Posamezna Številka Din 1.
Št. 193.	V	Ljubljani,	\	četrtek	28.	avgusta	1924.
Poštnina v gotovini.
Leto 1«
g Neodvisen političen list.
Izhaja vsak dan popoldne.	1	_	I	Rokopisi	se	ne vračajo. — Oglasi po tarifu. |
Mesečna naročnina:	|	"	71”	m	,9	f	Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. {
V	Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. « Uredništvo in n pravni štvo: Wolfova ulica $t. 1/1.	|	Račun	pri	poštnem ček. uradu št 13 633. f
T©lefOn Ž l 3 •	£7^.	I	*'■ M« M «■■«.*• M« .«•>••>* I	H	1.1 *f • *l	t"	*
Slovenci v tujini.
Po decentralizaciji Hrvaške.
Pot kraljevske dvojice.
Ves narod oduševljeno pozdravlja kraljevsko dvojico.
Skoplje, 27. avgusta. Tekem včerajšnjega dne je kraljeva dvojica napravila izlete v okolici Kosovega polja. Včeraj ob 11. uri dopoldne sta dospela iz Gračanice z avtomobilom v Prištino, kjer ju je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Kralj in kraljica sta se po kratkem razgovoru z meščani ob 11.30 odpeljala proti selu Gazim Mestan, kjer sta posetila spomenik na čast padlim borcem. Popoldne sta kralj in kraljica
Pred sprejemom Dawe$ove«a naeria • v nemškem parlamentu.
Berlin, 27. avgusta. Opozicija nemških nacionalcev proti Dawesove-n;u načrtu je popustila in nemški naci-onalci zahtevajo kot plačilo svojega glasovanja za načrt, da se jih sprejme
v	vlado. Dalje so predložili resolucijo, da postane Dawesov načrt neveljaven, če ne bo do dne 15. avgusta 1925. leta Poruhrje popolnoma izpraznjeno. Kon-čnu glasovanje je danes.
SOVJETSKA RUSIJA VSTOPI V ZVEZO NARODOV.
Rim, 27. avgusta. Po zatrdilih sovjetskih diplomatov se vodijo pogajanja med sovjetsko Rusijo in zavezniškimi diplomati glede vstopa Rusije v Zvezo narodov. Sovjeti temu niso nasprotni. Za prvo dobo bi bil ruski zastopnik samo opazovalec, slično kakoi je bil ameriški poslanik na londonski konfernci. Edina zapreka za vstop Rusije je spor med Rusijo in Švicarsko zaradi umora Vorovskega.
ODLOČILNA BORBA MED FAŠISTI IN OPOZICIJO.
Rim, 27. julija. Ker se bliža jesensko zasedanje zbornice, dela vlada z vsemi silami na to, da se politični položaj vsaj do otvoritve zbornice polagoma razčisti. Kakor znano se skuša v zadnjem času Mussolini zopet približati liberalcem, ki ga še edini morejo rešiti. Na drugi strani pa postaja opozicija vedno bolj nepopustljiva, ker je prepričana, da dela v interese domovine najmanj tako kakor fašisti,'ki si osvajajo monopol na delu za državo. V današnjem »Mondo« je sicilijanski poslanec Di Cesaro, ki je bil minister v Mussolinijevi vladi do volitev, objavil članek, naperjen proti Mussoliniju in poln ironije in sarkazma. Sploh postaja /edno bolj jasno, da se na jugu države, kjer se fašizem ni mogel ukoreniniti, pripravljajo na nasilen nastop proti fašizmu. Morda bo prihodnje zasedanje vodstva fašistovske stranke, kateremu bo sledilo zasedanje velikega fašistovskega sveta, kaj pripomoglo k razčiščenju položaja.
ZBOROVANJE ITALIJANSKIH ŽUPANOV.
R i m, 27. avgusta. Za uspeh Mussolinijevega prizadevanja za zbližan ie med fašisti in liberalci smatrajo politični krogi zborovanje liberalnih in faši-stovskih županov, ki se bo vršilo 20. septembra v Rimu. Znano je, da itnajo liberalci in fašisti v svojih rokah sko-ro vse italijanske občine. Zborovanju županov Drir^ui^o veliko važnost.
nadaljevala vožnjo po Stari Raški, doS* ni Labe in Sitnice. Posetila sta Podnje* vo, Merdare, Kuršumljijo in okolicp Prokuplja. Odtod sta se ob 7. zv. vrnili na kolodvor Lipljane in prenočila * dvornem vlaku. Danes potujeta kralj to kraljica po določenem programu v Ko* sovsko Mitrovičo in Peč, kjer se ude* ležita svečanosti ustoličenja patrijarha. Povsod je narod kraljevsko dvojico ha* vdušeno pozdravljal.
PREDAVANJE VANDERVELDA.
Beograd, 26. avgusta. Danes zvečer je imel v socialističnem domu predavanje socialist Vandervelde. Njegovo predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Komunisti so hoteli predavanj« motiti, pa so bili nato iztisnjeni iz dvorane Vandervelde je govoril o internacionali socializma, o njeni zgodovini in o njeni sedanji moči. Med drugim je dejal, da je fašizem mogoč le tam, kjer. ni prebivalstvo politično vzgojeno. Iz-gleda, da se na Balkanu pripravlja vojna, ker vlada na Balkanu velika reakcija. Ker pa ni kmetsko ljudstvo reakcionarno, se sme upati, da bo ta nevar* nost odklonjena.
Borzna poroilla.
Ljubljanska borza, diie 27. avgust«. Vrednote:
Srečke: 2 In pol odstotna renta za vaj-no ikodo denar 117, blago 121. — Deoiice! a) denarni zavodi: Celjska posojilnica denar, 200, LJublj. kredit, banka denar 220. M<?{-kantilna banka, denar 116, 1. Hrvatska Ste-dtonica denar 915. Slavenska banka denar 100, blago 104. b) Podjetja: 1 rtov. prem. družba denar 480, blago 4SS, Združene papirnice denar 123, blago 130. Zadolžnice <’td :
4	to pol odstotni zast. 1. kr. dež. banke blago 95.	«
Produkti:
Stakete od 1 m 40 cm doli. naprej, drobni konec 2 in pol do 4 cm blago 3.5C, debele frko naklad, post. Slovenije cena za tek. meter blago 0.50, drogovi 4 do S ca dolž. na drob. koncu od 5 cm naprei frko naklad, post. blago 0.75, trami od 4 do 13 metrov dolž. 8/8, 8/11, 11/11, 11/13, »Vid, 13/19, 16/19, 16/21, 19/24, 21/27, frko meja blago 450, drva bukova suha 1 m dolž. Irko mela količina 3 vag. denar 28, blago 29, zaključeno, oglje viiano, frko meja blagra 120, pšenica domača frko Ljubljana denar 3*3. pšenica bačka frko Bačka post. Ijlagi 370, pšenica bačka frko gorenjski mita btovo 445, defektna koruza do 10 odstotk. pi ompt-dobava par. Ljubljana denar 300, pšenlčii otrobi drobni frko štajer. mlin blago 225, pšenični otrobi srednje debelosti papir, 'niče par. Ljubljana količina 1 vag. denar
262.50, blago 262.50, zaključeno, oves stati bački frko Ljubljana blago 280, laneno seme hrv. Zagorje par. Ljubljana količina 1 vag. denar 685, blago 687, zaključeno, jabolka. izbrana Irko meja denar 200, jab’)lkft I. obrana sort. frko slov. postaja rinfusa blago 250, jabolka I. obrana sort. frko slov. post. v zabojih blago 300, vino belo dolenjsko, hrvat. ali štajer. frko naklad, post. 1001 denar 600, krompir novi frko naklad, post Slovenija denar 75, seno sladko prešano suho frko Ljubljana denar 67.50.
Beograd. 27. avgusta. Milan
354.50, London 360—360.50, New York 80.05 —80.15, Pariz 438, Praga 240, Dunaj 11-32 -11.34. Curih 15.03—15.05.
Trst, 27. avgusta. (Predborza.) Beograd 28.15—28.25, London 101.40—101.35, New York 22.50—22.5750, Pariz 120—120.40, Praga 67.75—68.25, Dunaj 315—318, Cttr% 422—424.
Čurlh, 27. avgusta. Beograd 'i.jO, London 23.97, Tr«t 23.65, New York 533.25»
2SS7, Pinu 14 OutaJ 71 '/*
lig
I
v-V
Ni morda na svetu večjega reveža, kakor je Slovenec, ki ga zadene v tujini brezposelnost ali kaka druga nesreča. Nihče se ne zmeni zanj in niti misliti ne Bme, da bi se ga spomnila domovina Ce si more pomagati sam, potem dobro, drugače pa ga čaka neizogiben pogin.
In vendar so Slovenci v tujini dokazali že več ko enkrat, da zaslužijo, da ** jih spomni domovina. Kaj bi bilo iz naše Slovenije, da niso Amerikanci s svojimi dolarji rešili kmetije pred propadom. Pa tudi naša kulturna društva so imela v Amerikancih vedno dobre Podpornike. Skratka, Amerikanci, da omenjamo le naše najvažnejše izseljence, so dokazali, da so naš narodni kapital, ki lahko nosi bogate obresti, če sc seveda za ta kapital brigamo.
Toda tega mi dosedaj nismo storili ln naša zasluga za Amerikance jc samo ta, da smo tudi mi pripomogli k temu, da niso mogli dobiti doma dela in da so morali oditi v neprijazno hladino. iu še to zaslugo imamo, da se vedno spomnimo Amerikancev, kadar kaj rabimo, da jih pa dosledno pozabljamo, kadar bi oni kaj rabili. Naravna posledica tega je, da so vezi med nami in Amerikanci vedno slabejše in da je zelo mogoče, da bo lepega dne slovenstvo v Ameriki sploh prestalo, ker bo utonilo v angleškem morju.
Za In protiinnenja v Beogradu.
Beograd, 27. avgusta. Beograjski politični krogi smatrajo, da bo vzpostavitev pokrajinskega namestništva za Hrvatsko in Slavonijo imela velik vpliv na daljni razvoj naše notranje politične in parlamentarne situacije. Ta izredno važni dogodek je našel odmev v celokupnem beograjskem tisku in javnosti. Zlasti opažamo dve nasprotujoči si struji tiska: 1. Opozicijonalni tisk (radikali, samostojni demokrati) ostro napada odlok Davidovičevega kabineta, češ da je to brutalno kršenje dosedanje ustave in zakonov in da znači ta odlok z ozirom na svojo tajnost napad na državno celokupnost. 2. Vladni krogi, zlasti notranje ministrstvo in vladni tisk skuša ublažiti težak utis, ki ga je napravila ta naredba na beograjsko javnost. Zato prikazuje vladni tisk vso stvar na samosvoj način in v popolnoma drugačni luči, namreč, da ta naredba nikakor ne krši ustave in zakonov.
Članek »Samouprave«.
Beograd, 27. avgusta. Današnja »Samouprava« v uvodnem članku »Vlada gazi ustavo« piše, kako je današnja vlada iznenada, skrivajoč se za javnim mnenjem, izdala akt, ki vsekakor krši ustavo. Ministrski svet ni v svoji naredbi navedel ustave in zakona, ki bi ga pooblastil, da izda tako nared-bo. »Samouprava« podčrtava, da je ministrski svet nezakonito izdal ta akt. Tako flagrantno kršenje ustave je samo dokaz, da se danes na državni upravi nahaja vlada, ki vedama in hote krši ustavo brez ozira na posledice. Kralj je v svojem pomembnem in vzvišenem govoru v Surdulici dejal, da se morajo spoštovati državni zakoni, ki veljajo za vse. Teh vzvišenih kraljevih besed pa ne upošteva kraljevska vlada pod predsednikom g. Davidoviča, ki raje posluša to, kar zahteva Radič. Kdo jamči, da ne bo isti Radič pripravil vlade še do hujšega kršfenja ustave. List zaključuje: »Eto, kam vodi republikansko-se-paratistični eksperiment Davidoviča!«
^ Članek v »Vremenu.«
Zelo oster članek prinaša tudi današnje »Vreme« pod naslovom »Kršenje ustave«. List pravi med drugim, da je vlada s tem da je kršila ustavo in likvidirala pokrajinsko upravo v Zagrebu zadala velik Udarec pravnemu značaju naše države. Vlada je prišla na krmilo s prazno parolo o zakonitosti in redu. Sedaj pa krši ustavo v trenutku, ko je kralj Aleksander nad kostmi Sur-duliških herojev izgovoril zgodovinske besede, da se mora vrniti v državo red in mir in čuvati zakon. List zaključuje takole: Medtem ko je kralj na vzviše-
nih nacijonalnih svečanostih povzdignil zakon nad vse in nad samega sebe, je današnja vlada povišala sebe nad vse in tudi nad ustavo. Zato je kabinet Davidoviča nemogoč, ako narod ne želi triumfa nezakonitosti in neustavnosti.
»Beograjski Dnevnik.«
Drugi Opozicijonalni listi kakor »Beograjski Dnevnik« pišejo o predvidenem konfliktu med vlado in krono, ki bo baje nastopil takoj po končanih svečanostih v Peči.
Vladni tisk.
Beograd, 27. avgusta.x Vladni tisk piše, da je ta naredba o odložitvi likvidacije pokrajinske uprave samo začasna. Po uradnih poročilih iz pristojnih mest je bila likvidacija že prej započeta in je ostala za kratek čas še nedovršena radi tega, ker v zakonu ni bilo storjenega nič potrebnega zato, da razni tekoči posli in privatno pravne zadeve ne zastanejo. Potem takem ni bilo nobene instance, ki bi mogla rešiti spore administrativnega značaja. Vsled nezadovoljstva prebivalcev, ker se spori niso mogli rešiti, in ker tako ni moglo iti dalje, je vlada smatrala za potrebno, da formalno odloži likvidacijo pokrajinske uprave, dokler niso izvršene vse priprave, da se likvidacija nadaljuje brez vsakega zastoja. Na podlagi tega je likvidacija formalna in ie začasna, . a de faeto pa za dalje časa odgodena, ker se itak takoj ni mogla izvesti. Ta odlok ministrskega sveta nima nobenih posebnih ali skrivnih ten-dcnc. marveč namerja samo to, da pripravi vse potrebno, da se likvidacija čim preje iri najbolje izvrši Saj je izjavil sam notranji minister Nastas Petrovič, da je samo formalno izvršil to, kar de faeto obstoji že 2 do 3 mesece. Lidvidacija je sama po sebi ustavljena, ker se je prišlo do zagate. Pokrajinska uprava, pravi dalje notranji minister, je vzpostavljena le toliko časa, le za nekoliko mesecev, dokler se ne rešijo vsi spori v administraciji. Počakati je treba novih zakonodajnih odredb in novih odtokov ministrskega sveta.
Priprave opozicije.
Povpraševanje, ki je vzbudilo v vseh političnih krogih veliko razburjenje, bo zelo uplivalo na daljnji razvoj politične situacije. Opozicija namreč smatra ukinjenje likvidacije pokrajinske uprave v Zagrebu za kršenje 95. čl. ustave, ki določa, da se vrši uprava v državi samo po oblasteh, okrožjih, srezih in občinah. Zato se pripravlja opozicija na naljutejšo borbo proti vladi, ko bo sklican parlament. Posamezni prvaki opozicije pa se pripravljajo za akcijo pri kroni po končanih svečanostih.
Samo iz upravnih ozirov.
Izjave poslanca Predavca.
Da ne pretiravamo, sledi že iz novega priseljeniškega zakona. Dokler je hodilo letno do dvajsettisoč Slovencev v Ameriko, ki niso znali niti besedice angleškega jezika, ni bilo nevarnosti, da bi naša kolonija propadla. Ker vse one Slovence, ki so se poamerikanizirali in Pozneje poangležili so stokrat nadome-• stili novi priseljenci in slovenska kolonija je rasla in zato je bila nevarnost raznarodovanja stalno manjša.
Z novim priseljeniškim zakonom it* s stalnim manjšanjem jugoslovenske kvote pa se je to popolnoma izpreme-nilo in sedaj je nevarnost tu, da se bodo naše kolonije stalno manjšale in da bo zato raznarodovanje stalno rasdo.
Nismo nobeni črnogledi in radi priznamo, da se danes naši Amerikanci krepko nacionalno udejstvujejo, da raste njihova kultura stalno, toda na drugi strani si tudi ne smemo prikrivati Posledic, ki morajo nastati, če izgubljajo naše kolonije stalno svoj dotok, mi >ami pa naravnost tekmujemo v brezbrižnosti za naše ljudi v tujini.
Ce je padel dotok naše krvi v Ameriko, pa mora zrasti dotok našega kulr turnega dela v Ameriko, ali pa smo iz-lubili svoje najlepše kolonije.
Brezposelnost v Porenju je porušila Irugo našo največjo kolonijo — Vestfalsko. Ce se nismo brigali za bogate Amerikance, ni čuda, da se1 nismo brisali niti za revne Vestfalce. Danes odhajajo ti v Francijo in mnogi od njih' so prišli v brezizhoden položaj samo zato, ker se nismo za nje niti najmanje pobrigali. Toda dotok v Francijo se je Šele pričel In še vse polno prilik imamo, da dokažemo rudarjem, da ne smejo pozabiti domovine, ker jih tudi ona zapustila v sili. Toda ne samo Ves»-ialci, tudi Primorci in Kranjci ter Štajerci odhajajo v Francijo in Belgijo in tudi zanje se nihče ne briga, kajti požrtvovalen trud slovenskega odvetnika
v	Trbovljah ni zasluga domovine.
Ne bo dolgo, ko se bo pričelo izse-tievanie v Rusijo v masah. Kot Slovani smo naravnost poklicani v to, da da-največji odstotek izseljencev v Rusijo. Bogastvo zemlje dalje upravičeno kliče k sebi izseljence in nad ljudmi gre-imo, če jim ne pomagamo, da si ustva-riK> v Rusiji dobro eksistenco.
Tudi za to se nihče ne meni in tako propada naš kapital in narod trpi škodo.
Ce bi le malo pogledali k drugim narodom, potem bi videli, da ni kulturnega naroda, ki s'e ne brigal za svoje sinove v tujini. Mi pa, ki nas je najmanj na svetu, ki bi morali biti naravnost primer solidarnosti, mi se ne brigamo za svoje brate v tujini.
Izseljenci so kapital naroda. Ponavljamo to še enkrat in 2ato je naloga po*
Napadi kačakov.
Zagreb, dne 27. avgusta. Današnji »Jutamji list« prinaša na uvodnem mestu izjavo posl. Predavca, ki odločno zavrača trditev, kakor da bi on in dr. Maček stavila vladi kake nove pogoje. Njih naloga je samo ta, da informirata vlado o hrvatskih težnjah in da sta informirana o delu vlade. Vprašanje pokrajinske uprave ni nobena posebna koncesija Hrvatom, ker je bilo to vprašanje rešeno še za časa prejšnje-njihovega bivanja v Zagrebu. Škoda nista ostala Pašič in Pribičevič še časa na vladi, pa bi sigurno dove-
litičnih strank, da se brigajo zanje, pa čeprav niso volivci. Ni pa treba, da se brigajo za nje politične stranke direktno, temveč zadosti je, da okrepe narodno - obrambne organizacije, ki so v pr-
vi	vrsti poklicane, da delajo za Slovence v tujini. To delo bo pa zopet uspešno le, če bo izvedeno enotno.
In tako prihajamo zopet k misli, ki smo jo izrekli že opetovano, ki pa še vedno čaka na uresničenje, da je namreč treba izvesti enotno organizacijo narodno - obrambnih društev.
Ali r«« Se ne bo konec odlašani#.1? I
dla parcelacijo Hrvatske do absurda. Akt sedanje vlade se je zgodil le Iz upravnih ozirov in z njim je vlada dokazala, da hoče voditi račun o hrvatskih potrebah. Sicer pa je treba pripomniti, da je imela prejšnja vlada dosti časa, da parcelacijo izvede do konca. Ce vlada sedaj radi akta taka razburjenost, potem se da razlagati samo s tem, ker je z zadnjim aktom vlade dokumentirana njena stalnost.
Svečanosti v Peči.
Peč, 27. avgusta. Včeraj se je izvršil tu religiozni del svečanosti. Po do-ločtr.ein programu se je vršila seja srbsko - pravoslavnega arhijereiskega sabora, ki je razpravljal o verskih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu: o volit vi 6 novih vladik, kanonizaciji Stevana Visokega, sina carja Lazarja. Pri seji so bile navzoče vse vladike. Včeraj so prispeli v Peč z avtomobilom predsednik vlade Davidovič, vojni minister general Hadžič in podpredsednik skupščine Bakič. V Peč je prispela tudi kraljeva garda z godbo, kar vse bo dalo svečanostim mIo arhaičen značaj.
Kralj za prizadeto prebivalstvo.
Beograd, 27. avgusta. Včeraj popoldne je vzbudila veliko razburjenje v Beogradu vest o napadu kačakov na selo Letino, v neposredni bližini naše kraljevske dvojice, ta napad kačakov se ne spravlja v nobeno zvezo z bivanjem kralja in predstavnikov naših oblasti v onih krajih ter tudi ni imel lia potek svečanosti v Peči nobenega upliva. Adam Rakač, sin znanega razbojnika Zore Ijaz Rakača, ki je bil ustreljen vsled več umorov, katere je izvršil v selu Letina meseca aprila, je
iz osvete in maščevanja napadel sel<» in ga zažgal. Zgorelo je 14 hiš. Ubit pa je bil neki kmet amavt in arnavtska deklica. Seljaki se z razbojniki niso mogli uspešno boriti, ker niso imeli orož* ja. Njegovo Veličanstvo kralj, ki se j« mudil isti čas na postaji Lipljane, je takoj prispel z avtomobilom v Letino i« nudil lastnoročno Seljakom denarno pomoč. Kasneje sta prišla v Letino tudf predsednik vlade Davidovič in vojni minister general Hadžič. Za razbojniki je odrejene zasledovanje.
Žalostna obletnica.
Štirinajst! junfj in 16. avgust sta za Bolgare dve žalostni obletnici, zakaj te-3aJ sta bila ubita dva najboljša sinova Bolgarske: Stambolijski in Daskalov. Mojster in učenec, voditelja nove demokratične Bolgarske.
Oba pa sta hotela ustvariti tudi na fsem Balkanu novo življenje ih zato ni njihova smrt bila izguba samo za Bol-fcare, temveč za vse Jugoslovene in za vse Slovane. Prava in iskrena pristaša slovanske misli sta bila oba in zato se bb obletnici njihove tragične smrti spominja obeh mož ves slovanski svet.
Po smrti Stambolijskega je postal Daskalov voditelj bolgarskih zemljorad-nikov in ker je bil on človek, ki je mogel v polnem obsegu nadaljevati delo Stambolijskega, je bil od najetega morilca ubit.
Mlad, komaj 36 let star je umrl Rajko Daskalov. Rojen v kmetski hiši je z neumorno pridnostjo dokončal študije, postal doktor prava in posvetil vse svoje sile zemljoradnički stranki. Če je bil Stambolijski politični arhitekt stranke, Dimitrov duša njene organizacije, je bil Daskalov tisti mož, ki je poživljal vse delo stranke, ki je skrbel, da je ho-iila vedno v skladu z demokracijo Evrope. —
Daskalov je bil sijajen govornik, neverjetno silnega glasu. Tudi na naiveč-jih shodih je z virtuoznostjo obvladal množice. Tako je nekoč hotela množica na ogromnem shodu v Trnovem na vsak način smrt bivših ministrov Da-neva in drugih. Z neverjetno spretnostjo se je Daskalovu posrečilo, da je množico pregovoril in da niso bili ministri ubiti.
Daskalov je bil ideolog stranke. Njegova knjiga »Boj za zemljo« je bila obenem s knjigo Stambolijskega »PolitičS-na stranka ali razredna organizacija« osnova zemljoradničkemu programu. Da ni propadlo zemljoradničko gibanje pod groznim nasiljem Cankova, je zasluga jasnega programa zemljoradnikov, tega pa je izdelal Daskalov. Njegovo delo je tudi agrarna reforma, ki je razdelila zemljo na Bolgarskem na naravnost idealen način.
Skupno s Stambolijskim je bil Daskalov za časa vojne zaprt. Ko je razpadla bolgarska fronta in so se začeli vojaki upirati, je poslal Ferdinand Da-skalova in Stambolijskega, da pomirita vojake. Tedaj se je izkazal veliki politični in strategični talent Daskalova. V neverjetno kratkem času je sestavil armado in prikorakal z njo pred Sofijo in prisilil Ferdinanda k odstopu. In za Bolgarsko so se pričeli časi vstajenja.
Daskalov je bil odločen in iskren Slovan. Ni bil sicer za prazno heislovan-stvo, temveč za realno slovansko delo. Skupno s Stambolijskim je podpisal znano pogodbo v Nišu, s katero je bil storjen začetek srbsko - bolgarskega zbližanja. Ta podpis je veljal Daskalova življenje, ker mu je nakopal smrtno sovraštvo makedonstvujuščih.
S smrtjo Stambolijskega in Daskalova je zadela bolgarski narod narodna katastrofa. Toda tudi ta bo premagana, ker Še živi med bolgarskim narodom duh, ki sta ga ustvarila Stambolijski in Daskalov in ki bo popeljal Bolgarsko k srečnemu življenju.
Pismo iz
Gospodarska kriza na Poljskem narašča. Število brezposelnih se je v zadnjem času povečalo na 140.000 duš. Država skuša neposredno in posredno pomagati brezposelnim, vendar brez zadostnega uspeha. Deloma izboljša situacijo delavcev novi zakon o zavarovanju za slučaj 'brezposelnosti.
Denarna in industrijska kriza meče povsod svoje temne sence. Uporaba premoga v Poljski sami se je znižala na minimum. Stari odjemalci nočejo več kupovati premoga niti na kredit. Posamezne družbe postavljajo premog na trg za nižjo ceno kot ga pa dobivajo iz rudnikov, samo da oživijo zastajajoči pbrat
Da se dvigne drobna trgovina, je mesto Varšava vpeljalo takozvane »potujoče prodajalne«. Na tovornih avtomobilih vozijo in prodajajo sukno, obleke ln drngo blago mimoidočim, M|r še boli oživlja že itak kričeče varšavske ulice. — Mali trgovec in obrtnik kupčujejo 'zopet na obroke, kajti velike banke le nerade ali sploh nečejo financirati drobne trgovine in obrti. Pa tudi pri odjemalcih Je opažati pomanjkanje lotovine, tako da vsak raje plača v Dbrokih kot pa naenkrat, celo vsoto.
20. avgusta 1924.
Gonja poljskih bankirjev in industrialcev za inozemskim kreditom presega že vse meje. V edinem stremljenju doseči denar, se prehitevajo s svojimi ponudbami in tirajo čim dalje bolj navzgor obrestno mero, Zato pa jim kapitalisti v Londonu, Bruselju in Parizu posojajo denar le proti zelo visokim obrestim. Medtem ko znaša obrestna mera v Franciji za Francoze povprečno 3, 4% na mesec dobivajo Poljaki denar le proti 8 in več odstotnim obrestim na mesec.
Najzanimivejši ukrep poljskega parlamenta v zadnjih časih je obdačenje cerkvenih posestev na Poljskem. In s tem je Poljska končno prelomila starodavno in žalostno svojo tradicijo, vsled katere duhovščina ni nikdar plačevala nobenih davkov, razen izvanrednih prostovoljnih prispevkov. Cerkvena posestva na Poljskem obsegajo 220.000 hektarov zemlje, kar bo prinašalo drža-
vi	10,000.000 zlatov letno (približno 180,000.000 Din).
Po dolgoletnem premoru je zažvižgal zopet direktni ekspres Varšava— Pariz preko Berlina. Med vojno in v letih po vojni ni bilo nobenega direktnega vlaka med Parizom in Varšavo preko nemškega ozemlja. Vozili so le
osebni vlaki na kratki distanci brez
ugodnih zvez, tako da je moral človek čakati po pol dneva v posameznih krajih, vsak hip izstopati, na francosko-nemški meji pa prehoditi celo pas par kilometrov do naslednje francoske postaje. Zato pa smo z veseljem pozdravili žvižg brzovlaka Pariz—Varšava z varšavskega kolodvora kot povratek k predvojnim prometnim razmeram.
V	septembru se vrši v Varšavi svetovni kongres akademske omladine. Napovedanih je že okolo 600 dijakov iz 26 različnih držav. Priprave za sprejem gostov kakor tudi zbiranje kreditov ie v polnem teku, da se proslavi dostojno to internacijonalno zbližanje dijaštva, ki je tako važno v kulturno-političnem pomenu. Božena Kokalj, cand. med.
I
ZUNANJI MINISTER MARINKOVIČ.
Program! ameriških strank.
Politične vesti.
= Kongres balkanskih komunistov. Balkanska komunistična federacija, kateri pripadajo komunistične stranke Jugoslavije, Bolgarije, Romunske In Grčije je imela te dni pod pokroviteljstvom ruske komunistične stranke v Moskvi svoj .kongres. Kakor poroča »Pravda« se Je na kongresu kon-statiralo, da je pričakovati na Balkanu izbruha vojne. Sploh da je položaj na Balkanu 2elo napet. Kongres je mnenja, da je Bolgarska za državljansko vojno že popolnoma zrela. V Besarabiji, na Sedmograškem, v Bukovini in v Dobrudži da je razpoloženje prebivalstva popolnoma revolucionarno. — Končno je balkanska komunistična federacija sprejela sklep, da je treba v svrho čim uspešnejšega širjenja komunističnih idej stopiti v najožjo zvezo s komunističnimi organizacijami Franclje, Avstrije, Anglije in Italije.
= Dr. Seipl postane kardinaL V vatikanskih krogih izjavljajo, da je nemogoče, da bi postal dr. Seipl kardinal, dokler je avstrijski kancelar. Njegov intimni prijatelj državni tajnik za zunanje zadeve Gaspari pa je izjavil, da bo imenovan Seipl za kardinala, kakor hitro n« bo več avstrijski kancelar.
= Kakor poročajo lz Milana, bo glavno glasilo fašistov »Popolo d'Italia« od sedal naprej izhajalo v dveh izdajah tudi v Rimu. »Popolo d’ Italia« je glasilo ministrskega predsednika Mussolinija in ga urejuje njegov brat. List je ustanovil takoj po vojski Mussolini sain.
= Klic Nemcev Iz Poruhrja. Nemški zunanji minister je prejel iz Poruhrja telegram* v katerem ga rote v Poruhrju zaprti Nemci, da se mora na vsak način sprejeti Londonski dogovor. Gospodarsko politični in finančno politični odsek državnega gospodarskega sveta sta sprejela predlog, da se mora Londonski dogovor sprejeti, pa čeprav ne zadovoljuje osnovnim zahtevam Nemčije. Odklonitev Londonskega dogovora da je nemogoča.
Programa|ična razlika med ameriškimi strankami ni velika, vsled česaT se pred predsedn.škimi volitvami navadno pojavlja potreba, da se programi glavnih strank na novo objavijo in izdelajo. Tako se je zgodilo tudi letos. In. republikanci ko tudi demokrati so znova pregledali svoj program z ozirom na sedanja aktuelna vprašanja. Republikanski program je izdelal sam Coo-lidge. Sedanji republikanski program obsega sledeče zahteve:
Glede zunanja politike: Med narodi je treba doseči sporazum, da se preprečijo vojne. Ustanovi se naj mednarodno razsodišče. Združene države se naj temu razsodišču pridružijo. Skliče naj se razorožit-vena konferenca. Zvezi narodov pa naj Združene države ne pristopijo.
Voiska na kopnem naj se ne skrči. Mornarica pa naj bo velika, kakor bo določila razorožitvena konferenca.
•	Priseljeniški zakon mora imeti ta cilj, da osigura vsem Amerlkancem, državljanom ko tudi nedržavljanom, sigurno eksistenco. Vse priseljence je treba amerikaniziratl. Zakoni o naturalizaciji se morajo izboljšati.
Glede zavezniških medvojnih dolgov je republikanska stranka odločno proti vsakemu črtanju dolgov. Pač pa se morajo pripustiti olajšave glede plačevanja, kakor je bilo to doseženo z Anglijo.
Glede Ku K!ux Klana je republikanska stranka izdala le platonično izjavo, da je strogo na stališču ustave in zato proti omejevanju vsakršne svobode.
Tudi vprašanje korupcije Je doblo v programu posebno poglavje. Republikanska stranka priznava svojo dolžnost, da mora skrbeti, da bo .vedno na krmilu poštena vlada. Vsakdo, ki se pregreši proti svoji dolžnosti mora biti kaznovan. Ljudje obeh vodilnih strank (republikanske in demokratske) so zakrivili nerednosti in imajo biti kaznovani.
V	carini zavzema republikanska stranka popolnoma veleindustrijalsko stališče in zahteva visoko zaščitno carino za industrijo. .
Invalidi so tudi v Ameriki pereče vprašanje in zato jih tudi ni pozabila republikanska stranka, ki jim v svojem prograiv.u obljublja, da bo za nje skrbela v največii meri.
Glede kmetijstva pravi program republikancev, da so demokrati razdrli ravnotežje med kmetijstvom, industrijo in delom. Temu nasprotno pa so republikanci znižali davke, tovornino, ustvarili zaščitno carino tudi za poljedelske pridelke in ustvarili ravnotežje med cenami kmetskih in industrijskih izdelkov.
Glede vprašanja Filipinov, ki zahtevajo samostojnost, je republikanska stranka mnenja, da bi neodvisnost Filipinov škodovala obema deloma. Glede Havaiskega otočja obljublja republikanska stranka, da bo razširila tamošnje pristanišče. Tudi za Alasko se misli pobrigati republikanska stranka.
Črnce skuša pridobiti program s tem, da jim obljublja zakon proti lynch-justici.
Končno je posvečeno v programu še eno poglavje šolstvu.
DEMOKRATSKI PROGRAM
je krajši od republikanskega, zato pa prav« tako nejasen v najbolj bistvenih točkah.
Najprej obravnava demokratski program načela obeh glavnih strank in pravi da so demokrati za enake pravice vseh republikanci pa za privilegije. Demokratska stranka hoče napredek zakonodaje, dočim je republikanska stranka okostenela.
Nato našteva program, kaj je storila ena in kaj druga stranka, ko je bila na vladi. Rezultat let 1913—1921 ko so vladali demokrati: Oživljenje gospodarstva, nobene korupcije, vodilna vloga v svetovni politiki, izglasovanje cele vrste najpomembnejših zakonov, sklenitev posebnega far-merskega zakona in ustanovitev delavskega sekretariiata
Republikanska vlada 1. 1921: Zavožena politika, en minister je onečaščen, drug jt nesposoben, tretji skrajno nezmožen. Osle-parjenje invalidov In zakup petrolejskih vrelcev na zločinski način.
Zunanja politika: Mir odvisi od sporaz-umnega dela vseh narodov. Nobenega nadomestila ni za Zve-zo narodov. Referendum naj odloči o vstopu Amerike v Zvezo narodov. Razsodišče za mednarodno vprašanje naj se ustanovi.
Glede vojske in mornarice ter razorožitve se demokratski program krije v glavnem z republikanskim.
•	Azijati naj se od priseljevanja izkljun čijo. Glede Ku Klux Klana ista nejasnost.
Bistvena Je razlika med obema strankama glede carine. Zaščitno carino demokrat odklanjajo, ker podraži življenje za dve milijardi dolarjev. Voditi se mora gospodarski politika, ki omogoči konkurenco, odpravi monopole in zasigura potrebne državne dohodke.
V	ostalem se demokratski progiam vetf ali manj krije z republikanskim.’ Bistven< se razlikuje še v sledečih točkah.
Glede kmetiistva pravi, da Je bila dosedanja zaščitna carinska poiit ka kmeti)* stvu v škodo. Filipincem je treba dati neodvisnost. ker so dokazali, da so za samoupravo zreli. Tudi Alaski je treba dati S-roko avtonomijo. Končno je treba dati Ar« mencem vso pomoč in zato zavreči Ložan-sko pogodbo, s katero so bili Armenci prodani Turkom.
To so glavne točke programov obeh vodilnih ameriških strank. In v tem znamenju se bo vodil tudi volilni boj, ki ga končno ne bodo odločili programi, ampak denarna sredstva strank, ker je tudi v demokratični Ameriki postal volilni boj tako drag, da zmagajo samo tisti, ki Imajo denar, dočim pravi reveži v volilnem boju niti samostojno nastopiti ne morejo.
= Pred ukinitvijo vojaške diktature na Španskem. V polslužbenem madridskem listu se potrjuje vest, da bo vojaška diktatura na Španskem skoraj 'ukinjena. Direk-torlj Je izdal na Iniciativo Primo de Rivere vsem uplivnejšim monarhističnim politikom poziv, da vstopijo v stranko patriotske za-jednice, ki Je bila ustanovljena na prizadevanje Primo de Rivere in ki naj prevzame vlado po direktoriju. Naloga te stranke Je, da zbere vse patriotične elemente in da potem omogoči vseskozi parlamentarno vlado. Predvsem pa bi bila njena naloga, da očuva monarhistično ustavo.
= Zbližanje med fašisti in liberalci. V
vladi prijaznih krogih so prepričani, da se je politični položaj v zadnjih par dneh popolnoma razčistil. To pa pripisujejo dejstvu, da je Mussolini v zadnjem trenutku pridobil zopet simpatije liberalcev in njihovega glavnega glasila »Giornale d,’Italia«. Za viden znak novega zbližanja med liberalci in fašisti smatrajo režimski krogi sporazum med liberalci in fašisti v FirencL Zdi se, da je tudi »Giornale d’Italia« v zadnjih dneh opustilo ofenzivo proti fašizmu in to po raz-
govoru med Mussolinijem in ravnateljem omenjenega lista. Opozicija Je očitala liberalcem, da so šli zopet v Canosso in padli na kolena pred fašizmom. »Giornale d’ Ita-tia« to zavrača in pravi, naj se opozicija in fašisti nikar ne prenaglijo s kritiko. Tudi katoliška organizacija »Katoliški narodni centrum« je pričela v zadnjem času precej živahno propagando za fašizem.
= Atentat na parnik. Kakor javljajo ii Buenos Airesa, sta eksplodirali na parniku »Asturio« dve bombi ravno v trenutku, ka ie parnik izšel iz pristanišča. Na parniku je bilo 300 potnikov. Med njimi je nastala grozna panika.' Vsled eksplozije se je vnel na parniku ogenj, ki so ga le z največjo težavo pogasili. Bombi sta bili položeni od organiziranih mornarjev, ker ni hotela posadka ladje vstopiti v mornar, organizacijo.
= Sovjeti se ne odrečejo Besarabiji.
Bukareštanski list »Orient« javlja, da je dejal Rakovski v nekem razgovoru, da se Rusija nikoli ne bo odrekla Besarabiji, da pa je ta veliko premajhna, da bi sovjeti zaradi nje pričeli z vojno. Zaradi Besarabije ne bo oddala Rusija niti enega strela.
fcliss.
V sobi demimondke.
Nagelj, ki je ležal poleg vaze, je vzdihnil.
Oglasila se je orhideja i »Revček, umiraš, ker je pozabila nate prelepa Ljubica!«
Napolovela roža je dihnila: »Tudi ti boš umrla, samo nekaj ur kasneje...«
Orhideja se je razžalostila.
V	srebrni košarici je zaplakala ble-'dolista šmarnica: »Vse*moramo umreti in vendar ste srečne, sestrice, videle ste božje solnce, jaz pa še nikdar! Peč mi je dala življenje, steklo mi je bilo nebo, škropilnica beli oblak...«
Vzdrhtele so vijolice iz Parme, hija-cinte iz Rima, reseda, vijole, rože in nageljni iz San ,Rema. Vzdrhtele so in šepetnile: »Videle smo solnce, da umremo v zakurjeni sobi.«
»Če bi umirale vsaj pri bolniku — ne pa tu pri brezsrčni Ljubici... je rekla vijolčasta vijola.
»Zakaj }e brezsrčna?« je vprašal .nagelj poleg vaze.-
Cvetice so se ozrle na veliko palmo v kotu, ki je dejala: »Ko ji je povedal njen- prijatelj Svetozar Belčič, da se je zastrupila gospa Milislava Petrovič, se Je nasmehnil rekoč: Kako zanimivo, samomor!«
»Zakaj se je usmrtila?« je vprašal topet nagelj. Ni se mogel načuditi gospel Milislavi, da se je usmrtila, ko ie vendar življenje tako lepo.
»Ljubica je imela razmerje z njenim možem — no in gospa Milislava si je bila končala žalostno življenje.
»Sirotica,« so zašuštele cvetice.
»Pa to ni vse! Ljubica je seveda takoj zapustila inženerja Petroviča, ki se je iz obupa ustrelil. Ljubici ni bilo nič hudo in je rekla: Kako zanimivo umirajo ljudje! — Izbrala si je novega ka-
valirja. Bankir Doslav Mitrovič je zapravil z njo vse premoženje in od^el v Ameriko. Pesnik Radosin Volčič je končal svoje življenje v dvoboju. In tako dalje... Eden za drugim se vrste v njeni zbirki, eden za drugim izginejo v praznoto, v njenem srcu pa ne vstane niti spomin nanje...«
»Čudna ženska je!« je črhnila šmarnica.
»Moderno...,« jo je poučila palma.
»Koliko cvetic umre radi nje. Maščujmo se!« ie dejala vijola. »Zastrupimo jo s svojim vonjem!«
»Da, maščujmo se!« so ponovile cvetice.
V	istem hipu je vstopila Ljubica, zavita v dragocen kožuh.
»Grozno, grozno!« je jadikovala' Ljubica. »Moji živci...!«
»Ah, bah, Ljubica,« je dejal kavalir, ki je prišel z njo, »umirite se vendar, saj so ustrelili samo komunista!«
»Pa sem videla kri, bledo lice ..,«
»Nesramno je, da ta politična banda ne miruje niti ponoči... Sicer je pa dober tak vzgled za v bodoče! No, in en komunist več ali manj — zato ne bo konec sveta!« jo je tolažil kavalir.
»Komunist ali ne, človek je bil...« je rekla Ljubica.
Kavalirja je razjezilo, da je bila nepristopna za njegove besede. »Ljubica, jaz bom šel...!«	'
»Idite   Pustite me samo, da
premislim, kako je to, če Človek umira!«
»Z bogom!« je dejal in odšel.
Ljubica se ni zganila.
Na cesti §i je pogladil brke in vprašal: »Kam? Fatalno, da je Ljubica nocoj taka... Nič, k Malini grem, ki ni postala sentimentalna, ko je videla v krvi komunista...«
Ljubica je pa še dolgo sedela in se razgovarjala s svojimi mislimi...
Cvetic« so ii bile vse odpustile.
Prosveta.
LJUBLJANSKA OPERA.
Gledališčna uprava je namenila gostom velesejma v slovo še tri predstave:
V	soboto so ponovili Blodkovo enodejanko »V vodnjaku« in Mascagnija »Ca-vallerio rusticano«, v nedeljo zvečer pa so peli Foersterjevega »Gorenjskega slavčka«.
Izvajanje in vprizoritev popularne češke opere »V v o d n j a k u«, ki je rekoč konkurirala Smetanovi »Prodani nevesti« je bila v vsakem oziru boljša in živahnejša kot prva. Režisej: g. Debevec }e v to naivno in neverjetno dejanje vnesel živahnost in smo prvič zaznali. da je bil tudi zbor gibčen in agilen. Dejanje je pa posebno poživil s svojim nastopom komik g. Z u p a n, ki je bil tudi glasovno izvrsten. Poročali smo že zadnjič, da je domačin g. Banov e c zelo napredoval. Pel je v naše veliko veselje in tudi igral že povoljno. Morda bi ga pa zaenkrat še ne kazalo preveč upreči v glavne tetiorske Partije, ker bi ga prepogosto nastopanje gotovo prehitro utrudilo. V napredek iu razvoj tega mladega pevca stavimo najlepše nade. Gdč. Sfiligojeva ie v vlogi vedeževalke popolnoma ustrezala. Namesto obolele gdč. Rozumove je pela Lidunko novoangažirana češka sopra-nistinja gdč. Vanečkova. Dasi je bila precej prehlajena smo mogli oja-žiti, da imamo pred seboj rutinirano pevko s precej obsežnim in simpatičnim glasom, ki ni pa v vseh registrih enak. Pevkina igra je odlična. Orkester ni bil prvovrsten* ni v njem prave skladnosti in tudi ni vigran. Pred začetkom sezone mu bo treba posvetiti več pažnje. Tolkalom bi bilo nujno svetovati več umerjenosti. Treba jih bo pri neusmiljenem zbijanju krotiti.
v Zelo zadovoljni smo bili pri vseh predstavah z zborom. Redukcija mu ie
sijajno pomagala. Je-sicer še par surovih, plohastih glasov vmes, vobče pa je zares glasovno dober, dovolj močan in ambicijozen. S takim zborom se gotovo nobena opera v Jugoslaviji ne more ponašati, zato apeliramo na gledališčno upravo, naj čimprej izboljša zboru njegovo mlzerno eksistenčno vprašanje. Pevci I. kategorije imajo mesečne gaže 1340 Din, II. kategorije li7U Din, III. kategorije 1075 Din, poleg tega doklade za ženo in otroke po 5 Dia na dan. Če pomislimo, da mora zbor vsako dopoldne naporno vaditi, včasih tudi popoldne in da so večerne predstave povečini zelo naporne, je razumljivo, da omenjeni zaslužki niso v sorazmerju s trudom in pridnostjo članov in člaaic zbora in ne zadostujejo niti za njih skromno preživljanje. Nadejamo se, da bo uprava — čim dobi nove kredite — sama ustregla upravičeni želji.
V	»Cavallerii rusticani« ie gdč. Vanečkova razvila sijajno igro in smo tudi v petju zaznali umetnico. Nje Santuzza ie bila umetniška kreacija. Gosp. Zathey je v Alfio boljši kot prvič. Gost g. dr. M o r i c si je z vlogo Turida osvoiil srca vseh poslušalcev. To ni tenorist, ki hoče briljirati z orjaškim glasom in ki polaga največjo važnost le na visoki C. On poje brez težav, z največjo lahkoto in z razumevanjem. Najbolj nam je ugajal v napitnici in pretresljivo lepem slovesu od matere. Publika je nastop odličnega, inteligentnega slovenskega tenorista sprejela z navdušenim priznanjem. Na koncu opere seveda tudi na manjkalo cvetličnih darov.
Opero »V vodnjaku« je dirigiral g-B a 1 a t k a, Cavallerio pa g. N e f -fat. Naša opera ima v obeh dva neumorna smotrena delavca, izvrstna muzika, katerih skromno udejstvovanje smo vedno premalo cenili. Naj sprejmeta z ansamblom vred naie priznanje
in pohvalo. Po zadnjih predstavah sodeč, se nam obeta letos dobra sezone.
V	nedeljo zvečer so dali »Goren jskega slavčka« v 32tič. Poslušalcev ni bilo mnogo, pa so se zelo zabavali. Aplavdirali so posebno g. Banovcu, slavčku ge. Lovšetovi) g. Zupanu in Mohoriču. Predstava sama je bila nekoliko domača, ker so se pač sodelujoči že naveličali toli» kratnih ponavljani.
Glede reda v gledališču bi pripomnili, naj se 'začetkom sezone zopet izda ukaz, po katerem se med dejanji nikogar ne bo pustilo več v avditorij. Publika ie postala zopet komodna in zamuja predstave. Po policijskih predpisih pri vhodu v parter ne sme nihče stati. Prj »Cavalleriii« pa sta tam eden glavnih mož v operi in neki gospod ves čas kramljala kot bi bila v kavarni ter1 sta motila predstavo. Pravtako ni bilo lepo pri »Gorenjskem slavčku«, ko sta se med drugim aktom v desnem parterju neki operni pevec in dama zabavala kot bi bila v majski noči na klo-pici v Tivoli. Če zahtevamo od publike,; da se v gledališču dostojno obnaša, posluša in ne moti predstav, moramo to zahtevati tem strožje od ljudi, ki dan za dnem nastopajo in še bolj od mož, ki imajo v operi glavno besedo.
Našim pevskim zborom priporočamo
za zimsko sezono v nakup ln izvajanje sledeče izdaje: 10 moških in mešanih zborov Emila Adamiča na narodno besedilo iz Streklja (Zvezna tiskarna), 16 jugoslovanskih narodnih pesmi Emila Adamiča (Zve*« na knjigarna). Pet pesmi Emila Adamiča (Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, v vseh knjigarnah). Pet ženskih dvospevov * spremljevanlem klavirja Emila Adamiče (Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon««, v vseh knjigarnah). Trije moški zbori Josipa Pavčiča (Matična knjigarna na Kongresnem trgu).
Umrl Je v Briksenu cerkveni skladateli Ignacij M111 e r e r, čigar maše se pogoje
Dnevne vesti.
Da se ne pozabi . . .
Zadnji memento naši razmejitven? komisiji na slovensko - Italijanski meji.
Velika antanta ponudila nam je v svojem ultimatu od januarja 1920 proti Italiji mejo, ki bi bila odgovarjala skoro docela Wilson-ovi mejni črti: Cerkno. Idrija, Postojna, Št. Peter in celo Pod-Krad v Istri bi bili naši.
V marcu ozir. aprilu 1920 pregovarjali so se v Parizu in Londonu naši delegati z italijanskimi glede podrobnosti označene mejne črte, predvsem zaradi korektur pri Senožečah (!) m glede pripadnosti Cresa in Lastova.
V novembru 1920 smo pa morah žrtvovati vsled rapallske pogodbe že ne le vso Goriško ozir. Primorsko, marveč tudi velik del Notranjske z idrijsko-po-stojnskim pasom — izključno slovensko zemljo.
Pričetkom leta 1924 pa smo zgubili končnoveljavno še Reko, ne da bi bili dobili v kompenzacijo te izgube nazaj vsaj oni del ozemlja, katerega smo morali žrtvovati svoj čas v Rapallu ravno za Reko, to je oni del Notranjske, ki leži popolnoma tostran Italijanske sfra-tegRne meje Snežnik — Nanos — Trnovski gozd.
Danes v poletju 1924. leta se pa pogajamo z Italijani že radi tega in onega zemljiščnega kompleksa tik Planine in Hotedršice in se borimo zato, da bi bile paše obmejne kotastralne občine neokrnjene.
Tako se bliža italijanska meja sistematično vedno bolj in bolj osrčju naše Slovenije!! ,
Največjo ironijo pri vsem tem sa nas Slovence sigurno zelo žalostnem položaju pa tvori to dejstvo, da si prizadevajo Italijani pri določanju točne obtnej-1,6 črte na vse kriplje ščititi celo interne nemškega aristokrata WimUsch-Sraetza, čegar predniki so igrali ne malo vlogo v svoječasnih bojih Avstrije proti »aliji in italijanstvu, dočim jim jr razpoloženje Slovencev v celi razmedtve-Pl zadevi najbrž — Hekuba.
Ugotavljamo samo, da so danes Italijanom simpatije Windischgrartzove važnejše, nego dobri odnošaji z Jugoslavijo in s Slovenci, ki so bistveni ds! velikega Jugoslovanskega naroda.
Slovenci sl bedo to omalovaževanje gotovo prav debro zapomnili!
Jugoslovanskega zunanjega ministra m jugoslovansko razmejitveno kotrisi.o Pa Poživljamo, da stori svo;o -- do!-znost in reši še ob dvanajsti uri ono, J581" ie mogoče še rešiti! Mi ne želimo rtalijanske zemlje, marveč svojo lastno krtido, ki je slovenska že tisoč let!
— NJ. VeL kralj Aleksander je ob svojem odhodu lz Surdulice daroval za družine umorjenih surduliških junakov 50.000 Din kot prvo nujno pomoč sirotam in vdovam, dokler se ne ured! rednih državnih podpor, kralj je naprosil min. predsedn. Davidovima da čim preje uredi to vprašanje in reši upravičene in skromne prošnje surduliških vdov HI SaTCt.
Mor, vsf,	pravica. Na našo no-
SSSi!!** 1110151 »Slovenec«. Da Po vsei r SiS ®°lk ltina sporočamo, da -se da	*	301	govori	kako sta dva mia-
avtom^i.-eŽa Povabfla dv* »ospodičnl v
ata ^ w 11310 * samokresi prisilila, da bfl Zt,Li 5 “dale. In govori se dalje, da Je 00 teh vrhu vsega še spolno bolan.
Poneha o tem nič ne ve? Ali je tudi »J? n,cu* to neznano? Ali pa je v Ljubil;®1 2akon, da pridejo na sramotni oder sa-mo reveži? Pričakujemo odgovor.
in iuL^e®ka skupščina »Družbe sv- Cirila
"5“®« se vrši dne 7. septembra v da • 7- lanl hočejo tudi to pot pokazati, “ ie Celje narodno-zavedno mesto. Vse p' Podružnice, kakor tudi naše zveste vunimetodarje, poživljamo, da se v kar naj-večjem številu udeleže skupščine. Družbi-
vodstvo je prosilo za znižano vožnjo, •v-sitve do danes še ntšmo prejeli, vendar upamo, da bo ugodno. Ko dobimo, rešitev,
00	družblna pisarna razposlala potrebne le-ottmacije za znižano vožnjo vsem, ki se »odo obrnili pismeno ali ustno na družnim* pisarno v Ljubljani, Narodni dom.
— Avtomobilska nezgoda Jugoslovan-T* voiaške misije. Iz Bratislave poročajo,
« je avtomobil lugoslov. vojačke misiie, ® 50 ie udeležila manevrov čohosl. vojske, in si je pri tem polk Nenadovič Zfomn desno nogo. Pod polk. Sačtič je bil lah-. Poškodovan, dočim sta ostala polk. IUč w Podpolk. Antonorič brez poškodb. rioško-uovanega polk. Nenadoviča so odpeljali v bratislavsko vojaško bolnico in upajo, da
v kratkem okreval.
— Društvo »Zveza transportnih delav. *®v Jugoslavije« s sedežem v Ljubljani je štŽSo . ker 011113 radl nezadostnega
Sa članov pogojev za pravni obstoj.
_r~ Te dni bo dobila naša država od Bol-nov V(vSa ra5un vojne odškodnine 50 vago-Pri^adethn*^1 s® 1)0 razdellla Pokrajinam,
ma	rodovina.	V Še ne popolno-
ora d kratkim c5rkvI v Carcassone se je bolnost. V s? ^lgrala redka rodbinska po-nfcTde ChLhJ"°v| kavalerijskega polkov-odlfknval sn hm"?3,’, kI s° i« v vojni zelo ntoH&ka Polkov .S30 Posvečeni v maš-mostan	0Vnlka	Pa le stopila v sa-
— Moška šentpeterska C. M. podružnica in P05?05®,0 08°hle Ljubljana-glav. kolodvor so zbrali v počaščenje gddu g. viš. ^dzornika In posjajenačelnika Avg. Lud-
ie& i8 °br- u	t 400 Dln 10 P°le2
tega še znesek 500 Din. Ta iepa zbirka v
jurist družbe sv. Cirila in Metoda je doti3*1’ da je g. postajenačelnlk splošno pri-Jjiuoljen. Tudi mi se pridružimo njegovim č-stiloenj ter mu kličemo: Se mnogo leti
Ljubljana, 27. avgusta.
— Pravilnik za izvrševanje zakona o
posesti in nošenju orožja objavlja Uradni list štv. 81 z dne 27 avgusta t. 1.
— Mednarodna knjižna razstava bo spomladi prihodnjega leta v Florenci. Razstavni odbor poživlja vsa založništva, da se razstave udeleže. Pristop je dovoljen vsem založništvom, tiskarjem, pisateljem in znanstvenim ter literarnim zavodom. Razstava bo urejena po narodih in se bodo na razstavi tudi prodajale knjige. Prva knjižna razstava jr bila v Florenci lota 1922 in so na njej vzbujale pozornost slovenske knjige, zlasti Ribičičeva knjiga »V kraljestvu palčkov«, ki ie bila ena najlepših knjig razstave.
Htgijenska razstava pod Tivolijem v Ljubljani ostane vsled nepredvidenih zaprek zaprta dc petka 29. t. m. Ker bo sedaj naprej občinstvu dana možnost, si razstavo natančno ogledati, se priporoča nabava razstavnega seznama, ki je za ceno 3 Din na razpolago na licu mesta. — Županstva, župni uradi in društva, ki žele imeli v kram bi vališča brezplačna zdravstvena predavanja
o	ljudski higijeni, jetiki, spolnih boleznih, alkoholizmu itd., naj to javijo na razstavi ali pismenim potom Državnemu higijensketnu zavodu v Ljubljani. Predavanja se v ki a jih, kjer je vpeljana električna razsvetljava, pojasnjujejo lahko tudi s skioptičnimi ali kinematografskimi slikame.
— Petdesetletnico in g^d obhaja dne 23. avgusta višji nadzornik postajni načelnik v Ljubljani gl. kol. gospod Avguštin Ludvik. Železničarji mu prirede na predvečer (danes 27. avgusta) z godbo in pevskim zborom Z. J. 2. ob 20. uri podoknico ter mu kličejo: Na mnoga leta!
— VoUk napredek v narkozi. V pariški bolnici je pričel uporabljati zdravnik Fredet novo narkotično sredstvo, ki ga je imenoval Sommfere 'n ki je ze!0 uspešno, 'red-stvo se daje v dozah, ki so deset do petnalst kub. centimetrov velike. Fo predhodni injekciji z morfijem se vbrizga novo sred-slvo v žile. Uspeh presega vsa pričakeva-nja. Bolnik ostane do 35 ur dolgo v neza-vesl!- tako da je mogoče izvršiti nemoteno tudi najtežje operacije. Slabih posledic ni po uporabi rovega narkotičnega sredstva nobenih.
Ljis&SJang).
1— Pevski zbor Glasbene Matice Sredi septembra se zopet prične redno delovanje. Vabimo posebno nove prvce in pevke, kj imajo veselje.in se čutijo zmožne, da stopijo v naš krog. — Vpisovanje norih pevcev in pevk se bo vršilo ter se bodo obenem sprejemale prijave dosedanjega članstva v dne 1., 2. in 3. septembra, vsakkrat od >. do 7. ure vreče’- v sobi št. 6. poslopja Glasbene Matice. Za nove pevce velja pogoj ua morajo imeti primerno teoretično izobrazbo in da ustrezajo glasovno podanim zahtevam. Dne 10. septembra ob 8. uri zvečer pa do sestanek vsega zbora, da se sporazumno določijo ute in drugo. Odbor.
1— Mestna Orjuna Ljubljana poživlja yse članice in člane, ki so se priglasili ter one, ki se še nameravajo in želijo sodelovati pri tamburaškem zboru, da pridejo zanesljivo k ustanovnemu sestanku v četrtek 28. t. m. ob pol 20. uri: za priglašene pevce in pevke se vrši sestanek v soboto 30. t. m., ob pol 20. url v areni Narodnega doma. —
V	četrtek dne 4. sept. se vrši skupni sestanek vsega članstva zvezan s predavanjem v dvorani a>ene ob pol 20. uri. K temu sestanku je udeležba vseh članov in člau:c strogo obvezna.
1— Mestna Orjuna Sv. ?etar - Vtdmat poživlja ponovno vse brate in sestre spadajoče v njen okraj, ki 90 pa včlanjeni pri drugih mestnih organizacijah in ki se še niso javili, da to nemudoma store, ker se vrši v najkrajšem času ustanovni občni zbor. Uradne ure so ob delavnikih od pol i9 do 20. ure in ob nedeljah od pol 11. — 12. ure v društveni pisarni, Bohoričeva ul. 9. — Pripravljalni odbor.
1— Državni uslužbenci nižjih treh kategorij sklicujejo za sredo dne 27. t. m, ob 8. zvečr v Mestnem domu širši sestanek članstva. Predmet: Obrazložba predloga k reviziji službene pragmatike. Udeležba članov obvezna!
1— NagailvcL V jarku ob Dunajski cesta so našli precej velik belo pobarvan lesen okvir s šipo, katerega so najbrže kje z okna sneli objestni navihanci in ga potem pustili ob cesti. Lastnik ga dobi za Bežigradom, druga nova mestna hiša, v drugem nadstropju.
1— Policijske prijave. Tatvine 1, prest, cestnopoiioljskega reda 6, prest, pasjega kontumaca 4, poškodbe tuje lastnine 1, pijanost 1, prekoračenje pol. ure 1, kaljenje nočnega miru 1, prest, zglaševalnlh predpisov 1, lahka telesna poškodba 1, ples brez dovoljenja 1, izgred 1.
1— Aretacije. Radi javnega pohujšanja 1, tajna prostitucija 2, krošnjarenje brez licence 1.
1— Kozarce Je metal v goste. Mehanik Ivan Cerv je Mi danes ponoči 'na Gosposvetski cesti v Sp. Šiški na zahtevo Franca Južne aretovan, ker je meta! na veselici ognjegascev v gostilni Štepic v goste kozarce ter pri tem Južino poškodoval-pod levim očesom. Policija je našla pri njem kozarec, o katerem se je ugotovijo, da ie bil v Imenovani gostilni ukraden.
1— Iz policijskega dnevnika: Tat In slepar. France KrŽmanc, sobni siikaT iz Viča Pri Ljubljani ie ukradel dne 14. avgusta t. 1. trgovcu Kriegerju v Krškem nekaj stare obleke v skupni vrednosti 75 Din. Istega dne popoldan je popival po Krškem s 70 letnim Josipom Judežem, Id je nabiral denar za zvonove. Med popivanjem je začel Judež šteti denar. Kržman je to priliko porabil ter mu izmaknil 8 bankovcev po 10 Din, nakar Je azginil ter se napota k Mariji Krleger, od katere je Izvabil 10 in pol Din. Od tistega časa ga v Krškem, kjer je ostal tudi neki gostilničarki na hrani 45 Din dolžan, niso več videli. — Dvovprežen voz brez gospodarja. Dne 16. t. m. je pripeljal neznanec dvovprežen voz v bližino Brezna iz smeri Maribor — Brezno ter ga pustil sredi cesie In neznano kam izginil. Voz In konja sta sigurno ukradena ter je nameraval neznanec stvari spraviti čez mejo v Nemško Avstrijo. Eden izmed konj je med tem poginil.
1— Umrli so v Ljubljani: Angela Kov-šca, hči progarja, 7 let — Janez Kopavmk posestnik, 46 let. — Aleksander Pivk, rejenec, 3 mesece.
I— Iz Šiške naln javljajo, da priredi on-dotno Društvo za zgradbo Sokolskega doma dne 7. septembra t. 1. na senčnatem vrtu gostilne Valjavca jetiko vrtno veselico z bogatini sporedom.
Sodišče.
KEP GA jE NEVESTA SILILA K POROKL
Andrej Rode, delavec v Ljubljani, je sicer že dvakrat — med tem enkrat radi hudodelstva ropa s 3 letno težko ječo pred-'rtvrnovan individij. vendar se je našlo žer s'ro srce, ki hrepeni po tem, da bi bilo vore-ženo ž njim v sladki zakonski jarem — vsaj tako je on trdil pri današnji obravnavi. —■ Stvar je namreč sledeča: Andrej Rode je obtožen, da je ukrade! Josipu Kadaliču zavoj 12 in pol kg masti, vredne 350 Din. Obtoženec prizna svoje dejanje, zagovarja se pa s tem, da ga je silila nevesta k poroki. Hotel je torej kupiti potrebno obleko, da nastopi Pri poroki primerno slavnostno opravljen. Ker ni imel denarja, si je moral pomagati s tem, da ie ukradel inkriminirani zavoj masti. Imel ie pa smolo, da so ga zasačili pri prodaji. Nič mu ni pomagalo dejstvo, da je inpaketirol mesto masti primerno težak kamen, da bi zakril tatvino. Aretiran pri prodaji, se ni mogel izkazati, kje je dobil mast. Tako je prišla tatvina na dan, in deželno sodišče ga je obsodilo danes na 6 mesecev težke ječe. Nevesta bo torej hrepenela še nekaj časa po sladkem zakonskem jarmu ž njim.
§ 104 S. K. 2.
Ferdo Pustek, trgovec, Šmarje pri Jel-šal se je poganjal za to, da dobi glavno tobačno zalogo in maloprodajo tobaka v Jelšah. Prejšnji opravičenec je bil Andrej An-derluh. Prišlo je v resnici do predaje. Predano mu je pa bilo v resnici samo založništvo. Intervenujoči organi so namreč izjavili, da obdrži A.nderluh maloprodajo.
Zoper ta odlok je vložil Ferdo Pustek zelo energično Pritožbo, in sicer »in quadru-plooc, na najvišje finančne oblasti Vedel je namreč, da je stvar, kar se tiče podelitve zaloge in trafike pr! kompetentnih oblastih, zanj v najboljšem tiru. Anderluh je imel namreč dobiti drugo trafiko v Jeišah in poslal je svojo ženo v Maribor, od koder je prišel telegrafični odgovor, da Anderluh trafiko obdrži. Ta odgovor je pa baziral na zmoti od strani finančne oblasti. Šlo je namreč za to, da dobi Anderluh drugo trafiko za Šmarje. Radi tega odgovora je vložil obtoženec Inkriminirano pritožbo v kateri je trdih da je bila »maloprodaja* v glavni zalogi samolastno in pristransko oddana. Rodi te pritožbe ga je finančna oblast naznanila radi prestopka po § 104 s. k. z.
Pri današnji obravnavi kot priča zaslišani višji finančni svetnik Jerovc je nespo-razumljenje pojasnil, ra kar je sodišče obtoženca oprostilo. Obtoženec je torej našel milostne sodnike, ki so vpoštevali vse okoliščine in ga ldjub njegovim »in quadrup!o« Pisani žaljivi vlogi oprostili.
V	ZNAMENJU FLNPAKA ali INSTRUK-TIVNA OBRAVNAVA SLUČAJA PREGRE-ŠKA PO § !04 S, K. Z.
Iz obtožnico; Josip Gorjup, izvo-šček v Ljubljani je obtožen, da je dne 19. junija t.,1. službo vršečega policijskega nadzornika Marka Gersiniča sunil v prsi Ln se ruval ž njim.
Obtožba se opira na izpovedbo policijskega nadzornika Marka Gersinča. Vse druge priče zanikajo krivdo obdolženca, a to ”e pride v poštev:	Državno	pravdništvo
predlaga vporabo §• 104 s. k. z.
Zagovor. Predsednik: »Al? se čutite krivega?«
Obdolženec, ironično: »Seveda se čutim*..., resno:	»Stal sem pod oknom
neke hiše na Karlovški cesti in zahteval, da pride moja žena, ki ie bila tam na obisku, ven. Da sem govoril precej glasno, priznam. Prišel je policijski nadzornik Marko Gersi-nič, rekoč: »Zgub’te se, kaj kričite tu?!« Ubogal sem, odstranil sem se nemudoma, dejal sem le ihimogrede, da svojo ženo lahko kličem, da pridem nazaj. Gersiniča se nisem niti dotaknil, kljub temu Je prihitel za menoj ter me udaril s pendakom po plečih in nato še po glavi, da sem v silnih bolečinah padel na zemljo. Nato je Gersinič zažvižgal, nakar je pritekel drugi stražnik. Pozvala sta me, da ustanem in jima sledim. Ubogal sem brez besede. Gnala sta me na policijo, kjer so me kaznovali s trodnevnim zaporom. Po prestanem policijskem zaporu so me gnali na sodnijo, kjer sem bil dva dni v preiskovalnem zaporu. — Predlagam, da zasliši sodišče g. sodn. oflcijala Schirm-f e 1 d a, in ostale, ki sem jih navedel v preiskavi, kot priče.
Sodišče zasliši predvsem policijskega nadzornika Gersiniča. Predsednik ga opozori, po zakonitem predpisu na to, da mora govoriti resnico. Kriva prisega je velik greh in se kaznuje z večletno ječo. Spe-cijelno opozori predsednik Gersiniča na to, da so druge priče v preiskovalnem stadiju drugače izpovedale kakor on...
Policijski nadzornik Gersinič izpove: »Bil sem na Karlovški cesti. Pred neko hišo čujem »močno« govoriti. Šel sem bliže in naletel pod oknom neke hiše obdolženca, ki je tam kričal. Opozoril sem ga, toda on je postal še glasnejši. Hotel sem ga legitimirati, toda on mi ni hotel dati potrebnih informacij. Nato sem mu napovedal aretacijo. Obdolženec pa me je sunil v grlo In se hotel iztrgati. Udaril sem ga s pendakom po hrbtu. To pa ni pomagalo. Zato sem ga udaril še enkrat in sicer po glavi, nakar je padel na tla. Zažvižgal sem, prihitel je stražnik X. in obdolženec nama je mirno sledil.«
Priča sodni kancelist Schirmfeld: ’ »Bilo je okrog 10; ure zvečer. Pripeljal sem se s soprogo iz Vevč. Ko sem prišel na Karlovško cesto, sem zapazil pod oknom neke hiše do takrat mi popolnoma neznanega moža, ki je precej glasno govoril:	»Moja žena
mora ven. Moja žena se ne bo k...« — Prišel je stražnik in zaklical: »Zgub’te sel Kaj kričite tu?!« Obdolženec je odgovoril: »Svojo ženo lahko kličem ven.« Nato je ubogal in je šel mirno naprej, samo omenil le, da svolo ženo lahko kliče in da bo prišel nazaj. Stražnik ie hitel za njim ln ga udaril brez vsakega nadaljnega vzroka s pendakom po hrbtu. Obdolženec ga je vprašal: »Zakaj me bijete?« nakar je dobil še eno s pendakom, in sicer po glavi in tako, da se je zgrudil na tla in kričal: »O joj. o joj!« Ničesar mu ni storil obdolženec, prav ničesar. — Pripominjam, da Je dejala moja soproga, ko je to videla, da stražnik ni storil prav. Stražnik je opazko slišal, zato je odgovoril: »Ce ne (boste tih’, bom še vas en parkrat po glav!« Nameraval sem vložiti tožbo, toda premislil sem si, se ne izplača! — Naglašaift da smo bili v neposredni bližini in sem dogodek prav natančno opazoval.«
Prečitajo se izpovedbe vseh drugih »civilnih« prič, ki izpovedo kakor sodni kancelist Schirmfeid, da je obdolženec nedolžen. Prečita se tudi izpovedba priče X., stražnika, ki je prihitel na žvižg pol. nadz. Gersiniča na lice mesta in se udeležil eskorte obdolženca »a policijo. Ta prida Upov«, da !•
Gospodarstvo.
Egakfrifikacila Sa^ra mi !CrIk@ia do Brežic
iz gospodarskega in nacionalnega stanovišča.
V tem letu smo že priobčili nekoliko člankov s tem naslovom tet ugotovili, da za ta problem vlada veliko zanimanje. Videli smo pa tudi, da ni narod zadostno poučen o koristi In o sam! napravi električne centrale pri Brežicah iD da vlada v gotovih krogih opozicija proti načrtu kanalizacije.
Tudi se dela velika napaka s tem, da se hoče v to vprašanje vplesti politika in da se hoče izsiliti razne strankarske in privatne privilegije ravno tam, kjer je najmanje umestno.
V kratkem bom opisal ves načrt elektrifikacije: Pri Krškem, ravno pri gostilni »Globočnik«, bo začel takozvani kanal, a malo višje se bo Sava zajezila. Jez bo 8 m širok In bo imel vse naprave za reguliranje odtoka savske vode po stari strugi ali pa po kanalu. Radi tega jeza, bo vodostaj Save pri jezu zvišan za ca 4 metre in se bo proti Krškem sorazmerno v manjši visočini povišal. Nad jezom bo voda popolnoma mirna in bo ta jez obenem regulativno deloval na vodostaj do Rajhenburga. Krčanom se torej ni treba bati, da bi jim voda poplavila hiše, kajti ako bi ce še enkrat nabrala taka količina vode, kakor ob lanski povodnji, bi za odtok vode služila ne samo stara struga Save, ampak tudi kanal.
V nekem članku je omenil dopisnik »Slovenca«, da bi tekla vsa voda, ako bi se zgradil kanal, le po kanalu in bi bili posestniki ob stari strugi Save zelo oškodovank ker po stari ctrugi ne bi bilo dovolj vode. Ta nazor ni opravdan, ker po kanalu bo odtekalo le približno L« vse vode, a drugo bo šlo po normalnem vodoteku.
Izpod Krškega pelje potem kanal čez razne vasi do Krške vasi. Kanal bo okoli 12 km dolg In 40 m širok. Globok bo 6 m. a vode bo v njem 3 do 4 m visoko. Pri vsaki vasi in pri važnejšik prehodnih točkah bodo mostovi, Id bodo urejeni tako, da se bodo dvignili ali pa mehanično (na stran) odpirali, da bodo mogli pozneje v tem kanalu plovlti tudi parniki.
Turbine bodo v Krški vasi In tam bo tudi centrala. Iz centrale bo tek napeljan predvsem v Zagreb, a seveda tudi v vse kraje ob Savi, tja do Zidanega mostu.
» Ves vodni promet se bo vršil po kanalu In splavi, čolni Itd. ne bodo vozili več po stari Savi temveč po kanalu. Ker bo voda v Kanalu stala, ne bo imela nobenega padca in se bodo morali splavi s posebnimi vlačilci vleči in potem pri Krški vasi avtomatično spustiti v Krko, odkoder bodo zopet odpluli po Savi dalje.
Naš tukajšnji narod ne vidi ali noče videti koristi, ki mu nastanejo, ko se ta projekt uresniči. Pri uradni komisiji, ki se je vršila letos maja meseca na licu mesta, so prišli na dan uprav grozni nazori. Mnogo kmetov je hotelo imeti kar pri vsaki njivi, vsakem kozolcu in hiši most, ako ie načrt slučajno prerezal njegova zemljišča. Bilo je tudi takih, ki so zahtevali za I kvadr. meter kar po 100 Din, medtem ko se bo moglo pačati največ kakih 10 do 15 Din ali pa še manj. Zemlja ni tu prvovrstna, jo zelo peščena In tudi trpi vsled suše. Dohodek od te zemlje je malenkosten. Videlo se je, da so
Primorske vs$ti.
Slovo dr. Tume. V »Goriški Stražj« je napisal dr. Tuma, ki je bil od Italijanov prisiljen, da zapusti Primorsko vsebine polno slovo. Med drugim pravi dr. Tuma: »Neizprosna roka italijanske vade je zadela mene. MoTam od vas po 48. letih napornega dela med vami. Leta 1876. sem prišel iz Ljubljane kot učitelj v Postojno, leta 18S1. položil sem v Trstu zrelostni izpit za gimnazijo. leta 1887. sem vstopil pri sodišču v Trstu, leta 1890. sem še za sodnika v Tolmin. leta 1894. v Gorico, od leta 1900 naprej sem odvetnik. Bil sem 12 let vaš deželni poslanec. Trgovski dom, Mizarska zadruga, Pevsko in glasbeno društvo. Šolski dom in vrsta zadrug In društev so sledovi 'mojega dela.« Nato pravi dr. Tuma, da so sicer ta društva danes ukinjena, da pa Je mladiua Primorcev rod starih bojevnikov za narodne in človeške pravice. In nato bo delo Italijanske vlade zaman, kakor ji tudi ne bo prineslo uspeha pošiljanje razumnikov preko meje. Mladina bo njihovo delo nadaljevala in zmagala kakor zmaga posameznik, ki ima ljubezen do rodne grude, do dela na njej in ki ima ljubezen do sotrpina in do materine govorice. Vse to je nepre* magljtvo. Sreča ln bogastvo človeka je v lastni volji, lastni moči, oboje pa daje delo in ljubezen. To potrjuje tudi življenje dr. Tume. Pred davnimi leti Je šel dr. Tuma sam brez tuje pomoči Iskat po svetu dela in spoznanja. In s težkim trudom in učenjem ter krezko voljo si je ustvaril blagostanje. Italijanska vojna pa mu je vzela plod tridesetletnega dela in bil je drugič s sedmimi otroci na cesti. Danes je na cesti tretjič. Svoje slovo konča dr. Tuma s pogledom nazaj, ki je zlasti za Primorce poln vesele tolažbe. Pred 45. leti je vrgla avstrijska vlada njega na cesto, ker Je delal, da mora postati Avstrija v sto letih slovanska aii pa bo propadla. In tako mora propasti vsaka država, ki noče spoštovati nacijonamib pravic svojih državljanov. Kolo zgodovine se ne da ustanoviti in zato si bo slovensko ljudstvo izvojevalo pravo svobodo dela, misli in čustev. Slovo dr. Tume je dokument o nasilju Italije. Zakaj ni menda na svetu države, ki bi si upala odreči državljanstva možu, ki je 48 let delal za napredek dežele, ki je posvetil njej vse svoje moči in ki M jo končno moral nasilno zapustiti Upamo, da bo dr. Tuma našel dovolj prilike, da bo tudi svoji novi domovini enako koristil, kakor je pomagal Primorski. ,
prihitela na lice mesta, ko je bila stvar že
končana, zato o dogodku samem ne ve ničesar. Ve samo to, da se je obdolženec pozivu, da vstane in gre s stražnikoma, odzval popolnoma mirno In brez besede«
S	tem je bilo dokazovanje končano. Državni pravdnlk predlaga, z ozirom na izpovedbo gospoda stražnika, vporabo zakona.
Po prav kratkem posvetovanju razglasi predsednik sodbo: Josip Gorjup se od obtožbe pregreška po § 104 s. k. z. oprosti.
Državni pravdnik predlaga, da se spisi odstopijo policijskemu ravnateljstvu.
Za danes priobčujemo stvar brez komentarja. Radovedni pa smo, kaj bo ukrenilo policijsko ravnateljstvo. Na noben način pa zadeve ne bomo izpustili iz evidence.
In še eno vprašanje ostane odprto. Kako bo šlo državno pravdništvo preko dejstva, da stoji Gersinlčeva izpovedba v kontradiktoričnem nasprotju z izpovedbami vse ostalih, popolnoma' neprizadetih prič, ki ubdolžaaoa oreie niti poznale niso?.,.
bili ljudje tudi nahujskani. Clan komisije, g. A. mi je rekel, da še ni videl ljudi, ki bi delali tako odkrito v lastno škodo. Tudi drugi člani komisije niso bili z izjavami lastnikov zadovoljni. — Tako je zastopnik »grofa« Athemsa zahteval odškodnine za ribolov 100.000 Din čeravno je vsem znano, da se ne nalovi v Savi nobenih rib, ker so vse poginile vsled odpadkov trboveljskega premoga. —
Tudi je prav nenmno, ako se našemu kmetu pride z »dobrim« svetom naj sedaj drži »grund« in ga naj po najdražji ceni proda, ker je sedaj edina prilika za to, in »Hrvatarji« naj plačujejo.
Umevna je potem lziava načelnika mesta Zagreba v njegovem komunikeju z dne
9.	t. m., kjer pravi dobesedno:
... da se giadska opčina bori z mnogim neprilikama, tim više što se sa Strane ljubljanske uprave uzimalo 1 suviše obzira ua zahtjeve I Interese opčina... — in dalje: Nigdjo ne stoji, da ta centrala mora biti upravo kot Brežica lil Krškoga, gdje I ka-kova če biti ova uova centrala, posve ie svejedno, glavno Je to, da Ju Zagreb doblje, a Zagreb če ju dobiti«
Niso nam te besede župana ing. Hcin-zela dovolj jasne? Ali se res ne zavedate ogromne škode, ki bi zadela ves kraj. če bi se projekt savske električne centrale pedrl?
Vsak poedinec vidi samo svojo tretunto dobrobit in tistih par tisočakov, ki jih bo dobii kot odkupnino za svoje zemljišče. Ne vidi pa, ali noče videti, kakšne koristi M imela od te naprave celota. Promet bo omogočen z ladjami do Rajhenburga, kar bo pač imelo za celo Slovenilo ogromen pomen. Blago za podunavske kraje ne bo potrebno voziti z drago železnico, ampak z enostavnim pretovarenjem v Krškem, bo šlo isto vodnim potom do Črnega morja in v Rusijo. Posebno važnost dobi s tem naš premog. Sava je sedaj plovna do Zagreba, normalno vozijo ladje samo do Siska. Kanalizacija od Krškega do Brežic je pa predpogoj za regulacijo Save med Zagrebom in Brežicami. Če pade en projekt, pade tudi drugi.
Ogromne bodo tudi lokalne koristi, od katerih bo užival kmet ravno tako kot meščan, delavec ali obrtnik. 2e samo delo kanala in jeza bo dalo mnogim domačinom zaslužek, ki je sedaj v naših krajih dovolj pičel. Potrebno bo za delavce, ki bodo delali pri kopanju in zidavi teh električnih naprav premnogo hrane in vina. Naši poljedelci bodo z lahkoto unovčfii svoje pridelke. Stagnacija bo pojenjavala in dela bo polno. Vsak se bo lahko udejstvoval pri tem delu
—	in osel tisti, ki ne bo zaslužil pri tej priliki. Trgovcem, obrtnikom, kmetom In posestnikom se sedaj ponuja prilika, da sl opomorejo. Ako to priliko Izpuste iz rok. se bodo osmešili pred poznimi rodovi, ki bodo s pravico rekli: »Naši stari so bili bedasti!«
Že ta možni očitek naj nam bo v svarilo ln potrebno bi bilo, da z vsemi močmi In skupno zahtevamo od vlade, da se izda dovoljenje za to vrlo važno električno napravo, katera nam bo prinesla luč, promet, industrijo (tvornice) !n ne v zadnji vrsti blagostanje in denar.	Milan Auman.
X Prepoved uporabe žigov z avstrijsko ali ogrsko krono ali grbom. Po naroč lu ministrstva trgovine in industrije V. štev. 10.959, z dne 6. avgusta 1924, je ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani z odlokom, št 5180, z dne 22. avgusta t. 1. prepovedalo v okolišu ljubljanske in mariborske oblasti uporabo vseh žigov, znakov in varstvenih znamk domačih tvor-nic, ki se poslužujejo v svojih znakih avstrijske ali ogTske krone ali grbov.
X Oprostitev od takse. Finančno ministrstvo je oprostilo od takse na prošnje ta pritožbe vse obrtne, poljedelske in kreditne zavode.
X Razstava v Vrbšsu. Vrbas je velika čisto mestu podobna vas v Bački in Je njeno prebivalstvo pretežno nemške narodnosti. V Vrbasu In okolici živahno cveto trgovina, obrt in industrija, kar se Je posebno izkazalo na sedanji razstavi, kjer so razstavili z malimi izjemami večinoma producenti iz Starega in Novega Vrbasa. Posebno odlično so zastopani keramični izdelki od najnavadnejših lončarskih ln gospodinjskih potrebščin pa do izvrstno izdelanih peči. Dalje je razstavljena cela vrsta tehtnic, pohištva, kopalnih banj, ključavničarskih izdelkov In strojev, umetnega kamenja, cementnih Izdelkov, brusov, kovaških, tapetniških in pletenih Izdelkov, različnega vrvarskega blaga, raznih olj iz ta-mošnjih tovaren in tako dalje. Moralni uspeh je izvrsten in zasiguran, dočim je praktičen skoro izključen z ozirom na oddaljenost Vrbasa. Vojvodinski Nemci uvide-vajo, da morajo, če hočejo doseči dober ma-terijelen uspeh, razstaviti svoje Izdelke na kaki veliki razstavi, kamor prihajajo kupci lz vse naše države. Vendar pa je bi! obisk vrbaske razstave nad vsako pričakovanje. Večinoma so bili obiskovalci le vojvodinski Nemci. Srbija In Južna Srbija prihajata za vojvodinske producente največ v pnštev in zato morajo oni sami skrbeti, da bodo v bodoče razstavljali svoje izdelke na taki' razstavi, ki jo posedajo interesenti iz navedenih pokrajin.
DOBAVE.
X Dobava sukna z Jagnleč h kož. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je po naredbi ministrstva saobračaja preložila rok 27, avgusta t. 1. za ofertalno licitacijo za dobavo 3.200 m temnomodrega sukna in 42.700 komadov Jagnječih kož na 27. septembra 1924.
X Dobava drv za kurjavo. Dne 5. septembra t. 1. se bo vršila pri komandi 8. žan-darmerijskega polka v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave drv. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
J Pravljičen stolp. Stolpič, ki je izležen v drogeriji »Adria« v Selenburgovi ulici, Je narejen iz šatulj po vsem svetu znane »Ovomalttae«, ki je , prirejena Iz svežih ja-jec, mleka, kakaoa in dr. VVanderjevega medenega ekstrakta.
LJUBLJANSKI SOKOL
nabira za polhograjske poplavnence In za po-gorelce Sokole y Strumnio.
Začetek šolskega Seta.
Državna strokovna šola za puškarstvo v Kranju. Vpisovanje učencev vseh letnikov se vrši dne 13. septembra 1924 od 9. do 12. ure v ravnateljski pisarni zavoda (poslopje gimnazije, II. nadstr., levo). — VI. letnik sprejeti učenci imajo prinesti seboj tozadevno potrdilo, vsi ostali učenci pa zadnje spričevalo. Redni pouk se prične v pOndeljek, dne 15. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj.
Državna trgovska akademija v Ljubljani. Vpisovanje v vse štiri letnike akademije se vrši 12. in 13. septembra od 9. do 12. in od 4. do 6. ure v ravnateljevi pisarni, Aškerčeva ulica 9/11. Učenci, katerim je dovoljen ponavljalni, naknadni ali dodatni izpit, se morajo zglasiti 11. septembra t L točno ob 8. uri.
Tehniška srednja šola v Ljubljani. Vpisovanje na novo vstopajočih učencev oz. učenk in vsprejemni izpiti za posamezne oddelke se vrše od 2. do 5. septembra t. 1. Ponavljalni izpiti se vrše od 9. do 12. septembra t. 1. in vpisovanje učencev oz. učenk, ki so bili na zavodu, se vrši dne i3. septembra t. 1. Vsi natančnejši podatki so razvidni iz razglasov v vestibulu zavoda.
Na meščanski šoli v Ribnici prične redih pouk v novem šolskem letu v pondeljek 15. septembra. Sv. maša je 14. septembra ob 8. uri dopoldne. — Ponavljalni in drugi izpiti se vrše v dneh 11., 12. in 13. septembra. — Vpisovanje v vse razrede je 13. septembra od 9. do 12. ure v pisarni ravnateljstva, kjer naj se zglase 1. septembra od 10. do 12. ure vsi učencl(-ke), ki imajo ponavljalne izpite. Sola je 4 razredna in popolna.
Državna realna gimnazija v Ptuju. Vsprejemni izpit za prvi razred bo v petek 12. septembra 1924, in sicer od 8. do 9. ure Vpiovanje za vsprejemni izpit, od 9. do 11. ure pismeni .izpit iz slovenščine in računstva, popoldne od 14. ure dalje pa ustni izpit. Prinesti je treba zadnje šolsko izpriče-čevalo in krstni list. Vsprejem v ostale razrede (II. do Vin.) kakor tudi repetentov v I. razred bo v soboto 13. septembra 1924 od
10.	do 11. ure. Ponavljalni izpiti se vrše od 1. do 12. septembra, redni pouk pa se začne v ponedeljek 15. septembra 192f.
Umetna dnevna
svetloba.
Svetlobna tehnika je dosegla visoko stopnjo v svojem razvoju. Električna luč je do' malega že povsod in v poljubnih množinah na razpolago. Mnogosvečne, s plinom polnjene žarn ce spiralastih žic razsvetljujejo tudi največje prostore kakor po dnevu. In vendar je svetloba teh žarnic drugačna kakor naravna dnevna svetloba. Razlika je v barvi, kar je slaba stran umetne luči in katero je občutil že skoro vsak, zlasti v zimskem času. Blago, tapete in razne druge stvari, katerih bistven del tvori barva, iz-gledajo pri umetni luči drugače nego pri dnevni svetlobi skoraj nemogoča.
Fizikalna razlaga tega pojava je zelo enostavna: Vsako svetlobo lahko razkrojimo v njene spektralne barve, ki se razlikujejo medsebojno po množini in kakovosti, a njihova sestava določa značaj luči. Ako razsvetlimo ploskev, absorbira del barv, a drugi del odbija. Ploskev nazivljemo »belo«, ako odbija vse nanjo padajoče žarke, »rdečo* pa, ako je odbijanje omejeno le na rdeče žarke. Ako opazujemo n. pr. belo ploskev pri svetlobi, ki je’ sestavljena drugače kakor dnevna, tedaj zapazimo, da je ploskev, ki je pri dnevni svetlobi bela, drugačne barve. Pri električni luči, ki ima napram dnevni svetlobi na belem papirju, ako spadajo nanj gotove barve iz okolice ali v sobi z zelenimi tapetami in ob solnčnem dnevu z drevjem pod oknom se nam vidi bel papir v zelenkasti barvi.
Mnogo pažnje se obrača temu, da se bi izenačila električna luč z dnevno svetlobo; hoče se io kvalitativno izboljšati. S pri-stavnim In skoraj do popolnosti izvedenim načinom je to doseženo z uporabo primernih filtrov. Ti filtri so na podlagi spektro-fotometričnih merjenj skrbno izdelana barvasta stekla, ki absorbirajo presežne rdeče in rumene žarke, a ostale žarke prepuščajo v sestavi, ki se približuje dnevni svetlobi. Prvotno se je hotel doseči ta učinek z žarnicami, katerih steklo je bilo iz primernih barvnih kompozicij. Po tem sistemu izdelujejo še danes nekatere tvrdke žarnice, ako-
ravno se ta sistem ni obnesel. Glavna napaka tega sistema je v tem, da žarnica ni trajna, da prej ali slej pregori ali se razbije: kakor hitro postane žarnica nerabna, je neporabno obenem z žarnico tudi dragoceno steklo, ki je znatno dražje od stekla navadnih' žarnic.
Oziraje se na to, je racijonelen edino le oni princip, po katerem se uporablja za umetno dnevno razsvetljavo žarnice v armaturah, opremljenih s smotreno konstruiranimi stekli, katera propuščajo samo one žarke, ki odgovarjajo dnevni, higijenični in najpopolnejši svetlobi. Po tem principu konstruirane dnevnosvetlobne armature so pripravne za najpopolnejše posnemanje direktne solnčne kot tudi razpršene dnevne svetlobe. Ta princip dopušča, da se izpremeni lahko vsaka havadna žarnica na najenostavnejši način s pomočjo armatur, odgovarjajočih namenu in množini zahtevane svetlobne energije, v vir dnevne svetlobe. Radi visoke higijenične vrednote se uporabljajo dnevne svetilke posebno v bolnišnicah, šolah in pisarnah. Oči varuje umetna luč le tedaj, ako odgovarja beli dnevni svetlobi. Ta luč je umetna dnevna luč.
V	vseh večjih mestih zapadnih držav najdemo danes že splošno uveljavljeno to moderno svetlobno tehniko in korakoma opazujemo že tudi pri nas, da se čim dalje več trgovin, pisarn, lokalov, bolnic m drugih zavodov opremlja s temi armaturami. Kolikor nam je znano, ima glavno zastopstvo za te moderne, higijenične svetlobne armature »Elin« družba za električno industrijo v Ljubljani in Mariboru.
• •
| Vedno zadnje novosti }
;
SAM®
'I i
j GRIČAR & MEJAČ, > j šelenhurgova ulica 3. j
•	o
Varnostne svetilke za rucSarJe.
Namesto plameneče varnostne svetilke za razsvetljavo prostora, kjer rudar dela, se hitr orazširja raba električnih svetilk. Kakor pravi poročilo federalnega rudniškega urada, je sedaj v Združenih državah v rabi že kakih dvesto tisoč električnih svetilk, kakršne rudarji nosijo na kapah. Leta 1911 se je v bituminoznih premogovnikih Pennsjdvanijet ki so tedaj pridelovali 35% vsega premoga v Združenih državah, rabilo približno 45.000 plamenečih svetilk in nika-kih električnih. Leta 1918 pa se je tam število plamenečih varnostnih svetilk znižalo na 17.000, dočim je število električnih svetilk znašalo skoraj 48.000.
, Dasi je bil premog znan človeštvu že v davnih časih, ga najdemo prvič omenjenega v spisu starogrškega pisatelja Teofrasta iz leta 371 pre Kristusom. Ali šele mnogo stoletij kasneje so začeli izkopavati premog: najstarejši zapisnik v tem pogledu poročajo o izkopavanju premoga na Angleškem okoli L 1180 po Kristusovem rojstvu. Toda od tedaj je minulo 600 let, predno so za rudarje uvedli varnostno svetilko. Najprej se je brezdvomno izkopaval le oni premog, ki je segal na površino zemlje, In se je zato delalo ob dnevni svetlobi. Ko je bil premogar izkopal prvi del, se je počasi vkopaval vedno globlje v plast premoga, dokler hi jama postala precej obsežna in nekoliko slična današnjim majhnim premogovnikom.
Niti približno se ne da določiti doba, kdaj so prvič začeli rabiti svetilke ali lo-jeve sveče v rudnikih. Ali še predno so ljudje začeli izkopavati premog, so rabili v kovinskih rudnikih kako vrsto umetne svetlobe. Neki Agricola je 1. 1556 napisal razpravo o kovinskem rudarstvu in pri tem narisal slike, ki predočujejo, kako se je rudarilo za njegovih časov. Ena izmed teh slik kaže rudarja, kako nosi svetilko, očividno obstoječo iz stenja, namočenega v masti ali kakem olju Isti način umetne razsvetljave se je bržkone prenesel tudi v premogovnike, ko so jih začeli obdelovati. Čim bolj
so premogarji prodirali v zemljo, tem ve8
plina je bilo v jami in zato tem več nevarnosti radi odprtega plamena njihovih luči. Nezgod je bilo mnogo. Predno so iznašli varnostno svetilko, je bilo izkopavanje premoga v plinovitih premogovnikih strašno nevaren posel. Razmere v premogovnikih začetkom devetnajstega stoletja so bil« sploh usmiljenja vredne in zato ni čudno, da je tedaj mnogo ljudi istočasno delalo na tem, da se vpelje svetilka, ki naj obvaruj# pred plinom.
Prvi model take varnostne svetilke J« bil napravljen L 1811. Sledili so drugi slični poskusi. L. 1816 je bila na Angleškem vpeljana prva varnostna svetilka, ki jo ie umil Sir Humphry Davy. Od tedaj —.tor« za več kot sto let — se rabijo v rudnik« plameneče varnostne svetilke. , ..
Te svetilke se lahko rabijo v rudnikov* atmosferi, ki vsebuje razsvetljivno zmes plina in zraka, in to brez velike ne)[arn°V. eksplozije, dasi taka raba Plameneče sv tilke ne bi smela biti dovoljena. Na>dah1e ■ varnostne svetilke označujejo izurjenem» rudarju prisotnost plina že v količini, ki ju še nevarna, in s tem svarijo pred nas*opo® nevarnosti. Končno plameneče svetilke n? gorijo v atmosferi, ki ima malo kisika, H* zato, ako slabo brlijo ali se gasijo, je to znak za rudarja, da je čas, da se umakne na varno.	s »d-
Plameneče varnostne svetilke se še vea-no rabijo v Združenih državah v Pr.ecy‘ šnjem obsegu za splošno razsvetljavo in se bolj za odkrivanje plina. Mnoge premogar^ ske države predpisujejo, da mora »tire boss« rabiti te svetilke v plinovitih premogovnikih, in zakoni mnogih držav predpisujejo, da določeno število teh svetilk mora biti na razpolago za slučaj nujnosti.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«« Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
89
jjlllMItosal	FDGAR RICF BURROUGHS: 1
im ** Ji	TARZANI
n^i	IN SVET I
Odkar je zbolela Jane Porter, se je zdelo, da šiba jahto nesreča za nesrečo. Najprej se je po-, kvaril stroj in je ladja le počasi plula dalje, ker je poprava trajala dva dni. Potem jo je nenadoma zgrabil močan vihar, ki je skoro Vse, kar je bilo na krovu, pometal v morje. Pozneje sta se sprla dva mornarja in je bil eden težko ranjen z nožem, drugega so morali pa ukleniti. In da bi bila nesreča popolna, je padel neke noči krmilar s krova in utonil, predno so mu prišli na pomoč. Jahta je še deset ur križarila okrog kraja nesreče, vendar ni bilo nobene sledi več po njem.
Moštvo in potniki so bili potrti. Vsi so se bali še nečesa hujšega in posadka je bila babjeverna in se spominjala vseh slabih znamenj na dosedanji poti.
Proroki nesreče tudi niso marali Čakati dolgo. Drugo noč po krmilarjevi nesreči je jahta nasedla. Ob 1. uri ponoči jo je stresel strahovit sunek, ki je vrgel potnike in moštvo iz postelj. Stroji so se ustavili in ladja se je nagnila — potem je potonila globlje in se zopet vzravnala.
Možje so planili na krov, za njimi žene. K sreči je vel le slaboten veter. Noč je bila temna, vendar je	bilo mogoče razločiti	črno, iz	valov štrlečo
maso.
»Razbita	ladja,« Je	izjavil častnik ladjine
straže.
Tedaj je planil strojevodja na krov in iskal kapitana.
»Kos, ki smo ga dali spredaj na cilinder, je proč,« je javil, »in voda dere noter.«
Trenutek pozneje je pridirjal mornar iz spodnjega dela. ’	/
»Moj Bog,« je kričal, »ladjina tla so odtrgana. Jahta ne bo	niti dvajset	minut več	plavala.«
»Bodite	tiho!« mu	je ukazal	Thennington.
»Drage dame, pojdite doli in vzemite svoje naj-
potrebnejše stvari. Morda ni tako hudo, vendar se spustimo v čolne. Varnejše je, da se na vse pripravimo. Pojdite, prosim takoj! In vi, kapitan Jerrold, pošljite doli izkušenega moža, da pregleda vso škodo. Med tem naložite živež v čolne.«
Mirne besede ladjinega posestnika so mnogo pripomogle, da se je družba pomirila in takoj so vsi hiteli izpolnjevat njegova navodila.
Ko so se dame vrnile na krov, je bil živež že naložen v čolne in vrnil se je tudi častnik, ki je šel gledat Škodo. Stisnjena gruča mož in žen je brez njega že uvidela, da se bliža konec »Lady Aliče«.
»No?« je vprašal kapitan, ko je častnik okleval.
»Nerad bi prestrašil dame,« je dejal, »toda jahta se bo po mojem mnenju držala komaj še dvanajst minut’ nad vodo. Ima luknjo, da bi lahko pognal kravo skozi njo.«
Čez pet minut se je »Lady Aliče« pričela potapljati. Že je štrlel zadnji del v zrak in po krovu se ni dalo več hoditi.
Ladja je imela štiri rešilne čolne; Ti so bili polni in spuščeni v vodo.
Ko so naglo odrinili od jahte, je Jane Porter še enkrat pogledala nazaj. V istem trenutku j- počilo, v notranjosti ladje je grmelo in bobnelo. Stroji so se razleteli in 'zadnji del se je dvignil še višje. Iz morja je šinil val, potem se je ladja pogreznila v globino.
V enem čolnu si je lord Tennington obrisal solzo z očesa. Ni žaloval za denarjem, ki ga je ladja stala, pač pa za ladjo samo, ki mu je bila drag prijatelj in jo Se ljubil.
Končno Je minila dolga noč in tropično solnce je obsijalo morje. Jane Porter je nemirno zadremala in se zbudila šele, ko ji' je pekoče solnce žgalo v obraz. Pogledala je okrog sebe. V njenem čolnu so bili trije mornarji, Clayton in Thuran. Potem se je ogledala po drugih čolnih, toda kakor daleč je seglo oko, ni nič rušilo strahotno monotonost vodne površine; bila je s svojimi spremljevalci sama na širnem atlantskem morju.
Nazaj v pragozd.
Ko je Tarzan padel v vodo, je v prvi vrsti skrbel, da splava od ladje, da bi ga ne zgrabili vijaki. Vedel je, komu se lahko zahvali za svoj položaj in je bil v glavnem zaraditega nezadovoljen
žnjim, ker se je pustil od Rokofa tako lahko obvladati.
Ležal je nekaj časa v vodi in strmel za hitro se oddaljujočimi in izginjajočimi parnikovimi sve-tiljkami, ne da bi se spomnil klicati na pomoč. Še nikdar v življenju ni klical na pomoč in tako tudi zdaj ni mislil na to. Zanašal se je še zmirom na svojo lastno moč.
Sicer je bil prepričan, da je malo upanja, da bi sprejela kakšna tuja ladja, in da še z manjšo možnostjo lahko računa s tem, da doseže celino, vendar se je odločil poskusiti. Hotel je plavati proti obali, ker je bilo vendarle mogče, da je bila ladja bližje obale, kakor pa je mislil.
Z dolgimi, lahkimi sunki je plaval dalje; tako je lahko plaval več ur, predno bi odpovedali njegove orjaške mišice. Ko se je obrnil proti vzhodu,
ravnajoč se po zvezdah, je čutil, da ga čevlji teže in jih je sezul. Potem so prišle klače na vrsto W slekel bi tudi svoj suknjič, če bi ne imel dragoceni papirjev v žepu. Posegel je z roko v žep, da s prepriča, če jih še ima, toda. v svoje veliko Pre" senečenje ni našel ničesar.
Zdaj je vedel, da je bilo še nekaj drU£eg. razven Rokofovega maščevanja vzrok, da so k vrgli v vodo. Rus se je zopet polastil paPir|?v’ -u mu jih je Tarzan vzel v Bu Saadi. Opičji * . je zopet rahlo zakričal in slekl suknjič in sra! j ter oboje prepustil morju. Vse ostalo je že Pr zmetal od sebe in neoviran je zdaj plaval Pr0 vzhodu.	.
Prvo znamenje bližajočega se dneva so bu ugašajoče zvezde. V smeri, kamor je plaval, je videl nejasne obrise temne mase. Približal se ji le s par močnimi sunki in spoznal trup razbite ladje.
ie
Dokazano le, da najsoildnejsa
modna
trgovina
.Veselinoviči!®
Maribor, Gosposka 26
Najmodernejši
trakovi, svila
in
modnjjiaki«
ravnokar dospelo *
modni trgovini
T. EGER
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA 2
-Novostl i Pozor INovostl
trgovci, društvo, pod|stnlhi in fotografi!
MUE RAZGLEDNICE
v najmodernejši obliki in po najugodnejših cenah izdeluje točno in hitro prvi domači špec. umetniško-tiskarski zavod „AŽBE“ v Mariboru, Koroška cesta št. 39. Istotam se naročajo tudi vse vrste umetniškjh razglednic v barvotisku, trgovska reklama, kakor tudi diplome, podobice itd. Zahtevajte cenike! Za vse večje kraje se iščejo agilni in kavcije zmožni zastopniki.
Umetniško-tiskarski zavod
99
A Z B E“
Maribor, koroška cesta št. 39 Novosti | Tel, int. 4461 Novosti
„Kakšen razloček1*! Zakliče presenečen ki pokusi isto juho ali prikuho brez „Juhana' in z ..Juhana"!
MALI OGLASI
kupuje Sever A Komp.
Ljubljana, Wolfova ulica.
1 UMI
došli. Cena od 180 Din višje. Minica Horvat, modistka, Ljubljana.
dobro ohranjeno pohištvo za 1 sobo in kuhinjo. Ponudbe na upravo Usta poo ..Pohištvo*',
a
samski, trezen In zanestjiv se spiejme takoj v stalno službo s plažo in vso oskrbo po dogovoru Ponudbe je poslati na: VINKO TOMŠIČ, valjčni mlin Vrhnika št. 333.
JI Sl!
do 200m: zemljo na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „Dom“.
Ml.
ohranjena stanovanjska baraka se kupi.
Ponudbe na upravo lista
pod ..Takoj**.
na
z večletno pisarniško prakso sprejme čezurno delo v kaki pisarni eventuelno tudi na dom. Cenjene ponudbe prosi na upra-vo Usta pod ..Vestna**.
„Puch" 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. jamski trg 196, Zelena Jama. Ljubljana.
Ipslti poiti
izučen v manufakturni In špecerijski stroki, vojaščine prost, Išče mesta za takoj, kjerkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod ,,Pošten“ na upravo lista.
SHMO Na!		AAAAAaa A ir i , stroji
	iboliša kolesa in šivalni	
za rodbinsko in obrtno rabo so edino Josipa Petelinca, nta Gritznerr Adler Uubllana ob vodi poleg Prešernovega spomenika.		
s posebnim vhodom Išče gospodična s l.ali 15. septembrom.
Ponudbe na upravo lista nod ..Mirna'*.
najcenejši domači iz-
UMlil tožili
datki.
OuDliOlEsa:
bio pnevmatiko
Motorji kanskega tipa
..Evans**, „D.k.W.*‘, ..Persch", ..Vironette**, ..Motorello**.
Pneumatiba: SSfLV
ma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokolesa in šivalne stroje vedno v zalogi. Predpro dajalci in mehaniki nižje cene. Sprejmejo se tudi vsa popravila,. emajliranje in poniklja-nje. , .TRIBUNA'*, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Nalcvii POZNI
Prodam dva popolnoma nova, še nerabljena stroja in sicer „Blitz“ in „Wolf*‘. Poleg imam še popolnoma nov elektromotor. Ogleda in poizve se pri Jožefu Križnar, mesar, Stražišče pri Kranju.	•
Pleti itioi
znamke „llirija“, štev. 6, za pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, Tržič štev. 220.	________
se
knjižnioa lepo vezana v jako dobrem stanu s kompletnim leksikonom Meyers, 16 zvezkov, z omaro vred. Naslov v upravi lista.
se
23
Stiskalnico (prešo) za stl fA grozdja In sadja, srednje ve ■ j dobro ohranjeno. Ogled* lahko vsak dan, Dolenjska c. pri hišniku Krajšku. Pismen« ponudbe je poslati do 28. t. • upravnemu odboru dr. Orazn • vega dijaškega doma (Univerza) Ljubljana.
L
mlad, samostojen, želi znani* v svrho ženitve, Z gospodiča«, ki bi imela veselje do gosti1"* In nekaj premoženja Le resn ponudbe s sliko pod ..Srecn bodočnost** na urravo lista
prevzame proti nizkemu pla£U razna ročna dela.
Ponudbe na upravo list* pod ,Marljlva*‘.	-
ji se .
enodružinska kmečka hiša f okolici Ljubljane. Ponudbe * navedbo cene na upravo 1»»*»
pod ..Čimpreje".
le ze legitimne.
kakor tudi vsa fotografska del* izdeluje najhitreje fotograf Hu* gon Hibšer, Ljubljana, Valva* zorjev trg 7. ■	  -
USI
nova, kompletna, jesenova. Utirana, se ugodno proda. N»* slov pove uprava lista.
m Mie
in dobro domaCo hrano »*
sprejme en deček (šol. učene«* Iz dežele od 12-14 let. Ljub* ijana, Krekov trg 7, pritUOJ levo. F. POŽAR.	 -
prodajalko manutakturistinjo v trgovino * mešanim blagom. Cenjene ponudbe na Pavel Kunstek, Šturje, p. Ajdovščina Jul. Benečija. \
je dobro Idočo kavarna na nov renovirana v sredini mesta ribor, stanovanje takoj n» ***“ polago. Proda se radi prev**®;; drugega dela. Cenjene PonUT, prosim na kavarna Brlet®*. M ribor.
MAGGI
-jeva zabela dopolnjena za 25 do 50°loteneJe«
Ne zavrzite torej Vaše izpraznjene MAGGi.jeve steklenice, temveč pustite si Jo od Vašega trgovca po zniianl ceni zopet napolnitiI Za to so pripravne samo MAGGI-jeve steklenice številka, 0, l, 2 in 3.
Pazite na to. da se Vaša s seboj orlnešena prazna steklenica samo Iz te velike, MAGGI-jeve steklenice dopolni.