POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 D I N DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji maša mesečne Din K).—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uoravat Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, incll oglasi, ki tdažlis v s k e iel a e h am e n e d a l e v s t v » in nameščencem, vsaka hccedn lUa. Alk Stev« 74 * * Maribor, sobota, dne 1. Julija 1939 * Leto XIV BOH Življenski standard in beda Z neko neverjetnostjo čitamo o kitajskem kuliju, da je v svojem vsakdanjem življenju zadovoljen s peščico riža. Blagostanje je res relativna stvar, če vzporejamo način življenja po raznih zemljepisnih širinah, je povsod drugačen. Tam, kjer eni žive v relativnem zadovoljstvu, bi drugi smatrali, da! skopne od mizerije in obratno. Ni treba takoj misliti na necivilizirane kraje zemeljske krogle; pomislite le, kako se počuti Amerikanec nesrečnega brez avtomobila, Norvežan brez kožuhovine, orijentalec brez kave in nikotina. Italijan brez godbe ali povprečni evropski meščan brez časopisa, obutve, ure, mila itd. Tuji izraz za pojem povprečnih življenjskih tpogojev je: življenjski standard, V življenjski standard se ne računa samo povprečna človeška prehrana, marveč tudi njegova potreba po obleki, pohištvu, vzdrževanju rodbine in izdatki za kulturne potrebe. Vse te potrebe predstavljajo stroške, ki kažejo višino življenjskega standarda. V kolikor se privulja spušča navzdol, toliko so potrebe manjše. Od Triglava do Ohrida, širom države imamo pri nas izmenoma tri razne klime ali podnebja (alpsko, cejinsko in sredozemsko), ter v njih prebivalstvo, ki je na razne načine prilagodeno plodnim ravnicam, svojim planinam in golemu krasu. Razlike v načinu življenja so tod ogromne. S presenečenim občudovanjem človek opazuje v naših vzhodnih in južnih krajih na mestnem trotoarju skromnega Macedonca, sekača drv. Naravnost nerazumljivo ie, odkod ima ta toliko fizičnih moči ob slabi prehrani, ki mu jo še bolj omejuje njegov verski fanatizem. — Njegovi vsakdanji življenjski stroški so navadno taki-le: 3 din za kruh, 1 din za čebulo ali paradižnik in 1 din za prenočišče, pa je zadovoljen s svojim življenjem .... In sedaj se poizkusite zamisliti, kako bedno bi bilo tako življenje za povprečnega meščana. Ljudje pravijo, da je to živo zanikanje naših predsodkov o vitaminih, hidratih in drugih elementih prehrane. Ali znanost ne priznavh čudežev. Res je, da so ti ljudje krepki, toda že s tridesetim letom so podobni starčkom. Ti primitivni ljudje instinktivno čutijo, kdaj je čas, da se umaknejo^ v svoje planine med svoje koče, ki jim omogočajo mlečno in drugo obilnejšo hrano^ ker bi sicer pomrli od skorbuta in ishijasa. Razumljivo je, da v takih razmerah niti misliti ni na kakšen kulturni nivo. In če bi videli način življenja gozdnih delavcev v Slavoniji! Ob siromašnih mezdah za brezkončno dolgo delo žive ti ljudje svoje življenje v brlogih in kolibah brez vsakršne radosti civilizacije. Rudarski in opekarski delavci na Hrvaškem in v Slavoniji, Bosni in po drugih pokrajinah žive tudi Pogostoma v neverjetno bednih razmerah. Le tuoatam je zanje položaj nekoliko boljši, toda o kaki višini življenjskega standarda ne more biti govora. Kakšno je življenje delavcev in nameščencev večinoma tudi drugod ob silno premajhnih zaslužkih, to vemo. Nedavno je šla med narod neka mi-sija, da znanstveno razišče, kako se ta Prehranjuje. Ko bo po poteku leta to delo končano, bomo imeli jasno sliko o tem. Vse kaže, da bodo rezultati porodi teorijo, da bi desettisoči in deset-^soči vagonov živil, ki se, češ, da ° odveč, izvažajo, računsko bili po- rebni za kritje notranje potrebe. In do- Napad na Gdansk pomeni svetovno vojno je izjavil angleški državni podtajnik V Londonu so zelo v skrbeh radi poročil, ki prihajajo z Gdanska. Poročila trdijo, da je prispelo v Gdansk veliko formacij nemških SS in SA oddelkov. — Med prebivalstvo so bile razdeljene plinske maske, rekvirirali so več tisoč avtomobilov in v nemški armadi so bili ustavljeni vsi dopusti. V angleškem parlamentu je izjavil državni podtajnik Butler, da pomeni napad na Gdansk svetovno vojno. Vpoklici v Nosmii« V Nemčiji so bili že pred par tedni razposlani pozivi rezervistom za nastop vojaške službe dne 2. junija. Priprave v Gdansku ali kaj? Nemci pošiljajo iz Vzhodnje Prusije v Gdansk vojaštvo in vojni materijah V treh dneh so poslali tja 4000 mož, kar bi značilo, da se Nemčija prav resno pripravlja na akcijo. Po varšavskih vesteh Poljska ve za dododke, uradni krogi pa izjavljajo, da se Poljska nikdar ne odreče svojim interesom in pravicam v Gdansku. Trozveza dejstvo Anglija je poslala v Moskvo nove predloge, ki jih sedaj proučujejo. Zatrjuje se, da bodo pogajanja zaključena z uspehom v najkrajšem času. — Tako piše tudi nemški tisk, ki je doslej o poteku teh pogajanj pisal na tak na- čin, kot da iz vsega nič ne bo. Mlrollubna Francija se bo uprla vsakemu poskusu nadvlade Daladier poziva vse Francoze k slogi. klicati na vajo dva letnika je bilo neob-hodno potrebno. Utrjene meje predstavljajo garancijo za ohranitev miru. Francija je pripravljena napraviti vse, da bi se doseglo miroljubno sodelovanje z narodi, ki imajo isto željo za sodelovanje, toda Francija je istotako pripravljena, da se z vsemi silami upre vsakemu poizkusu nadvlade. Kar se tiče podaljšanja poslanskih mandatov, vlada ne bo oklevala, pač pa bo sprejela tudi ta sklep, če bi zunanji dogodki to zahtevali,- in če bo vlada smatrala, da je to potrebno zaradi državne koristi. V tenrfrenutku morajo Francozi misliti samo na obrambo miru, svobode in francoske časti. Vlada bo ostala v stalnem stiku z večjimi odbori. Če bo potrebno, bo prevzela pobudo za sklicanje parlamenta. Danes je treba ustvariti blok vseh narodnih sil in razviti francosko diplomatsko delavnost v vsej Evropi, da bi se na ta način uresničil sporažum med narodi, ki so sklenili, da se upro napadu in delajo za skupno dobro človeštva.« Predsednik francoske vlade Daladier je imel ob zaključku zasedanja francoskega parlamenta važen govor, kateremu posvečajo časopisi po vseh državah veliko pažnjo. Globok vtis je Dala-dierov govor napravil v Zedinjenih državah, zlasti izjava, da se bo Francija odločno uprla vsem grožnjam s silo in se borila proti vsem hegemonijam. Daladier je med drugim dejal: »Nikoli v toku zadnjih 20 let ni bil položaj resnejši kakor je sedaj. Ob naših mejah so trije milijoni oboroženih mož, pri čemer niso vštete prostovoljske formacije, katerih pomen je dovolj znan. Vse vojne industrije sosednjih držav mrzlično delajo. Za prihodnje tedne so napovedane velike koncentracije čet v razmerju, ki ga dosedaj še ni bilo. Izven naših mej se izvaja verska in rasna propaganda, ki jo spremljajo zastareli predsodki. Ta propaganda ima namen zlomiti angleško-francosko solidarnost. Vojaški ukrepi, ki jih je izvedla Francija, ne pomenijo mobilizacije, temveč so bile poklicane pod zastavo samo gotove potrebne čete. Po- Romunija hote razširiti medsebojna Jamstva drlav balkanske zveze Pogajanja radi Tijencina Japonska stavi predloge za ureditev spora. Japonska vlada je spoznala, da je v tijencinskem vprašanju nastal nevaren zaplet, ki so ga povzročili njeni generali na Kitajskem. Zato se je odločila, da predlaga Angliji poravnavo spora. Da krije svoj umik, mora seveda staviti nekakšne zahteve, ki naj javnost prepri-čaio, da ne gre za nobeno kapitulacijo. Zahteve pa so te-le: 1. Skupna angleško-japonska kontrola za izsleditev teroristov v britanski koncesiji. 2. Skupno nadziranje oro-lijaponskih elementov v koncesiji. 3. Popolno sodelovanje obeh velesil za odpravo vseh gospodarskih težav v severni Kitajski. 4. Odškodnina 48 milijonov jenov v srebru za dejanja, ki so jih izvršili kitajski teroristi pod angleško zaščito. ZaostreniodnoSaJi med Sovjetsko Rusijo in laponsko Po časopisnih vesteh je sovjetska vlada že začetkom junija odpoklicala odpravnika poslov ruskega poslaništva v Tokiu Smetanina. poleg njega pa sta Tokio zapustila tudi ruski vojni in trgovinski ataše. Italijanski listi se pečajo s potovanjem romunskega zunanjega ministra Gafenca po balkanskih deželah in njegovimi izjavami, iz katerih sledi, da se Romunija trudi pridobiti države Balkanske zveze za to, da se jamstva, ki so jih prevzele te države druga do druge še razširijo. Doslej so te države jamčile druga drugi meje proti sovražniku, ki bi se utegnil pojaviti na samem Balkanskem polotoku. Kot tak nasprotnik je veljala Bolgarija. Gafencu pa je sedaj zato, da se te države obvežejo, jamčiti druga drugi nedotakljivost svojih meja tudi za slučaj napada s strani kakšnega drugega sovražnika. V Italiji smatrajo, da je ta akcija Romunije naperjena oroti niim in svare Romune, da nai nehaio, ako nočejo biti »razočarani«, kot se je to že zgodilo nekaterim državam., ki so se pečale s takimi načrti. Zopet spopadi med Rusi In Jaooncl Po poročilu agencije »fas« je ponovno napadlo 18 japonskih lovskih letal in 30 bombnikov Mongolsko republiko v okraju Tandjakvulak, ki leži 120 km od meje. Mlongolsko-sovjetsko letalstvo se je takoi zoperstavilo mandžursko-japonskim letalom in sestrelilo pet japonskih lovskih letal in dva bombnika. Japonski letalci so z bombardiranjem ubili pet civilistov. gangren »v; ■■ '»v-v sledno temu bi tudi naša industrijska | produkcija morala biti nekolikokrat j večja. V tej veliki razliki življenjskega standarda — če smemo o standardu v evropskem smislu sploh govoriti — imamo velike paradokse (nepričakovanosti). Jasno je, da današnja zakonita minimalna mezda ne more služiti vsem slojem enako v mestu kakor na vasi ali v industrijskem kraju. Današnji minimum za normalno vzdrževanje manjše rodbine v večjih mestih, kakor Beo-£yad, Zagreb, Ljubljana itd., bi moral biti štiri ali petkrat višji, kakor je pa zakonito določena minimalna mezda. Zato je pomanjkanje med delavci in nameščenci po mestih pogosti redni gost. Povprečni standard je treba z vsemi silami dvigati, to je jasno. Raziskavanje problema je znanstveno delo, kako se pa stvar uporablja v življenju, pa uči sociološka znanost. Vendar pa današnjega stanja niso povzročile delavske in nameščenske organizacije, ki se bore za dvig in evro-pejiziranje življenjskega standarda >'<' Licemerci so oni, ki zavidajo srečo onega Inda, ki ima samo to skrb, da veruje v svoje dogme in da se enkrat na leto okoplje v sveti reki Gangesu svojih grehov. Človeštvo hrepeni samo naprej. Za kakšno ceno bi danes n. pr. človek pristal na to, da se mu vzame Turilja gradi Maglitotovo Unijo Po posredovanju predstavnikov turške armade z angleškim in francoskim generalnim štabom bo Turčija pospešila oborožitev svoje armade in zgradila vzdolž Dardanel več pomorskih oporišč, vse utrdbe pa modernizirala. Med Drinopoljem in Bosporom ob državni meji pa bo Turčija zgradila obrambno linijo po Maginotovem vzrocu. Graditev tega obrambnega pasu bodo nadzirali francoski inženjerji, ki so gradili Magi-notovo linijo v Franciji. pismenost? To bi bilo isto, kakor, če bi mu vzeli vid oči. In tudi življenje se mora samo izboljševati. Prosto po D. Vogel-u. Manifestacija nordijskih socialistov za demokracijo Doma Ihsveta Dan severne demokracije. HRKH? Švedski, norveški in danski socialisti so priredili dan severne demokracije. V teh deželah so na oblasti socialisti, ki vzorno vodijo državne posle v duhu demokracije. Na tej manifestaciji so govorili predsedniki vlad vseh treh dežel. Norveški Nygarsvold, švedski Hanson in danski Stauning. Prvi je izjavil v imenu vseh treh dežel, da nordijske dežele hočejo ohraniti na vsak način demokratično ureditev svojega javnega življenja in da se bodo borile proti vsakemu poskusu za- | nesti misel diktature v svoje države. V | tem smislu hočejo trdno sodelovati v - obrambo svojih interesov. Drugi je poveličeval demokracijo in ! svobodo duha kot temeljna kamna jav-j nega življenja. Tretji je dokazoval, da se nordijski narodi niso nikdar in se nikdar ne bodo odrekli demokraciji na ljubo kaki totalitarni oblasti. Stališče nordijskih držav, ki hočejo ostati obenem nevtralne, je razumljivo, ker le v demokraciji in svobodi je mogoče sodelovanje, ki krepi zaupanje. — Zaupanje pa je predvsem potrebno. Minister dr. Mehnted Snaho nenadoma umrl Dne 29. junija ob 8.45 je v hotelu »Srpski kralj« v Beogradu nenadoma preminul železniški minister in podpredsednik JR Z dr. Mehmed Spaho. Dr. Spaho je bil rojen dne 13. marca 1883 v Sarajevu. Bil je jurist in pred voino tajnik trgovske in obrtne zbornice v Sarajevu. Po vojni je igral v politiki važno vlogo in je orvič oostal minister 20. decembra 1918 v Protičevem kabinetu. Leta 1921. je bil minister v Pašičevi vladi, L 1924. v kratkotrajni vladi Ljube Da-vidoviča in 1. 1927. v vladi Vukičeviča. Po ukinitvi ustave je dr. Spaho ostal več let izven vsake kombinacije. Pri volitvah v maju 1. 1935. je podpisal dr. Mačkovo državno listo, po padcu Jev-tičeve vlade pa je vstopil v dr. Stoja-dinovičevo vlado kot prometni minister. V stranki -JRZ je bil tedaj poleg drja Stojadinoviča in dr. Korošca najvidnejša osebnost, dr. Stojadinovič je predstavljal srbski, dr. Korošec slovenski, dr. Spaho pa muslimanski del JRZ. — Po padcu dr. Stojadinoviča je ostal s Cvetkovičem in obdržal mesto prometnega ministra. Ob desetletnici smrti dr. Gregorija Žerjava, j odkupna cena v Romuniji, Bolgariji in Madžar-. Dne 27. junija 1928 je umrl politik dr. Gregor i ski. Žerjav, Spominjam se še na nastope štirih ali I Precej ostra obsodba skupine nacistov na petih vseučiliščnikov kmalu po prelomu sto- Madžarskem. Madžarska vlada je desničarska, letja. Nastopali so za poglobitev kulturnega vendar je nacistom še premalo reakcionarna dela proti mračnjaštvu in za narodnostno gi- in vrhu tega hočejo izkoristiti oblast zase. I banje, ki naj prelomi s praznimi besedami in Vlada pa si je ne pusti vzeti. Za časa volilne-frazami. Ob neki priliki je to proklamacijo po- ga boja v parlament je vlada nekoliko popu-jasnil njih govornik tudi na socialističnem shodu stila v svojem nastopanju proti nacistom in se v Narodnem domu v Ljubljani. Govornik je še ponekod celo vezala z njimi. Sedaj, ko so vp-posebej poudaril, da je kulturno delo zlasti litve razčistile položaj, pa je ponovno začela važno med proletarijatom. Sijala je iz njih mla- vladina akcija proti nacistom, ki dobivajo de-deniška idealnost pod vtisom tedanjih kultur- nar iz inozemstva. Večja skupina nacistov je nih in drugih aktuelnih problemov. Pozneje se bila postavljena pred sodišče v Budimpešti, je dr. Žerjav posvetil politiki takratne napred- ki je obsodilo petorico na ječo od osem do ; ne generacije, vendar z akcentom mladih. — deset let, ostale pa na zapor od 14 do 30 dni. ! Sodeloval je med svetovno vojno z inozemskim Francoski poslanik v Moskvi je debil od ■ jugoslovanskim odborom za zedinjeno Jugosla^ svoje vlade nova navodila in obširna poobla-j vijo. V politiki je imel v novi državi važne stila za posredovanje pri razgovorih med An-i funkcije, postal je trd politik in zagovornik glijo in Rusijo. edinstvenosti države. Podpiral pa je ustanovi- V morebitni vojni bo nemški maršal Goring tev in organizacijo socialnega zavarovanja, kjer poveljnik nemških in italijanskih letalskih sil. ; je zahteval zase kot politik znaten vpliv. — Kopna armada obeh držav bo istotako pod-j Njegova velika agilnost in preganjanje med sve- rejena nemškemu vodstvu, samo na morju j tovno vojno je oslabila njegov organizem, obo- ( bodo poveljevali italijanski admirali, j lel in preminul je v 37. letu svojega življenja. 1 Trgovina med Poljsko in Nemčijo. Poljska | Drugi takratni njegovi prijatelji so ostali veči- | vlada je sklenila omejiti trgovanje z Nemčijo I noma pomembni kulturni delavci. j za 55 odstotkov, ker Nemčija ni uvozila v za- I meno za življenjske potrebščine strojev v od- Vojna v Imenu miru Italijanski pisatelj Virginio Gayda je napisal članek v budimpeštanskim »Pester Lloydii« o angleški oboroževalni politiki, ki daje misliti: »Kot resničen napad na kakšen narod se more smatrati samo tisti napad, na katerega napadeni narod več ali manj obupno reagira in pride do prelivanja krvi. V slučaju Češkoslovaške pa to baje napadeno ljudstvo ni niti poskušalo, upirati se. V resnici Češkoslovaška ni bila noben narod, ampak sistem. V njeni obliki, kakršno je dobila leta 1919., ni bila nobena nujnost niti 7.a Evropo, niti za različne narode, iz katerih je obstojala. Tem narodom je manjkal čut za enotnost, kakor tudi državna zavest.« Potem nadaljuje član-kar z razpravo, kakšni so izgledi za slučaj oboroženega spopada in pravi, da je položaj za Anglijo in Francijo težji, kot pa ie bil !e*a 1914. in potem zaključuje: »Italija je danes disciplinirana. Razen tega šteje osem milijonov prebivalcev več. Zasedba Albanije vpliva na Balkanu.« Japonski generali so začeli rovariti proti Angležem na lastno pest. V angleškem parlamentu so razpravljali o položaju na Daljnem vzhodu. Chamberlain je izjavil: »Upam, da bo japonska vlada zmožna omejiti delovanje svojih podrejenih v Tijencinu.« Kaj pravijo Hrvati o sporazumu. Zadnje čase so se zopet enkrat raznesle vesti o sklenitvi sporazuma in »dobro poučeni« vseznali so pripovedovali, da bo stvar za Vidov dan gotova ter da bo prišlo tudi do nekih sprememb v vladi. Kakor že večkrat, so se vse te vesti izkazale kot popolnoma neosnovane. »HrvaUki dnevnik« piše o tem: »Zanimivo je, da današnji govarjajoči množini. Uradno c’o očena cena pšenici znaša din 165 za 100 kg. Na inozemskem trgu je cea pšenici okrog din 90 za 100 kg. V umoru nemškega višjega stražmojstra v Kladnu pri Pragi se je ugotovilo, da so ga v prepiru ubili nemški orožniki. Zaraditega je Država feli graditi Se eno tovarno za sladkor Kartel je proti gradbi. Gospodarski krogi pravijo, da jiova tovarna ni potrebna. V državi porabimo 9500 vagonov sladkorja, sedanje tovarne bi ga oa lahko izdelale 15.000 vagonov. Stroški za novo tovarno bi znašali 100 do 120 milijonov dinarjev in država nedvomno rabi denar za druge bolj po-' trebne stvari. Gospodje gospodarstveniki pa nopolnoma pozabljajo, da se pri nas sladkc-ja več kot petdeset odstot- i kov premalo konsumira, ker je bredrag | in ker je mezdni standard neverjetno nizek. italijanski listi prinašajo informacije o spornih 50.000 mark, ki naj bi jo plačala Konec Sole — poiitnlce Šolsko leto je končano. Mladina ima počitnice, da zopet po dveh mesecih spočita nadaljuje študije. Ogromen del 'e pa končal šolo ali jo bo zapustil iz teh ali onih vzrokov. Ta del mladine bo moral s trebuhom za kruhom, ker je dovršil ljudsko, meščansko, srednjo šolo, vseučilišče ali učiteljišče in še druge izobraževalne zavode. Za vso to mladino nastopa življenjska skrb, ki jo razumejo le oni, ki se tako ali tako morajo nehati za vsakdanji kruh. Dva meseca je šolskih počitnic. Koliko počitnic pa bodo imeli oni, ki se podajajo na pot praktičnega življenja, tega nihče ne ve. To je važno socialno vprašanje, ki ga bo ta mladina že sedaj prav spoznala in umela. vprašanjih. Obenem pa javljajo o velikem popuščanju dr. Mačka in o tem, da bo v najkrajšem času vstopilo v vlado pet predstavnikov SDK (Samostojne demokratske stranke). Ako omenimo, da so italijanski listi že pred dvema mesecema navajali imena ne samo tistih pristašev HSS, ki bi naj bili vstopili v vlado, ampak celo resore, katere bi naj bili zasedli, potem te najnovejše vesti v sedaj vladajoči veliki vročini ne bodo mnogo iznenadile ... S takimi informacijami ni nikakor pomagano stvari sporazuma, najmanj pa je na ta način mogoče vplivati na zadržanje kogarkoli.« Obup dr. Stojadinoviča. »Hrvatski dnevnik« je objavil razgovor nekega novinarja z dr. Milanom Stojadinovičem, ki je med drugim izjavil, da se z akcijo, ki jo vodi v zvezi z interpelacijo na predsednika vlade Cvetkoviča, ne misli boriti za povratek na vlado. Dr. Stojadinovič je globoko prepričan, da potrebuje danes država na čelu vlade moža z veliko avtoriteto, s katero pa on danes ne razoolaga več, ker se dosledno ruši njegov ugled od vseh strani. — 5: t , *■ » t Odpoved službe so dobili vsi nameščenci Delavske zbornice razen nameščencev, ki imajo s pogodbami zagotovljeno dosmrtno na-meščenje. Cene pšenici na svetovnem tržišču padajo. Jugoslovanski kmetijski minister je določil odkupne cene za pšenico v višini din 165, »Jugoslovanski kurir« pa ugotavlja, da znaša stvarna cena na mednarodnih tržiščih danes le 80 do 90 din in je torej naša odkupna cena skoraj za 100 odst. višja napram ceni pšenice na mednarodnih tržiščih in tudi znatno višja, kakor občina, preklicana in seveda tudi stroge odredbe proti Čehom, žr s * >* *'li Vranglovci z Japonci. V zasedenem delu Kitajske zbirajo japonski generali vranglovce in jih urvščajo v posebno protikomunistično armado. Pred razpravo na banski upravi v Uubiianl Anketa o minimalnih mezdah in reviziji banske naredbe se bo vršila v kratkem na banski upravi. t>- ■ ■ - * ..... • ‘Tudi finančni minister je ob priznanju pravice do svobodnega uvoza rabljivih in podarjenih stvari (obleka, obutev, perilo itd.], oprostil carine osebe, ki nimajo eksistenčnega minimuma, to je, samci do 1800 dinarjev, oženjeni do 2200 dinarjev mesečno. — Mednarodni zadružni dan manifestacija za človečanske pravice. Vse zadruge včlanjene v Mednarodni zadružni zvezi v Londonu bodo tudi letos po sklepu svoje centrale proslavile v nedeljo, dne 2. junija t. 1. svoj mednarodni zadružni dan. Mednarodna zadružna zveza v Londonu poziva vse zadružne organizacije, da zastavijo ves svoj vpliv za ideje svobode in miru, ob oolnem priznanju človečanskih pravic. Revizija minimalnih mezd Ali si že poravnal naročnino? Alke ie ne, izpolni svojo dolžnosti C. Nordhoff in J. N. Hall: 74 HURIKAN Potem sem najbrž zadremal, kajti danilo se ježe, ko sem se prebudil. Tavi sc je sklanjal nad1 menoj in me potrkal po rami. Dvignil sem se in si pomel oči; ne da bi bil rekel eno samo besedo, mi je pomignil, da naj mu sledim na obrežje. Ostali so bili že tamkaj zbrani. V sredini preliva sem zagledal Katopuo! Privezana na čoln, v katerem je bilo šestero veslačev se nam je bližala v počasnem tempu. Njen glavni jambor je zginil; samo okrnek, ne višji od moža, je molel kvišku. Celi deli jadrnice so bili odtrgani; izglodala je kot plavajoča ladijska razbitina in to je tudi bila ... Ko je polagoma postalo svetleje, sem opazil kapitana Nagleja stati pri krmilu in poleg njega guvernerja, z belo tropsko čelado na glavi. Minulo je gotovo kakšne pol ure predno je jadrnica vrgla sidro v bližini naših treh koč. Niti be-sed'e nismo izmenjali ves ta čas. Mi smo strmeli v oba moža na zadnjem delu palube, ona dva pa sta strmela v nas in na pokrajino, ki se je razprostirala za nami. Kaj je prevevalo njuno notranjost, ko se je docela zdanilo in jima je sončni svit brezsrčno razkril stanje, v kakršnem se je nahajal otok in nas par molčečih ljudi, ki smo ju pričakovali to si sami predočite ... Coln je pristal ob jadrnici in Nagle ter de Laage sta se spustili vanj. Tudi ves čas vožnje v čolnu nista spregovorila besede. Guverner je izgledal, kot da bi se bi! v teh dneh postaral za deset let, toda ni mi ušlo, d!a je bil sveže obrit. Stopil sem naprej, da bi ga pozdravil. Strumno kot ponavadi mi je stopil naproti, toda v obraz je izgledal kot da bi bil brez življenja. Prijel je za čelado, ko se je nalahno priklonil ostalim, potem pa mi je podal roko. »Vsi?« je vprašal s hripavim glasom. Prikimal sem, ne da bi bil v stanju spraviti iz sebe eno samo besedo. »Gospa de Laage...?« Zmajal sem z glavo. Nemo mi je dal znak, da naj mu sledim na neko mesto, ki je bilo toliko oddaljeno od ostalih, da naju ni nihče slišal. Gredoč se mi je zdelo, kakor da bi bil docclega izgubil ravnovesje, toda ko se je obrnil k meni, da bi me vprašal, nisem na njem ničesar več opazil. Na kratko sem mu poročal o vsem kar se je bilo dogodilo, tudi to, kar mi je bil povedal Tavi, da je tok odplavil purau drevo z gospo de Laage in ostalimi, ki so bili na njem. Razumeli boste, da sem spravil to vest le z največjo težavo iz ust, toda de Laage me je spraševal o vseh potankostih, in tako sem bil primoran, da mu povem vse, točilo tako, kot mi je bil povedal Tavi. Ko sem mu omenil Tcrangi-jevo ime, ni kazal niti začudenja niti zanimanja. Po kratkem molku me je vprašal, kaj sem ukrenil za dobrobit preživelih, in ako smo našli pod razvalinami kaj, kar bi bilo od vrednosti. Ko sem mu povedal, da smo odkrili njegovo blagajno, sem opazil izraz v njegovem shujšanem obrazu, ki je kazal, da je sprejel vest z malim zanimanjem. Vrnila sva se nazaj na obrežje, kjer sva si s kapitanom Naglejem molče stisnila roko. Eno roko je nosil v zanjki in četudi se za svojo poškodbo ni mnogo zmenil, sem pa vendarle ugotovil da je imel hudo zmečkanino. Na Katopuji niso imeli nobenega smrtnega slučaja. Nagle ni bi! prav nič voljan, da bi bil govoril o svojih doživljajih, pa tudi jaz ga v tistem trenutku nisem spraševal. Ko sem kapitanu obvezal ranjeno roko, sem itn* sledi! na jadrnico. Guvernerjevo blagajno so med tem spravili na krov. Iz majhnega predalčka, v katerem je hranil državne papirje, je potegnil de Laage seznam prebivalcev z Manukure, ki ga je sestavil pred par meseci, ko je bilo ljudsko štetje. Sedel J‘e pri mizi v kapitanovi kajuti, pero v roki in poln tint-nik črnila pred seboj ter je bil, po vsemu sodeč pripravljen, da zopet začne s svojimi službenimi posli. Nekako pomiloval sem ga, ko je tako sedel PrcC' menoj, odločen, da se v tem morju nesreče opn,riC statistike, kot neke rešilne bilke. »Imena vseh preživelih, doktor, ako smem Pr<)' siti,« je rekel z zamolklim glasom. Navedel sem fO nekoliko imen — tudi sebe nisem pozabil —}nuc-vsakirn izmed njih je napisal s svojo lepo pisavo e sedo .vivant’«. (Dalje prihodnjič/ Štev. 74 »DELAVSKA POLITIKA« čifra/i 3. 7g MižiU Umicv Trgovski nameščenci in delovni čas. Ljubljanski trgovski nameščenci še vedno nimajo osemurnega delavnika, dasi so ga delavci marsikaterih strok že izvojevali. Morda je v trgovini najmanj potreben daljši delovnik kakor osem ur. Ljubljanski trgovski pomočniki se zato ne brigajo. Njih organizacije so skoraj mrtve, pomočniški odbor pa v tem oziru tudi ne stori mnogo1. Zadovoljni so z devet in deseturnim delavnikom in s plačami po 4001 do 1000 din na mesec. S prvim julijem uvedejo poletni delovni čas, ki traja do 31. avgusta. Za ta čas velja naslednji delovni čas: od 7% do 12. in od 15. do 19. ure zvečer, ki znaša' še vedno četrt ure nad osem ur. Isti poletni1 de- TRBOVLJE 40-letnico obstoja svobodne strokovne organizacije podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije bodo proslavili zavedni rudarji v Trbovljah v dnevih 5. in 6. avgusta t. 1. Prireditev se bo vršila v večjem obsegu, na kar opozarjamo vse podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije, pa tudi druga društva in organizacije, da se takoj pripravijo in prijavijo udeležbo, s katero trboveljski rudarji računajo. Vse podrobnosti bodo objavljene potom okrožnic in pozneje tudi v našem listu. Dela se. Rudarji pri TPD so sedaj redno zaposleni. Pred 14 dnevi je bilo objavljeno, da se na praznik, dne 29. junija ne bo delalo, zadnji hip pa je prišla odredba, da nameravano Praznovanje odpade in rudarji so delali vsi kot običajno. Nekateri obrtniki nočejo razumeti, da je tre-da delavca plačati kot se spodobi. Zlasti so nekatere šivilje, ki se ne zmenijo za naredbo o minimalnih mezdah in mislijo, da je res dopustno plačevati žensko delovno moč po din 10 dnevno. Da to ne gre bo prizadete podučila oblast. PREVALJE Delavsko zborovanje sklicuje podružnica SDSZJ za v nedeljo, dne 2. julija ob pol 9. uri dopoldne v Rozmanovi dvorani na Prevaljah. O položaju delavstva, nalogah strokovne organizacije in delovanju delavskih zaupnikov bo poročal centralni tainik s. Jakomin iž Ljubljane. Sodrugi in sodružice, pokažimo svojo zavednost in zaupanje do svobodne strokovne organizacije s tem, da se vsi udeležimo zborovanja. Vabljena zlasti delavska mladina. Družnost! Odbor. Kljub bedi in pomanjkanju, ki vlada sedaj na Lešah, uspešno deluje tamošnie Delavsko kulturno drušvo »Vzajemnost«, Zlasti agilen je dramatični odsek. Pod spretnim vodstvom iin drugo umazano vodo. Mnogo je bilo v tem režiserja s. Marka Prosena so agilni sodrugi : Pravcu s strani prizadetih železničarjev pokre- in sodružice vprizorili v nedeljo, dne 18. ju- ’ nienih akcij, da bi se ti nedostatki odpravili, nija igro »Črna žena«. Igralci so svoje vloge LJUBLJANA lovni čas uvedejo za poletno dobo tudi v Mariboru. Po poletni dobi se uvede zopet daljši normalni delovni čas. Poziv Ljubljančanom! Dne 5. in 6. avgusta t. 1. bo proslavljala v Trbovljah podružnica rudarjev 40-letnico ustanovitve svobodne rudarske strokovne organizacije. Proslava se bo vršil v soboto zvečer in v nedeljo. Delavstvo iz Ljubljane in okolice naj po možnosti razveseli vrlo organizacijo rudarjev s svojim obiskom prireditve ter s tem izkaže priznanje bojevnikom za socialne pravice in obenem manifestira svojo solidarnost z njimi in njih svobodno organizacijo. Haroiniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so na-| ročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. ! — Uprava. MARIBOR Železniška kolonija nujno potrebuje kanalizacijo. V predvojnem Mariboru je bila zgrajena skoraj na periferiji1 mesta od takratne južne železnice kolonija stanovanjskih hiš za uslužbence v delavnici in kurilnici sedanje državne železnice. Med tem se je po vojni mesto razširilo in je bilo v magdalenskem predmestju zgrajenih mnogo' novih stavb, tako, da se sedaj ta železniška kolonija nahaja že skoraj v sredini mesta. V teh hišah stanuje več sto železniških družin. Zlasti pa je v tej koloniji mnogo otrok, ker dobijo ta stanovanja le mlajši oženjeni železničarji, ki se pa morajo izseliti takoj ob vpokojitvi. Železniška uprava skrbi le za nujna popravila teh stavb, v tej koloniji pa še vedno nimajo napeljane električne razsvetljave in svetijo radi tega po stanovanjih s petrolejkami in karbidnimi svetilkami, kar je nevarno, vrhu tega pa v današnji dobi sorazmerno drago in nepraktično. Še bolj kakor električno razsvetljavo pa potrebuje ta kolonija kanalizacijo, kar pričajo obcestni jarki, kamor zlivajo prebivalci1 pomije podali nad vse zadovoljivo. Igra je bila jako dobro obiskana, saj je bila 'društvena dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Občudovati moramo vnemo in agilnost diletantov, ki so brez zaslužka in so povečini vezani le na Priložnostne zaposlitve, tako da imajo več Toda doslej brez uspeha. Sanitetna oblast bi morala ukreniti potrebne, da bi tudi v tem delu mesta prišli prebivalci do čistoče in bili deležni modernih higijenskih naprav. Pereče vprašanje naše tržnice. Mnogo je bilo pri nas polemike v zadnjih letih radi zgra ditve nove mestne tržnice. Polemika se je zla kot dovolj skrbi za svoj življenjski obstoj, sti vodila okrog vprašanja, kje naj se zgradi Leškim sodrugom in sodružicam na njihovem delu za ljudsko prosveto najiskrenejše čestitamo in jim želimo v njihovi delavnosti -še obilo uspehov! — iDružnost! St—r. ČRNA PRI PREVALJAH Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi komedijo v 3 dejanjih »Avtomobilist« In sicer v soboto, dne 1. julija s pričetkom ob 8. uri zvečer in v nedeljo 2. julija s pričetkom ob 5. uri popoldan. Pridite vsi, dal se sprostite vsaj dve uri in pol vsakodnevnih mučnih skrbi, ker tej komediji se boste iz srca nasmejali. Vljudno vabi —> odbor. SLOVENSKA BISTRICA Predavanje o najnovejši socialni zakonodaji ter o pomenu strokovne in kulturne organizacije ter delavskega tiska bo v nedeljo | P ra vami in da se merodajni zedinijo vsaj za dne 2. iuliia s pričetkom ob 9. uri dopoldne v', Prostor, kjer naj bo tržnica zgrajena, dokler Prostorih hotela »Beograd«. Predavala bosta'ni Potrebnih sredstev na razpolago. Govorilo ss. dr. Reisman in Eržen Viktor iz Maribora, j se 0 tem že več kot Preveč! Sodrugi iz Zg. Bistrice in okolice, udeležite | Prošnja roditeljev šolskim upraviteljem. Daše tega važnega predavanja, katero je pri nas < nes, v petek se je vršilo' V Mariboru vpisova- nova tržnica, ostalo pa je vse pri starem. Odkar so stojnice premestili iz Glavnega trga na Vodnikov trg in v Strossmajerjev drevored pa je potreba po zgraditvi nove tržnice vsak dan večja. Stojnice ne stojijo samo v Strossmajerjevem drevoredu, kjer se raztezajo že skoro do starega pokopališče, temveč so nameščene že tudi v stranskih ulicah, pa še vedno primanjkuje prostora. Očividno pa primanjkuje tudi stojnic, ker nekatere prodajalke razgrnejo sadje in zelenjavo' kar na vrečah in papirju po tleh, kar se gotovo ne sklada s higijenskimi predpisi. Gospodinje zato upravičeno zahtevajo, da se končno to vprašanje uredi tudi pri nas na ta način, da bomo dobili nadvse potrebno tržnico, ki bo vsaj deloma odgovarjala potrebam današnjega časa. Vemo sicer, da se takšna akcija ne da izvesti preko noči, potrebno pa je, da se prične s predpri- zelo potrebno in pripeljite s seboj tudi žene, da nas b.o čim več. Opomin zaostankarjem. Povcrjeniški bdbor ponovno prosi vse tukaišme naročnike »De- i v*ke Politike«, kateri še ni'o nornvnali na- I naj storijo svojo dolžnost. Poverjenik! pol d** 8 zatkniega 'n 15. v mesecu ves po- ! . ,(.i" L društvenem lokalu »Vzajemnost« v 'aDelavski list ne more izhajati 0 . 1 °bliub. Vsem redno plačui o čim na- 1' ' ' ' na'!epša hvala! Poverjeniški odbor. ŠT. Vid NAD LJUBLJANO ^odrugi, sodrnžicei vesjc pros]avi o" '• liin 901 \C°. ‘Vzajemnost« v Hrastniku 'S* itE” 0'”i"'vSo,tv »nožnica v Kamniku? nogum in zavest naših 2. in V nost Kdor hoče spoznati bratskih društev, naj nje otrok v osnovne šole, kar je bilo pa raz glašeno le v nekaterih časopisih. Umestno bi bilo, ako bi šolski upravitelji razglasili v vseh časopisih kdaj se vrši vpis, ■- Več roditeljev. ■ Margirusova lestva se ie prelomila, koi so - -------- danes po kosilu nameščali zastave in okras na prireditev. Zvezo »Vzajemnost« bo Glavnem trgu. Izpodmaknila sta se dva opor- ’ stopal prof. s. Favai. na drogo Od 38 maturantov klasične gimnazije jih pojde 11 v bogoslovje. Popravni izpit ima pet maturantov in ne samo eden, kot smo zadnjič zapisali. Koncert godbe Glasbenega društva železničarjev, ki se je vršil v sredo, dne 27. junija v mestnem parku je zopet privabil velike množice poslušalcev, ki so z velikim užitkom po slušali precizno izvajane težke skladbe, katere so izvajali godbeniki! izmenoma pod taktirko kapelnika g. Schonherrja in njegovega namestnika Holntanerja. Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužbencev priredi v nedeljo, dne 16. julija svoj letni članski izlet v Trbovlje. Odhod iz Maribora z jutranjim vlakom ob 5.07 uri, povratek ob 22.14 uri. Neželezničarji kupijo nedeljske povratne karte. — Da bo obisk pri naših sotrpinih v reVirjih primeren, vabimo vljudno člane društva kakor tudi prijatelje naše godbe, da se tega izleta v čim večjem številu udeleže. —1 Prijave sprejemajo godbeniki, odborniki društva in uprava »Delavske Politike«. Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu. Za prehrano je poskrbljeno. — Odbor, Na letovanje v Bakar je dne 29. t. m. odpotovala prva skupina otrok iz Maribora. Vrtno veselico priredi Prvo godbeno društvo tekstilnih delavcev in nameščencev dne 2. julija v gostilni Mraz v Studencih. Vabimo vse prijatelje godbe in druga delavska društva. Za prijetno zabavo in postrežbo je preskrbljeno. Začetek ob 15. uri. Vstop prost. Odbor. Huda nezgoda pri obiranju lipovega cvetja. Pri obiranju lipovega cvetja pri protestantski cerkvi so tri obiralke padle z lestve na tla, pri čemur je 141etna Ema Grobin priletela tako nesrečno', da ji je počila lobanja. Grobi-novo so' reševalci odpremili v splošno bolnico, ostali dve ženski pa sta dobili k sreči le lažje poškodbe. Prostovoljno v smrt. Samomor je izvrši! v Loški ulici 741etni' tesar Henrik Breznik. V poslovilnem pismu navaja, da je šel prostovoljno v smrt radi neozdravljive bolezni. HRASTNIK V nedeljo vsi v Hrastnik na proslavo 15 letnice »Vzajemnosti« 1. in 2. julija proslavi del. kulturno društvo »Vzajemost« Hrastnik I. 15-letnico delovanja pevskega zbora bivše »Svobode« in naslednice »Vzajemnosti« s tem-le sporedom: 1. Na predvečer, t. j. 1. julija ob 20, uri opereta »Erika«; 2. dne 2. julija sprejem gostov pri jutranjih vlakih; 3, slavnostni sprevod od postaje do Delavskega doma; 4. ob 10. uri slavnostni in pozdravni govori; 5. razhod — kosilo; 6. ogled rudnika; 7. ob 14. uri vaje združenih zborov; 8. ob 16. uri slavnostni kon-cerL —• Bo koncertu prosta zabava, pri kateri sodeluje »Rudarska godba«. —, Glavni odbor zveze »Vzajemnosti« prosi vsa društva in posamezne člane, posebno tiste, ki so bliže Hrastnika, da obiščejo Jo veliko kulturno in glas- za- CELJE Rudarji naj se javijo. Vsi moški v območju občine celjske, stari preko 40 let, ki so bili zaposleni v rudnikih, se morajo najkasneje do 5. julija tega. leta javiti na magistratu v sobi štev. 19. Ravnotako se morajo javiti tudi mlajši moški, bivši rudarji, ki so stalno nesposobni za vojaško službo. se naj javi pri strokovni orglnjzactii ali* p^ori' uimo nlladine po -Šolskih uspehih, ampak »Vzajemnosti« v St Vidu. da se bomo lahko dogovorih glede skupnega odhoda. Družnost! Tiskovni sklad Ob priliki konference ZPNJ v Celju je daroval za tiskovni sklad s. Josip Legrad iz Zagreba din 10.—Na predavanju v Sv. Pavlu je zbral s. Pečnik din 37—. — Iskrena hvala. Posnemajte! va, razpeta lestva je udarila ob tlak in 'se prelomila. Hudo je bilo ob zaključku šolskega leta za nekatere šolarje in dijake, ki so prinesli domov negativen red v spričevalih in bodo morali ali delati popravni izpit ali pa razred ponavljati. Ponekod so poskušali starši izravnati šolski neuspeh s šibo in palico, s klofutami in bunkami. Ko bi to kaj pomagalo! Mnogi otroci niso za študij, v.. ... .• . ..... tn --> - • - *■ - 'o'#-.« Ne cc_ po tem, kako se bo obnesla v praktičnih poklicih in v življenju. V Kamnik priredi zlet ipevska »Grafika« v nedeljo, dne 9. julija na veliko jubilejno prireditev kamniških delavskih društev, pevskega zbora »Bodočnost« in Delavske knjižnice. V avtobusu je na razpolago še nekaj prostih mest. Kdor bi se rad udeležil tega lepega zleta in prireditev v Kamniku naj se javi v društvenem lokalu »Grafike«, Frankopanova ul. 1 v večernih urah. KOLESA Znižane cene! IGlf.VOK Kolesarji,vsled novih, znižanih cen Vam je omogočeno, da si nabavite kvalitetno PUC H kolol Ugodna mesečna odpla-Ljubljnna, Mrleva J • čila! Brezobvezen ogled! Tržič - Jesenice - Kranj - Celje . Nove - mesto. JESENICE Nekaj krivic popravljenih. Po osemtedenskem naporu in trudu, po neštetih intervencijah in posredovanjih tako zaupnikov kakor tudi organizacij, se je pred 14 dnevi posrečilo pripraviti KID do tega. da ie vzela v delo 10 delavcev in to 6 od onih, ki so bili 14. aprila t- 1. odpuščeni, 4 pa ki so prišli od vojakov. Od 93 reduciranih število' 6 ni veliko, vendar začetek je tukaj. Na cesti je še mnogo družinskih očetov, dalje fantov vzdrževalcev družin itd., zaradi tega apeliramo na KID, da čimprej vzame na delo nazaj še te. Kakor se sliši, je tovarna v zadnjih tednih dobila precej naročil in je v nekaterih obratih celo pomanjkanje zaposlenih oz. delavcev, zaradi tega apeliramo na KID, da vidi stisko teh delavcev, ki so bili čez noč reducirani in naj jim da novega dela oz. zopetno zaposlitev. Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico, z. z o. j. na Jesenicah, Cankarjeva c. 3, sporoča svojim članom in vlagateljem, kakor ostalemu občinstvu, da so poslovne ure v poletnem času, to je 0'd! 1. julija do 31. avgusta, vsak delavnik od 8. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. Po preteku tega časa so poslovne ure kakor do sedaj. — Nadzorni in upravni odbor. Nedeljsko zdravniško službo v mesecu juliju vrše za vse družinske in zavarovane člane bratovske skladnice brez razlike na njih bivališče: 2. in 23. julija g. dr. Čeh Milan, 9. in 30. julija g. dr. Keržan Bartol, 16. julija g. dr, Hafner Jože. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ,ob pol 9. uri zvečer), v nedeljo popoldne ob 3. uri, samo ob slabem vremenu, 'dunajski velefilm »Jadviga«. V gl, vlogi poljska pevka Jadviga Kenda in R. Romanovsky. Med dodatki tudi risana šala in Paramountov zvočni tednik, — Sledi »Trojka«. Iztirjenje lokomotive pri Zagorju K sreči brez žrtev Dne 26. junija je med postajo Zagorje in Trbovlje pri km 517 iztirila ena os stroja od potniškega vlaka, ki vozi ob 18.24 uri iz Ljubljane. Vlak je vozil še kakšnih 100 m naprej, pri čemer se je del proge s pragi in tračnicami vred premaknil za 10 cm iz ležišča in celo premaknil škarpo ob tiru. Obroč strojnega osnega kolesa je gladko porezal vse glave in matice močnih železnih vijakov pri sponkah, ki vežejo tračnice. Vzrok čudnega iztirjenja samo ene vmesne osi stroja je najbrž slaba ■proga, lahko pa je tudi vzrok pri stroju, kar ti bilo v tem slučaju lažje verjetno. .’*»<■ t »n d,!',..Sreča je bila, da niso iztirili vagoni, pri čemur bi lahko prišlo do kakšne nezgode. Slučajno se je vozil s tem vlakom tudi sam načelnik strojnega oddelenja ljubljanske direkcije g. inž. Fine, ki je z vlakovodjem odredil potrebno za nadaljnjo vožnjo vlaka. Vlak so potegnili z enim strojem tovornega vlaka, ki je premikal na postaji Zagorje na postajo nazaj, odkoder je vlak odpeljal z enourno zamudo po nepravem tiru na-prej iproti Trbovljam in Zidanem mostu. Iz ČeSke Češka obletnica 21. jnnifa 1621 7 mesecev po nesrečni bitki na Beli Gori pri Pragi, kjer so Habsburžani premagali češko vojsko in s tem vrgli češki narod' v suženjstvo (do 28. oktobra 1918.), so dne 21. junija 1621. za svarilo češkemu narodu, da bi se zopet ne uprl, obglavili 27 takratnih predstavnikov čeških stanov. Vsi praški listi z radio-oddajno postajo vred so se spominjali obletnice te mučeniške smrti. Pred praškim magistratom je dal 21. junija 1621. Habsburžan Ferdinad II. postaviti morišče, kjer je čakal svoje žrtve krvnik z mečem. V stolpu bližnje cerkve ie pozvanjal zvonček umirajočih, nato so klicali imena na smrt obsojenih, ki so pristopali drug za drugim in krvnik jim je povrsti sekal glave. Imena teh žrtev so ohranjena. Bil je med njimi tudi pisatelj Vaclav Budovec, zdravnik Jan Jesenius itd., celo 5 Nemcev je bilo med obsojenci. 7 obglavljenih je bilo tako starih, da je znašala njihova skupna starost 700 let. 74 letni Vaclav Budovec si je ob pogledu na krvnikov meč pogladil lase in rekel: »Moji sivi j lasje, glej, kakšna čast Vas čaka, počaščeni boste z mučeniško krono.« Prokop Dvorecky je rekel sodnikom: »Povejte cesarju, da ne stojim pred pravičnim sodiščem, toda on 'bo stal pred pravičnim sodnikom.« 86 letni Kašpar Kajdir je prosil krvnika, naj se požuri in je zaklical, ko je krvnik dvignil meč: »V imenu božjem«. Združevanje zadrug. Na Češkem sc po vzgledu politične organizacije združujejo tudi j gospodarske, strokovne, telovadne in kulturne. Na ta način so se združile tudi izredno močne delavske gospodarske zadruge, konzumna društva, ki so se prej delila v socialno-demokratična, narodno-socialistična, klerikalna, legijonarska itd. Izven te sedaj enotne Zveze zadrug ostanejo le še čisto strokovne zadruge, kot železničarska in podobne. Ne morejo pa v bodoče obstojati takozvane »divje« zadruge, ki niso spadale pod nobeno revizijsko zvezo, ampak jih je revidiralo le sodišče. Takšne zadruge se morajo bodisi raziti ali pa vstopiti v novo zadružno zvezo. Tajni policist. Praški dnevniki poročajo, da češka državna policija ter kriminalni oddelek nemške državne policije v Pragi že delj časa iščejo zagonetnega moža, ki se izdaja za člana tajne nemške policije, vrši preiskave ter za-plenia denar in dragocenosti v praških trgovinah. 1 a tajni detektiv vsak hip menja obleko in tudi zunanjost, kakor mislijo kriminalisti, da bi ga ne mogli zasačiti. Zaplenil je med drugim^ v predmestju Holešovicah 27.000 kron, v Karlinu 30 000 kron, na Vinohradih pri neki preiskavi 8.500 kron. V nobenem slučaju ni zapustil nobene sledi in tudi prizadeti niso mogli točneje opisati njegove osebe. V četrtek so imeli zopet podoben slučaj. K praškem trgovcu je prišel približno 321etni mož, se predstavi! /a člana nemške tajne policije in zaplenil 62.000 kron, katere je našel v blagajni in večjo množino zlata. Uvedena ie preiskava. Zopet predavanje v Savinjski dolini Tekstilci v Sv. Pavlu in Št, Petru. V Sv. Pavlu pri Preboldu ie najstarejša tekstilna tovarna v Sloveniji in si ie tam delavstvo vsaj v eni tovarni, last družbe Mauthner d. d., priborilo uveljavljenje socialne zakonodaje, kakor tudi delavskih zaupnikov, V drugi tovarni, ki je last iste družbe, v istem kraju, pa se strokovna organizacija nikakor ne more polno razviti in to ne ravno po krivdi podjetnikov. Še hujše je v bližnjem Št. Petru, kjer je nastala popolnoma nova tovarna podjetnikov Ogriseg & Themel, katera bi rada kar v kali zadušila vsak poskus delavske .obrambe v organizaciji, katero dovoljuje naš zakon o zaščiti delavcev v § 35. že od leta 1932. naprej. V »Delavski Politiki« smo že poročali, kakšne žrtve so padle radi tega, ker so se delavci sestali na posvet, da se ubranijo pred kršenjem jugoslovanskih zakonov, ki jjih v tem podjetju kršijo kar na celi črti. Pravilno je torej ravnala podružnica Splošne delavske strokovne zveze v Sv. Pavlu, ko je Razno Zadnja škoda po povodnji v Sloveniji znaša okoli 50 milijonov dinarjev. Še večjo škodo so trpeli v drugih delih države. Žitna letina, pravijo, je letos za 10 do 12 odst. slabejša kakor lanska. Ker je bila lanska letina izredno dobra, ali kakor pravijo rekordna, je torej letošnja še vedno dobra. O žitnih trgovcih pripovedujejo, da imajo še lanske zaloge pšenice. P' i «• > < • d 'lUti Mlad hribolazec se je ubil. V steni Jalovca je strmoglavil dne 29. junija 21 letni akademik Dušan Klepec. Padel je 500 metrov globoko in se ubil. Nesreča se je zgodila, ker se je pretrgala vrv, na katero je bil privezan Klepec, ki je plezal za nekim svojim tovarišem. Pomanjkljiva oprema plezalcev je večkrat kriva smrtnih nesreč v planinah. Romunija se oborožuje. 24 milijard lejev na-pram 11 milijardam v lanskem letu znaša letošnji proračun za romunsko vojsko in mornarico. Pred leti je celoten romunski državni proračun znašal komaj 24 milijard lejev. Frančiškani so si uredili svojo tiskarno v Ročnem pod Šmarno goro. . 1 • Skoro 1,090.000 dinarjev znaša primanjkljaj osješkega okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Uprava trdi, da je primanjkljaj posledica gripe, ki je zelo razsajala lansko leto v Osijeku in oko'ici, vsled česar je urad moral izplačati znantno več hranarine kot normalno. 30 milijonov posojila je dalo delavsko socialno zavarovanje mestni občini zagrebški. Posojilo se izplača iz rezerv nezgodnega in starostnega zavarovanja. Zagrebška občina v neprilikah. Zagrebška občina je dobila posojilo pri SUZORju v znesku 30 milijonov dinarjev. Ko so se ta teden posvetovali, kako razdeliti posojilo, so ugotovili, da je posojilo mnogo premajhno in da, bi občina rabila najmanj 90 milijonov dinarjev, —• Ker pri razdelitvi 30 milijonskega posojila ni bilo odobreno ničesar za živalski vrt, je ves odbor tega vrta podal ostavko, ,**>■'- - • *• Po poplavah malarija. Hrvatski listi poročajo, da je vsled poplav ogromno plodne zemlje spremenjene v močvirje. V teh močvirjih v Posavini so se sedaj zaredili komarji in izbruh-nila je epidemija malarije. Na smrt obsojenih ne bodo več javno ob-! glavljali. Francoska vlada je na podlagi danih pooblastil objavila uredbo, s katero se odpravlja javno obglavljenje na smrt obsojenih. Doslej so take obsojence obglavljali na javnih trgih. Pet potapljaških zvonov, s katerimi bo mogoče reševati ljudi iz podmornic. Zedinjene države so dobile napravo, s katero je mogoče spraviti iz potopljenih podmornic vse žive ljudi. Naprava ima obliko potapljaškega zvona. — Vsaka podmornica pa je na površini tako prirejena, da se da tak potapljaški zvon pritrditi tesno na okvir, v katerem so izhodna vrata. Iz podmornice potem vstopajo mornarji, po par naenkrat, v tak zvon, ki jih potegne na površino. Francija je hotela kupiti te naprave v Zedinjenih državah, ameriška vlada pa se je odločila, da bo prepustila Franciji načrte, da si bo lahko sama zgradila take potapljaške zvonove. Morilec, ki hoče, da bi ga obesili, je 24- letni potnik Franc Mirnik iz Liboj pri, Celju. Mož je na veliko sleparil po Sloveniji, zlasti so bile njegove žrtve kuharice in služkinje. Nazadnje je v Tržiču na Gorenjskem ubil nekega Siksta Ribiča, s katerim sta skupaj prenočevala in ga .oropal. Sedaj je prišel pred sodnike in nenrestano zahteval, da ga obsodijo na smrt. Sodniki pa so bili mnenja, da mu bo dosmrtna ječa večja pokora. Dalmatinski delavci se vračajo iz Nemčije. Hrvatski ljsti poročajo, da se je vrnila v Split skupina 50 delavcev, ki so pred enim mesecem potovali v Nemčijo, uvidevajoč potrebo poduka našega delavstva o njegovih pravicah in dolžnostih baš v teh krajih, povabila naše predavatelje iz Maribora za minulo nedeljo na predavanje o teh vprašanjih, ki se je vršilo v »Zadružnem domu«. Predavanje je otvoril predsednik organizacije s. Novak, ki se že dolgo let trudi, da bi zajel vse delavstvo pod streho res delavske in svobodne strokovne organizacije ter s pomočjo kulturne organizacije, s svojimi sodelavci, dvignil izobrazbo delavstva. Predavatelja, ss. dr. Avg. Reisman in Viktor Eržen, sta zbranim delavcem in delavkam razložila zlasti one zakone, ki jih tovarne po Savinjski dolini najbolj kršijo in s tem protizakonito vsak dan prikrajšujejo delavstvo na itak že mizerno slabih mezdah. Živo pa sta predočila delavcem tudi vzroke in sokrivdo delavstva na tem, da si podjetniki sploh upajo tako postopati, ko delajo vsled carinske zaščite tako krasne in ogromne dobičke. Dandanes si more pomagati le izobražen delavec, ki misli in čita in gleda z odprtimi očmi v svet ter uvidi, da ie rešitev le v skupnosti, v samoobrambi, v strokovni organizaciji in delavskem kulturnem društvu. Dve uri so navzoči z naivečjo pozornostjo sledili izvajanjem predavateljev in tudi lepo število novih naročnikov »Delavske Politike« se je prijavilo. Na poziv predsednika s. Novaka pa so naši zvesti sodrugi darovali še tudi za tiskovni fond »Delavske Politike« 35 din, katere je nabral s. Pečnik. Po Celju, Libojah in Zabukovci je torej tudi Sv. Pavel v Savinjski dolini izvršil svojo dolžnost na polju delavske izobrazbe, a funk-cijonarji naših organizacij se z ostalimi vred dobro zavedajo, da je to še vse premalo, če hočemo biti kos borbi z vsemogočnim kapitalom. Z zadoščenjem lahko zopet beležimo, da smo imeli na predavanju tudi zastopnike sosednjih delavskih krajev, s. Zupanca iz Zabukovce, s. Marinca iz Liboj, a tudi iz Trbovelj sta prišla preko hribov dva sodruga 11 km daleč in nekateri še iz drugih okoliških kr°iev. Naša predavanja so delavstvu velika življenjska potreba, samo žal, da tega ni še spregledala večina. Zato naše delo še dolgo ne bo dovršeno. Toda to nas prav nič ne straši; v delu in borbi se krepimo, v tem živimo. Kakšen bo nov viničarski red? V Ljubljani je zasedal banski svet, ki je razpravljal o novem viničarskem redu. V osnutku je predvidena obvezna usposobljenost viničarja. Usposobljenost dokaže viničar z dovršitvijo vinarske šole ali 9 mesečnim viničarskim tečajem ali pa s triletnim zaposlenjem pri vinogradniških delih in položenim viničarskim izpitom. Določene bodo minimalne mezde za delo poleti in pozimi, tako za kvalificirano kot tudi za nekvalificirano delo. Gospodar bo lahko odpovedal viničarju v prvem letu službe brez navedbe razloga, pozneje pa šele po preteku petih let. Ustanovljen bo viničarski sklad za preskrbo viničarjev v bolezni, dela-nezmožnosti in smrti. Vanj bodo morali plačevati vsi tisti, ki jim je vinogradništvo ali pa kmetijstvo postranski poklic. V načitu so 3 bistvene določbe, ki bodo lahko zelo prizadele viničarja. Ena je ta, da bo odpust viničarja mogoč ne samo iz razlogov, ki so našteti v dosedanji uredbi, ampak bo ta pravica gospodarja še znatno razširjena. Druga I '••• - je v tem, da bo o sporih med vini-! čarji in gospodarji odločala viničarska | komisija dokončno, dočim je doslej bilo mogoče dobojevati boj za pravico pred rednim sodiščem, ako viničar pred viničarsko komisijo ni uspel, n u č* tt-g e- Že danes je treba reči, da je viničarsko zavarovanje brez dodaticij s strani banovine in države nemogoče. Pač pa bi bilo treba vprašanje zavarovanja vini-čariev rešiti v okviru zavarovanja tudi vseh ostalih poljedelskih delavcev. Zakon o zavarovanju delavcev pozna tozadevne določbe. Zavarovanje kmečkih delavcev pa je eden izmed najbolj nujnih problemov našega podeželja, Silno neurje na Poljskem je v okrožju Trock divjalo te dni. Uničenih je več vasi, 50 ljudi pa je bilo od strele ubitih. Delavski pravni svetovalec KOLESA (Merer) originalna, priznana najboljša kvaliteta po mesečnih obrokih d i n 100'— FRANC LEPOŠA d. z o. z. Marii ita 39 SploSna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko, r. z. * o. z. vabi na temelju §§ 26 in 33 svojih pravil na redna članska zborovanja in na REDNI OBČNI ZBOR ZADRUGE. Redna članska zborovanja se bodo vršila po S 23 zadružnih pravil za posamezna oddaja-lišča kakor sledi: Save in Jesenice: v soboto, dne 5. julija ob 7. uri zvečer v dvorani Delavskega doma na Savi; Koroška Bela: v petek, dne 7. julija ob 7. uri zvečer v zadružni gostilni pri »Konjiču«; Borovlje-Javornik: v torek, dne 4. julija ob 7. uri zvečer v zadružni gostilni pri »Konjiču«; Mojstrana: v soboto, dne 8. julija ob 7. uri zvečer v prostorih hotela Rabič v Mojstrani; Dobrava: v četrtek, dne 6. julija ob 8. uri j zvečer v prostorih pri Poru; Gorje: v pondeljek, dne 10. julija ob 7. uri zvečer v prostorih zadružnega doma v Gorjah. Dnevni red teh zborovanj je sledeč: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika krajevnega odbora; 2. poročilo zastopnikov osrednjega vodstva zadruge; 3. volitev krajevnega odbora in delegatov za občni zbor; 4. predlogi, 'raznoterosti in slučajnosti. Redni obini zbor se bo vršil v nedeljo, dne 16. julija 1939 ob 9. uri popoldne v veliki vorani »Delavskega doma« na Savi s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelstva o delu v letu 1938 in predložitev računskega zaključka za poslovno leto 1938; 3. poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka ter k njemu spadajočih predlogov nadzorstva; 4. čitanje revizijskega poročila; 5. nadomestna volitev načelstva; 6. nadomestna volitev v nadzorstvo; 7. sklepanje o ev. predlogih in razno. Op, Če bi občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil 14 kasneje ob istem času in na istem kraju drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih pooblaščencev. Po S 23 pravil tvorijo vsi člani, ki stanujejo v območju enega od-dajališča, člansko /borov, p e dotičnega od-dajališča. Vsako članska zborovanje je sklep-1 čno, če je navzoča vsaj polovica zadružnikov, ki v tem oddajališču redno kupujejo ali pa so drugače redni in polnopravni lani zadruge. Če ob določeni uri ni navzoče za sklepčnost potrebno število zadružnikov, se vrši pol ure kasneje novo člansko zborovanje, k' je sklepčno brez ozira na število navzočih. S tein je to drugo člansko zborovanje že objavljeno. Po § 24 izvršujejo člani svoje pravice na občnem zboru preko svojih pooblaščence' (delegatov), ki jih izvolijo članska zborovama vsakega oddajališča za občni zbor od vsakih načetih 25 kupujočih ali polnopravnih članov po enega. Jesenice, dne 22, junija 1939, Načelstvo. Pravice polnoletnih otrok napram starišem (Štore) Vprašanje: Ali je res, da stariši niso več dolžni skrbeti za otroke, ko so ti več kot 21 let stari? Ali lahko stariši otroke poženejo iz hiše in zapustijo Svoje premoženje tudi popolnoma tujemu človeku, otroke pa prezrejo? Odgovor: Stariši so dolžni skrbeti za otroke potem, ko so ti že polnoletni le, ako se otroci radi bolezni ne morejo sami vzdrževati ali pa če brez svoje krivde ne najdejo zaposlitve, od katere bi mogli živeti. Drugače pa stariši za polnolfetne otroke niso dolžni skrbeti in jih lahko tud! poženejo iz hiše. Do dedščine imajo otroci pravico šele po smrti starišev in sicer do nujnega deleža, poprej pa nimajo do premoženja starišev nikalnih pravic, edino hčere imajo pravico zahtevati primerno doto. Razdelitev posestva (Štore) Vprašanje: Mati, ki je že v letu 1936 zapustila očeta, ga stalno toži in povzroča s tem sebi in njemu visoke stroške, ki uničujejo posestvo. Lastnika posestva sta oče in mati skupno. Ali je mati zgubila kaj svojih pravic do posestva, ko že 3 leta ni doma in ali oče lahko proda posestvo tudi brez njenega pristanka, ker bi le na tak način lahko rešil nekaj dedščine za otroke, drugače pa bo mati vse zapravila? Odgovor: Če ie Vaša mati do polovice solastnica posestva, ni izgubila prav nič svojih pravic, četudi je že več let od doma. Tudi ne more oče prodati brez njenega pristanka celega posestva, ampak le svojo polovico. Pred nadalnjimi pravdami, odnosno stroški bi morda Vaš oče svojo polovico posestva rešil na tak način, da jo izroči enemu od Vas in se ostali vknjižijo za svojo dedščino. Renta iz Nemčije (Črnomelj) Vprašanje: Pred vojno sem delal v nemških rudnikih. Ali bi lahko sedaj dobil kako pokojnino iz Nemčije? Odgovor: Ker gotovo po vojni niste več plačeva’i prispevkov pristojni nemški bratovski skladnici, so Vaše pričakovane pravice iz predvojnega zavarovanja ugasnile. Z ozirom na določbe pogodbe o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Nemčijo pa so te pravice znova oživele, ako ste bili v Jugoslaviji najmanj 3 leta član kake bratovske skladbice in ste to članstvo tudi pozneje redno nadaljevali, tako da niste zgubiii svojih pravic napram jugoslovanski bratovski skladnici. V tem primeru se Vam bodo morala v pokojnino, ki jo bodete prejemali pri nas, všteti tudi nemška leta, odnosno bodete lahko dobili ustrezni del pokojnine iz Nemčije. • Odvzeti studenec (Rimske Toplice) Pojasnite celo zadevo boli natančno, da Vam lahko odgovorimo. Iz Vašega vprašanja n> dovoli razvidno, zakaj pravzaprav gre. Pokojnina po državnem uradniku (Maribor) Vprašanje: Sem državni uslužbenec in I poročen po starokatoliškem obredu. Ali bo j lahko dobila moja žena, ki se je kot ločenka j z menoj drugič poročila, pokojnino po meni? Odgovor: Ako Vi prej niste bili poro-! čeni, odnosno če ste bili, pa Vaša prva žena 1 ne živi več, bo lahko tudi Vaša sedanja žena dobila pokojnino. Prava blagodat za delavce je: G ocnnica P. Matkovič v Celju, Gosposka ulica štev. 3 Shajališče delavčevi LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, reg. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. Zavaruje za pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000’— in za doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000’— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA MALI OGLASI NaMčltaieifi kupu* lejo i»af cenej.se pri I n m e rent iti* front Kormonn ov aasi. Kori Rc?§ Maribor, Oosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. 99 FOX ii terpentin-krema Je nenadkrlljlva | Vazelin in pravigutnitranVas varujevsnegu ' dežju in blatu najbolje pred prehladom. Nadzorstvo. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom n i o. i. Maribor, Frankopanov! ulic* 1. FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča ccnj. občinstvo za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. Kdor hoče dobro kavo piti mora h KAVALIRJU" vv iti. .Kavalir" specijalna trgovina za kavo, čaj in čokoladne specialitete. ZIDAJTE POCENI! Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno alf vendar zelo dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14 in Ptujsko Tržaška cesta* Zahtendte vedno m pomad krab h peduo Iz Delniške pekarne e Mariboru, i&iss 7.a konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.