Stran flv
* SLOVENEC*, dne IT. oktobra 10?,9
ßlev. 238.
KULTURNI OBZORNIK
Jože Karlovšek: Slovenski domovi
letošnje balkanske igre v Atenah — Start 7.a *0(H1 m.
Tekači od leve na desno: Mnurapostolos (Grčija), Košir. Kolnik (Jugosl.), Maksud (Turčija), Dinu, Kristca (lloinunija), Velkopulos (Grfiju), Mustafa (Turčija).
ŠPORT
V Ljubljani 1939 Str 192. Slik 165.
Pisatelj )• lavnosti dobro znan, saj je izdal leta 1935 knjigo »Slovenski ornament. v zgodovinskem razvoiu, leta 1937. »Slovenaki ornament« » ljudskih in obrtniških izdelkih, leta 1938 •Umetnostna obrt« v sploinem razvoju in v naiem sloju. Zdaj pa je izdal novo kniigo: »Slovenski domovi«.
Po pesniikim predgovoru o»a pisatelj opozarja n» način, kako »o različne kulturne dobe vplivale na slovenski dom.
Na «edaj slovenskem ozemlju ao nekdaj prebivali razni narodi, ki so si napravljali različne domove: v palcolitiku. neobtiku, v bronasti, železni in rimski dobi. Konce 6. stoletja so st Slovenci naselili v naii sedanji domovini. Kakšni so bili njih domovi? Naistarejši spomini so gradiičs, nekatera so pa bila ostanki prejšnja rodu. Pozneje so gradili lesene koče: k|er pa ni bilo dosti lesa, pa tudi kamnite hiše. Važno središče je bila pet. Streha je bila sedlasta, dvostranska in ne preveč strma. Glavno sobo so imenovali »hišo«, dokaz, da jc bil to prvotno glavni prostor v hiši. Veža je bila pri-prootejta Vhod s ceste js bil v vežo, iz te pa v -hišo«. Po kuriščih se razločujejo hiše po posameznih delih slovanskega ozemlja. Polagoma se |e hiša Sirila in dobivala več prostornin: stranske sobe, kuhinjo, shrambe, hlev in naposled tudi nadstropja. Gradivo hiš jc bilo stoletja lc«. in sicer mehkis «mrekov, borov, maccsnov, sli Irdi les: hrastov, kostanjev, bukov.
Na severovzhodu so stavili in «davijo ie danes hite iz ilovice, samo temelj je zidan. Tem hišam pravijo »«labiiance« ali »nabojnicc«. Stene ome-čojo tele po preteku enega leta. ko so že popolnoma suhe Ko jih pobelilo, so take hite videti, kakor zidane.	, .
Zidane hite so skutali okrasili z raznimi členi. Lepo se podajajo okviri vrat in oken, pred vrati stopnice, pac.ovi med hitno belinp. navadno rumeni. Na Gorenjskem so nekatere hiše čedno poslikane r obrobi in pa«ovi v obliki cvetnih vencev ali « pasovi geometričnih oblik; včasih srečamo tudi figuralne slike Zveličana, Marije, sv Flori-jana, sv Janeza Nepomuka Nekatere zidane hite v Zadravju so okraienc tudi s Itukom. Nekaj hiš jc zidanih iz dvojnega gradiva Prvi del hiše je iz le*a, drugI rldnn: sli pritlifie zidsno, nadstropje ledeno. V novejtem času hite večinoma zidajo zaradi varnosti pred ognjem, in sicer iz opek. mnogo manj iz kamna; le temelj je navadno kamnit, če ne iz betona
Strehe so srednie nagnjene. Nsklon maša 40 do 45 stopinj, kar najbolj wtrez.a naiemu podnebju in čutu. Strehe intajo pogostoma znaten napušč.
K Leharjevl opereti »Kjer škrjanček žvrgoli«
Premiera bo drevi v režiji Zupana pod taktirko žebreta.
I.ehar, ki pn imenuje svetovna kritika »kralja operete« je komponist ljubkega dela Kjer škrjanček žvrgoli«. Prvotni slovenski naslov tega dela je liil »škrjančkov gaj« — znkaj. te?« danes nihče ne ve, kajti v opereti ni nikjer govoru o knkem gaju. Gotovo se spominja občinstvo tepa dein tudi iz filma, kajti pred nekaj leti so gn predvajali z Vlurto 1 ggertovo v glavni vlogi. Seveda je bilo delo prirejeno 7H film iu jc bilo lc malo |»odobno prvotni opereti.
Ta operetn kaže vse znake stare, solidne tvorbe, v kateri še ni vladalo plaža, kjer «o kipele še melodije z in venci jo resničnega čustva. kjer je bilo v>e od libreta pa do glasbe delano z navdihom, ki poraja umetniško vredno stvar in ne z mislijo n« dobiček. Tako nosi to la-harjcvo delo na sebi pečat ljubeznive preprostosti, izvirajoče i/, glavnih nositeljev dejanja, ki so z grudo zrnsli ljudje in uspevajo samo tum. kjer škrjnnček žvrgoli. v dotiku z velemestnim življenjem in ljudmi pn izgube vso vedrost. Poštenost preprostosti, sve-žost čustev kmečkih ljudi, njihov sočni humor in dovtip dajejo operetnemu dejanju iile«k prisrčnosti in nam približajo kmečkega človeku, dn ga moramo vzljubiti.
Ze ponovno smo imeli priliko spoznali ▼ Dragu /upanii režiserja, ki ima veliko smisla /a te zahteve operete in ki zna vdihniti dejanju toploto in prisrčnost. Tokrat bo imelo naše občinstvo priliko pozdraviti po daljšem času na našem odru zopet Jelko Igličevo, čin-n i co mariborskega gledališča, ki jc stopila pred nekaj leti ko debutantka prvič na tiuš oder in se je uveljavila ko darovila začctnica V teku časa si jc pridobila v Mariboru veliko /папја. tako da bo njen nastop za naše oličinstvo prav prijetno presenečenje. Drugo glavno vlogo bo pela Vidalvjcva. ki sc jc tudi žc iz.kuzula v opereti.
Zakaj nastopita v glavnih vlognh onemi pevki? Prvič, ker zahteva l.charjcva glasba resničnih pevk in ker jc težnja dirckcijc dati svojemu občinstvu dela v čim boljši zasedbi. Izmed dutn sodeluje tudi Barbičeva, v kateri smo se naučili ceniti uporabno operetno moč. Poleg tenorista Soncina in 1'cčka, ki odtehtata vsak svoj del, bomo pozdravili tokrat v opereti Janka in zopet Zupana v partiji Pula — paradni vlogi komika.
*
Ljudski oder. - 61. 1. letnik VIL - l« sedmo leto izhaja revija »Ljudski oder«, ki ima namen, prinesli v naš narod nov način skupinskega igranja ter zopet naturalistično igranje nadomestili s pravim ljudskim elosom in pravo ljudsko skupnostjo, predvsem pa s farno skupnostjo, ki nnj bo matica slovenskega katoliškega igranja. Tako hoče ta revija sodobnemu materialističnemu kolektivnemu teatru, kakor se širi po svetu, postaviti po zgledu francoskih in flamskih katoličanov kalomki mnniitni Irnlrr, kjer ne bi prišel tako do veljave princip »gledaliških zvezd«, temveč ideja, kateri se povsem podredi človeška osebnost. Tnk teater je v tesni zvezi s katoliškim cerkvenim letom, ter Je prnv ta revije tudi urejena tako, da nudi za vsak letni čas dovolj gradiva za prireditve pravega duhovnega občestva, fure. V sedmih letih je ta ideja že tako uspela, da imajo prnv skupinske, množične Igre med našim IJud stvom velikanske uspehe ter skuša že vsak kraj dobili svojo specifično ljudsko igro. Višek pn |e bil dosežen letos za časa kongresa z igro »O krn Ijestvu božjem«, kjer Je nastopal ves narod v vlogi vsega sveta ter njegovih idejnih borb med Kristusom In Hudičem, med otrori lome in luči. Zato ludi reprodukcije le prireditve oživljajo to žtevilk« ter tvorijo njeno največjo privlačnost,
da varuje hodnike ali po njim stranjene predmete, n. pr, vozove, poljsko orodje itd. Za strelni krov uporabljajo na podeželju slamo ali ikodljs; v no-votlem čaau pa skoro povsod opeko, ki ščiti hito pred požarnm.
Pravi okras hišam so okna z lepimi kamnitimi okviri ali z barvastimi obrobki; okna sama pa krasi umetno izdelano omiežjs iz kovanegs železa.
Notranjost hiš je na podeželju ohranila skozi stoletja skoro nespremenjeno obliko. V kotu jc • bohkov kot« s križem in podobami, večkrat tudi s cveticami. V prekotnici stoji peč, z zapečkom in klopmi; nad vrati je polica za majolikc in drugo posodje; na steni sloni ura, na tleh ob stenah pisane skrinje, postelje, zibka, večkrat lepo okrašena.
Hiša ie namenjena praktičnim potrebam; polagoma so jo pa začeli krasiti, da ustreza tudi lt-počutju. V baroku se ie slovenska hiša, posebno alpska, razcvctela do estetske lepote.
Higienski zavod v Ljubljani se trudi, da odpravi napake in škodljive strani naših domov in opozarja, naj bi prostori ne bili pretesni, premalo zračni, vlažni; da bi bila tla suhs, kanalizacija dobro izpeljana, prezračevanje primerno, pregrevanj« zadostno in da hi «e mesto navadnih ognjišč povsodi vpeljali železni štedilniki, odpravila pa drevesa priblizu hiš, ker delajo senco in povzročajo vlago.
Novodobni stavbarji skrbe, da so okna večja, sobe svetle, zunanje stene bolj gladke, sicer pa, da bi «e slog hit prilagodil kolikor mogoče slovenskemu izročilu in okusu.
Tako smo na kratko povzeli vsebino ts knjige. Pisatelj pravilno omenja: Slovenska hiia priča o kulturni stopnji, gospodarskem življenju in lepotnem pojmovanju natega ljud«lva. — V stavbarstvu smo dosegli sicer lepe uspehe, vendar nestne-mo pozabili, da dajmo sva«! hiti z novimi tehničnimi, socialnimi In higienskimi pridobitvami tiste lepe občutene oblike ir tisto domačnost, ki jo imajo stari slovenski domovi,
Pisa t c 1| meni, da imamo Slovenci svof Izrazni «log. ki ss bistveno razlikuje od drugih slogov. Nastal je v začetku nate bitnosti ter se razvijal doslej z našim dejanjem in nehanjem vred. V tem slogu se zrcali stvsritelšski duh slovsnskega naroda, ki je gradil že od začetka svoje domove tako, kakor «e mu je zdelo, da bodo najbolje ustrezali življenjskim potrebam v njegovi deželi.
Kniiga je pisana ja«no in z ljubeznijo do predmeta. Množica slik pojasnjuje posamezne oddelke. Sodim, da moramo biti pisatelju hvaležni za to lepo in poučno delo.	V. Steska.
obenem pa afirmacijo množičnega ljudskega igranja.
*I,jud*ki oder« js dobil letos novo obliko, ki
jo je izdelal akad. slikar SI. Pengov v smislu njegovega dulia. Za uvod je urednik ponovil nekaj osnovnih smernic, ki naj vodijo vse izbiratelje igerskih snovi za določen čas. Ta številka obsegu snov zu igranje po naših odrih v času atlrrnla. Vseknkor je urednik »Ljudskega odra« ter njegovo glasilo prineslo duhovno revolucijo v naže ljudsko igranje ter ga postavilo povsem na nov duhovni temelj. Zato win j urednik naproša avtorji», naj se posvete temu načinu pisanja iger ter naj sodelujejo pri novem igranju, knkor sodelujejo drugod po svetu najndličnojši katoliški pisatelji ob prernditvi ljudskega odra. Po uvodnem članku sledi vodilo naše igralske družine, kjer se napoveduje nova katoliška Igerska skupina, ki ho v smislu katoliške akcije ponesla novo igro po slovenski deželi. Take družine imajo tudi drugi narodi in želimo snmo, da bi ji uspelo preobraziti lako človeka knkor tudi obličje ljudske igre. Niko Kuret piš° Članek »Po stadionski Igri«. Nato se revija pokloni prvemu slovenskemu dramatskemu pisatelju Linhartu ob 150 letnici vprlzorilve prve slovenske igro »Zupanove Micke« 28. dpc. 1780. .lanko Moder prevaja iz flamščine članpk o govornem zboru ter množičnem gledališču, ki ga je pisal .loief Boon, C. SS. R., v katerem je podana ideološka smer tega načina igranja. N. K. je priredil po J. Danemarierju pot podobo Iz časa preganjanj katoličanov v Mehiki poti naslovom »Življenje za Kristusa Kralja«. Severin Sali Je prevedel Brochctov misterij v enem dejanju »Smrti ne ubežiš«. Davorin Pptančii je spisal igrico v štirih podobah s prologom in epilogom ter štirimi povabili o »Spiritistih«, ki bo miselno gotovo zanimiva Pn teh prispevkih sledi poglavje: »Prizorišče«, kjer R. R, govori o inscenaciji pn naših ljudskih odrih, ki je gotovo potrebna preureditve in poenostavljenja. Posebna opazka o naših domovih je nn mestu, kjer je prikazan doslej najidealnejši slovenski ljudski dom po načrtih Plečnikove šole v Hadrtah pri Zidanem monlu. 1. P. L je napisal nekaj misli k mariborskemu festivalu narodnih obrednih prizorov in plesov. V kroniki obdeluje Janko Moder igro »O kraljestvu božjem« na Stadionu, knkor tudi D. Petančič, ki daje svoje pripombe. Za nnAe odre bo prišlo prav opozorilo na zakon o zaščiti avtorskih pravic, ki ga je izdal Zdravko Novak, ocenil jmi Tone Roger. Povsem novo, a pri nas zanemarjeno področje, pa se uvaja z lulkarikim oddelkom v reviji, kjer je razložen lutkarski program ter tudi ponazorjen z raznimi podobami. Opisane so stare igro za ročne lutke (Gašperček). J. D. je ocenil igre v slovenskem radiu I. 1938-39. Poleg lulkarstva je tudi na novo vpeljana rubrika, posvečena fi/mu, kjer je podan nekak program filmov v Ljubljani ter ocena filma z moralne in umetniške strani. Prav ta rubrika Je velike vrednosti, saj doslej nihče ni svetoval našim podeželskim ljudskim društvom, kakšne filme naj si nabavljajo, da ne bodo škodovala svojemu namenu. — Po vsem tem stopa »Ljudski oder« v sedmo leto z izgrajenim pro-grnmoui ler ga vsem našim ljudskim odrom, kakor tudi vsem. ki jih zanimajo odrski problemi, naj-topleje priporočamo.
Fr. Slurm: Franroiko-*torrn*ki tlorar, Sno8 pi? 2. — Univ. prof. Sturm nadaljuje * Izdajo svojega velikpga frnncosko-slovenskegs slovarja, o knleretn smo na tem mestu oh priliki prvega snopiča govorili tpr ca vsem stanovom najtnplejo priporočiti. Ta drugi snopič obsega besede od »allure« do »andl-mutlls«. tako v prvih dveh snopičih. ki obsegata str. 1ft4. Še ni končana niti prva Črka »A«. Vsp to dokazuje ohšlrnost in temeljitost tega podjetja, ki bo gotovo v Časi mladi slovenski romanlstlki. .lasno je. da mora najprej pripraviti tla s popolnim slovarjpm. šele potem »e innre razmahniti In širiti ter rasti. Ta veliki Francosko-slovenskl slovar izhaja Četrtletno ter stane snopič 110 din. Ko ho celota v rokah Slovencev. ksr ho gotovo trajalo nekaj let, bomo Slovenci bogatejši za eno )r>k*ikogrnf«ko monumentalno delo, ki bo za dolgo Časa najtesnejša vez med fran-
Predzadnji dan X. balkanskih iger
Atene., 7. okt. 1939.
Slabo razpoloženje jugoslovanskih lahkoatle-tov na X. balkanskih igrah, se je danes pokazalo v svoji največji oblikiI Odpovedali so skoro vsi. celo tisti, ki so imeli največ izgledov za prva mesta. Naskok 5 točk. ki ga je imela Grčija do danes. Je še znatno povečala, tako, da Izgleda stanje po današnjem dnevu takole; Grčija 62, Ju-ffonlanja 40, Romunija 26, Turčija 22.
Malo po tretji uri se je pričelo današnje tekmovanje s nredteknm na 200 m. V prvi skupini je Jugoslavijo zastopal Stevanovič. Zmagal jo Grk Lambrakis * časom 23.5.
V drugi skupini Je brez najmanjšega napora zmagal naš Kling s časom 23.6.
Sfilla» — tmagovolee v me!u di*kat
Burno pozdravljen od občinstva s klici Syllas, Syllas.. n je stopil v krog, postal nekaj časa in ie je zletel disk daleč preko meja ostalih. Vse naravnost zadivi s svojimi naglimi obrati. On spada v resnici med najboljše svetovne metalce! Tudi njegov današnji met 50.11 m je odličen mednarodni rezultati Tudi Floro* ima nekaj posebnega v svojih obralih. Tudi našemu Kovaceviču se je z zadnjim metom posrečilo priboriti 1 točko, kajti rezultut 42.625 m je ravno zadostoval za četrlo mesto.
Skok v daljava je bila zopet disciplina, v kateri so nas naši zastopniki več kot razočarali. Jugoslovanski rekorder Lenert se Je komaj prerinil na tretje mesto s skokom 677 rni. Lazairevič je bil neverjetno slah, priSel ni niti do 650 cm. Zmagal je Romun Stovk 683 cm.
Predleki na 400 m. 1)1 bili kmalu za nas usodni. V prvem predteku so se srečali Grk Man-tikas, naš Skušek, Romun Mavescuk in Turpk Melih. Skušku se je noga žu prvi zapreki »zapletala« in takoj je bilo videti, da bo predla trda.
Toda sreča v nesreči I Turk Melih se spotakne, seveda pade, poskuša vstati, toda ne more. Skušek — no bodi len — in hitro naprej! Tako jo je zaenkrat srečno primahall Pred njim je bil Man-tikas 58.2, Maiescuk 59.2, Skušek pa je šel 59.3. V drugem predteku se je Ehrlich za Grkom SkiadoBcin 57.00 sekund, prerinil v linale s časom 59.4.
Slab uspeh nnšfk na 5000 m!
65 sekund je pokazala stoparica po prvpm krogu, to naj predvsem pripomnim I Kot vedno, jo bil tudi tukaj Dinu Krislea tisti, ki je vlekel vse ostale. Naša dva, Košir in Kotnik sta se močno držala poleg obeh Grkov Velkopulosa in Msurapostolosa. Tempo vodečlh Js Jel nenadoma upadati dočitn Jih je zadnja skupina hitro dohitela, da ho bili po 1500 m Že blizu skupajl Vedno bolj je zaostajal Košir, kateremu nikakor »nI šlo« in je bilo že po 2500 m jasno, da nima več Izgledov in pri 3000 m je izstopili Kotnik se je boril tedaj sam naprej. Bil je eeio še predzadnjo rtindn na vodstvu, toda moči so ga prisilile, da jp morili popustiti, isto tako kot tudi Kristea. katerega Jc Muuraposlolos prehitel 300 m pred ciljem. Dosegel je nov bslkanski rekord s časom 15:31,6! (Prejšnji: Ive Krevs 15:39,4) tretji Je bil Kotnik 16:10.
Finale 500 m so skoraj prinesle Tnrknm dvojno zmago. Tik pred ciljem Jim je to preprečil naš Kling, ki ie bil drugi z rezultatom 23.3. Zmagal je simpatični Turek Muzafer 23.00 sekund. Ta tek spada tudi med mnoga presenečenja I
7.ob ta rob/
Tišina je vladata v Stadionu, ko so startali finalisti na 400 nt čez za|ireke. Na vodstvu se je držal Mantikas; za njim na so šli Skušek, Khrlich, Skvados, Mavescuh In Kiss. Vse Je šlo lepo do 7 zapreke, ko je doletela Skuška ista usoda kol v predtekmovanju Melihat Sicer je tek nadaljeval, toda kaj ima od 6 mesta? Drugo čmlo je bila zmaga Manrapostola nad Manliknsom! V »divjem« finišn ga je prehitel lik pred ciljem in dosegel čas 51.9. Mantikas pa 55 sekund.
800, 400, 300, 100 m se imenuje bnlkanska Štafeta, ki se Je vršila kot zadnja disciplina današnjega dneva. HOO m tek je bil zastopan po Nnherniku. ki je Imel hudo borbo z Grkom Stna-takosem. ki je premagal celo fiorika. Tudi on mu je moral kapitulirati, kar Je bilo seveda odločilno za končno «tanje. Klinar je na razdalji Je nekoliko izgubil, predal Eadonjiču Ia p* Stevanoviču. ki je pritekel v rili drugi, z rezultatom 3:28,8. Zmagala je Grčija v času 3:27.8.
Tako ss danes nismo postavili preveč odlično, ksjtl forma naših lahkoatletnv Je momentalno brezupna in bomn morali biti ludi leto« tadovoljnji samo z drugim mestom!	Ro-jan.
Lahkoatletska lista svetovnih rekordov
V nemškem strokovnem atletskem listu »Der Leichtathlet, js objavljena lista «velovnlh lahkoallet-skib rekordov. Lists jc sicer privatnega «tuiaja, ven-
cosko in naSo kulturno ter največji pro|mgator tega plodnega zamenjevanja najrazličnejših kulturnih vrednot, ki jih nam more posredovati francoska beseda.
dar je zelo zanimiva, ssj se skuta r nio pokazati svebi kar na «bolj pravilno «Hko svetovnih rekordov v lahki atletiki. Lista je tem popoln«»*», ker obsega celo rezultate, katerih mednarodna atletska zveza še ni priznala. To velja za naslednje rezultate: 400 m, 800 m, 5000 m. 10 000 m, 25,000 m. 4 krat 1500 m, met kopja, med kladiva pri moških in 80 m zapreke, skok v vi-lino. skok v daljavo, 4 krat 200 m, ter 3 krat 800 m pri žttMkah Te svetovne rekorde mora priznati le mednarodna lahkoatletska zveza; če bo vee priznala, je seveda drugo vpratarqe Sedaj si pa oglejmo ie lo najnovejšo, zaenkrat te neolicielno listo;
Teld:
100 m 10.2 Jesse Owens (USA). 200 m 20.3 Jesse Owen* (USA). 400 m 46.0 Rudolf Harbig (Nemčija). 800 m 1:46.6 Rudolf Harbig |Nesnčija). 1000 «n 2:23.6 J. Ladoumčgue (Francija). 1500 m 3:47.8 J. Lovelock (Nova Zelandija). 2000 m 5:16,8 A. S. Romany (USA). 3000 m 8:14,S G. Hftckert (Finska). 5000 m 14:08,0 Tiwto Miki (Finska). 10.000 m 29:52,6 Taisto Mäki (Fnska). 20000 m 1.04:00.2 J. C. Zabala (Argentina). 25.100 m 1.21:07.0 E. Tamila (Finska). 30,000 m 1:40:57.6 Josč Ribaš (Argentina). 1 ura 19.210 km Paovo Nurmi (Finska).
Zapreke:
110 m 13,7 Forrest G. Towns (USA). 200 m 22.6 J. Owen« (USA). 400 m 50,6 Glenn Hardin (USA).
Štafeta:
4X100 m 39,8 USA (Owens, Melcalf«, Draper,
Wykoff).
4X200 m 1:25,0 Stanford Univ. USA (Knsubuhl, Hl-
sermann, Malott, Weiershauser). 4X400 m 3:08,2 USA (Fuqua, Ablovich, Warner Csrr). 4X800 m 7:35,2 USA (Schwarzkopf, Co:hran Ride-
oirt, Beetham). 4X1500 m 15:54.8 Finska (Salovaara, M. P. Salovaara, Sarkama, HartJdta].
Skoldi
v višino 2,07 m Cornelius Johnson (USA) Davis AJbrit-
ton (USA).
v daljavo 8,13 m Jesse Owens (USA) William Sefton
(USA).
s palico 4.54 m Carl Meadows (USA), troekok 16.00 m Naoto Taj im i (Japonska),
Meti:
Disk 53.10 m Willi Schröder (Nemčija). Kopje 78,70 m J. Nikkanen (Finska). Krogla 17,40 m Jack Torrance (USA). Kladiva 59,00 m Erwin Rlask (Nemčija). Deseteroboj 7.900 točk Glenn Morris (USA).
ŽENSKE: TeUi
600 m 7,3 Stella Walasiewicz (Pol)ska).
100 m 11.5 Helen Stephens (USA).
200 m 23,6 Stella Wala.iewicz (Poljska).
800 m 2:12,4 Z. Koubkova (ČelkomoravHd protekt.).
Zapreke:
80 m IU C. Testom (Italija).
Štafete:
4X100 m 46,4 Nemčija (Albus, KrsuB, Dollinger
Dörffeldt).
4 X300 m 1:45,3 Nemčija (Albus, DMfeldt, Voigt Müller).
3X800 m 7:22,6 Francija (Lucas, Vincent, Fizet). Skoki:
Višina 1,66 m D. Odatn (Anglija). Daljava 6,12 cn Chr. Schulz (Nemčija).
Meti:
Kopje 46,74 m N, Gindele (USA). Krogla 14,38 m Gisela Mauermayer (Nemčija). Disk 48,31 m Gisela Mauermayer iNemčija). Petoboj 418 točk Gisela Mauermsyer (Nemčija).
Svetovno smuCarsko prvenstvo
Švedski »smučarski general« Sixtus Janason je pred kratkim izjavil, da «e bodo svetovna smučarska prven«tva v Rjukanu izvedla po programu brez vsake omejitve. Udeležba bo najbrž wnejena samo na švedsko, Norvetko, Finsko, in morda na Ameriko, Švico. Italijo in Panamo Janssonu se namreč zdi nemogoče, da bi se mogli vzdržati tportni stiki z državami, ki so v vojnem stsnju.
Vesti Športnih zvez. klubov in društev
SK Llubljsna. Drevi ob 19 strogo obvezen «•-«tanek vseh aktivnih nogometaiev v klubskem Isj-niilvu. Beethovnova 9-1. Vsi in točnol
Smuiks telovadba, ki jo priredi Slovensko planinsko druitvo pod vodstvom smuikega učitelj» g Cemlča, te prične drevi ob 19 v telovadnici II. .drž. realne gimnazije na Poljanah., vhod iz Stroes-mayerjeve ulice. Začetniki in tudi izvežbani smučarji nai se udeležujejo smučarskih giranastičnih va|, ki so neobhodno potrebne, preden se prične smučanje po prostranih smučtičih. Udcieženci naj prinesejo s seboi telovadne čevlje in primerno obleko t» telovadbo. Prijave ss sprejemajo tudi ori telovadbi od 19 dalje,