo tndi jezuitskemu rodu dovoliti, da nrih noj o v deželo.
©ospodarstvo.
Gospodarsko zborovanje v
S k o p 1 j e , 12, moja 1924.
V	Skopljem sc je 10. in 11. t. m. vršilo zborovanje gospodarskih korporacij naše države, Slovencev se je tega zborovanja udeležilo dvajset, med njimi predsednik in podpredsednik Trgovske in obrtne zbornice gg. Ivan Knez in Ivan O g r i n.
V	soboto, 10. t. m., so zborovali odseki, ! ki so pripravljali resolucije, ki so se potem drugi dan na zborovanju plenuma obravnavale in sprejele. Obsežne resolucije obravnavajo in zahtevajo od vlade rešitev raznih gospodarskih vprašanj, ki globoko posegajo v vse naše gospodarstvo. V resolucijah se med drugim konstatira, da sc pred nedavnim sklenjene resolucije in zahteve na podobnem kongresu v Zagrebu še najmanj niso rešile niti se niso 8e pričele reševati. Sicer pa je ta kon-štatacija bila izrečena v zelo nedolžnem tonu.
V	nedeljo sta obiskala glavno zborovanje tudi ministra financ g. Stojadinovič in trgovine g. dr. Krizman, Oba sta na zborovanju tudi govorila. Prvi je govoril minisler ; financ dr. Stojadinovič, ki je izjavil, da ni na- } kkmjcn temu, da bi se razširila ljubljanska j borza ter na novo ustanovila borza v Skopljem. Dalje se je izrekel proti finančni avtonomiji, češ da je devet desetink vsega davka indirektnega. (To je pa za nas toliko večji razlog, da avtonomijo zahtevamo. Ur.) Dalje je obravnaval o varstvu in porastu dinarja. Dasi je ministrov govor bil na -videz vabljiv in mikaven, vendar so njegova izvajanja bila hladno sprejeta, — Nato je govoril minister za trgovino dr. K r i z m a n, ki je nagla&al potrebo, da se v njegovem ministrstvu osnuje že enkrat gospodarski svet (Toda ta gospodarski svet že obstoji; g. minister naj ga le hitro skliče ter se drži njegovih nasvetov. Poroč.) Minister je delil še razne druge obljube, samo bojimo se, da bo pri obljubah tudi ostalo.
Po govorih obeh ministrov so se prebrale resolucie, nakar je govorilo svoje kratke govore še nekaj gospodov, S tem je bilo zborovanja konec.
Zvečer se je vršil slavnostni banket, ki ga Je priredila skopljanska Trgovska in obrtna zbornica. V ponedeljek so udeleženci polotili venec kumanovskim junakom ob slovesni rvečanosti. Večina udeležencev se je nato odpeljala obiskat Solun.
Cela prireditev je imela preceSnje politično obiležje. V koliko pa bo vlada upošte-ndk želje gospodarskih krogov, se bo šele videlo, če se seveda ne bo zgodilo tako, kakor se je zgodilo z resolucijami zagrebškega zborovanja,	Ivan Ogrin.
vozni promst z biagom.
Z dnem 16. t m. stopijo v veljavo v železniškem prometu med Italijo in našo kraljevino važno spremembe. Dosedaj je ovirala našo izvozjio trgovino prevelika utesnitev določil bemske konvencije, zlasti pa obveznost frankiranja. Vsak izvoznik je moral upoštevati pri kalkulaciji svojega blaga stroško plačanega prevoza do Postojne, oziroma Podbrda in Kranjske Gore. Poleg tega so še pogosto narastli trgovcu ogromni medpolni stroški, ki eo izvirali iz carinjenja robe, bodisi da se je to ocarinjenje vršilo medpoloma ali pa na obmejnih carinarnicah; oni stroški, ki jih jo zaračunala železnica izvozničarju potom predaj-ne postaje, če je bilo treba iz krivde zanikar-nega natovarjanja vozne tovore pretovarjati na potu od predajne do obmejne postaje. Najhujše breme pa je bilo prisilno {ranici ran j s, dalje prepoved povzetja, predujmov in naknadnih oredb. V vseh teh slučajih so nastopilo s 16. t m. nekatere olajšave, ki jih v naslednjem pojasnjujemo.
Od predmetov, ki jih železnica ne prevzema v prevoz, so izključene eksplozivne, vnetljive in jedke snovi, nadalje zlato, srebro v palicah, platina, kovinski denar, vrednostni papirji, dokumenti, drago kamenje, biseri in umetniški predmeti (slike, kipi, starine itd.), dalje predmeti iz zlata jn srebra, svileni predmeti, raznovrstno krzno in rožno olje.
Dasi je bil prevoz vagonske kakor tudi komadno robo žo sedaj mogoč, se je trgovstvo kljub temu raje posluževalo celih vagonsldh naročil in jo bilo v tem pogledu opažati razen pošiljk mesnih proizvodov v izvozu le malo pošiljk, ki so radi okorne carinske manipulacije naletele na razne ovire. Ves uvoz pomaranč, raznovrstnega južnega sadja, zelenjave Itd. odslej ni več izključen od komadnega prevoza in jo sedaj omogočeno tudi manjšim trgovcem posluževati se komadnega uvoza roba.
Spremljevalci pošiljk so dovoljeni samo pri spvemljevanju mrl i če v in živih živali.
Pošiljatelj mora v tovornem listu označiti obmejno prehodno postajo. Vsak za ta prevoz določeni mednarodni tovorni list mora biti spisan v našem državnem jeziku, imeti pn mora poleg tega šo prevod bodisi v nemščini, francoščini ali v italijanščini. Pri vozovnih tovorih se priporoča, dn preveže pošiljatelj na raporno kljuko vagonskega zapaha kartonsko, leseno alt pločevinasto tablico, na katero na'
piše številko voza, predajno ln namembno postajo ter dan prodaje. Komadne pošiljke pa morajo biti na trajen način označene z naslovom namembne poataje, kolikor je to izvedljivo z ozirom na kakovost robe odnosno omota. Pošiljatelj pa mora razen tega označiti komadno pošiljko f črkami ali drugim razločnim znakom in številko. Ti znaki morajo biti označeni na komadu samem ali pa na omotu oziroma na privezanih tablicah. Ako bi pošiljatelj zahteval, da mu železnica dostavi ponjavo pri vagonskih pošiljkah, kl se smejo prevažati v odprtih vozovih, ima železnica pravico to zahtevo odkloniti.
Pošiljatelj mora predložiti tovornemu listu vse spremne listine, ki so potrebne za izvrševanje carinskih, trošarinskih in policijskih predpisov poleg uvoznega, izvoznega odnosno prevoznega dovoljenja.
Ako manjkajo spremne listine, oziroma ako niso pravilne in popolne, sme železnica pošiljko zavrniti takoj pri prevzema. Železnica stavi pošiljko pošiljatelju na razpolago tudi tedaj, čo je medpotoma ugotovila, da manjkajo spremne listine, ali da niso pravilne oziroma nepopolne. Pri pošiljki, na katero je izdano splošno uvozno ali izvozno dovoljenje, zadošča da se to dovoljenje shrani pri carinarnici, ki bo pošiljko carinsko odpravila. Ta carinarnica mora biti v mednarodnem tovornem listu označena.
Vozarina, stranske pristojbino itd. se računajo po obstoječih veljavnih tarifah udelo-Zenih železniških uprav do in od državne meje. Pri pošiljkah iz Jugoslavije na Radeče (ki se imenuje sedaj Fusine Laghi) se računa vo-zarina z dodatkom za kilometersko razdaljo Radeče—Trbiž-Radeče.
Vozarina, stranske pristojbine, povzetja in predujmi se plačujejo po določbah one železniške uprave, ki znesko ubere. Pri nas je dovoljeno plačevati vozarino v dinarjih ali lirah. Preračunavanje se izvrši po vsakodnevnem železniškem kurzu. Frank i ran je vozari-ne je dovoljeno. Dovoljeno je tudi delno fran-kiranjo in sicer od predajno do obmejne postaje. Frankirajo so tudi lahko stransko pristojbine, ki narastejo do obmejne postaje. Dovoljena so tudi povzetja in predujmi. Ti zneski morajo biti označeni na tovornem listu v dinarski valuti. Tarifsko provizijo za povzetje — tudi pri delnem znižanju ali pa pri polni opustitvi potom naknadne odredbe — plača vedno pošiljatelj.
Čim je pošiljka zapustila mejo naše države, so dovoljene samo take naknadno po-šiljateljeve dispozicije, s katerimi se ne spremeni prvotno namembna država, ne spremeni prvotno namembna postaja na drugo postajo, za katero obstoja kaka transportna omejitev, izvzemši v obče veljavne naredbe pri transportnih zadržkih. Ležarino in stojnino zaračuna vsaka železnica po svojih tarifah. Posebej še opozarjamo interesente na železniško določbo, da je izročitev pošilke v carinsko skladišče namembne postaje kakor tudi v zasebno ali špeditersko skladišče istovetno z izročitvijo pošiljke prejemniku v roke. Označba interesa na dostavi je še nadalje prepovedana. Pri pošiljkah, ki jim predpiše pošiljatelj v tovornem listu frankirano vozarino ali stranske pristojbine ter izdatke, ki jih prodajna postaja ne more izračunati, zahteva železnica primerno visok depozit. Pošiljke pa se seveda lahko odpravljajo tudi preodkazmo, to je, da plača železniške tarifske pri.-tojbine šele prejemnik. Vsled valutamih oduošajev pa vkljub temu priporočamo frankiranje izvoznih carinskih pristojbin in to tudi pri sicer preodkazani pošiljki.
Vse naknadno odredbe bodisi glede prevoza, frankiranja ali povzetja je mogoče izvesti samo pri predajni postaji.
To so v bistvu najvažnejše določbo, ki jih priporočamo interesentom. Obširnejše naredbe zlasti gledo prevoza sredstev za varstvo robe, za prevoz privatnih pomožnih predmetov pri natovarjanju, potem za prevoz privatnih voz pa bo razvidno iz razglasov v Uradnem listu.
• • •
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi uotirajo žitu sledeče cene: pšenica 315 do 320 Din, ječmen 320—325 Din, oves 270—275 Din, koruza 240—245 Din, fižol 6G5—685 Din, pšenična moka št. >0« 495—500 Din, št. >2« 445—450 Din, št. >5< 380—390 Din, št. >7< 285—290 Din, otrobi 210—215 Din. — Tendenca slaba.
g še o poštno čekovnem prometa. Pred kratkim smo objavili statistiko poštnočokov-nega promota v februarju mesecu letos. K temu pripominjamo, da se je izvršil brezgotovinski promet v 9.15 odstot. vseh transakcij ali s 30.10 odstot celokupnega promota. Zn primer naj navedemo, da se v Nemčiji vTŠi sedaj žo 80 odslot. prometa brez gotovine. Veliko lastnikov računa se ne zaveda velike važnosti in koristi brezgotovinskega promeia za olajšanje sedanjo denarne in kreditne krize. Pri ljubljanskem poštnočekovnem zavodu se izvršujo sicer žo skoro 40 odstot vsega promota brez gotovine, kar bi se pa dalo brezdvoni-no izboljšati. Imovine ima sedaj pri ljubljanskem poštnočekovnem zavodu 3794 lastnikov računov okroglo 79 milijonov dinarjev.
g Tržišče jajc. Položaj na inozemskih trgih jo pri zvišanih cenah miren. Povpraševanje po jajcih je največje v južni Nemčiji, nekaj tudi v Švici. Nakupne cene eo bile Din
Д',20—Д.25. Če se nadaljuje nižanje cen iz Londona, se bo to kmalu poznalo tudi na naših trgih. Inozemske notacije so London 12, 9; Parie 430—440, Švica 172—175.
g Izboljšanje italijansko trgovske bilance. Ravnokar objavljeni podatki o italijanski zunanji trgovini tekom prvega četrtletja 1924 kažejo na Izboljšanje. Uvoz je v vmeujeni dobi dosegel 42БД, milijonov lir, izvoz pa 3160 milijonov. Pasivnost italijanske zunanje trgovine je znašala 1 milijardo 91 milijonov lir napram 1 milijarde 755 milijonov lir v teku prvega tromosečja 1. 1923.
g Položaj poljske železne industrije je postal v poslednjem času skrajno kritičen. Velika večina plavžev je omejila ali celo popolnoma ustavila obratovanje. Največje gor-nješlesko podjetje, združena plavža Kralova in Laurina, ki je zadnje tedne silno omejilo produkcijo, bo v bližnji bodočnosti obratovanje v celem obsegu ukinilo,
g Tobak v Češkoslovaški. Površina zasajena s tobakom, je znašala lani v Češkoslovaški 2658 ha z donosom 2794 ton. Vendarlu pa domača produkcija no zadostuje za domačo potrebe tako, da je treba predvsem boljše vrste uvažati iz inozemstva, tudi iz Jugoslavijo.
g Trgovska pogodba med\ Švedsko in Rusijo. Med Rusijo in Jugoslavijo so izmenjano ratifikacijske listine med Rusijo in Švedsko.
BORZA.
Zagreb, 16. maja. (Izv.) Italija 3.5380—3.6180, London 352.30—355.80, Newyork 80.50—81.50, dolar 79.75—80.75, Pariz 4.65- 4.70, Praga 2.3780 do 2.4080, Dunaj 0.1136—0.1156, Curih 14.8525 do 14.4525.
Curih, 16 maja. (Izv.) Pešta 0.0005, Berlin 1.32, Italija 26.03, London 24,64, Newycrl: 564, Pariz 33.60, Praga 16.60, Dunaj 0.0079C0, Bukarešt 2.85, Sofija 4.10, Belgrad 6.05.
AMERIŠKO NARODNO PREMOŽENJI?.
Statistični urad v Washingtonu poroča, da je znašalo ameriško (uuijsko) narodno premoženje 31. dec. 1922 320.803,862.000 dolarjev ali 2918 dolarjev na osebo. Od 31. 12. 1912 se je premoženje pomnožilo za 72 odstot., delež za osebo pa za 49.6 odstot. Vrednost posestva, ki se mora obdavčiti, se je skupaj s popravili itd. pomnožila od 31. 12. 1912-31. 12. 1922 za 6.9 odstot. na 155.908,625.000 dolarjev; vrednost posestva, ki jo davka prosto — ra/.en narodnih parkov, spomenikov itd. — za 66.5 odstot. na 22.505,819.000 dolarjev; vrednost poljedelskega orodja in strojev na kmetijah za 90.4 odstot. na 2.604,638.000 dolarjev; vrednost tovarn s stroji in orodjem vred za 159 odstot. na 15.783,260.000 dolarjev; vrednost železnic in njih materiala za 23.5 odstot. na 19.950,800.000 dolarjev; vrednost blagovnih za-log, pohištva, obleke in vozil razen motorjev za 121.3 odstol. na 75.983,007.000 dolarjev; vrednost motornih vozil znaša 4.567,407.000 dolarjev in so z vrednostjo leta Д912 ne da primerjati, ker jo leta 1912 niso posebej dognali. Vrednost ameriškega brodovja cenijo na 1.455,992.000 dolarjev, -f- 259.4 odstot. — Vrednost zlata in srebra v novcih in Šibikah so cenili 31. dec. 1922 na 4.278,155.000 dolarjev, -f 63.5 odstot. napram 3L decembru 1912
NAPOLEONOVA MASKA.
Te dni smo brali, da so dobili prvi originalni vlitek Napoleonove maske, opremljen s pečatom in napisom Antommarchija, Napoleonovega osebnega zdravnica. To je oni vlitek, ki ga je obdržal zdravnik zase. Vlil je bil dva. Pri drugem je pa forma počila. Znano maske v pariškem Domu invalidov, v Malmai-sonu, Carnavaletu, v posestni lorda Rosebery so samo posnetki drugega originalnega vlit-ka, ki ga ima princ Viktor Napoleon v Bruslju, Prvi vlitek je obdržal, kakor rečeno, Antom-marchl zase in ga nikoli ni hotel prodati drugemu Napoleonovemu zdravniku Angležu Bur-tonu; ponujal mu je zanj 6000 angleških funtov. V svojih spominih piše Antommarchi, da je hotel en vlitek dati Napoleonovi materi, drugega pa da je hotel obdržati zase. Bal se je, da mu ne bi Burton maske vzel; saj je ta poklical na pomoč tudi javno oblast. Zato je vzel Antommarchi drago relikvijo s seboj, ko jo šel leta 1831 na Poljsko, da se udeleži revolucije. Med potjo je dal masko spravili pri superintendentu v Eilenburgu. Sedaj so jo našli v holsteinskem mestecu Preetz. Kmalu bomo vedeli, ali je to res prava Napoleonova maska ali ne.
PRIJETNA RASTLINA.
V Avstralski državi Queonsland raste drevo, ki mu pravijo bodeče drevo. Zelo bujno cvete, oko se raduje na njem, samo dotakniti se ga ne smeš. Visoko je tri motre do pet in zelo smrdi. Smrad nas opozarja na nevarnost. Če so drevesa dotakneš, ničesar ne vidiš, samo bolečine imaš take, da misliš, da boš znorel. Šo po več mesecih si tako občut-kažejo na izboljšanje. Uvoz je v omenjeni dotiku. Ljudje se od bolečin valjajo po tleh in letajo okoli kakor obsedeni. Konji so pobesneli, grizli navsekrižem in so jih morali postro-liti.
>T0 .TE VAŠ MOŽ k
Vlak jo peljal v zasedeno ozemlje. Potniki so se zgovarjali o potnih listih in o sitnostih, ki jih čakajo na obmejni postaji. Mlada dama je vsa žalostna rekla, da nima potnega lista in da bo morala skoraj gotovo nazaj. Ne ki gospod ji j« rekel, da jo bo že spravil skoz, samo tik za njim nai gre. Na oostaii je hitel
gospod k izhodu in se na videz za damo nI nič menil. Pokazal je potni list, in spustili so: ga ven. Dama jeclja nerazumljive besede. Gos spod se obrne in zarohni: >CJos neumna, ka| pa Čvekaš 1< Nakar reče uradnik: »A talcol Tu je Vaš možk ln takoj jo je spustil naprej.
PRIZOR S POKOPALIŠČA.
Ob grobu stoji mož in bolestno vzdihuje« »Vsaj ti bi ne bil umrl, da bi vsaj ti ne bil umrl.« Ginjena stopi k njemu stara ženica( da bi ga potolažila, ali iz vzdihov ni mogla1 vedeti, po kom tako tarna, Navsezadnje ga vpraša i.n mož ji ves žalosten odgovori: »Tu leži prvi mož moje žene.«
Naznanila
Redna odborova seja Organizacije javnih nameščencev somišljenikov SLS se vrši danes ob 20. uri v kleti konsumnega društva, Kongresni trg 2. Ravno tako se vrši redna' odborova seja Strokovne zveze jav« nih nameščencev v istem prostoru.
Izleta Stolne prosvete na Žalostno goro pri Preserju se v nedeljo udeleže poleg Strokovne zveze javnih nameščencev tudi člani Organizacije javnih nameščencev — somišlje-. nikov SLS 3 svojimi rodbinami. Odhod z vla« kom južr~ Seleznice zjutraj ob pol šestih. Na gori bo okolu pol sedmih sv. maša. Za prehrano naj skrbi vsak udeleženec sam. Povra-i tek s popoldanskim vrhniškim ali večernim južno-žel. vlakom.
Jugoslovanska obrtna zveza priredi v nedeljo 18. maja skupno z Društvom rokodelskim jkh močnikov poučni izlot v Vevče, Goričane, Medvode. Zbirališče izletnikov prod glavnim kolodvorom, kjer se odpeljemo s potniškim vlakom ob 14.50 do Ztdoga in tnm peš približno 20 minut do tovarne. Da lahko pravočasno poskrbimo za prostor v vlaku, prosimo, da so vsi izletniki pismeno ali ust-meno prijavijo v pisarni Jugoslovanske Obrtne zveze, Komenskega ulica 12. Gostjo dobrodošli!
Poučni izlet v Vevče. Kat. društvo roko« delskih pomočnikov vabi svoje člane k poučnemu izletu, ki bo jutri, v nedeljo, 18, t. m.< popoldne. Na izletu si bomo ogledali pod strokovnim vodstvom .papirnico v Vevčah. Zbirališče ob pol 2. uri v Rokodelskem domu, odhod tudi s potniškim vlakom ob četrt na tri do Zalega. Ker bomo na izletu videli še druge zanimivosti, naj nihče ne zamudi ugodne prilike izpopolniti si svoje znanje.
Starešinski izlet bo v nedeljo, 18 maja na Smarjetno goro pri Kranju. Sestanek ob 2 popoldne. Tovariši vsi vabljeni!
Akailnnuka kongregacija v Marijanišču ii» kongregarija liogoslorcov priredita v nedeljo 18. maja ob pol 6 zvečer v veliki dvorani škofijskega dvorca (II. nadstropje) redno majniSko akademijo s slodečim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. P. A, Hribar: Avo Marija. Moški zbor. 3. Sv. Evharistija podlaga individualnega življenja. 4. Bonjamiti Go> dard: Pogled v nebo... Violina in klavir. 6. Duhovnik kot delilec presv. evharistijo. 6. Wagnerj TanhSuser: Spev Wolframa na večemico. Bariton solo in klavir. 7. Socialni pomon presv. ovharistije. 8. Vesela pesem. Moški zbor. — Ker radi tohniS-nih ovir ni bilo mogočo dostaviti vseh vabil, so s tem vabijo vsi prečastiti gg. duhovniki, člani in načelstva vseh ljubljanskih kongrcgacij. — Pr<v fekt
Orloreki naraščaj т Ccrkniei priredi dno 13. maja ob 3 popoldno v društveni dvorani krasna mladinsko predstavo. Na sporedu so razno telovadno točko, deklamacije in igri »K mamici« v 3 dejanjih, »Kaznovana radovednosti in šaljiv prizor >Zamor£kk. Pridite polnoštevilno, da daste poguma našim malim. Bog živil
Orel na Raki pri KrSkom ponovi v nedeljo 18. maja ob pol treh popoldne tolovadno akademijo z zanimivim sporedom. Vsi prijatelji orlovske misli so vljudno vabljeni. — Odbor.
Pevski zbor Glasbene Matico, Za to nedeljo nameravani izlet odpade in ga priredimo kasneje. V petek, 23, t. m., ob 8, uri zvečer sestanek vsega zbora.
Slovensko pevsko društvo »Moste« t, Mostah priredi v nedeljo, dne 18. maja, vrtno veselico v prostorih g. Magistra, po domače pri Zakotniku v Mostah. Pri vesclici sodeluje domžalska godba. Začetek veselice ob Štirih' popoldne.
Cerkveni vestnit
c Roinik. Jutri, 18. L m. bo ob 9. uri do« poldan na Rožniku orgij ana sv. maša e pridigo.
c Kongrcgacija ra učiteljice in kongroga-cija za gospodične pvi Sv. Jožofu v Ljubljani: V nedeljo, 18. maja ob pol 7 zjutraj je skupno sv. obhajilo.
c Priprave za sv. leto v Rima. Dne 29. maja naznani Pij XI. s posebno bulo, da bo prihodnjo leto sveto lelo. V Rimu so že dalj časa na delu cerkvene in svetno komisije, da pripravijo vso potrebno za sprejem in oekrbo mnogih stotisočev romarjev, ki pridejo ob tej priliki v sveto mesto. Izpopolniti nameravajo dotlej tudi tramvajske proge, tako da bodo mogli romarji broz ovir obiskati vse štiri glavno bazilike: Sv. Petra, sv. Janeza, S. Mari« Maggioro in sv. Pavla.
Orlovski vestnik.
Šentpeirrska srenja ponovno opozarja
Člane, da so vrši v nedeljo 18. maja celokupne srenje izlet na Ježtco. Zbirališče'ob pol 1 prod šentpeterr.ko Prosveto, odhod ob iričetrt na li. Udeležba vseh odeekov obvezna Boa živi. —' Predsednik.
Justica.
RAZPRAVA TURK CONTRA KASTELIC.
Včeraj se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem vzklicna razprava v znani zadevi Turk contra Kastelic.
Dejansko stanje je sledeče: Nadučitelj g. 'Anton Turk v Dolu pri Ljubljani je vložil dne 16. junija 1921 tožbo zaradi razžaljenja časti proti g. župniku Matiji Kastelicu v Dolu češ da je poslal na okrajni šolski svet v Kamniku vlogo, podpisano od 32 občanov, v kateri g. Turka dolže 1. strankarskega nasilja, 2. proti-postavnega postopanja, 8. namenov brezver-sko mislečega učitelja, 4. neinteligentnega pristranskega ravnanja in 5. veri sovražnega nastopa. Zaradi teh očitkov se je vršila prva razprava pri okrajnem sodišču v Kamniku 23. julija 1921, pri kateri je obtoženi župnik Kastelic ugovarjal nepristojnosti sodišča, nakar se je vršila druga razprava dne 23. avgusta 1921 pri okrajnem sodišču na Brdu. Pri tej razpravi je nastopil obtoženec župnik Kastelic dokaz resnice za zgoraj navedene očitke. Okr. Bodišče na Brdu v sjjoji razsodbi dokaza resnice ni smatralo za podanega glede očitkov pod točkami 1, 3, 4 in 5 in je obsodilo župnika Ka-štelica na 500 Din globe, glede točke 2 radi očitka protipostavnega postopanja pa je obtoženega župnika oprostilo, ker je smatralo dokaz resnice za posrečen.
Priziv.
Proti tej razsodbi okrajnega sodišča na Brdu sta se pritožili obe stranki. Včeraj se je vršila tozadevna vzklicna razprava pred senatom deželnega sodišča, kateremu je predsedoval višjesodni svetnik Mladič, votant-je pa so bili višjesodni svetnik K e r ž i č, višjesodni svetnik dr. K a i s e r in deželni sodni svetnik A n 11 o g a. Zasebnega obtožitelja je zastopal g. dr. Vladimir Ravnihar, obtoženca pa ljubljanski podžupan g. dr. Ivan S t a n o v n i k kot namestnik dr. Natlačena.
Obširno poročilo o dejanskem stanju pravde in najvažnejše izpovedi prič je podal referent višjesodni svetnik Keržič. Poročal je nad poldrugo uro. Iz njegovega poročila, zlasti pa iz izpovedi prič, je bilo popolnoma jasno in razvidno, da je bila vloga, ki jo je bil g. župnik Kastelic sopodpisal, popolnoma opravičena in utemeljena. Kot dokaz za to trditev navajamo le najvažnejše izjave nekaterih zaslišanih prič.
Okrajni šolski nadzornik Matko Kante Je izpovedal med drugim dobesedno: Turko-vo postopanje proti šolskim otrokom, o katerem sem iz njegovih ust zvedel, sem pokaral, ker ni bilo pravilno. To postopanje je Turk pozneje tudi opustil. Pripomnim, da ta pritožba (vloga na okr. šolski svet) kot uradna vloga ne bi smela dati povoda tožbi Turka proti v pritožbi podpisanim ljudem.
Priča g. U r h, kaplan v Dolu (že umrl) Je izpovedal med drugim, da je on sestavil vlogo na okrajni šolski svet, ker so se mu prihajali pritoževat starši, da nadučitelj Turk otroke zapira, ker zahajajo v (izobraževalno) društvo, češ da je to društvo protidržavno. Nadalje je kaplan Urh izpovedal glede v vlogi navedenih očitkov proti nadučitelju Turku še tole: Prišel sem nekoč lansko zim? v šolo. Učenci so me vprašali, če res ni hudiča! Ko sem jih vprašal, kdo jim je to povedal, so rekli, da g. nadučitelj Turk. Ko so brali povest, kako je kmet prevaril hudiča, jih je vprašal Turk, če res verjamejo, da je hudič — saj ga še nobeden ni videl! Dalje je v gostilni pri Pirnatu na Beričevem Turk zagovarjal napram odraslim ljudem razporoko. To je povedal g. Matevž Koder, ki je bil takrat navzoč. Ko je Turk zapiral otroke, se je o tem na njihove očitke izrazil: >Vsaj vem, da nimam prav, pa kljub temu tako hočem!« Turk je rekel dalje učencu Jožefu Bokalu, da ga odpusti iz šole, če obljubi, da se nc bo vpisal k Orlom. jNadalje navaja kaplan Urh, da g. Turk rad pijancu je, tako da otroci doma pravijo: »Danes je bil pa nadučitelj zopet pijan v šoli!« Dalje pripominja, da je nadučitelj Turk Marijo Gr-mek nekoč v jeseni nagovarjal, naj »nekoliko drugače« izpove, če bo zaslišana kot priča.
Priča Otmar Ogrin je izpovedal, da je prišel nekoč v Zidarjevo gostilno na Dolu in hotel prisesti k mizi, kjer je sedel nadučitelj Turk. Turk mu je rekel: »Kdor ne da za pijačo, naj se ne vsede za njegovo mizo.« Nato je dal priča za liter vini.. Turk pa mu je vseeno še grozil, da ga lahko ven vrže. Kazal je tudi orožni list.
Priča Anton Igličar, čevljar iz Za-boršta, pove, da je poleti 1922, ko je on v ob-toženčevem podu z drugimi fanti vred mel proso, pričel nadučitelj Turk na cesti pred fa-rovžem zvečer okoli 11 kričati in izzivati v svoji vinjenosti. Ko se mu je priča približal, mu je pričel očitati, da so Orli antipatriotični. »Vi Orli ste farovški hlapci!« je bil zaključek.
Ista priča pove glede obiska telovadbe pri Orlih s strani šolskih otrok, da je dejal Turk, »da hoče to odpraviti, če je prav ali pa če ni prav.« V nekem prepiru s pričo, zakaj da ne pusti g. Turk šolskih otrok k orlovskemu naraščaju, je Turk zatrjeval, da je zato potrebna pismena vloga društva na šolsko vodstvo. Ko mu je nato priča rekel, naj jo Turk sestavi proti plačilu, je Turk izjavil: »Sedaj ste me pa vjeli.c
Priča Janez Bokal, ki je Turka prosil sa odpustnico za svojega sina, je izpovedal, da mu je Turk svetoval, naj fant* s« pu«?a v w»-bražovalno društvo.
Priča Jože Bokal pove, da mu Je rekel Turk, da ne bo dobil odpustnice, če bo hodil ▼ društvo.
Priča Frančiška Kosem izpove, da je nekoč po zimi 1921 po noči srečala nadučite-lja Turka, ki se je pobiral pri svojem kolesu ter jo nahrulil v svoji pijanosti: »O Matijeva Franca, Marijina devica — kje je pa kaplan?«
Šolski učenec Mirko K a d i v c pove do-slovno: »V soboto, je rekel g. nadučitelj, ne sme nihče v društvo. Kdor bo šel, bo zaprt. Kljub temu smo šli v nedeljo zopet telovadit. Ko nas je nato g. nadučitelj v pondeljek vprašal, kdo je bil v društvu, in smo se vsi oglasili, nas je vse cel teden zapiral do 1. ure popoldne, včasih tudi do pol dveh.«
Večje število prič je izpovedalo dalje jako neugodno za g. nadučitelja Turka, kako je širil o svojih najožjih kolegih izmišljene vesti, ki bi bile lahko dobremu imenu prizadetih silno škodovale, in kako je dalje iste osebe ova-jal pri predpostavljenih oblastih, samo da bi dal duška svojemu nerazpoloženju napram tem osebam. Posebno težko sta morala občutiti njegovo nevoljo učitelj Franjo Rebol in učiteljica Vika Jermanova, Rebolova zaročenka in danes njegova soproga. Dalje je posegal g. nadučitelj Turk celo v najožje rodbinske zadeve svojega tovariša Rebola in ni mnogo manjkalo, da ni resno razprl očeta Rebola z njegovim sinom.
Priče so dalje izpovedale, da je posegel tudi v pravice svojih kolegov na šoli in dajal popolnoma nasprotne odredbe kakor ti sami, kar gotovo ni moglo koristiti šolski disciplini in ugledu njegovih tovarišev. »Orle« in duhovnike ni nikdar drugače nazival v svojih privatnih razgovorih kot »čuke« oziroma »farje«, »farovske hlapce« in »črne«. Otroke je navajal, naj ne hodijo v cerkev in jim ni dopustil obiska »Marijinega vrtca«, ki ga je vodil kaplan Urh. češ da je vrtec »klerikalen«. Bralce »Domoljuba« pa je nazival »same lažnivce«. Svojo koleginjo Viko Jermanovo i,a je ovadil pri šol. nadzorniku Kantetu, da zahaja v gostilne in da veseljači in da je bolje za gostilno nego za šolo. Vse to so izpovedale priče.
Njegove javne nastope pa najbolj osvetljuje izpoved ba priče Franceta Zupančiča, ki je potrdil, da je Turku prepovedal vstop v svojo gostilno radi Turkove prepirljivosti. Enako je izpovedala tudi gostilničarka g. Zidarjeva, ki je dejala, da se g. Turka v gostilni kar boji, ker vedno povzroča prepire.
Radi malenkostnih pogreškov svojih kolegov je po preteku nekaj mesecev napravljal ovadbe proti njim na višjo šolsko oblast. Tako je Viko Jermanovo ovadil na poletje 1. 1922 zaradi tega, ker je Jermanova 1. 1921 dvakrat zamudila šolo.
Vse to, kar smo navedli doslej, so izpovedi deloma zapriseženih, deloma nezaprise-ženih prič. Vse te izpovedi je na današnji razpravi ponovno prečital g. referent višjesodni svetnik Keržič.
Današnja razprava.
Ko je g. višjesodni svetnik Keržič svoje poročilo končal, je povzel besedo zastopnik zasebnega obtožitelja dr. Ravnihar, ki je zahteval v svojem govoru, naj sodišče tudi glede oprostilnega dela spozna župnika Kastelica krivim.
Proti temu predlogu je nastopil zagovornik obtoženega župnika Kastelica g. dr. Ivan Stanovnik.
Uvodoma je opozoril na nekatere formel-ne pogreške prve sodbe, nato pa je takoj prešel na meritorno stran: izpodbijanje prve sodbe.
Na kratko je ponovil v obtožbi na okr. šolski svet naštete očitke (glej uvod). Ti očitki niso taki, da bi dokaz resnice za nje ne bil dopusten. Dopustni dokaz resnice pa se je g. župniku popolnoma posrečil, kar je razvidno iz izpovedi prič.
Iz izpovedi prič sledi, da je g. nadučitelj Turk res bil strankarsko-nasilen. Drugače vendar ni mogoče označiti njegovega protipostavnega postopanja proti šolskim otrokom, kar je priznal celo prvi sodnik v svoji oprostilni razsodbi.
Iz izpovedi prič sledi dalje, da je g. nadučitelj Turk res hvalil razporoko, da je tajil stvari, ki jih uči veronauk in da je otroke namenoma odvračal od cerkvenih pobožnosti. Če to niso veri sovražni nastopi, ki se popolnoma strinjajo z nameni brezversko mislečega učitelja, potem je res težko reči, kaj naj se J še označi kot protiversko. t S tem pa je podan dokaz resnice tudi za očitke, navedene v obtožbi pod 3) in 5).
Glede »neinteligentnega pristranskega ravnanja« pa je največ prič. Ali je to znak inteligence, če zabranjuje otrokom obiskovati vaje pri orlovskem odseku? Ali je znak inteligence tisto ostudno zmerjanje politično drugače usmerjenih ljudi, kot so n. pr. psovke »far« itd.? Res je sicer, da je prvi sodnik v utemeljevnju prve, v tej točki oprostilne sodbe take »manire« označil, »da zasebni obtožitelj takih izrazov ni rabil izzivalno, da bi dotičnika žalil, temveč kot izraz svojega svetovnega na2iranja in z namenom, da to tvoje naziranje dokumentira!< Toda, gospodje sodniki, kaj bi vendar rekel kulturni ln napredni slovenski svet, če bi ljudje »nasprotnega prepričanja« ali takozvani klerikalci imenovali v v. svojih privatnih in javnih nastopih člane
Sokola »podgane«, »mišic ali »žabe«, to pa ne z namenom, »da bi dotičnike žalili, temveč kot nekak izraz svojega svetovnega na-ziranja in z namenom, da to svoje naziranje dokumentirajo?«
Iz vseh navedb prič je jasno, da je vsaka beseda inkriminirane vloge jasno dokazana. Dokazana tako jasno, da labko rečemo, da pred sodiščem ne stoji kot obtoženec župnik Kastelic, ampak g. nadučitelj Turk. Pripeti se le redkokedaj, da bi priče za koga tako porazno izpovedovale, kakor so izpovedale za g. nadučitelja. Zato popolnoma zaupa v strogo objektivnost visokega vzklicnega senata v trdnem prepričanju, da je tudi vzklicni senat dobil vtis, da je dokaz resnice popoln. Zato predlaga oprostilno razsodbo za župnika Kastelica glede vseh točk inkriminirane vloge.
Pa kratkih replikah gg. zastopnikov obeh strank se je senat podal v posvetovalnico.
Po kratkem posvetovanju je predsednik g. višjesodni svetnik Mladič razglasil razsodbo, da se dokaz resnice ni posrečil, »dasiravno se ne da tajiti, da zasebni obtožitelj Turk v svojem uradovanju ni postopal korektno.«
Mi imamo za sodbo o javnem obnašanju javnih nameščencev še drugo merilo kakor pisane §§, ki so za sodišče merodajni, za nas in mislimo tudi za šolsko oblast je merodajna tudi moralna kvalifikacija. Bomo videli, kaj poreče šolska oblast!
NajcenejSe in najnovejSe obleke га dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Gričar & Me-jač.
Osijek, 15. maja.
Včerajšnji sestanek z očetom je na razbojnika Čarugo zelo deloval. Postal ie resnejši in odgovarja na sodnikova vprašanja točno in stvarno. K tej izpremembi je nedvomno pripomogel tudi odločen nastop senata in pa občinstvo, ki je začelo očito kazati, kako zelo je upadlo njegovo mnenje o Čarugi in simpatije zanj. Ljudje so pač prišli gledat in občudovat junaka, bodisi tudi razbojnika, a sedaj stoji pred njimi navaden zločinec, ki se trese pred smrtjo in se v obrambo poslužuje najklavr-nejših sredstev.
Čaruga se še vedno oklepa tajenja in vali krivdo na svoje tovariše. Novo je to, da si je izmislil neke nove neznane osebe, ki :iaj bi bile izvršile zločine, ki jih je dejansko izvršil Čaruga.
Na današnji razpravi je bil na dnevnem redu najprej sedemnajsti zločin: razbojstvo na škodo Štolana Blaščeka. Čaruga trdi, da ni bil zraven, ker da se je takrat mudil v Srbiji. Trojico iz roparske družbe da je vodil neki neznani četrti član. V slučaj 18. zločina nad gostilničarjem Ivanom Markom je Čaruga uvedel dva nova tovariša in trdil, da so razbojstvo izvršili v šestih. Nato da se je prejšnja družba razšla in ustanovila nova, v katero je pristopil tudi ou. Sklenili so, da ubijejo mlinarja Feketa, čemur se je Čaruga protivil. Zato je prišlo do pretepa med roparji samimi.
V tem boju je neki neznani Marko ubil Uglen-ca. Mrtev je ostal na mestu tudi ropar Čurko-vič, Čaruga pa ne ve, kdo ga je pogodil, on sam ali kdo drugi.
0 razbojstvu nad gostilničarjem Fuchsom in njegovo ženo v Sidencih pri Brodu trdi Čaruga, da je šel s tovariši z edinim namenom, da prepreči nameravani umor obeh zakoncev. Trdi celo, da ni hotel sprejeti denarja, ki so ga oteli Fuchsu. Predsednik vpraša, zakaj tega ni hotel. Čaruga odgovarja otročje:
»Zakaj naj bi ga bil sprejel?«
Predsednik: »K Fuchsu ste šli vendar zaradi denarja?«
Čaruga: »Jaz ne, nego drugi.«
Na popoldansko razpravo je prišel Čaruga v novi obleki. Namesto vojaških gamaš je nosil dolge hlače in vojaške čevlje je za-menil z elegantnimi modernimi. Dvorana je bila nabito polna občinstva.
Na vrsti je razbojstvo na škodo tvrdke Neufloss in umor orožniškega podnarednika Tintorja. Čaruga pripoveduje, kako ga je roparski tovariš Uroš Vujinić nagovarjal, kako naj najprej oropajo nekega bogatega Ameri-kanca, nato pa še blagajnika tvrdke Neufloss: Nemedija, ki je z drezino vozil denar. Čaruga trdi, da je on preprečil napad na bogatega Amerikanca, češ: To je pošten človek in če si je kaj prihranil, to sam rabi. Čaruga je bil tudi proti temu, da bi napadli Nemedija, toda bil je preglasovan. Na razbojstvo jih je /o-dil Vujiničev prijatelj Stankovič Dušan. Ko so celo noč prespali v gozdu poleg proge, &o zjutraj začuli ropot drezine. Čaruga je stal sredi tira. Videl je, kako se je orožnik Tintor nagnil s puško naprej, ko ga je zagledal. Tedaj je zaklical Čaruga: »Stoji«
V tem hipu sta padla dva strela, vsak od ene strani. Orožnik je padel v jarek, nakar mu je Čaruga dejal:: »Brate Srbine, ne boj se; nihče ni nate streljal.« Tintor pa je odgovoril:
»Brate Srbine, ubil si brata Srbina.«
Šele tedaj jo Čaruga videl, da je orožnik ranjeu. Blagajnik Nemedi pa je pobegnil v gozd, ter pustil na drezini paket z denarjem. Da je bil v paketu denar, Čaruga ni vedel, dokler si ga niso znčeli deliti. Vsakdo je dobil 7000 dinarjev, ostanek pa je šel V blagajno za skupne potrebe družbe. Na predsednikovo vprašanje, kdo je ubil Tiutorja, odgovarja ča-nuta: »Nikola Mijič.t
Predsednik: »Ste se 11 dogovorili, da bo ste streljali?«
Čaruga: »Ni bilo časa za dogovor.«
Predsednik: »Zakaj pa ste ravno vi etall na progi?«
Čaruga: »Čisto slučajno sem se znašel tam.«
Predsednik: »Zakaj pa niste ubili Mijiča, ki je streljal na Tintorja?«
Čaruga: »Saj je malo manjkalo.«
Zagovornik dr. Bujher: »Kdo je vas vse
vodil?«
Čaruga: »Mijić.«
Nato Čaruga prosi za majhen odmor, da
popije prašek, ker ga pričenja boleti glava.
Po odmoru se nadaljuje razprava o raz-bojstvu nad Slavkovićcm. Ob 11. ponoči je Čaruga s sodrugi Šikičem, Krmpotičem, Kova-čevičem, Prpičem in Jankovičem vdrl v Slav-kovićevo hišo, kjer je nameril puško zvezal vso družino, jo zaklenil v klet ter pobral 25 tisoč dinarjev in 300 dolarjev. To se je zgodilo v okraju Otočac, kamor je Čaruga prišel radi neke bolezni, ker si v Slavonijo ni upal. Tam so ga že zasledovali. Čaruga taji, da bi trije navedenih sodrugov bili navzoči pri tem zločinu. Predsednik veli, da so to sami priznali že in da bodo priznali tudi tu.
Čaruga: »Bomo videli, če bodo res priznali, c
Predsednik: »Zakaj sedaj drugače govo« rite?«
čaruga: Orožniki so me prisilili.«
Predsednik: »Kdo vas je tolkel?«
Čaruga: »Saj bodo tudi tisti prišli sens, ki so me tolkli. Jim bom že pošteno dal pod nos.«
Jutri 16. maja bo Čaruga zaslišan še radi treh zločinov. Popoldne bo že zaslišan njegov glavni sodrug >Prpič Veliki«, ki bo koufrontiran s Čarugo. Čaruga trdi, da Prvič ni sodeloval pri nekaterih zločinih, Prpič pa je te zločine v preiskavi priznal.
TurSsflka in šport.
Vsem planincem v vednost. V nedeljo,
dne 18. maja bosta olvorjeni Spodnja koča na Golici ter Kadilnikova koča vrh Golice. Ker je zadnja vsled hude zime veliko trpela, bo oskrbovana le po možnosti. Koči bosta preskrbljeni z dobro hrano in pijačo ter s prekrasnimi fotografičnimi razglednicami. — Pisarna osrednjega odbora.
HAŠK : Ilirija. Hrvatski akademski športni klub iz Zagreba absolvira jutri, 18. maja ob 15.30 nogometno tekmo z Ilirijo. Kakor vedno, vzbuja nastop Haška tudi tokrat mnogo pozornosti, kar je z ozirom na ugled in popularnost, ki jih uživa Hašk širom države povsem naravno. Letošnji važnejši rezultati Haška so: proti Concordiji 4 : 0, proti Jugoslaviji (Belgrad) 2 : 4 in 4 : 3, proti Oxfordu U. 3 : 1, proti Gradjanskemu 3 : 0. Kvaliteta Haškovega moštva, njegova izredna kombina-cijska igra ter na drugi strani dobra forma našega domačega moštva obetata za jutrišnjo tekmo najlepši šport — Pre-* glavno tekmo se vrši tekma med juniorskim moštvom Ilirije in Panonijo, po glavni tekmi nastopita Slovan in rezervno moštvo Ilirije. — Predprodaja vstopnic v trgovini J. Goreč. Cene: numerira-ni sedeži Din 20, stojišče 12 Din, znižane karte za redno članstvo, dijake in vojake Din 8, mladinske vstopnice za nedorasle do .14 let Din 3. Slednje se izdajajo le pri dnevnih blagajnah na igrišču, medtem ko se dobe znižane dijaške, članske in vojaške karte samo v predprodaji.
Prvenstvena tekma Jadran: Hermes se
vrši jutri, 18. maja ob 18 na prostoru Pri-morja. Prvenstvena tekma rezerv se vrši istotam ob pol 10 dopoldne. Tekma odloči, komu bo pripadlo II. mesto v prvenstvenem tekmovanju ljubljanskega. I. razreda. Oba kluba se nanjo mrzlično pripravljata in je računati na zelo ostro tekmo. Čegava bo zmaga, je po letošnjih nastopih obeh moštev docela negotovo.
Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. maja ob 3 popoldne svojo običajno otvoritveno dirko na progi Zg. Šiška—Št Vid—Zg. šiška. Start in cilj na Celovški cesti pri km 2. Sodeč po dosedanjih prijavah dirkačev, katerih je skoro 30 in to iz vseh krajev Slovenije, in ker se je prijavila k dirki zopet stara garda Ilirije kakor gg. Ogrin, Rebolj, Nardin, kateri so po večletnem odmoru zopet vstopili v vrsto proti mlajšim dirkače-favoritom, naj omenimo samo Šolarja, Goltesa, Škrajnarja, Bara itd., se nam obeta krasna, napeto zanimiva borba na Cilju, ker je zelo dvomljivo, kdo bo zmagal. Med prijavljenimi gosti treba posebno omeniti g. Kosmatina od SK Primorja, gg. M. Proška in I. Ramovža z Ježice, ki so si na kolesarskem polju spletli že lepe lavorike. Enako so tudi drugi klubi prijavili svoje najboljše vozače, kateri bodo gotovo napeli vse sile, da bodo častno zastopali svoja društva. Sprejem gostov je v nedeljo ob 10 dopoldne, na kar se ob 11 dopoldne razvije povorka dirkačev po ljubljanskih ulicah. Ob .19 se vrši klubov družabni večer, kjer se razdele nagrade zmagovalcem in kamor se vabijo vsi prijatelji kolesarskega športa. — Odbor.
Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija » Ljubljani vabi vse člane na sestanek, ki se vrši danes v soboto ob pol 20 v klubovem lokalu pri Novem svetu. Zn vse dirkače, ki se udeleže jutrišnjih dirk, sesianek obvezen. — Odbor*
Socialni vestnik.
BREZPOSELNOST IN INOZEMSKO DELAVSTVO V JUGOSLAVIJI.
V tekočem lelu je doseglo število brezposelnih v naši državi približno 200.000 09eb. V primeri s številom celokupnega prebivalstva presega brezposelnost v Jugoslaviji ono r drugih državah. Merodajui krogi se za ta pojav dolgo niso zmenili. Ko so pa tekom letošnje zime zahteve brezposelnih po središčih postale glasnejše in nestrpnejše, so se vladni krogi končno zganili. Izmed sklepov delavskih zbornic, kako odpomoči brezposelnosti, so si izbrali enega, ki ima za vlado to dobro stran, da je ne stane drugega nego nekoliko črnila in papirja, to je sklep proti zaposlovanju inozemskega delavstva. Vsekakor boljše nekaj nego nič! Pred 14 dnevi je torej ministrstvo za trgoviuo in industrijo izdalo razpis, s katerim je pozvalo vsa podjetja, da nemudoma odpuste vse liste inozemske delavce — bodisi duševne bodisi fizične —, ki jih je mogoče nadomestiti z domačimi ljudmi. Za podjetja, ki bi se temu nalogu ne hotela pokoriti, je ministrstvo določilo strožja sredstva. Glasom poročil, ki so doslej došla od trgo-vinsko-obrtnih zbornic, je uspeh tega razpisa v Vojvodini iu Bosni-Hercegovini, kjer je bilo posebno mnogo tujih delavni moči, dokajšen. Od drugod ministrstvo še nima poročil.
UstnnovUeno 1E42.
Naj'starejša pleskarska in drkoslikarska tvrdka v Sloveniji Brata EBERL nasledniki
družita z a. z. LJUBLJANA, Igriška ulica 3
(polog dramskega gledališča).
Prevzema pleskanje stavb, pohištva, centralnih poči, železnih konstrukcij itd. Črkosiikarstvo na steklo, zid, les, pločevino itd.
Letošnji socialni teden v Lovanju, ki se je vršil mesoca aprila, je bil pomemben po svojem delu in po veliki udeležbi. Predmet razpravam je bila družina : ustrojna načela družine, vzroki njenega razpadanja, moralni prerod, gospodarska okrepiiev.
Prvi dan je predaval msgr. Deploige, eden najbistrejših modernih sociologov, ki ie pred par leti izdal znano delo >Spor morale in sociologije«, o »filozofiji družine«. Uvodoma je opredeljil različna mnenja o zakonu in družini in izpreinembo njunih oblik, potem ^'ugotovil, da vso te razlike izvirajo odtod, Wf pristaši razporoke in mnogoženstva nočejo priznati, >da je družina naravna ustanova, neobhodno potrebna tako za posameznika kakor za družbo«. Za družino velja naravni zakon in njen temelj ne more bili enostavna pogodba. Razlogi, ki nas morajo tu voditi, ne smejo iziti iz m ožgan kakega filozofa, ampak iz kolektivnosti.
Rektor agronomskega instituta v Gem-
blounu, Legrand, je govoril o »katoliški morali in zakonski zvezi«. Zakonska zveza je razmerje s katerim so zvezane bistvene funkcije družine. Te funkcije so po eni strani prenos življenja in vzgoja otrok, po drugi pa matorialna in intelektualna pomoč zakoncev. Katoličanslvo ima razne zakone, ki urejajo zakonsko zvezo, zakone, ki hočejo, da se spoštuje namen družine, njena enotnost, nedotakljivost in posebno njena nerazvezijivost. Na tem zakonu temelji bistvena enakost obeh spolov. Proti današnji moralni krizi družiue je samo ena pomoč: kreposl v načelu in praksi.
Zvečer je govoril namurski vseučiliški profesor p. Ma tliva o >dražini v sodobni literaturi«. Individualistični romanlicizem družini ni bil naklonjen; govoril je kvečjemu o otroku, toda samo zaradi poezije. Nič več ni imela družin? od parnasovcev in simbolistov; dramaturgi se zanimajo za družiuo lo v toliko, v kolikor govore o ločitvah in zakonolomstvih. Med romanopisci se je Bourget veliko pečal z družino, toda bolj s socialnega vidika; Bor-deim je hotel biti njen pravi pisatelj, toda le Bazin je iskreno krščanski in bi bilo želeti, da ustanovi svojo šolo.
Drugi dan je govoril Edgard Janssens, profesor nn univerzi v Liegeu, o usodnih posledicah Rousseaujeve individualistične filozofije. Te so: popustljivost nasproti zakono-lomstvu in korupciji, protikrščanski feminizem, ki je porušil avtoriteto moža v zakonu, olajšanje razporoke, odpravljanje plodu, razpad družabne celice vsled pomanjkanja kontinuitete. Obnova je mogoča le v praktičnem izvajanju katoliških načel.
Opat Cardyn je govoril o sodobnih gospodarskih pogojih, ki so za družinsko življenje skrajno neugodni. Moderna gospodarska organizacija noče upoštevati družine. Družinski glavar dnevničar je pozabil na svojo avtoriteto in je izgubil zmisel za odgovornost, dočim mati dnevničarka zanemarja domače ognjišče: posledice so za otroke porazne. N*a drugi strani jo izginila mala družinska posest ter je s tem dom izgubil svojo stalnost. Otroci so prepuščeni v vzgojo šoli brez nadzorstva staršev. Da se družina zopet ojači, naj зо organizira delo, vzgoja in lastnina.
V salonu seminarja Leona XIII. je p. Lemaire govoril o »razuzdanosti šeg«. Vzrok razuzdanosti je v pojmovanju verskega življenja. Posledice so izginjanje otroške ljubezni do staršev in dobičkarstvo. Razuzdanost ubija vsako ljubezen, ubija solidarnost med razredi in vzbuja uajnižjo sobičnost. Govornik je zaključil: »Ako s svojim apostolstvom ne obnovite v masnh krščanskih kreposti, je Belgija izgubljena.«
Opat Leclercq, profesor modđoslovja v Bruslju, je imel zvečer velezanimivo predavanje o »civilnem zakonu in razperoki«. Predavatelj je dokazal, kako ie civilni zakon element, ki razkraja družino in razkristjanivje mase. Katoličani naj z vsen.i silami branijo verski zakon in zahtevajo, da ga država spoštuje.
Trelji dan je kot pni predaval p. Cbarles o duhu družine. V sedanjih razmerah sta
pouk in vzgoja premeščeua i/, družino v javnost Družina je podvržena najrazličnejšim vplivom socialnega življenja. O družini eo mogoče tri koncepcije: Purltanska,'ki smatra družino za majhno, toplo gnezdeče; to je poetično, a ne možato. Te družine so varno pred razkrojnimi silami, toda zato pa tudi nimajo nikakega stika z novimi silami. Druga koncepcija jo tista, ki smatra domače ognjišče kot hotelsko sobo, ki jo zapustiš brez vsakega pomisleka, kadar hočeš. Tretja koncepcija je zdrava in točna zamisel krščanske družine: »materialna in vidna skupnost, toda predvsem duhovna in nevidna«. Treba je oja-čiti duhovnost družine, setavljeno iz ljubezni, žrtve in zvestobe. Verski element in požrtvovalnost sta glavna stebra družine.
Gdč. De Roo je govorila o ženi v domu. S toplimi besedami je zagovarjala načelo: Zona je potrebna ognjišču, kakor jo ognjišče potrebno ženi. Vzemite eno ali drugo in družinsko življenje bo izginilo. Sedflnjo gospodarske razmere je treba obžalovati, ker oddaljujejo ženo od doma. Govornica je žela posebno toplo odobravanje.
Gdč. Van den Plns je opredeljila feminizem, ki je prvotno izšel iz veri neprijaznih struj, ki je pa kasneje našel pravo pot. Žena ima neoporečno pravico, da sodeluje pri reševanju vprašanj, ki se tičejo splošnosti, njene. materinska avtoriteta se mora razširiti.
Popoldne je govoril kanonik Blampain iz Ttumaija o »šoli in družini«. Šola mora biti nadaljevanje družine. Očetova avtoriteta izvira iz božjega prava. Staršem gro neodrekljiva pravica, da svobodno volijo pota in sredstva za vzgojo svojih otrok. V sedanjih razmerah se oče ne more posvečati vzgoji svojih otrok, zato mora biti svoboda v izbiri svojega namestnika. Šola in družina naj kolikor mogoče tesno sodelujeta.
Kot zadnji je govoril tretji dan državni minister Levie o družinah s številnimi otroci. Uvodoma je razpravljal o Mnllhusovi teoriji, ki so jo poostrili novomaltuzijanci. Če so prejšnje gospodarske razmere narekovale omejitev prebivalstva, zahtevajo današnje čim največ delavnih rok. Da se pomnože družine s številnimi otroci, treba mornlne in verske obnove prebivalstva. Treba pa hidi gospodarskih pripomočkov. Za številne družine je danes življenje težko. Temu odpomoči je namen »Zver.e številnih družin«.
""etrli dan je kot pivi predaval opat Ha-ringuie o »plačah in družinskih stanovanjih«. Sedim jn plača delavcu ne dovoljuje, da bi od-gajal veliko družino. Zato so se začeli nekateri podjetniki ozirali na družine in dovoljevati plače in stanovanja po številu družinskih članov. Po pravici gre vsakemu normalnemu delavcu minimum, da more vzdrževati družino. Družinska plača in stanovanje ni ni-kaka milost, marveč pravica.
Nato je govoril odvetnik Servais o stanovanjski krizi. Tej krizi je skušalo odpomoči »Narodno društvo za cera stanovanja«, ustanovljeno z zakonom 1. 1919., ki je z javnimi in zasebnimi sredstvi zgradilo do danes 22.500 hiš. V teku štirih let je pa izkušnja pokazala, da se morajo k sodelovanju pri re-
ševanju slauovanjsko krizo pritegniti tudi dnu žinski očetje. Zalo se je sklenilo, da ae vseh 22.500 hiš proda prebivalcem. Vlada jo prišla do prepričanja, da je prava rešitev krize mogoča le v vrnitvi k režimu male posestL
Ko je govoril šo Dabin o družini in upravi premoženja, je opat llarmigine predavanja zaključil.
Bolečine v želodcu, motene prebave, zdravijo zelo uspešno Markove kapljice iz: Mestne lekarne v Zagrebu, ki se dobe za' Ljubljano in okolico v lekarni Leustek.
Denarnico z železniško legitimacijo in zne« skoin okoli 90 Din sem izgubil 12. majn ob 11 do*
Poldne od Mohorjeve trgovine v Kranju do postaje, oštenoga najditelja prosim, ria jo proti nagradi vrne: Jak. Zupan, progovni čuvaj G6, Žabnica, p. Školja Loka.
Kar Vi potrebnjeto, je Elzafluid. To pravd domače sredstvo prežene Vaše bolečinel Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donja Stublca. Eba trg št. 134, Hrv.
Za mesec junij priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom te-lc skladbe: Faist., 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor.
Part. Din 20, glasovi po 4 Din. Foerster, cantica saera III. del za moški
zbor; 30 Din. Foerstor, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbori 12 Din.
Foerster, 10 evhnristienlh pesmi za mešani
zbor. Part. IG Din; glasovi po 4 Din. Foerster. Litanijo Srca Jezusovega; 6 Din. Gerbie, 12 tantum ergo za mešani zbor. Part.
12 Din, glasovi po 4 Din. Gram, Litanije in odpevanje Srca Jezusovega za mošnni zbor. Din 14. Hladnik, IV. Antiphone op. 57 za mešani
zbor za procesijo sv. R. T. Din. 10. Hladrtik, Himne za procesijo sv. K. T. op.
63 za mešani ali moški zbor. Din 10. Hladnik, Laudes Euehavisticae op. 30 za mešani zbor za praznik sv. K. T. Hladnik, 8 tantum ergo za mešani zbor. Din 10.
Hribar p. Ange'ik, Obbajllne pesmi za mešani zbor. Part. Din 26, glasovi po 8 Din. Pogačnik, Slava presv. Srcu. Part. Din 20,
gl. po Din G. Premrl, Slava presv. EvhariRti.ii za mešani'
zbor. Part. Din 60, gl. po Din 12. Premrl, 12 tantum ergo za mešani zbor? Din 12.
Sattner—Hochreiter, himne za procesijo sv« R. T. (slovenske) Din 20.
Froviz. potnika
vpeljanega pri industrijah, išče tvrd!<a A. LAMPKET, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
Ме!еогошук*ш> poročilo«
i.tnbltnnn :<08 m n. m. v's.
Normalna barnmelorekn višina 736 mm.
I
la. upajto- VAl! lA	ttaro-metei v min	ferino-metar V L	L'.lhron . ililurenon T C	Nebo, VOtrOTI	Padavin« v trm
15. 5. 21 h	<386	S>0 2	1-6	d. obl.	
16./5 7 h	730-9	1G'2	10	jasno jug	—
16. 5. 14 h	i 38-2	22-8	3-7	jasno vzhod	


James Oliver Curwood:	20
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Ljubil je bitja, ki so prebivala v koči, foda kočo samo je sovražil. Kajti dišala je po suženjstvu, po biču, po palici. Kot vsi uprežni psi, je rajši spal v Ograji pod milim nebom ali pod smrekami na snegu.
»Dobri, stari Volk,« mu je dejala, >le-po, da si se odzval mojemu klcu, dete in jaz bova sama to noč. Malčkov papa je odpotoval na najbližjo postajo in midva računava na to, da boš naju varoval.«
Drezala ga je v nos in Kazan je začel fcihati v veliko veselje otroka. Nato se je Jeanne dvignila in ves dan je zavijala in pospravljala najrazličnejše slvari, ki so se nahajale v koči. Kazan, ki je to gledal, se je silno čudil. Brez dvoma se je nekaj pripravljalo, kar je slutil, a česar ni mogel razumeti.
»Kaj ne, Volk, da naju boš branil to noč, če bi naju ogrožala nevarnost? Sedaj bom pa zapahnila vrata, kajti ostati moraš pri nas do jutri zjutraj.«
In začela ga je gladiti. Nato pa je nadaljevala:
»Ali veš, da bomo odpotovali, da se bomo vrnili domov? Naše nabiranje kožuhov je končano. Da, odpotovali bomo daleč tja, kjer stanujejo starši mojega moža, kjer so mesta z velikimi cerkvami, gledališči in koncerti in cela vrsta drugih lepili stvari ki so na tem svetu. In vzamemo te seboj,
Kazan ni razumel, ker mu je pravil* Jeanne, toda mahal je z repom, pozabil na volkuljo Sivko in se mirno vlegel v kot.
Toda ko sta Jeanne in otrok zaspala in ko je zavladala nočna tišina, mu je spet postalo neprijetno. Postavil se je na noge in naglo hodil po sobi ter duhal stene, vrata in vse predmete, ki jih je bila Jeanne zavila.
Zacvilil jo. Mlada žena, ki se je napol zbudila, ga je začula in dejala:
»Miruj, Volk, pojdi spat! Pojdi spat!«
Tedaj se pa ni več ganil, temveč je stal nepremično v sredi sobe in nemirno poslušal...
Skozi debele lesene stene koče je začul javkanje, ki je prihajalo od daleč. To je bil klic volkulje Sivke. Toda ta klic je bil ves drugačen, kot oni, ki ga jc navadno čul. To ni bil klic osamelosti, bil je čisto nekaj drugega.
Skočil je k vratom in spet začel cviliti. Toda Jeanne in otrok sta trdno spala in ga nista slišala.
Še enkrat se je začul klic in spet obmolknil. Kazan se je vlegel k vratom in ostal tu vso noč. Tu ga je našla Jeanne naslednjo jutro vsega nemirnega, ko se jo zgodaj zbudila. Odprla je vrata in v trenutku jo bii zunaj. Kot vihar je divjal proti Sun Rockn, katerega vrh je žarel v siju vzhajajočega snlnca.
Naglo je ploznl po strmi in kameniti stezi in zapazil, da mu volkulja Sivka ni prišla naproti.
Prišel je do brloga in vonjal zrak. Dlaka se mu jp kar zježila in mišice so mu otrdeie. Nekaj novega je bilo v zraku in
to je biJo življenje. Zlezel je skozi Špranjo med obema skalama in bil pred volkuljo, ki pa ni bila sama.
Volkulja Sivka je žaloshio zacvilila. Dlaka na ICazanovem iirbtu se je polegla in odgovoril ji je z milim renčanjem. V svitu jutranje zore je zapazil, da so bili poleg volkulje trije mladiči.
XI. Nesreča na Sun Roekti.
Ves ta dan jo Kazan ostal na Sun Rocku. Nova očetovska dolžnost je bila močnejša kot klic kočo.
Ko se je zmračilo, so jo volkulja Sivka dvignila s svojega ležišča in obadva sla šla skupaj pod smreke. Nenadoma pa se jo začulo slabotno, žalostno cviljenje. Volkulja je zapustila Kazana in zlezla nazaj v brlog, kamor jo je klical eden treh mladičev.
Kazan je razumel, da volkulja Sivka ob tej uri ne sme več zapustiti vrh Sun Ročka in da mora sam iti na lov, da skrbi za hrano svojo tovarišice in mladičev. Ko je bil mesec vzšel, je začel iskati divjačino in proti zori se je vrnil v brlog in prinesel v gobcu debelega belega kunca. Volkulja Sivka ga je požrla z zadovoljstvom in Kazan je vedel, da mora od sedaj naprej storiti vsako noč isto.
Naslednja dva dni ni šel h koči, Čeravno je čul, kako sta ga Jeanne in njen mož klicala. Šele četrti dan je šel dol in Jeanne ga je veselo pozdravila, kakor tudi dete, ki ga je neprestano brcalo, kar pa je komaj čutil skozi svoj gor,ti kožuh.
»Upam,« jo dejal Jeannin mož, >da nama enkrat ne bo žal, da sva ga \'zela seboj, in da ga nikoli ne bo obvladal nje-
gov divji nagon. Toda vprašam te, kako se boš navadil na to, stari vrag! Na naše do* rrače življenje. Tam je vse drugače, kot tU v gozdovih, kjer si vedno živel.«
»Nič manj ne bom jaz žalovala po svojih gozdovih,« je odvrnila Jeanne. »Tako dolgo sem živela v njih s svojim ubogim papanom. Radi tega menda tudi ljubim ta-> ko zelo svojega starega, ljubega Volka. Razen tebe in otroka imam njega najraje na svetu, saj nama je rešil življenje!«
Kazan pa je še bolj čutil kot prej, da so nekaj nenavadnega pripravlja v koči, kajti na tleh so ležali veliki in mali zavoji.
Isto se je vršilo cel teden. Kazan je bil tako nemiren, da je Jeannin mož dejal nekega večera:
»Mislim, da ve zares. Razumel je, da se pripravljamo na odhod. Toda kdaj nam bo mogoče odpotovati? Včeraj je začela roka preplavljati bregove in za trenutek nam je nemogoče'odjadrati. Če so preplava nadaljuje, moramo ostati tu še teden dni, morda še več.
Nekaj dni je preteklo in prišel je trenutek, ko je ponoči polna luna posvetila na vrh Sun Ročka. Volkulja Sivka je izrabila to priliko in šla prvič iz brloga s svojimi mladiči, ki so se opotekali za njo. Kazait jih je radovedno gledal. Cvilili so kot malol dete in Kazan je imel pri tem neskončno veselje.
Ko je stala luna na vrhu neba in je bila noč skoraj tako jasna kot dan, je Ka^ zan preneha! opazovati svoje mladiče in jef šel iz skalovja dol na lov.
(Dalje sledi.)
Za številne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom nenadomestljive izgube našega blagega soproga, očeta, tasta in strica, gospoda
ter mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. — Posebno se čutimo dolžne izreči globoko zahvalo požarni brambi Kožarje - Podsmreka za mnogo številno udeležbo in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Kožarje - Ljubljana, dne 16. maja 1924.
Za letovišče ie sprejme za čas sezone poštena i-i
ŽENSKA
Mednje starosti, ki bi oskrbovala prodajo mrzlih jedil in pijače. Kavcija 2000 Din. — Ponudbe na upravo lista pod «Letovišče štev. 2836.«
SE IŠČE, zmožna knjigovodstva kakor tudi slovenske in nemške korespondence za veletrgovino v mestu na Gorenjskem. - Začetnice izključene. — Ponudbe je poslali na upravo Slovenca pod »Veletrgovina« št. 2851.
Pridna, poštena in zanesljiva DEKLE krščanske hiše, vajena hišnih del in šivanja, sc sprejme kot služkinja k družini treh oseb v mestu. -Oglasi naj se pri ravnatelju Fr. Vidic, Dunajska cesta 61.
TRBOVELJSKI
PREMOG in DRVA
dobavlja Dražba «ILIRIJA«,
Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
DVA MLINSKA
KAMNA
STA NAPRODAJ V SKLADIŠČU LJUBLJANA, Glavni kolodvor.	2837
Vešča poleg nemščine tudi francoščine, sc sprejme. Ponudbe na: E. MALHAPE, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
Podpisana izjaviva tem potom, da nisva plačnika za sina Jožefa AMERŠEK, kateri je odšel s svojo znanko Ivano Piliauer nekam proti Mariboru. — Volbenk in Frančiška AMERŠEK, posestnika v Trbovljah L. 109.
Oddam s 15. majem meblov. MESEČNO SOBO
C posebnim vhodom in elektr. razsvetlj,, v bližini Ljubljane, solid. starejšemu gospodu. -Naslov v upravi pod št. 2749.
POSESTVO
Hfcoro nov MLIN, vodna moč in prostor na razpolago za kako drugo vodno obrt v lepem kraju na Gorenj, 'cem naprodaj. - Naslov se izve v upravi lista pod št. 2795.
Malo posestvo
naprodaj v Mostah štev. 14.
- Natančna pojasnila dd Fr. VODNIK, Slomškova ul 21.
HIŠA s pekarijo
na Dolenjskem naprodaj pod
ugodnimi pogoji. - Naslov pove upr. lista pod 8t. 2833.
Kupim in takoj plačam
HIŠA na Bledu II št. 86,
a 5 sobami, kuhinja, klet ter sadni vrt, pripravna za obrt, trgovino ali letovišče, blizu kolodvora in jezeru, bo naprodaj na dražbi 13, maja na licu mesta ob 3. uri pop. Izklicna cena 62.000 Din. -Pojasnila daje Ivan Pretnar, čevljar, Vižmarje, Št. Vid n. Ljubljano.	2653
Gosifičorii jezer!
Vrled selitve trgovine razprodajam po najnižjih cenah prvovrstna ljutomerska in halo- шујч letnik 1921, Ујп »IfiiCl 1922 in 1923 od 56 litrov naprej.
GJURO VALJAK,
MARIBOR, Miiiiska ulica 2.
s prostim stanovanjem, z nekoliko vrta ali zemljišča, v ljubljanskem aH mariborskem predmestju. Posredovalci izključeni. — Ponudbe z navedbo zradnje ceno je poslati na naslov: «NAŠ DOM« St. 2819 na upravo »Slovcnca«.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenefss »p a Kup nogavic, žepnih robcev, brlsalk, klota, belega In rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen In za obrezovanje trt.
NR VELIKO IN "3L0.
in HARMONIJE na obroke: Bosendorfer, Forster, Stein-way etc. Vse instrumente za blch- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistrata). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
Mlade, lovske resaste
PTIČARJE
položene dne 1. aprila 1924, prodam. - MEKINDA, Novi Vodmat št. 62.	2744
ЕјШ		i",		V 'i v!/-		
Prvovrsten
laneni flrnež
in
Izdolnje
Najfinejše
laneno olje
tovarna ZABRET & Keinp., Brifof pri Kranfo.
Nafstaregša tovarna te vrste v Jugoslaviji.
Telefon interurban: KRANJ 29.	Na zahtevo se pošljejo vzorci.
Trgovina шшт tal
ln speclluilst za oriope-dltno ln onalouiICno obuvalo.
Irm ШШжт
ftjuMfana
kteiibiirgove ul. l
STARO SREBRO in SREBRNI DENAR
KUPUJE po najvišji oeni I. Ravnihar, urar, Sv. Petra c.
Pozor, državni uradnih!!
ШНЕ za legitimacije
IZDELUJEJO po najnižjih
— dnevnih cenah —
Atclije: BERTHOLD,
GRABJEC Franc, KUNC Viktor, KUNC Franc, POGAČNIK Franc, ROVŠEK, Davorin, URŠIČ Anton.
i?
denar, ki ga izdaste zavržen, zato ktr
za reklamo, nikdar ni
Zastonj vam
blaga za obleko in perilo nikdo ne
toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki
»
MAJZELJ & RAJŠELJ Ljubljana — Turjaški trg 1 (bivša Preskrfcovalnica).
Velika zaloga sukna, hla-čevine, žameta, kontenine, tiskoyinc, etamina, blaga za žimnice, odej, pletov, nogavic, kravat, naglavnih rut, srajc, ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter najrazličnejšega drugega blaga. Istotam zaloga USNJA vseh vrst, VSAK NAJ SI OGLEDA! KROJAČI in preprodajalci poseben popust.
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
ki je skrbela v najtežjih časih, da so dobili uradniki dobro in poceni manufakturno blago, opozarja uradništvo, da si ogleda njen zaloge v Stritarjevi ulici, na Miklošičevi cesti in v hiši Gospodarske zveze. OBLA-ČILNICA ima na zalogi le prvovrstno češko blago. -Kdor kupi DOBRO blago, kupi DVAKRAT. — Prodaja se tudi na OBROKE.
NAPRODAJ lepo, majhno
POSESTVO
v Šmarju na Dolenjskem. -Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta 21.	2818
Različni VOZOVI
NAPRODAJ po nizki ceni, ker se mora izprazniti prostor radi povečave delavnice. Za trpežnost voz se jamči. - MATIJA TER LEP, delavnica i n zalega VOZ, Šiška — Ljubljana. 2811
Нпгшјј, pozor!
Ogrske in domače SALAME prvo vrste, kakor tudi pole-mendolski in polnomastni trapistovski SIR nudi tvrdka
I. BUZZOLINI,
Lingarjeva ulica, Ljubljana.
na deželi, na prometni točki, z velikim prometom, se takoj proti gotovini PRODA. Potrebni kapital okrog 200.000 Din. — Ozira se le na resne, zmožne reflektante, — Naslov pove uprava «Slovenca« pod štev, 2753.
ВШШИШВЕШШШВШтааВШИШ
POZ®r!
PO ZNIŽANI CENI sc prodaja: moderne spalnice, jedil-niče, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — ANDREJ KREGARi strojno mizarstvo, Vižmarje — Št. Vid nad Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje, 2850
Pra slov. zidarska zadruga
V 8 hshliasii ивМгочш ze.draga едШЈ^ШН« z сшвјвпо zasuti.
Pisarna v ГЛиђЦгп!, Tržavha c. Z. - Tehnično vodsteo no nbla-stveiiD anarizifaneat nradbenem Inženirju. - Projektira In Izvršuje vsa g stavbene in Inženirsko streta spajajoča dela.
3e!a solidno.	Ccrto konluirenčne.
vv o
K. WIDMAYER
ZA VODO. — Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Manutakturno blago, oblek-ce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke. Maje in nogavice domač, izdelka. Venčke in šopke za neveste in birmanke. Kovtri. Abtahi (peče). Na debelo popusti
linolej, asfaltovanja, ksilolitna tlakovanjih Špecijalna sredstva za izolacijo proti vlagi, izsušitev vlažnega zidovja, proti hišni in lesni gobi. - Mavčne plošče. - Strešna lepenka, ru-beroid, lepni cement, katran, karbolinej, asfalt, bitumen, mavec itd. itd.
Ljubljanska komercijalna družba, LJUBLJANA, Bieiweisova cesta 18.
ГСШ, реб^аие.
SfiCHiCC Ш SCurM
moraio foginiti. ako uporabljate uaša proizkučena ered-Htva; proti mi iin m podganam Din 7 SO. za šćnrke D 10 za etenioo Din 10, za molje 6 Din, proti mruesa s in 7-50 Din mast proti ašem S Din. mast proti nšom v obleki 7'50 Din, proti mravljam 7'50 Din, Rotor za čiščenje madežev 7 Din Pošilja po povzetju.
»Artes« kem. laboratorij, M. Jfln'. cr,
Zagreb 39, Petrinjska uJlca 3/III.
prvovrstno blago, izdeluje in popravlja tvrdka M. MUŠIČ - Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6.
Velika zaloga.	2490
Kr. angleška
poštno-parobrotina linija.
General, zastopstvo za kraljevino SHS;
Tre L Stev. 17.
Redni potniiki promet: Hamburg—Cherbourg—Southampton v Kov! Jork ln Kanado
Cherboitrg—Liverpool—Southampton v )u:eno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov 1, 2, 3. razred«, — Kabine 3. raz. z S in i posteljami Udobnost — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Vel. Bećkcrek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naslov za vsa gornja podzastopstva „ROYMAIX.PAC",
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu.
Naslov ia brzojavke; Prometna banka.
Dopisovanje v vseh jezikih.
Zadružna Gospodarska banka d. d
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis A vis hotela „Union").	Telefon št. 57 in 470.
Račun poštno- čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.046, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnica: DJAK0V0, MARIBOR, SARAIEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENiK. Ekspozitura: BLED.
Inteiesna aknpnost s: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital In rezerve skupno nad Din 15,000.000«—.
Daje trgovske kredite, eskomptira metlice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu iu na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogojL
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.