Naj Teč j i Uonmid dnevnik v Združenih državah
Vejja z* vse leto . . .	$6.00
Za uol leta.....$3.00
Za New York celo leta -	$7.00
Za Inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United State*.
faneJ every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TrlkfoN: C0RTLAKDT 2876.	Entered a£ Second Class Matter, September 21, 1903, at the > ost'Office "at New York, N\Y., under the Act of Congress of March 3. 1879.	TELEFON: CORTLANDT 287^
NO 287 - &TEV 287.	NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 7, 1923. — PETEK, 7. DECEMBRA, 1923.	VOLUME~XXXL — LETNIK XXXL
POSLANICA PREDSEDNIKA COOLIDGE-A
Predsednik ni povedal ničesar novega. — Coolidge je odločno proti priznanju sovjetske Rusije. — Priseljevanje je treba jako omejiti. — Vsak inozemec mora biti registriran. — Proti podržavljen ju premogovnikov. — Visoke cene prem3ga ovirajo industrijalni razvoj.
Washington, D. C., G. decembra. — Danes opoldne je prečit al predsednik ('oolidge pred kongresom svojo poslanico. Večina i>oslaneev in senatorjev inn je navdušeno ploskala.
1'oglavitne točke njegovega govora so bile naslednje: Amerika naj bo zastopana pri mednarodnem razsodišču; <lav. ru pingram zakladnlskega tajnika je treba odobriti. Amerika jnjtrebuje močno armado in mornarico: odločen nastop proti uvažanju opojnih pijač; kongres naj no dovoli vojakom houusa; postavo glede priseljevanja je treba poostriti.
Glede ameriških odnošajev napram Rusiji je rekel: "V zadnjem času smo obnovili diplomatične odnosaje, katere je bila vojna prekinila. Največjo težavo pa predstavlja Rusija, s katero zaenkrat še ni mogotV.- obnoviti prijateljskih odnosa jev.
"Naša želja je, da bi se veliki ruski narod čimprej po v/pel ter zavzel v sveiu mestu, ki mu gre po vse.; pravici.
"Naša vlada ne nasprotuje posameznikom in korpo-raeijaui. ki liočejo trgovati z Rusijo. Ofieijelna Amerika pa noec imeti nobenega stika z vlado, ki ne mara priznati svetosti mednarodnih obveznosti/' Glede izseljevanja je rekel.
"Vse ai.criške naprave temelje edinole na dobrem državljanstvu. Ustanovil jih je narod, ki je imel oporo v samostojni \ladi. Novi prišleci se morajo čimprej na-vzeti naših idealov ter se strniti z nami vred v veliko ee-loto.
"Vskdtega je potrebno še naprej zasledovati politiko omejenega priseljevanja. Priseljenec je treba skrbno od-birati in o.'hrati. V deželo smemo spustiti le take ljudi, ki imajo u st n namen, nabaviti si čimprej ameriško državljanstvo.*'
Značilne so njegove besede glede premoga.	1
"( ene premogu so tako narasle, da trpi naš industrij jalni (»brat velikansko škodo. Cene je treba znižati, kaj-! li izgovor, da manjka premoga, je ničev. &e nikdar ni; bilo v tej deželi toliko nakopanega premoga kot ga je sedaj. Jaz sem pa odločno proti naeijonalizaeiji premogovnikov. Zadeva se lahko reši na drug način."
To so |H>glavitne točke Coolidge-ovega govora. St-daj zboruje 08. kongres. Velekapital j * ski -nil. da' je najboljše. če se povsem zanese na Coolidge-a.
Finančniki in ]>odjetniki so si svesti končnega uspeha. /*• prej so slutili, da jih Cooldige ne bo razo." aru I, sedaj p.a vedo. da je z dušo in srcem njihov in da jim ne bo nikdar izneveril.
INSULIN NI USPEŠEN !
V	JUŽNIH POKRAJINAH;
Klimatične razmere v tropičnih krajih niso bile dosedaj ugodite za zdravljenje sladkorne bolezni s pomočjo insnlin*.
_ i
Izjavilo se je, da ni insulin! kot zdravilo za sladkorno bele j zen ob nese I v tropičnih krajih in' nicer radi klimatieuih razmer. Avtoritativno poroči1", ki je bilo ob-' javljeno, poja-snjuje, da so zalo--iie inMilina. pripravljenega v F.v-' ropi, praktično lirezkoristne do! • •asa. ko pridejo v tropiene kraje, čeprav se pospeši prevoz.
Ta informacija je prav posebno vznemirljiva/da je škoda. katero napravi sladkorna bolezen v tro-pienih krajih, neizmerno obsež-, nej»a kot pa v Ameriki in Evropi.
V	nekem uradnem obvestilu,' katero je izdala vlada v Burmi, se plast, da so naravnost presenetljivi uspehi, katere se ie doseglo z uporabo insulina v slučajih sladkorne bolezni, vzbudil upanja v tisočih in tisočih ljudi v Indiji in Burmi, ki trpe na tej bolezni.
Na nesrečo pa so zdravniki iznašli, da izgubi insulin v tropičnih krajih kaj kmalu vso svojo moč in da dosedaj ni ie bilo ino-jroče privesti v Ran pun tako močnega preparata, da bi bil količkaj uspešen pri zdravljenju sladkorne bolezni.
Pasteurjev zavod v Burmi ji izvedel v zadnjem času, celo serijo ]K)skusor z insulinom, tako ameriškega kot evropskega izvora in našlo se je, da je izgubil insulin
Iv teku šestih tednov po izdaj? y| i tvorniei devet in štirideset pet desetin svoje prvotne moči, v*led česar postane brez vsčke vi p lno- j
i8'-
Zdravnike avtoritete so prišle vsled t epa do prepričanja, .'a ni i vrjetno. da bi pr:SH instiHn v In-i : diji v splošno rabo. razvi; ee bo I ; mogoče napraviti gra bolj stalnim : ter odpornim proti uplivom tro-j pičnega podnebja. Če bi se izde- • j lovalo ter previdno razdeljevalo ; insulin v Indiji sami, bi bilo naj-t brž mogoče dobiti uspešen proiz-' vod. a celo zadeva potrebuje se j zelo natančne preiskave.
Pasteurjevemu zavodu v Burmi ni še znano, Če so imele tu.li i drupe tropične dežele slične izkušnje z insulinom.
■ ■ -
TRUE FRANCOSKI KLOVNI ODLIKOVANI
Pariz, Francija, 5. decembra. Francoska vlada je danes odlikovala z zlatimi kolajnami tri francoske klovne, brate Fratelli-ni. Odlikovani so bili, "ker znajo tako izbomo zabavati občinstvo".
To je prvo odlikovanje te vrste v Franciji.
I	i
ZA RUSKO ZBAKOPLO VSTVO.
I
! ^ . -
Pariz, Francija, 6. decembra.
Sem je dospela ruska misija, ki ima neomejen kredit za nabavo zrakoplovov. Komisarji bodo naročili po raznih nemških, franco-jsk:h in italijanskih tovarnah par j tisoč zrakoplovov za sov jonsko 'armado.	-.
68. AMERIŠKI KONGRES.
ZAGONETNA ZADEVA PO LETIH RAZJASNJENA
Mož iz Eau Claire, Wis., je bil aretiran v Californiji, ker je sežgal truplo nekega drugega, da lahko zbeži s svojo tipkarico.
- i
Napa, Cal. decembra. — Pred tremi leti so nac-li obžpan okostnjak v poletni koči ob jezeru Nebagammomn, "\Y*s. Obla-ti so bile prepričane, da to okostje Edvarda Sailsta-la. prejšnjepa predsednika Eau f'laire Piiono-praphe Manufacturing Co. Danes so pa tepe moža aretirali na prošnjo oblasti v Superior, Wis. Ob-dolžen je požipa.
Pri njem je bila Dorothy Anderson iz Chieapa. niepova tipka-riea, ki je bila pridržana za na-daljno zaslišanje.
Sailstad je priznal, da je oropal grob nekega Allen McFeera. da .ie polžil truplo v kočo. zažpal poslopje ter zbežal z Miss Anderson.
To je storil, so plašno z njegova izjavo, da se reši finančnih tež-koč. v katere je prišel kot načelnik fonografske družbe in da prikrije svoj beg s čedno tipkarico. v katero je bil zaljubljen.
Rekel je nadalje, da je pričakoval. da bo njepova prava žena kolektala $62.000 zavarovalnine na njepovo življenje in da bo porabila denar za uravnanje finančnih zadev kompanije.
Mrs. Sailstad, ki je bila prepričana. da so kosti, katere so našli med razvalinami koče, one njenega moža, je pričela s postavno akcijo, da kolekta zavarovalnino ter se je pozne poročila z nekim Ross Richardsonom iz Eau Claire.
Zavarovalne kompanije pa niso hotele plačati z izjavo, da se m ugotovilo smrti Sailstada, a zvezna porota v Superior je razsodila, da je Sailstad poginil v požaru ter ukazala kompanijam, naj izplačajo zavarovalnino.
Vložen je bil priziv na apela-cijsko sodišče v Chicago, ki je zaslišalo sporne stranke ter reservi-ralo odločitev.
• Sailstad in Mtss Anderson sta bila aretirana na temelju infortrn-cij policije v San Francisco, ki je bila obveščena, naj skuša izslediti dvojico, ki bi se prilegala o-pisu obeh. Ko sta bila aretirana, se se ravno peljala v dragem avtomobilu.	t
Sailstad je trdil, ko je bil aretiran, da se piše Kingston in to ime je res nosil v zadnjih štirih letih. Miss Anderson pa je trdila, da je Miss Brown in da se je v Chicagu seznanila s Sailstadom.
ROJAKI NAROČAJTE 8T5 If A 'GLAS NARODA'. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V imtUŽSNIH DRŽAVAH.
VELIKA EKSPLOZIJA KOTLA ZA ŽGANJE
Bva, sta fcilr* mrtva in eden je bil
pc =kodcvETi, ko se je razoo.Vl
vel k kotel. — Požar je sledil
eksploziji, ki je rcioili garažo.
-
Xa Jeffer-o-i Street v Wo^t New Torku. X. .T., sta se smrtno ponesrcč'la dva moška in tretji je bil močno poškodovan. k > se je razpoeil kotel v neki paraži. Garaža je bila porušena, in dve sosednji hiši .<ta bili poškodovani vsled požara, ki je sledil «'k<f>lo -ziji.
Alfonz Grazicso, star os^m ;n dvajset let. je bil sknro na mestu ubit, in njegov brat James je bil tako močno oparjen. da je pozneje umrl v bolnici. Sila eksplozije je vrgla oba moža direktno na cesto-
Policija in požarna bramba, ki je iskala med razvalinami gara-l že, je našla truplo Alfonza Gra-zioso ter tudi tri kotle, ki so povzročili eksplozijo.
V prvi teh hiš je živel Henry Ilelfrich z ženo in dvema otrokoma. Y drupi hiši je živel James Hildebrandt z ženo in enim otrokom. Obe družini sta prišli varno na cesto, oblečeni le v nočne obleke. —
ČVnec Herbert Jackson se je obrezal na obeli rokali. ko je razbil šipe na oknih nekeea stanovanja tretie sosednje hiše, v katerem je ležalo dete v zibki. Rane mu je obvezal ambulančni zdravnik.
Policija ceni povzročeno šlrodo na $15.000. Lastnik paraže. Anton Caspar, je bil aretiran. Obdolžen je kršenja postave, ker je dovolil obratovanje kotlov v svoji paraži. Rekel je. da ni vedel, da kuhajo žpanje v njepovi paraži. ! Pok eksplozije so culi na veliko razdaljo, in vsled sunka so s« • zdrobile šipe v številnih hišah v i bližini.
I	_
I	I
KARDINAL FAULHABER ODPOTOVAL V RIM.
Monakovo, Bavarska, 6. dec. — V Rim je orlpoto-val tukajšnji kai-dinal dr. Faulhaber. Obiskal ->o papeža ter sku«al pri njem izpo-; slovati kako T>omoč za Bavarsko.
KOLEDAR
xa leto 1924
rr STANE SAMt 40c ^el
Naročite ga takoj, da ne boste brez njega
"GLAS NARODA" j 82 Cortlandt St., New York
OČE UMORJENEGA FANTA - BANKER9TEN
Izdal je dosti denarja, da izsledi mcrilca. — Neka ženska bo najbrž obtožena zlečina. — Služkinja pridržana pod jamščino 10
t'sec dolarjev.
-
Catskill, X. Y., 6. decembra. — Pri zasledovanju slučaja sedem let starepa Howarda Rothenber-pa. katorepa so našli umorjenega avou tn nie>eca v bližini Windham. X. V., je včeraj izjavilo, da ho dvignjena obtožba v pričet-kn rrihc Injepa tetina in sicer najbrž proti n»4:i >euski. Služkinjo Ano Sobin, ki je bila pridržana pod $10.000 jamšelne je včeraj okrajni pravdnik Coffin privedel pred veliko poroto Greene okraja ter najbrž podal važna ugotovila.
Mrs. Henrv Baritaud iz White Plains, ki je bila zaslišana že v f rek, je bila včeraj zopet zaslišana od velike porote ter je poda-'a naravnost senzacijonalno izjavo. Izjavila je. da je videla, kako je ena sorodnic malega Howarda par dni preti umorom zvezala roke ter mu skušala zaviti kro® i , &
i plave prt, da zatre njegovo vpitje. ; Štirinajstletni Joseph Cheketts, i iz Xew Yorka. je bil eden treh dečkov, ki so našli truplo ter je podal živahen opis žalosti matere, ki je par minut pozneje zagleda-
! Ia truplo svojega sina.
i
Upniki Charles Rothenberga, očeta umorjenega dečka, so vložili včeraj predlog za uvedbo nt-; prostovoljnega bankerotnega postopanja proti njemu. Glasi se, da j ie izdal oce skoro deset tisoč dolarjev. da najde morilca ali morilko svojega sina. Izza umora je
•	prišlo do sporov v družini, kar jc razvidno iz tega. da je med upni-
i ki tudi brat Rothenberga, Samuel Rotehenberg, ki je lastnik dobro-idoče izdelovalniee klobukov v Newarku. Zahteva tri tisoč dolarjev. Oce dečka izjavlja, da znašajo njegove obveznosti petnajst tisoč dolarjev in da stoji tem na sproti pet tisoč dolarjev imovine.
NEMČUA NAJ DOBI 20 MILI j. JONOV DOLARJEV.
Washington, D. C., 6. decembra. Senator Lenroot je danes predloži! zveznemu senatu predlogo, ki zahteva, naj se dovoli Nemčiji 20 milijonov dolarjev, posojila. Ta denar naj ji služi v najprepotreb-nci-e svrhe, kot naprimer za hra-
•	in in obleko najrevnejšega prebivalstva-
-—
BIGAMIST OBSOJEN NA DOLGOLETNO JEČO.
Včeraj je bil obsojen v Hudson j County. Jerse City, William Bun-j nacker na pet let ječe. Dokazali 1 so mu, da ima tri lene.
VELIKE DEMONSTRACIJE V BERLINU
Poverilna postava Marxove viade je bila sprejeta pri drugem glasovanju. — Socijalisti so glasovali za diktatorsko predlogo.—Ustanovitev Porenske Banke.—Francozi so proti temu, da bi dobila Nemčija posojilo iz Amerike. — Amerika bi tem slučaju zahtevala po-, trebno jamščino.
Berlin, Nemčija, G. decembra. — Danes so se vršile po Berlinu velikanske demonstracije. Demonstirali so brezposelni. Vseh skupaj jih je bilo par deset tisoč. Vlada je poslala proti njim oklopne avtomobile, strojne puške in policiste na konjih.
To je bila že druga velikanska demonstracija tekom zadnjih dveh tednov.
Vlada pravi, da se pod krinko brezposelnih skrivajo komunisti, ki hočejo povzročiti državni preobrat.
V bližini bivše cesarjeve palače se je zbrala velika množica prebivalstva. Policija na konjih se je vrgla na demonstrante ter jih razkropila.
Pri tej priliki je bilo deset oseb usmreenih, 32 pa ranjenih.
Državni zbor je danes sprejel s 282 glasovi takozva-iio poverihio predlogo.
Proti je bilo oddanih le 78 glasov. To so bili glasovi nemških naeijonalistov in komunistov. | Za predlogo so glasovali vsi socijalisti kot en mož.
Bruselj, Belgija, (J. decembra. — V kratkem času bo ustanovljena Porenska Banka. Nemci bodo podpis-1' petdeset procentov kapitala.
Francoska in belgijska vlada ne bosta udeleženi ' ri ■ tem podjetju, ki bo povsem privatno. I Pariz, Francija, 6. decembra. — Francija je odločno proti temu, da bi dobila Nemčija kaj posojila iz Amerike ! V tem slučaju bi namreč Združene države 7ali+ovalr jamščino. Kot jamščina jim pa more služiti edinole ^ o Francozih zaplenjeno nemško imetje.
VOJVODA AOSTA NEVARNO BOLAN.
Turin, Italija. 6. decembra. — Vojvoda Aosta, nečak italijanskega kralja ,je nevarno zbolel. Baje ima pljučnico. Prejšni teden se je bil prehladil ter si nakopal in-fluenco, ki se je pa pozneje razvila v pljučnico.
LJUBEZEN GA JE GNALA V SMRT.
Philadelphia, Pa.. 5. decembra. Neki mlad dijak pennsvlvanskega vseučilišča se je ustrelil včeraj zvečer, potem ko je dobil od svoje oboževane v New Yorku, da se je zaročila z nekim tekmecem. Samomorilec je bil devetnajstletni Charles Sternberg iz New Yorka. Našli so ga sedečega na stolu, s sporočilom v roki. Na tleh poleg stola je ležal revolver.
Sternberg je oeividno pričakoval, da se bo na tak način končala njegova ljubezenska afera, kaj-
ti po svojem povratku iz New Yorka po Zahvalnem dnevu je bil skra.mo slabe volje. V ponedeljek, ko je dobil pismo od ljubicb, s! je izposodil od nekega prijatelja revolver, z izjavo, da hoče c i na lov.
Vseučiliške oblasti so takoj obvestile stariše, ki pa niso hoteli po-j vedati imena dotične dekline.
ADVOKAT SE JE USTRELIL.
j V Brooklvnu se je včeraj ustre-j lil znani advokat Herbert Jones. Člani njegove družine n;so mogli pojasniti policiji nobenega vzroka, ki ga je gnal v smrt.
ASQUITH NE BO SPREJEL ODLIKOVANJA.
London, Anglija, 6. decembra. Kralj hoče povišati bivšega ministrskega predsednika v plemiški stan, toda Asquith je izjavil, da mu ni mar za tako dlikovanje.
DENARNA IZPLAČALA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih ^	cenah:
a&C* - 1 Danea so naša cene sledeče:
JUGOSLAVIJA
Razpošilja na zmlnje poŠte in izplačuje "PoStni Čekovni zavod" In
"Jadranska banka" v Ljubljani, Za-rebu. Beogradu. Kranju. Celju. Ma-
riboru Dubrovniku, Splitu,	Sarajevu ali drucod. kjer je pač za hitro Izplačilo najugodneje.
1000	Din. ...... $12.50	^
2000	Din. ...... $24.80
5000	Din.......$61.50
Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot r i tisoč dinarjev računimo potobej po
15 centov u poitnino in drug« stroifc ,.	1
ITALUA IN ZASFDENO OZEMLJE:
Razpošilja na zadnje pofite in lzi;ačuje "Jadranska banka" v Trstn Opatiji In Zadra.
200 lir ........ $ 9 90
300 Lr.......$14.53
500 lir........ $23 75
1000 lir ........ $46 50
r;' "?k*zln1» M znašajo manj kot 230 lir raCunimo posebej po 15 centov za poitnino in druge etroike.
Z» počlljatve. ki prisesajo znesek r t tiso« dinarjev ali po dva tiso* Ur dovoljujemo po mogotrosti fie posebni popust.
Vrednost dinarjem in liram sedaj ri stalna, menja w večkrat in nepričakovano: Iz tejra razloca nam ni n-ogoče podati natančne rene vnaprej.
Računamo po eenl one«a dne. ko n: m dospe poslani denar r roke.
■ _________ *
Glede izplačil y «mer*fikih doUrjM« glejte poseben oglas v tem listu. ~
TVenar nnm 1e poslati najbolje po Ormiestie Monev Order ali pa New York Rank Draft.
FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Cortlandt 8treet rei.: cortsantft 4m New York, N. Y. _Glavno zastopništvo Jadranske Bank.
"GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by
fllovenic Publishing Company
(A Corporation)
PRANK SAKSEW. Prertdont	LOUIS BENEDIK. Troanir«
Ptaca of Bualneee of tha Corporation and Adarease* of Abovo Officer«: ___Cg Cortlandt Street. ___Bor-ongMof Manhattan. New York City. N. Y.
"O L A S N A « O O A" ____(Voice of the People)_________
______________leaned Every Day Except Sundaya and Holiday.__
*a eele lete vetje Hat za Ameriko ] Za	New York za Ido lets V..................$7.0
In Canada ................ $6.00 2a	pel leta ................................................»3-5
Za pol leta .......................- $3 00 Za	inozemstvo za celo leto ........	$7.0
Za četrt teta ...................... $1^0 Za	pol leta ................................................$3-5
_____ _____Subscription Yearly $6 00___
Advertisement on Agreement.
__"Glas Naroda" izhaja vsaki dan igvzemii nedelj In praznikov._
Dopisi brv* podptna ln oet^nostl n* priobfujejo, Denar naj s« blagovoli po-•il Jat I po Money Order. I*rl epremembl kraja naročnikov, prosimo, da ae narr tudi prejinlo bllvallflfe naznani, da hitrpje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" Wl Cortlandt Street. Borough of Manhatttan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
ZNIZEVANJE PLAČ
0
Ravnateljstva velikih bakrenorovov in vodstva to-varn. v katerih izdelujejo izdelke iz bakra, so objavila, da bodo znižala plaee svojim delavcem.
V rudnikih države 1'tah bo pristrižena delavcem plaea za deset procentov.
V	Hut te in v Arizoni bodo utrgali vsakemu delavcu najmanj 50 eentov na dan.
Podobno je tudi drugod.
Vzemimo kinematografsko industrijo.
Tri velike korporaeije >o sklenile zapreti za nedoločen čas svoje delavnice in tovarne.
To se bo zgodilo v namenu, da se zniža plače delavcem.;
Kljub temu j»a trobijo kapitalisti v svet, da se delaven >e nikdar ni tako dobro godilo, kot se mu sedaj; da plače niso bile še nikdar tako visoke, da ni treba nikomur stradati in trpeti pomanjkanje.
Brown A: Rharpe Manufacturing Company v Providence. Ii. I.. ki ima ponavadi zaposlenih več kot 6000 de-; lvaeev. je znižala delovni čas na tedenskih štirideset ur.I
V	Fitchbnrgu, Mass., obratujejo pletilnice samo po Štiri dni na teden.
V	Clintonu so večinoma vse tovarne zaprla svoja vrata. f<# - ' j
V	Charlotte, N. C., je družba The High Park Mills1 zaprla |>et tovarn.
Southern Power Company v istem mestu je zmanjšala svoje obrat o van je.
▼ v	t » • •
Istočasno pa kopičijo baroni trdega premoga tako velikanske dobičke, da je zvezna trgovska komisija objavila naslednje: *4Svoje produkte prodajajo po izredno visokih cenah. Te cene niso niti poštene, niti potrebne."
\ elikanske dobičke gromadijo kompanije kot so na-primer North American Company, Al lis Chalmers in! Beech Nut Packing.
Zadnje imenovana bo razdelila med svoje delničarje! liad petnajst milijonov dividend.
Kogatini imajo zaenkrat dovolj. Njihove zaloge so Volne. Nakopičili so jih s primeroma malimi stroški. Zaloge je treba razprodati.
Tekom razprodje naj pa delavec strada. —-----
Novice iz Slovenije.
Škrlatinka
V	i c!ju se je z<>i>cf prijavila škr-latinhn. Oblasti so na delu, da se
epidemija ne razširi.
Raftie nesreče in nezgode.
Alojorija Dimiea, 411etneig,a pro-pr^vnef^ euvaja je 9. novembra podrl tmvonii vlak v Medvodah. Dimie je pri padcu dobil težke notranje jHiikodbe.
Prt z jr rad bi Narodnega doma v Kranju se j^ podrl* zkl na ISI.'t-ni'sfa tlelurvea S. Kraško. Dobil je težke notranje po£k<KH>e.
Pri sekanju drv ** je služkinja Kranja Npeler z Vrhnike m<»Čno vsekala v levo roko.
Mlinarju Ivanu Volku v Mostah pri Ikwiici je tnm.smi*ijHJci jer-JHt'ii nevarno poškodoval levo r'vko.
V	s i)o4o 10. novembra se je pri streljanju z m<v-narj»*it pouwsrcel 2-'Hetni posestnikov -»in Janez Dt'uwar i/ Trate. Naboj mu je *kfraj raztrprsrl desno foko.
V	strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani je padla dela ve u Antonu Kristanu je r menica m mu *s?ie<4kala levu nogo.
Pri električnem vrtalnem stroju se je mofno obre»«i! na levi roki cielavee J os p lmčen v tovarni "Kovina" v Ljttbljani.
V	predilnici v Tiiiii je udaril s£i\*j ra bruienje xetexa dealvea Josipa Purgerja po levi roki in mu jo težko poškodoval.
Vsi ti poškodovane! so bili prepeljani v ljubljansko bobuco.
Z vrelo vodo »i je o parila desno roko kuhariea Marija Jehnčeva v Mariboru.
Pri gradbi železnice Murska fso-ln ta —Ormož se je ponesrečil delavce Josip Horvat.
Uboj v Novem mestu.
N'a Martinovo je v g-ostilni J£a--tilie v Novem mestu poprvaJa večja dražba fantov iz bližnje oko-lice. Družba je bila razdeljena na dve vknpini, ki sta .se kmalu začeli v.ovražoo meriti med seboj. Od vina razburjeui duhovi so vzkipeli, pri-sh* so jw»vke in končno je ■ navtal pretep, ki je tudi zahteval smrtno žrtev. Jlrata Frane in Janez Glavič, ki sta v fistalem najhujše razsajala, sta se oborožila s krepelei in udrihala na levo in d«-sjw». Pri tent je bil po glavi n--hirjon Alojzij Vrček, ki je stopil, nič hudega sluteč, v trenutku naj-bujšesra pretepa v gostilno. Udarec je bil tako silen, da je Vrček padel v nezavest, in je kasneje v novomeški bolniei podlegel poškodbam. Tudi tstali faaitje so dt-hili manjše poško<il>e. Rod «*> šele vzpostavili orožniki, ki so razdvojili pretepajoči se skupini ki aretirali najhujše razgrajače.
Krvavo maščevanje.
V Sapu, okraj Šmarje pri Grosupljem, se je 13. novembra odigral kiv*v dogodek. Ivan Kramar, 30letni posestnikov sčn, je opazil, da Franc Bučar iz Sela seka v njegovem gozdu drevje. Kramar je pristopil k njemu in mu prepovedal sekanje. To pa je Bv-čarja strahovito ujezilo. Navalil je s sekiro na Kramarja m ga u-daril z njemo ostrino štirikrat po hrbtu. Težko raz m asarj enega 90
pntpeljaU Kramarja v ljubljanske
bolnico. Ni vq>anja, da okrer\a.
. Težke poškodbe.
Jtv?ip Zaletel, TOletni zasebnik iz J< iik^ve ulice v Ljubljani, je
bil v Kcxnen .Aeura ulici 13. nov. |K>vož'":». ud nekega neznanega voznika.
l-ra:i D^/k-'er, lGletni pogaatni-k«A >'.n iz Mavi5ie pri Kranju, je 18. ne w pa'del pod težko obložen vta, ki mu je v.lomil desno nogo.
V	Trbovljah je tovorni vlaik podrl Marijo Rak ar, ženo progovne-ga čuvaja. Zlomljenih ima več reber.
Delavec Jakob Kranje, zapo si en ptl inženjerju Kasalu v Za-goi-jn, j{' 13. nov. padel s stavbne-! ^ra čira in je dobil težke notranje poškodbe.
Delavec Alojzij Kapus iz Kam nika ^-i je p: i delu poškodoval leve ( oko.
Matija Peber, lSletni tesarsk: pomočnik z Zg. I>ola pri Hrastniku, se je .skušal v Ljubljani pr»c ;nekim vagonom splazili na kolo-Uivor. V tem trenutku pa je vlak ! potegnil in kolesa vagona so Be-! berjn (»dtrgala desno roko. j Vn; ti poškodovanci io bili prepeljani v bolnišnico.
j j
Tuberkuloza v letu 1922.
IV uradnih podatkih se je z«lra-vi 1 o leta 102*2. v bolnicah Slove-
' nije radi jetike 1158 moških ir iensk. Največ bolnikov jt niflo pljučno tuborkuh^tOj in si-•er ")7b m i h in 4o8 žemJ;. P<> Aarosti je bolehalo v starosti od ; 16 do 20 let H27 <,st-b. v slabost, d 21 do 30 let G68 oseb, od iil d; 10 let :if»2 <«seb, od 41 <l<> 50 let seb. Iz tega je razvidno, da bo-j It-ha ravno na jetiki največ mla-lih Ijadi. Po poklicih je bo-lehah ; ia jetiki 4S4 oibrtnikov, 427 de Saveev. 228 rudarjev, 104 kmeto-j valai. US uradnikov in G7 dijakov.
Zdravstveno stanje Ljubljane.
' Zdravstveni izkaz mesta Ljub ! ijane v času cd 4. do 10. nov. iz i iaznje to-le statistiko: Umrlo jt j _ J oseb, 11 moškega in 12 žcuske-_;a »i>ola (8 tujcev). Smrtni vzro-j :i : življenska slabost 1, jetžka 3-, krlatiea 1, griža L srčna hiba, boži i žilja 2, rak, drugi narani. ; mrtni vzroki 11, slučajna smrtna poškodba 1, umor in uboj 1. Med 1 L'ii! časom se je r<xllIo 19 otrok. 10 mnsJtepa Lu 9 žeftske^a. spola-vaznajijeiK' nalezljive bolezni: J a vie a 1, škrlatlca 2, griža 1.
|
l	Smrtna kosa.
! Na Raki pri Krškem je na za-j trupi jen ju kr\"i nepričakovane j mti"! posftitevik,	in me-
jr France Ilra-štnik, ožji sorod
i jiik veletrssea Vr:nka H.rna Iz Kr-| :kega ter po.^pstnika in gostilni-j a;ja Lav. Lavarja iz Kotanje j .'iee.
V	L/jubljani je 10. novemiUra ]K daljši bolezni umrl Anton Skerla,-,aj, uradnik -Jadranske banke. Bii je vesten uradnik, priljubljen a 'irogu svojih stanovskih tovarišev.
• V Jenkovi ulici je umrl 14. no-! vembra upokojeni nadnp r e vt«l n i k ! Martin Ošaben. Imenovani je bil mnogoletni požrtvovalen odbornik ''Podpornega društva železni-| ških uslužbencev v Ljubijasii".
V	Mariboru je 13. novembra p'
i laljši bolezni unrrl klavnialcl rav-
', v.atelj Alojzij Kem. liil je stra-
! „ten nemški nacijonalee. Zapleten
; je bil v razne afere, ki postanejo
! -i-daj brezpredmetne, i
I
Konec pohorskega roparja.
i Mihael Cernež, 381et!ii "brezpo-■ *c*lni delavec, doma iz Sv. Antona I na Pohorju, se je preživljal zadnja leta in to od prevrata dalje iz-1 cljučuo s tatvinami, ki jih je iz-| vajal kar na debelo. Odnašal je ! po^ <tnikom na Pohorju eele pra-š če in j?h kasneje vtihotapijal v A vstrijo. Postal je plavi strah Pohorja in nihče mu ni mogel do živega, ker ropar se je skrival v ne-kc-m gor.4cem skrivališču in od tu je hodil na svoje plodonosne vlome. Slučajno pa je posestnik Fr. nliminš\č iz Rdečega brega zaznal za njegovo skrivališče, pri čemur mu je Gernež zagTozil, da živega ga ne bodo dobili v roke. Dne 8. novembra pa so orožniki, ko se je zagnalo za nov Gernežov vlom, izvršili pogon za roparjem. Bilo je okoli 23. ure, ko so se trije orožniki in 12 lovcev bližali skrivališču Gerneža. Ker se na poziv orožnikov ni nihče odzval, so slednji vdrli v odprtino. V tem trenutku pa je že počil strel, ki pa k sreči ni zadel nikogar. Krogla je samo predrla plašč zdravnika Faschin-
za. Orožniki koncentrirali proti jami ogenj. Geruež pa se je med-ein sam ustrelil. V njegovem skri-, ali^ču se je našlo celo zalogo vlo--nilnega orodja m nebroj ukrade-lih p redi net (V. Tako je končal v horski *: st rah * \
Nasilen dimnikar.
Dimnikarskega pomočnika Jožefa Bevca so morali 13. novem-)ra radi nedostojnega vedenja v gostilni pri Tišle.ju v Kolodvcr-<ki ulici v Ljubljani postaviti na -esto. Hevc pa se je kmalu zopet .-rnil in nadaljeval z nedevstoj-lOstmL Končno je napadel g-o-4ilniearko, vrgel na tla in ji vi'gal < bh'cr. Prihiteli stražnik .e nasilneža <»dvedel v zaj>or.
Okraden trgovec.
Trgovcu Ivanu Lupšetu iz Ljub-jane je bil v Moravčah pred gostilno Franea Vesela ukraden za-/oj mannfakturnega blaga v vred-Kisti 4945 dinarjev.
Pomotoma izpuščen iz zapora.
Ant. Cepin, pristojen na Dren-ko rebro pri Brežicah, samski, de-avec, je bil te dni pomotoma iz-ju^een \/ zap -rov deželnega sodi-:ča v Ljubijan'. k cd en- bi moral dsedeti še več mesecev.
Divjačina v Skveniji.
Iz zanimive lovite statist.ke povzamemo. da se je v Sloveniji leta 1922. ustrelilo: 15,522 .zajcev, 22!>2 a-n. 34 jelenov, 350 divjih koz. 5 nedvedov, 5 volkov, 12 divjih prašičev. 353 jazbece v, 1949 LU:e. 236 am. 40 vider, 3497 veveric., 15.200 ran in srak, 200 sov, 2 orla. 180 livjih petelinov, 59 rnštvcev, 64(i a/an ;v. 3196 jerebie, 1505 prepelic in 2213 jastrebnv.
Nesreče pri delu.
Pri električnem dalnovodu fal-ke elektrarne dne 12. novembra K>nes.reeena delavca sta Konrad lumpier iti Matija Gaj s. Nesreča e je zgodila med Laškim in Ce-jem. Po novejših veMeh se ni po-•rl železni dalnovod, nego nesrečo * * pcvzixu'ilo dvigalo pri postav-jaTiju dalnovoda.
r?iiiL'a n[»•:•«.H?a .s? je pn^odila ia Pragipi^kcm. 121etnemu Jaiko-u agadrhuje voz ozkotirne želez-reo. napolnjen s.premogrm, zmee-'al rle'mo lic pro rwxl kolenom ter u jo občutno iKiwk(Hloval. f? Pra-'erskejra w ponosnv-enea pr«pe-irli 7 vlakom v Maribor in od tod tamkajšnjo bolnišnico.
Odkritje "sedmerih mest Cibole".
K najslavnejšim, pa najmanj znanim krajem ameriške kulture Tcd Kolumbovim odkritjem te zemlje spada "se<lem mest Cibo-e" v današnji Novi Mehiki. Ame-•ikanci «o kraje, na katerih so sta-e te predkolumbske naselbine, natanko preiskali in odkrili tam, :jer sta današnji vasi Hawikuh in K"echipauan, ostanke dveh mest. Vr<xlja pri izkopavanju, kapitan Thomas Jayee, izjavlja, da je ta pokrajina esno najbogatejših ar-leoloških najdišč, kair so jih kda> xlkrili v Ameriki. Našli so celo rsto naselbin, ki spadajo v pred-:godovinsko dobo.
Dopis.
New York City.
V nedeljo 9. decembra ob 3. po->oldne se bo v dvorani Greenwich "lou^e, 27 Barrow St.. New York Greenwich Village), vršil javni ia.<top glasbenih učencev g. Mirna Tro-sta. Vstop je prost. Izmed učencev bodo nastopili ledeči sloveiLsld oziroma iugoslo-.enski učenci: Helen Adamovič, fesepblne Arhar, Joseph Bezek, lnr?ar, Geraj- Frances in Pit, Mi-'iea č*aptlrdi, Loreotina Pielieh, rdč. Marv Pribil in sestrica Anna, rdč. Anna Rupnik, g. Ladislav in TElda Sesek ter Milli m Frank štrukelj.
Iz prijaznosti sodeluje Naivna lovenska igralka gospa Avgusta Danilova z recitacijo.
Nada!.in e točke programa so: Ples — mala Olgrica Lazovic. l>net — sestrici Antoinette in Pini Rupnik.
Solospev — Mile Margaret Tieniy.
Rabi se Mason & Hamlin, klavir. Upati je velike udeležbe sioven-skega občinstva.
Peter Zgaga
Včeraj je bil otvorjen 68. ameriški kongres-
V	Wa-shiugtonn so se zbrali zastopniki ameriškega naroda, v namenu, da napravijo kaj dobrega
!za narod.
* » ♦
j Ko se bo sestal 69. kongres, su bo Amerikanec lahko prepričal, j kakšen dobiček je imel. | Bogatin bo segel v žep, zarož-j Ijal z denarjem ter vzkliknil: No, Se precej dobro je bflo.
Tudi delavec bo segel v žep in pri tem sklonil glavo, ker ne bo
imel s čim roži jati.
"" * *
Včeraj je imel svoj deviški go-
i vor novi ameriški predsednik i
! Coolidge.
j Dolgo časa so je pripravljal
i nanj. Izza Hardingove smrti. * * *
Njegove besede so bile podobne poročilu, ki ga izdaja Wall Street j od časa do časa.
*
Priporočil je pa tole: j "Priseljevanje je treba omr-j jiti".
V	Ameriko prihaja vedno več ; ljudi bistrih glav in izrazitejših ;nazorov.
jZato je treba priseljevanju ! omejiti.
• »
* .
' 'Prohibicijo je treba uveljaviti I Tega ne priporočajo zdravniki.
pač pa metodi«tovski popi, in 1 v.sled tega je treba prohibicijo j uveljaviti.
^ "Vojakom naj s^ ne plača bo-nusa oziroma nagrade za vojaško i službo v Franciji", j Kapitalisti, ki so si nagromadili iz krvi in trpljenja ameriških vojakov milijone, nočejo krušiti zaokroženih svot, katere imajo naložene po raznih bankah.
Za«trante|fa se ne sme dati vojakom bonusa.
* * *
!
Iz vsegra Coolidge-ovega govora | zveni refren: Vse vam obljubim, I dragi moji kapitalisti, vse bom , storil, vse naredil, samo da bom
! izvoljen se prihodnje leto. * * *
Da je res tako, so tukaj naslednji dokazi:
Načelnik First National Bank. Hubert T- Parson je rekel:
"Predsednik Goolidpre je zna-snoval izredno konstruktivno politiko. Zastran dobrobiti naše dežele, moramo tej politiki slediti*'. * * *
James T. Evans, drugi predsednik Pennsylvania Railroad Company, je rekel:
"Zdi se mi. da ni danes na svetu boj pametnepra in bolj previdnega državnika kot je predsednik
Združenih držav".
* * *
Elbert H. Gary, predsednik United States Steel Corporation je rekel:
"Predsednikova poslanica je napravila izboren vtis na ameriško trgovino. Poslanica je nf-stranska. javna, pravična in prepričevalna". | * . *
John D. Rockefeller je rekel:
"Jaz nisem politik, toda prepričan sem in priznam, da je Coolidge-ova poslanica nekaj najlepšega kar sem slišal v zadnjem času".
' • •
Delavec, iz tega si ustvari svoje mnenje.
I * *. *
f Če hvalijo Coolidga ti možje, si lahko uverjen, da ne bo Coolidge i storil zate ničesar dobrega.
SngiisUiimtuika	Kalni. Sfebunta
Ustanovljena i. 1898	Inkorponrana 1. 190'
GLAVNI URAD v ELY. M7NN.
G'.avrti odborniki: PresednlK: RDIXJUF" PERDAN, 933 E. 165 St.. Clevei&Bd, (k Podpredsednik: LOUIS EALANT, Box 10«! Vearl Ave Lormla. o Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA. Box »n, Ely, Ulna.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVKRN, 41» _ uth Ara. ____
Ouluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
D t. JOS. V. GRAHEK, 803 American Stat« Pank Bid«., 191 Oran« »t. M Sixth Ave., Pittabursh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK. Room 506 Bakewell Bid«., eor. DUmond aad Qrut
Streets, Pittsburgh, Pa_ MOHOR MLADIC?, 1334 W. 18 Street, Chicago, m. FRANK 8KHABEC. 4822 Washington Street, Denver. Cola.
Pcrotnl odbor. LEONARD SLABODNIK.	480. Ely, Minn.
GREGOR J. PORECTA, 310 Stevtnaon Bldg., PhyaUnp. Wash FRANK ZORICH, «217 St. Clair Ave., Cleveland, o.
Združevalni odbor:
VALENTIN PTRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland, O-PAULINE ERMENC, 3S3 Pat k Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STEKLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEi-ARC. E3t Market Street. Waukegan. 11L
—	Jednotlno uradno glasilo; "Glaa Naroda".	___
Vse atVAri tikajoče se uradnih zadev kakor tudi desiarne pullljat*« naj me pofiflj^jo na Klavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae pofiUJa na preC ■ednlka porotnega odbora. Profinje za sprejem novih članov ln bolnltka spričevala naj se poBilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katolika Jfdnota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te orjranlzaclje. nnj se zjšlafll tajnik« bU£nJeSa društva J. K. K. J. Za ustanovitev r.ovih druPtev Be pa obrnit« na gl. tajnika. Novo drufitvo se lahko vs-tanovi z 8 člani sli članicami
Iz Jugoslavije.
Umor v beograjskem hočelu; ka-petanu Carlicrju dokazano za -stntpljevanie.
Xašim L-:;at"ljmn je znana at*» ra
kapetana (.'avlierja. ki se nahaja
v b.-kfc! beograjskih zap' rov prd
umnjo, da je umeril svt)j"«ra pr---'
jatelja Š\!carja Is^-lija v Palaee
hrtelu. V kemijskem 1 laboratoriju
so .»latam"no j»:t>i^ka!i no sii:>io pt;-
•amrzne dele Iselijeveiga telesa,1
kjer našli mnogo ars>;*nika, tem-'
ve" tudi laznp čaje in dmge pija-j
C*c, ki jih j.' Cavlier dajal svojemu
;>r'jatelju kot zdravila v hotelu,1
kjei- ni'kogar oi pustil v s>ho ^kezi
celih dotft dni. ker ii» hotel sv o-' - ..	I
.lega k prijateija ' polagoma za-■ truplti, da bi se potem poroefl z njegovo vdovo in pHšeJ tako tudi j lo ve1 i k-.-pa Tsieli jevega premože-j ija Jvrr h' 1! n: hotel takoj umrf-j I i in je hotel odpott.va.ti v Svie->, 1 je to Carlierja tako razburilo, da, je poneči relji1! v I^rKja, <•;; g.i vsaj na ta najin /pravi s .-veta, razi i! je pa tudi v1 be, ila se je mogel >:ir~ varjati. dfi je neki človek »koli skozi okno v «e.bo. streljal na
■ ha. pot^m pa skozi okno zr»p:-t uŠ-i. Ta !:• je bile kmalu kuiKa-I tirana, ker j" bilo jasno, da je le-ga "?be taka, tla ni megx-e ipril.i v nja	okno. se manj pa od-
iti v.r./.i okii". ker !>i tak vrato-h;mn: s! ),\\ kaznovan s smrtjo. -Iva:* je popolnoma razjasnjena. , Cailierja <-btrži državno piavuui-«tvo premišljenega umora.
t
Zlcrabc pri stanovanjskem uradu.
j V X. vem Sailu v > r<ikrili pri j Mtpnevan j^kem uradu velike zlo-rr.be in jc listala iz te»a tkanda-it zna atera, v katero vpletene. I odl;-:-ne o.-^be, me.l njimi celo no-, v'or:;i(b.k! jjodžupan. Dc^sedaj so do-
; »nali 150 shiiajev zlorabe. --
ALI VESTE,—
i tin s,» vsi* tri univerzo v Jugoslaviji i-uakoia-avnp ter <la j t* <lij:ik. ki je na viičsait. iln n tudi ostalih dveh? Ali vt'*te, tla tV kadite enkrat Helrnar ; Turške Cigarete. l;oste št*lc znali ee-
! niti. zakaj je tur>lii tobnk linjf'oljSl t« Itak cigareto?
Pošljite svoja božična denarna darih potom
BRZOJAVNEGA PISMA
Stroški tega pisma L/^ "T znašajo samo — kLs « y
a tako nakazana izplačila so izvršena v domovini v teku enega tedna.
Naša postrežba je brza in zanesljiva, a cene zmerne.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
NOVA SAMIMIVA PTilOA
NA KRVAVIH POLJANAH
—-iti." —
^p RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Gab'cije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem opora ter njega zakletvi.
Knjiga J» trde wmt, rwbnje Žo iWnf to M riflr !i yoJttT "0LA9 KA20DA" 83 OorUandt Btml. Www York, V. T.
Zagonetno, toda resnično.
Posledice laži.
James AVallink je bil brez dela t in njegova denarnica jo bila straš- i no prazna. Dosti je imel vsled te-' -pa vzroka biti hvaležen, da je po- j1 polnoma sam — da mu ni treba i i skrbeti niti isl ženo, niti za otro- i < ke. —	g WW 1
Kljub temu pa mu je bila ta ■ finančna praznina skrajno mučna. , Preje je imel zelo prijetno službo, f < ki pa je imela le to majhno napa- j ko. da ni bila s službo zvezana pla£a po njegovem mnenju dosti viv>ka. Kot prenašala pisem jo j pričel delati pri tvrdki in konec-j no. v starosti dva in dvajsetih let j je zarvzemal že precej ml govorno mesto. Napravil pa je grdo napa ' ko, da je prosil za povišanje plače v trenutku, ko je bil njegov šef strašno razkačen radi izgube nekega velikega kontrakta- Vsiled tega je odločno odklonil njegovo; prošnjo in ker tudi nimel upanja, rla mu bodo zvišali plačo v bodočnosti, je izpubil vso kontrolo nad | s'»boj, zaprl svojo pisalno mizo. vzel klobuk ter odšel, da se nikdar r«; ne vrne.
Tako je postal brez dela in za sliižka. Dela je bilo malo in kjerkoli je bilo kako prazno mesto, je bila z njim zvezana plača manjša kot po jo je dobival dotedaj. Ker pa j** pustil svojo prvo službo v namenu, da zasluži več. se , ni moffel odločiti za sprejem slab j še plaeanepa mest«.
Nato pa je prišel do spozna I nja, da pa ovira njegova mladost pri poskusu, da dobi boljšo plač"1 za svojo delavno .silo, n kateri je imH izvanredno visoko mnenje, j Vsled tejra je sklenil nekoliko raz- i t»-jrniti svojo vest ter reči od tedaj naprej, da je star pet in dvajset let.
Ta {>ovest «e je pripetila v časn. ko ni ?e Amerika stopila'v vojno, ko je bila ie nevtralna in ko se je pričela pojavljati v tej deželi-velikanska prosperiteta s pomočjo I izdelovanja munieije za poznejfe»-zavetnike. "Wall in p je izvedel. da ••prejema neka velika municijska t vomica vsaki dan na stotine mož ( in da jim plačuje velikanske pla- j če. Hitro se je napotil v delavski j urad dotične tvrdke. Ravno ko jej hotel stopiti v poslopje, je stopi' iz n je era neki njepov znanec.
—	Hatlo, .James, — je vzkliknil slednji. — Lahko mi čestitaš. IIo-; čem se oženiti in ko sem prijvove-doval šefu o tem. je zvišal mojo plačo za petdeset dolarjev na mesec.
Tedaj pa je prišla James "\Val-i linpu srečna ideja. Od sedaj na I prej bo pri vseh svojih poskusih, da dobi službo, rekel, da je ože- j njen. Rekel si je, da plačajo ocenjene m«»ške vedno boljše kot pa samce. Res čudno, da ni prišel že 1 preje na to misel.
Svoj načrt je tudi takoj izve del Izpolnil je obsežen formular. j katerega mu je izročil neki urad-j nik ter je bil sprejet kot oženjen j mož h plačo sto in petdesetih do-j larjev na mesee ter poslan takoj v neko tvornieo izven mesta.
Wallinp je bil zelo vzradoščen I To se mu je dobro posrečilo. De- \ lo je bilo zelo prijetno in znal je priljubiti se svojim predpostav- j ljenim. Zahajal je v klub dotične j jra kraja, kjer je našel veselo družbo ter ijrral zvečer poker. Pri ipr* ^ pa pa j«' vdno zasledovala nesreča in po»lediea tega je bila seveda. da je bil skoro nepre*tLno suh.
Tedaj pa se je pripetilo, da no v ne4i drugi tvornici iste družb* poneverili nekateri uradniki denar in družba je nato sklenila kon-trakt z neko zavarovalno družbo, da stavi pod kavcijo ali jamstvo v»e uslužbence, ki so imeli le količkaj posla « financami. Walllinp je bil vsled tepa olive«čen da bo jrtavljen pod kavcijo petih tisoč dolarjev in istočasno je tudi dobil dolg formular s približno pol sto. tine različnih vprašanj, na katera je morpl odgovoriti.
Takoj se je lot:l tega dela ter MCll:
—	Jame« Wallini» atar 25 let. roje« r New Yorku . . . Nato pa je prišlo naslednje vprašanje: — Olenjen? Pomišljal se je za trenu-
- . j
tek, a nato zapisal: — Da. Naslednje vprašanje: — Polno ime žene?
—	.Smehljaje je napisal: — Alice Wallinp. — Imena in naslov stari-šev žene ? Napisal je: — Sirota. — Cc niso živi, kateri so njeni najbližji sorodniki? — Sto hudičev.
—	je zamrmral Wallinp. — Jaz vendar ne morem pomoriti cele
r družine.
Odložil je pero ter pričel raz-mišl ati. Ali naj si izmisli celo družino? Naslednja vprašanja pa so zahtevala informacije glede i premoženja ter zemljiškega pose-: stva starišev zakonske žene. Prišel je v velikansko zapato.
i
Celi dan in celo naslednjo noe si je razbijal in belil plavo s tem. a ni mopel priti do nobenega pravega sklepa. Naslednjega dne pa je vprašal njegov predstojnik v uradu:
—	Ali ste že izpolnili formular, Wallinp?
Wallinp je prebledel krit zid. Nato pa je sklenil priznati svoj preh. — Konečno je pač vseeno, če sem samec ali poročen, dokler le pravilno opravljam svojo slu?, bo. — si je mislil.
Predstojnik pa je napubil čelo.
—	Mož, ki slepari a* enem slučaju. Ko storil to tudi v clrupem. Obvestiti moram šefa. — je rekel.
Šef je yvHclieal Wall in pa k sebi.
—	Jaz vas imam rad Wallinp.
_ je rekel, — in pomagati vam
hočem. Le zapišite "samec". Če pride nato od govor, bom odgovo-
1 ril jaz. da ste bili ob času vloži-' tve svoje prošnje zaročeni in da j je malo pred poroko izjavil, da se je zaroka v zadnjem trenutku razdrla.
Wallinp je komaj vedel, kako naj se mu zalivali- Vse je bilo ^ najboljšem redu in tri mesece pozneje je bil Walling prestavljen v neko drupo tvornieo iste tvrdke j v neki drupi državi. Tam je dobival več plače, a v svoj velik strah ie zapazil, da so bili že vsi drupi uslužbenci v dotičnem uradu pod kavcijo in da bo prišla sedaj vr-,sta tudi nanj. Zopet bo moral izpolniti formular. a v tem slučaju bo šef komaj tako pr:jazen in popustljiv kot je bil prvi.
Moral je pojasniti skrivnostno ženo. O tem je bil prepričan. Izdelal je v>led tepa načrt. Pisal je ; pismo najboljšemu prijatelju v New Yorku.
—	Ti moraš biti moj svak. — mu je pisal v pismu. Kavcijska družba bo vprašala pri tebi in ti moraš temu primerno odgovoriti.
Tri dni pozieje pa je dobil od-povor od svojepa prijatelja.
—	Drapi James! Takoj po sprejemu tvojega pisma, sem govori z očetom o tem. On noče ničesar vedeti o tem. Rad bi ti pomagal a moja sestra mora ostati nero-
j jena.
Nato pa je pisal Wallinp neV' prijateljici iz mladih dni ter jo j prosil, naj bo le "po imenu" njegova žena, dokler ne bo odpovor-jervo vprašanje kavcijske družb? v tem smislu, t — Kaj pa misliš. James. — se je glasil njen odgovor. — kaj l>e rekH moj oče, če bo dobil naen-i krat vprašanje, če je njegova h(": poročena z n<^im James Walliii-crom ? V najboljšem slučaju bi dobil napad blaznosti. Mopoče bi pr čelo zadela kap. Kaj takepa ne morem prevzeti na svojo odpo vornost. jZadovoljiti se moraš 7 mojim sočutjem.
James Wallinp je bil strašne razočaran. Kljub temu pa si ni delal za enkrat nikakih nadaljnib skrbi in ko pa je šef nekepa dnf vprašal, če je že izpolnil kavcijski formular. je odvrn'1:
—	Da, še pred no sem prišel sem.
Ko pa so potem po preteku par
tednov razkrili, da ni bil stavljer nod kavcijo, se je izgovarjal ? »em, da ni njepov prejšni šef najbrž vposlal njepovepa kavcijske Ta formularja ker je bil kmalu oo izpolnenju prestavljen dru ?am Tudi v tem slučaju je p<1Tr-lil vprašanje, če je oženjen, ne da bi tren:l z očesom.
Nato pa je zbolel ter ležal štiri tedne. Na njegovo mesto je bilo
! treba sprejeti drugega uradnika. Kljub temu pa je bil šef zelo pri-, jazen z njim.
j — Obrnil sem se na našo tvornieo v Coloradu, — je rekel. — i Tam je prosto mesto, katero lah-| ko izpolnite. Walling. V tamoŠ-njem podnebju boste hitrejše o-krevali. Dosti boste imeli opravka na prostem zraku. Odpeljite se domov ter se počijte ter me nato obvestite, kedaj boste lahko nastopili svoje mesto.
Jame« se mu je pričel zahvaljevati na vse mogoče načine, a radi večje previdnosti je vprašal:
—	Ali mislite. da bo plačala kompanija tudi potne stroške zn mojo ženo? Rad bi jo vzel s seboj.
—	Brez dvoma, — je odvrnil "ef
Walling je prišel namreč takrat na srečno m;sel. V New Yorku je poznal mično deklico, kateri je preje zelo dvoril. Vedel je. ' da pa i ma rada. Vedno je sanjala
•	o življenju na zapadu. Te svoje 1 ljubezenske afere ni smatral nik-'Idar za kaj resnesa. a v zadnjem : času se je poposto zalotil pri tem.
ko je mislil na ono deklico. » Kakorhitro je prišel v New Y or k. je pohitel k dotični pospo-
-	dični. Prosil jo je za roko in on« J pa je takoj sprejela. Par dni po-
•	zneje se je A*ršila poroka in sledili r so veseli medeni tedni.
Nato je prišlo pismo od tvrdke.
... Z obžalovanjem vam mora-
•	mo naznaniti, da si želi šef naše
•	tvorniee v Coloradu za dotieno
-	prosto mesto neporočenega moža.
-	Drupače bi bili prav usposobljeni
•	za to mesto in žal nam je, da vas moramo razočarati.
(i — Nase naprave so sedaj tako p zaposlene, da ne moremo dovoliti K nikakih nadaljnih dopustov in ker " nimamo nikakih prostih mest ter a je vaše zdravstveno stanje nepri-e m orno za delo v tukajšnjem pod-ne.bju. smo žalibofr prisiljeni črtati vaše ime s plačilnepa seznfl-0 ma s potekom tekočega meseca.
•	Ko boste zopet popolnoma zdravi. h bi vam priporočili, da se zopet o-n plašite ter vložite prošnjo. Mogo-r če bo takrat kako mesto prosto. l" n zaenkrat vam seveda ne more« h mo ničesar obljubiti . . .
•	* James Wallinp je bil zopet brez ^ dela in njepova denarniea je bila
zopet prazna. V tem slučaju pa je -* imel dosti vzroka biti v skrbeh.
kajti sedaj je imel resnično ženo. n ki je imela dober apetit ter je rada nosila drage obleke . . . o	_
GLAS NARODA. 7. DKC. 1P2-T
hhb^VSSPs
m® l JHMpv
HMBHi
BOXES of
io or id
ALI VESTE 1
KAJ KUPITI?
If LJUB temu, da HELMAR " poznaj o in kade že nad petnajst 1st, so vedno ostale iste. Nobene i^premerabe v kakovosti. Danes so HELMAR iste kot so bile prvič narejene.
Če kupujete HELMAR, dobite č-sti turški tobak. Če ku-
irajcts navadne cigarete, kadita cenejši tobak.
HELMAR so v lepenkastih
skatljah. Škatlja jih ščiti pred zlomi j eni ein in krušenjem. — Navadne cigarete so v zavojčkih.
ZAPOMNITE 31 ŠKATLJO INIMS.
Inv.ilci prvovrstnih turških In
epiitfanskih ciga ret na svetu.

Razne vesti.
Potovanje po morskem dnu.
Če bi bilo mogoče potovati po dnu morja, bi povečini naleteli i na ravninine, ki prekašajo vse zemeljske planote. Severovzhodni' del Tihega oceana med San Fran-! eLseom in Havajskim otočjem je1 ogromna enolična ravan. Nobene vepetacije, le velikanska, suha puščava, enakomerno belkasta, z neznatnimi rdečkastimi ali sivka-stimi lisami. Ob strmih obalah, n. pr. na Norveškem, pa je polno plobokih prepadov, ki so često-krat tem strmejši. čim višje so skale na obali. Pri otočju Azorov pa bi našli fantastično pokrajino polno pora. skal'in. votlin in jam z srolimi stenami. Povsod bi slišali srmenje podzemnega opnja iz globokih udrtin. Odpirala bi se žrela, razsežna korf Ženevsko jezero. — Iz teh žrel bi tupatam bruhala lava. ki bi spremljali silni sunkr. Orjaški valovi bi razšir'1-i potres preko zemeljske oble in pokrili bi •Jno morja z ruševinami in pepelom. Morska pladina bi se pa le neznatno pugala vpričo ogromno erupcije. Prekoračili bi širne gorske planote z navplk štrlečimi stenami. V temi bi razločevali posamezne moleče stožčaste gore in širne doline, obdane od okropla-stih poporij, vmes pa zevajoče kotline in grape.
Naplavljena žrtev Drave.
V rkoliei Ptuja je te dni Drava napi?vHa žensko truplo, o kate--em se dom nova, da je identično - rtterreijuio e fl«t iln i eark o Stram-nitseh iz Maribora. 601e*no Stram-nit^h^o so .poleg bolezni gnale v obup baje tudi družinske razmere.
Profesor Lorens in moderna obli-ka zakona.
i 4'Daily Express" v New Yorku pr roC-a. da je dunajski profesor Ivorenz v nekem svojem predavanju izjavil, tla je neprestano naraščajoče ločitve zakona v vseh dr-| žavali pripisovati dejstvu, da s<? j zakonski drupi pred sklenitvijo j zakona premalo poznajo. Profesor Lorenz meni. da je za sklenitev | zakona potrebno najmanj petletno medsebojno spoznavanje ženina in neveste. Le na ta način je mogoče odstraniti poznejša razočaranja in nesreče v zakonskem . življenju- Lorenz pravi, da je tre-
•	ba modernim običajem predpo-j staviti staro evropsko metodo, po t kateri pristoja staršem pravica, j <la izberejo ]>rimernega soproga i za svojo hčerko.
i
Koliko časa porabi ženska pred zrcalom.
Poznavalce žensk se je pečal kot sin. brat. vnuk. nečak, ženin, oče in ded 7. opazovanjem žensk ?n je napravil statistiko plede por-njepa vprašanja. Rezultat raziskovanja jc: Mlada deklica od 6. do 10. leta se mudi dnevno 7 minut pred zrcalom. Od 10. do 15- leta se opledu.ie 16 minut, od 15. do 20. se radnje svoje lepote že 20 minut nn dam. Od-^20. do 25. le-
•	ta porabi že 22 minut, ki od 25. do 30. leta narastejo v 28- minut. To je višek: kajti od 30. do 35.
: leta pade za zrealo odmerjeni čas na minut. Od 35. do 40. le-(ta zadostuje 18 minnut, od 40. do 50. leta 12 minut in od 50- do
60. leta le za 7 minut. V starosti 60 do 70 let se zadovolji ženska 2 6 minutami. V celoti prebije ženska pred opledalom od 6. pa do 70. leta 349.575 minut ali 5826 ur. Xa vprašanje, koliko časa prebije ženska pred zrcalom velja zi-okrožen odgovor: "8 mesecev življenja". Ta proračun velja seveda le za žensko srednjega sloja. Modne in družabne dame porabijo za ogledovanje še mnogo v«-č dragocenega časa.	$
Mednarodni* kongres za zgodovino ver.	J
V Parizu j«' pričel zborovati s--daj konpre-; za zgodovino ver. — Konpresu prisostvujejo delegatje skoro vseh pozitivnih ver človeštva. Kongres je bil otvorjen s spominom na Ernesta Renana ki je prvi pričel študirati zgodovino raznih ver kot del kulturne zgo-I dovine človeštva. Xa konjrres so prišli najznamenitejši verski uče-| njaki kot van Senepp. kapitan Sausure. Oltmare. Bemonilli. Sa-batrei. Fund. Nikili in drugi.
Zrsačcni tihotapci z milijonsko dinarsko vrednostjo.
Obmejnim organom je posre-j Pilo ]>ri nr«"n<vi» vlaku Zagreb-Ma-:-*bor dne 1-1. novembra zasačiti dva brata premožjia industrijalca y. imenom lloraJi iz Pirota (Srbija). Pu kužala ^ta izvoziti v Monako v o (Munched na Bavarskem večjo ninož no sterlLngov in napoleon dro v v vrednosti blizu 1 in al milijona dinarjev.
Uspeh newyorske policije, !
- ';,
Newycrska policija si je zaslužQa !
naslov "The Finest", ko je re-| šila skrivnost groznega roparskega napada in dvojnega umora v Brooklynu.
— i Kadar paradira newyorska ]>o-licija. ji pravijo 4"The Finest". I Kadar pa se razpasejo banditi. j tatovi in drugi potepuhi, je do-: ležna policija drugih naslovov in imen. ki pa niso tako laskava. Tekom preteklepa tedna pa je |
! zarslužMa r.ewvorSka ixvlicija na- ' • 1
j slov. ki pa dobi drupače le enkrat j v letu. to je na dan parade na Pet: i Avenue.
I Ameriška metropola je bila v ! zadnjem času v krempljih prav-' j catepa zločinskepa vala. R>;>ar>.ki
! napadi, tatvine, ulomi, uboji in
i . 1 I umori so b:li na dnevnem redu. j
iXeka; časa je izgledalo kot da je izgubila policija mesta zadnjo tro-| J hico pameti vspričo iznadljivosti in drznosti zločinskega elementa.
Nato pa je pr:šIo povelje. <la je trel>a mesto "izčistiti" in je policija tudi storila na radikale!« način.
Posledica intenzi\"nih naporov
i uniformirane in civilne policijske
J sile v enem tednu je bila aretaci-i
ja velikega števila več ali manj obupnih zločincev in v bližnji bodočnosti bosta prijeta tudi "mojstrska duhova" dveh dobroznanih zlor nskili o r sra 11 i za e i j.
Roparski napad in dvojni umor v Brooklynu, kateremu je sledilo uspešno detektivsko delo je za počel eelo serijo aretacij in newyor-hkemu kriminalnemu elementu je l>il zadan udarec kot pa ni <lobil že flolopo vrsto let.
I>i it"enši z ari'tac'.rt Morris DIj«-monda, ki je bil zapleten v dvojni brooklvnski nnir»r. .ie newyorska polieija kaj hitro napredovala s svojim delom očiščenja.
Morris Diamond in njegov brat •T«»e. sta sedaj /aprta. Vsled priznanj teh dveh ter dmpih aretiranji je bil prijet n«^ki Mike Mez-zano tekom pogona na neko leso no hišo v Bronxu ter je bil ob-dolžen, da je pred kratkim umo ril Jakoba Bankova, lekarnarji na Nagle Avenue, katerega je na padel neki bandit.
Mezzana je identificiral usluž j benec Bankova, ki je bil navzoi J pri napadu.
Newyorska polieija pa ni le pri jela mož. katere je hotela dobit v reke radi zločinov, izvršenih 1 Xew Yorku in Brooklynu. t em ve ie ob istem času tudi vršila svoj običajno dolžnost ter iskala zli čince. katere bi rada našla drug ameriška mesta.
Tekom tepa popona je bil are tiran neki Frank Constanzo stj' Brooklynu. Oonstanza je iskala ž x 5 ■ dve leti policija v Philadelphiji | zvezi z umorom njegove žene i do' otroka.
[lP James Munks in Georpe Ilarr sta bila aretirana v New York Zl_ ter poslana v Buffalo, kjer sta ol -lVm dolžena kot bandita. ki sta pretel kli teren napadla prodajalno D: ja I vida Binuliam ter ustrelila Mr ru_jBipham, ko ni hotela odpreti vr: blagajne. Oba bandita je ident^f 'i ciral neki uslužbenec prodajaln Poleg bratov Diamond je b vi- aretiran tudi Toniv Plantano kc ^ sovdeleženec zarote, ki je imela z j posledico roparski napad v Brool s " lynti. Tudi on je bil stavljen po cbložbo u:n<»ra.
t :e
j To je plaA-ni plen. ki je pad«
i v roke newvorske policije v za» ■Ki-1	. *	-.
njih dnevih. V nastavljene mre/
^,se je ujelo tudi več manjših tato1
i vlomilcev in drupih, a aretacij
»o- I
"so j voditeljev dokazujejo, da znslu;
{policija svoj naslov "The Finest
'tudi ob drugih časih in ne le t«' an	.
^ j krat, ko paradira.
I	"
^	Pokvarjena mladina.
V Ljubljani .se je 13. novemlvr zvečer vračal 131etni Jožef Pr< re~, seru, dr>nia / Javoruika, v druži Ia", Ane Vcnearjeve. ki stanuje p dečkovih Ptai>ih, po Gosposvetsl lea cesti proti domu. Nenadoma pa f ibi-'zaleti v njega neki dečko, pa sun z vso bilo v hrbet in mu v iste' ; trenutku izmakne iz. žepa usnja! emi listnico, v kateri s^ je nahajal P0" železniška legitimacija in neki in drobiža. Malopridnež je nato z n-l:im tovarišem zbežal v TSvoii.
Columb je bil dober pisatelj
Njegove povesti o potovanjih, ka. tera je napravil, kažejo izvanredno sposobnost za opLsovanje tega, kar je videl in slišal.
Slava, katero je dosegel Krištof Kolumb kot raziskovalec, je brez dvoma skoro popolnoma zatemni-la njegove sposobnosti kot poto-pisec. Ta njegova pisateljska zmožnost je najbrž znana le maloštevilnim med milijoni ljudi, ki so čitali povest njepovepa življenja. Vprašajte za par imen velikih svetovnih pisateljev-potopis-cev in čuli lu»te imena kot Marco Polo. Stanley in druga, a nikdo najbrž ne bo omenil Kolumba kot pisatelja.
Krištof Kolumb je napisal zb-lo značilen opis glede tepa, kar je videl v Zapadni Indiji. Biografič-na povest njegovega sina. Fernanda Kolumba, je bila tudi dobro spisane. Oba dokumenta sta dostopna ter sta poznana zemljo-piscem in zgodovinarjem. Avtor-' >tvo zadnje imenovanega je povzročilo j^reeej učenih sporov, vendar pa se teh dokumentov ne čita tako pogosto kot številne druge potopisne klasike.
Kot vzgled načina, kako je opi-; sal Kolumb svoja potovanja, hočemo navesti njegove pripombe
i glede Cube, kateri otok je imeno-i
t val Juana ter izprva domneval, da j ]^re<lstavlja del kitajske obali. 'Kolumb piše:
— Ta otok je obdan od številnih zelo varnih in prostornih pri-i stanov, katerih ne prekašajo nobeni druffi pristani kar sem jih ke-<laj videl. f^ki»zi otok tečejo številne velike in zdrave reke. Tam je t ud' veliko visokih prora.
Vsi ti i.toki so zelo krasni ter ! edlični po različnih kakovostih. I Dostopni so ter polni raznolikih dreves, ki se dvigajo prav do nebes ter se po mojem mnenju nikdar ne iznebe listov, kajti videl sem jih zelena in cvetoča kot so ponavadi na Španskem meseca j maja.
Nekatera teh dreves so cvetela,
-	druga so nosila sadež in nadaljna i so bila v drugih stanjih- Vsako
-	drevo pa je uspevalo na svoj lastni način. Slavci in neštevilni dru-
-	gi ptiči so peli meseca novembra,
•	ko sem jaz raziskoval otoke.
Xa otoku Juana je poleir ostalih *iše sedem ali osem vrst palm, ki i j prekašajo naše pled-e višine in
*	lepote, prav kot vsa druga dre-
-	vesa in drupi sadeži.
^ O domačinih otoka je pisal Ko-lumb:
1 — Ti ljudje ne izvajajo nikake-ga malikovalstva. Ravno nasprotno: — trdno so prepričani, da je v vsa moč in sila.in sploh vsaka dobra stvar v nebesih in da sem prišel jaz navzdol od tam s temi la-1 djami in mornarji. V tej veri so ; me sprejeli, potem ko so se izne-S Ml i Ptrrhn.
u	,. . ... . .
^ Tudi niso počasni m neizurje-
! ni. pač pa i zvrst ne pa in ost repa
[razuma. Možje, ki so se vozili po
tem morju, mi pa ne izvrsten na-
' čin razlagajo vse. Nikdar pa niso
videli oblečenih ljudi in tudi ne
takih ladij.
j Na nekem otoku. ;menovanem
, Mateunin, najbrž Martiniku. je
domneval, da ie obljuden le od
51 - L
žensk.
.j — Te ženske. — pravi, — ne izvršujejo nobenega dela svojepa , : spola, ker se poslužujejo lokov in I pšic. Zavarujejo pa se sploščami bakra. Pripovedujejo mi o nekem drugem otoku, kjer so prebivalci brez las in ki ma več zlata kot vsi
e
-	drupi otoki.
Oledc trpovskih prilik teh oto-{ kov pravi raziskovalec :
— Obljubljam, da bom lahko dobavil v slučaju, da bom deležen podpore veličanstev, toliko zlata kot ga je treba, nadalje začimb. a bombaža, aloe-lesa in toliko suž-n.iev za mornarico kot si bodo ve-jj ličanstva želela, ri ^ d
ie Pejemanje nalezljivih bolezni e	v Mariboru.
u	--
0 P> zadnjem uradnem izkazu o' a MnlczJj'V:h 1k leznih ni b;'o nobe->j n:h novih slučajev. Od griže v treK s- slučajih sta rizdravela 2, na 5krla-tinki so ostali prejšnji 4 slučaji.
Italijanska avijatika,
KUKLUKSKLANCI V FLORIDL _________ «
MuMolini, nekdanji socialistični g romcvnik in urednik socialistične, ga glaaJa, je sedaj največji militarist in nasilnež v Evropi — Italijo hoče oborožiti v zraku, na kepnem in na morju. — Sedaj s« j« lotil avijatike in na njeg ov pritisk bo izdala I tak j a v prihodnjih letih ogromne vsoto za zračno brodovje.
MusaoJinijeva Italija hoče biti docela oborožena in pripravljena za vojno. Redna armada je potisnjena v vojašnice in na vežbališ-ča ter ima po Muasoluiijevi volji mis;!..-i »iiino na -svojo nalogo na bodočem vojnem polju. Ta arruad-no-mornariska sila j« prva. Druga je fašistovska milica. Fašisti so organizirani po vojaško in pri zad njih manifestacijah povodom proslave obletnice rimskega pohoda go mladi bojevniki ponosno dvigali svoje puške kvišku in jih na-inerjali tja proti jadranskemu bregn. Organizacija je tu za vsak. po MujjsoJinijevern mnenju potre-ben nastop v notranjosti pa t ud! v zunanjosti. Kako se je to po i-talijan.skih mestih pred par dnevi s poudarkom nagla šalo! Sedaj je treba razviti avijatiko. To bo tni-ja bojna *>ilu in Mussolini bo po-tem z oboroževanjem Italije menda pri konen.
Ves čas manifestaei jskih govorov povodom bučne proslave fa-Šistovske obletnica je opozarjal Mussolini italijansko javnost n« potrebo močnega zrakoplovstva v bodoč nosi i. Pri odlikovanju nek<*-ga avijatika je imel govor, poln najgorečuejšega navdušenja za ta cilj.
Mussolini je rekel: — Kot človek se lahko udajain sanjam in i-luzijam, kot načelnik vlade z o gromno odgovornostjo za obstoj, za neodvisnost, za svobodo in dobrobit italijanskega ljudstva p*. *em primoran, da ne verujem v splošni in še ne popolni mir. Ne vem. ali bo bodoča vojna izključno zračna ali pozemska, ali pomorska. Zame zadošča, da razmišljam o tein, kaj delajo drucri. — če se drugi oborožnjejo na nebu. se moramo tudi jji oboroževati na nebu. Tekom vojne se je italijanska avijatika povzpela do vrhunca junaštva. Te tradicije so še nedotaknjene v duši vseh avijati-kov. Dne SI. oktobra sein prisostvoval v Rimu velikanskemu prizoru z ogromnim vriskom, kakršnega še nisem vide!. 300 aeropla-nov je rezalo nebo nad mestom skozi dve uri brez najmanjšega incidenta. Prihodnje leto bo njihovo število potrojeno. Obvezani smo na močno avijatično politik* Zad ošča, ako pogledamo na zem-1 ljevid, da vidimo, da ne bo Ttalija imela nikdar zadostnega števila aeroplanov z svojo obrambo. —
V Rimu je bil te dni v Grand hotelu banket v £ast Mussoliuiju in Finzijti, ki veljata za avijatie-na rekonstruktorjn. Zbrani h je bi lo dvesto avijatikov. Seveda se je ob tej priliki mnogo govorilo. — Mereanti. predsednik " Aero Ch»-ba", je rekel, da je dosedanji a-vijatični program realiziran, ker je pripravljenih 700 letal in med temi je izgotovljenih že 3-"»0. Treba pa misliti. da drugod letajo •iOO km na uro v višini 11.000 metrov, drugod se leta na .">000 len?1 in 3Ti ur brez prest an ka. Predsednik je obljubil, da se število b*tal prihodnje b*to potroji. Toda kaj bo to za obrambo ne Rima. ampak odprtih me.st, kakor so Benetke. Milan. Turin itd. 3-r>0 letal! Tudi ako hi jih imeli trikrat več. tako Število še ne bo zadostovalo za zgradbo izključno vojaške mase. ki mora voditi svojo posebno vojno Ln mora biti razdeljena na vse strani. Pa ako pradimo ra ta način svojo zračno armado, ne smemo pozabiti na pomožno avijatiko za vojsko in za mornarico. — Pa potem, ko smo mislili na svojo pomožno avijatiko. ostane otvor-jen Ae vedno najtežji problem jrfe-de avijatike z o žirom na obrambo I narodnega življenja:. Zavarovati moramo graditelja, delavca, poljedelca, železničarja, pomorščaka, avtomobil ista. Kaj bo ž njimi ako »e ne raztegnejo nad njim' obrambne peroti avijatike? To je velik profolem. eminenten, ako pogledamo na dolgost naših bregov in ae ozremo na potrebo zajamčenega rednega toka narodnega življenja, srčnega utripanja naše dežele v vojnem časa.
Musj»oliniju so pripeli avijatično kolajno, nato pa je vstal in govoril : — Vsi poznate žalostno zgo-dovino avijatiene demobilizacije, Izvršene v nesrečnih letih 19,19 — 1920. Ril«' so osebe, ki niso hotele več vkbti nobenega letala in ki ni-»'> hotele nič več slišati o njih. Mi pa smo napravili konec tej niz ki. razkroje vain i in samomorilni ideologiji. Leta 1919 — 1920 ni bilo več avijatike. nastopni dve leti malo, danes pa je. To ni morda franco-ka avijatika, ni morda angleška. toda nahajamo se na dobri poti, ki nas privede, če že ne do enakosti, pa gotovo do odnoša-jev, ki bodo nam dopuščali, da se postavimo po robu vsakemu dogodku. Sem popoln optimist glede bodočnosti italijanske avijarkt-. 1'pam, da se dvignemo rapldno na enakost z drugimi narodi. Izjavljam, da ako >o <lrugi narodi j b<i]j pripravljeni z vojaškega sta-i lišča, ni noben narod v sedanjem j trenotku bolj pripravljen nego j naš na preizkušnje, ki se izkažejo neizogibne. Vsi dobri državljani! morajo z globokim spoštovan jem i zasledovati razvoj trobojne perot.*! ki je bila tri bta pregnana z na-; šega obzorja, sedaj pa je znova i poletela kvišku in nikdar več ne' bo zlomljena. V to se obvezujem svečano kot avijatik in načelnik italijanske vlade. —
Mussolini hvali ob vsaki priliki armado, o kateri mora italijansko ljudstvo misliti, da je res s;-i jajno zmagala pri V i ti or iu Veno-tu in tako kar najizdatnejše pri-' pomogla k izidu svetovne vojn*.. Velike slavospeve je pel Mussolini svojim fašistom ob obletnici. —! Nujno jih potrebuje za izvrševanje svojih načrtov. Sedaj je Mussolini ves zaverovan v letala in dan na dan proslavlja svoje avijatike. Italija porabi prihodnja leta ogromne vsote za zgradbo raznovrstnih zrakoplovov. Bojni; duh preveva Mussolinijevo Italijo i in ta duh povzroča v trenotkih govore, ki prav jasno kažejo, kan-meri in kaj zasleduje italijansko pozemsko. poino«rsko in zračno o-j boroževanje. Tudi na omenjenem! banketu so gledali proti našem ja-1 Iranskem bregu in mislili na na-1 pade nanj in na napade na itali-j an ski breg in italijanska me^ta z naše strani. Take in sliČne bojne; misli rojijo Mussoliuiju po glavt. J Prvovrstni militarist je postal in se postavlja tako v nasprotje z\ vsemi velikimi evropskimi faktorji, ki delajo za mir. S tako Italijo se ne sporazumemo nikdar. Seveda, ni treba misliti, da bi se Jugvo-f slovani baš tresli pred Mussolini-; jevim oboroževanjem, katero mor-.j «la kaže, da se v Italiji bolj boje! nas. kakor pa mi njih.
(''Slovenski Narod").
.---
i
Potovanje po morskem dnu. ... f
Odkod beseda "šovinizem".
Be-^da šovinizem po4eka od j nekega Francoza iz Rocheforta.! Ta č! ivek je živel v Napoleono-| vem času in se je pkal Nicholas* ( hauvin. Izkazal se je posebno v' vojnah. Dobil je 17 ran, bil je ra»; njen v ramena in izgubil več pr-j sto v na rokah. Po Napoleonovi <-mrti je vsak večer spal v poste-* j i pokriti s francosko za>tavo. — Do svoje smrti je bil navdušen patrijot. Ko je umrl. so našli nje-eov kovček, ki je bil ves pobarvan • s francoskimi barvami. Tako je Postal njegov priimek simbol za vse ljudi, ki so se trdovratno in | \ztrajno držali svojega prepričanja in mu brezobzirno žrtvovali ^ebe in druge. Imenovati so jih začeli setveni in tako je nastala beseda šoven in šovinist.
Saje so se vnele
dne 12. novembra v dimniku hiše, št. 3 na Sv. Petra cesti v Ljubljani. kar je povzročilo precejšnje; raaburjonje v hiši in okolici. Na obvestilo je prihitela mestna poklicna požarna hramba, ki je v nekaj nb'iwtah ogenj popila. Ogenj •e na. .tal v sled malomarnega sneženja dimnika.
. ——--
Pred kratkim se je v Homestead, Fla-. smrtno ponesrečil A. T. Co Bins, predsednik Citizen's Natio-anl Banke. Po prepričanju je bil navdušen Kukhiksklanec, lz]W)lnila se mu je tudi zadnja želja : Kukluksklanci so mu priredili svečan pogreb.
Apostol miru pod ključem.
_ i
Ekseentrično razpoložen ameriški Hrvat je hotel po Evropi glu-miti po vzorcu Rešilne armade. Mirovni apestol je našel nehvaležno polje in sedaj premišljuje v ječi svojo misijo.
Pot od Velesa do Beograda je sicer precej dolga, a za. moža, ki oznanuje narodom spravo in večni mir. je vsaka pot kratka. Zlasti če ga spremljajo orožniki. Tak mož je Jurij Bern, rodom iz Velike 1'isanice na Hrvatskem, ameriški državljan, po poklicu knjigovez. sedaj misijonar družbe za spravo narodov ter "apostol miru" za Evropo in Indijo.
Ln tako je prišel Jurij Bern te dni pod srtrogim orožniškim sprem stvoin v Beograd. Ne morebiti, da je zagrešil kaj hudega — tako se apostol miru pač ne spozabi. Zagrešil pa se je proti zakonu. Brez vizuma je prišel v Jugoslavijo, kakor je sploh prepotoval lep del Evrope brez takega zapiha. Oblasti je podal mož to-le izjavo: —-Leta 1913., sem se iz Zagreba izselil v Ameriko, kjer sem bil zaposlen kot tovarniški delavec. —-Leta 1917., sem vstopil kot do-brovoljec v ameriško vojsko ter sem se boril na francoski fronti. Po demobilizaciji sem vstopil kot član "Fellowship of Reconciliation" družbo za pomirjen je in1 spravo vojskujočih se narodov. • ki je bila ustanovljena neposred-! no no končani vojni. Ker sem se smatral še vedno za Evropejca, me je gnalo semkaj, ker je vse kazalo da utegne, nanovo izbruhniti vojna. Treba je bilo rešilno poseči vmes. In tako sem prišel v Francijo. V Parizu sem se obrnil do centrale moje družbe, in ta mi je naročila. naj se podam v Indi.io. kjer narašča nevarnost za Angli-j jo in s tem tudi za celo Evropo. —j Ker pa je vizum za potni list ze-i lo drag, sem sklenil, da bom potoval brez takih potnih vizumom, j Najprej po Evropi in zlasti pn • južnih deželah Evrope, kjer bi i-! meta " Družba za spravo narodov*' t še dosti hvaležnega dela. Potn? t roški so tudi visoki. Zato sem po- > to val "brez plačila". Tn tako sera j prepotoval Francijo, Švico in Av-; stri jo ter preko Maribora dospel' v Macedonijo — brez vizuma in { brez popotnine. Moja družba ima ' podružnice po vsej Evropi. V Švici mi je dal moj ameriški sorojak ! John Dindo priporočilno plseno za j župana v Velesu. V Macedoniji j sem nameraval pričeti z vršitvijo: moje misije kot apostol miru. — j Tukaj pa so me dejali pod kijuč-i A kadar absolviram južno Evrop- I grem vendarle v Indijo. —
Jurija Brema so zaprli. Prenočil je v zaporu v družbi 2S jetnikov raznih kategorij. Tu je skušal zadostiti svoji visoki misiji. Govoril je svojim sodrugom. jim nekoliko pripovedoval o svoji misiji in jim zaj^l nekoliko pesmic. Bem govori razen srbohrvaščine tudi perektno angleški in francoski. — Imate li kaj denarja? — sra je vprašal činovnik. — Nimam ukradli so mi ga na potu- —
Apostol večnega miru bo najprej odsedel avojo kazen, ker je brez vizuma prišel v Jugoslavijo. Potem ga bodo ekspedirali v nje-
Iz prirodoslovja.
Potovanje in preseljevanje živali. Nagcn samoohranitve pritira postružike, majhne glcdavce, da prepotujejo v tisočih velike razdalje, ko jim na enem mestu zmanjka hrane.
Znano je. da mnoge živali često potujejo in se selijo. Posebno je znamenito potovanje lemingov ali ^o-Truz'k^v, s katerimi so si zo-clogi dolgo časa belili glave- Po-stružirk je majhen glovlavee. kr živi v veliki družbi in je podobv-n poljski m: >i.,Zgoraj je rjavorumen s črnimi lisami, spodaj pa peščen* barve. Ta brhka živalica živi v severni Evropi bi Aziji. Napravica si rove in si dela na njihovem koncu majhno gnez;!'>. V mesecih, ko je velika suša, mora zaradi pomanjkanja hrane daleč potovati. Zbere se jih na tisoče in gredo na pot. Cost o nastane med njimi prava kuga, ki neusmiljeno raz-" ja.
Iz strahu pred lakoto planejo postru/niki na svojem potovanju celo v rečne struge ?n hite po strugi navzdol. Tisočeri lačni gobčki napravijo na pašnikih veliko škode. Pa tudi lovci niso ž njimi zadovoljni. kajti vsa ostala divjačina. celo divje kokoši Ln ruše ve i se izogibajo takim loviščem, včasih po več let, ker izpuhtevajo po-stružniki močan duh. ki se ne izgubi tako zlepa. Veselijo pa se po-t o vanj p postružnikov roparske živali, kajti zanje je ta čas pravcato godovanje. Zlasti sokoli, orli. sove. kanje in vrani jih zasledujejo. Utrujene in zmučne živaliee morajo včasih celo drznim kav kam v laeni želodec. Lisice, her-melini, divje mačke in volkovi ro majo ž njimi in se mastijo s tolsto pečenko. Ne le v zraku in na zemlji, ampak tudi na vodi preže na uboge postružnike požrešn* živali: loso.si. ščuke in ostriži hlastajo po njih. A mnogo teh rib pa mora plačati svojo požresmost s smrtjo, postružniki se namreč cesto zagrizejo v ribji goltanec. tako da mora riba poginiti.
Pstmžniki ne potujejo praviloma vsako leto. ampak le, kadar jih izredna suša in pomanjkanje hrane k temu prisilita..Od tisočev. ki gredo z doma, se navadno ne vrne nobeden več domov-
Ženski klobuki.
Za jesensko dobo so nosile dame klobuke iz klobučevine. zdaj se pojavljajo modni zimski klobuki večinoma iz baršuna temnejših .barv. zlasti rujari- Oblika je najbolj priljubljena zvoneasta. Najnovejši dnevni tip je zelo majhen, ki se tesno opri jemlje glave in ima spredaj nekak obod, sličen žokej-ski čepici.
Mnogo se tudi nosijo drapirani klobuki iz velflrja, dvoogelniki in troogelnlki. Podnevi je moden majhen, v večerni družbi širok klobuk. Krajci pa niso trdi. nego mehki in prožni. Dekorirani so * pentljami ali vezankami iz iste-gp materijala ali iz baršuna. Doslej ne nud.i moda mč res novega, nego le nebistveno preoblikovano ali okrašeno.
govo doraovno občino, odkoder bo lahko nastopil pot v nevarno Indijo.
Modne igrače Parižanke.
Bed as to če modnih pariških dam.
V svojo zabavo "in igračkanje i-
majo raznovrstna ščeneta, katera vlačijo seboj. Preteklo pomlad se je pojavila nova modna blaznost: udomačene bele miši.
Ženske, ki imajo preveč časa in preveč denarja, imajo najrazličnejše domislice. Od nekdaj je bila ena najpriljubljenejaih igrač teh žensk originalen psiček. Že nekdanje francoske plCmkinje so so igračkale z izredno majhnimi psički. fakozvanimi svilenimi pinči, ki so jih nosile s seboj v mufih. pozimi v kožuhovinastih, poleti v čipkastih-: Slkušala je prekašati i druga drugo v tem, katera bo ime-, la najmanjšega sladkosnedega ko-! 'mat:nčka.
Danes je menda najbolj priljubljen kineški "palačni psiček'*. —-To je mehka dolgodlaka in dol-gouha stvarica. prinesena iz Kine. i širokih šap. kratkega gobčka in prav neumnoljubeznivega izraza. Zahteva se za res tako čistokrvno | živo igračko visoko ceno. Zelo rada vodi tudi Parižan-ka na vrvici majhno, suho spako. dolgih štrle-čih dlak. ki nalikuje velikemu komarju. Oblečena pa je ta pasja para v plašček, v katerem sta vši-ta monogram in neizogibni žepek. Tu ima menda pariški kuže spravljene svoje piškotke. . .
Ne baš duhovita ekscentričnost se je spomladi začela pojavlja.fi v francoski metropoli med modnimi damami kot najnovejši šik. Pričele so namreč znova nositi v svojih torbicah, v žepih in robčkih udomačene bele miši! Najbolj so opažali to staro norost pri letošnjih dirkah. Baje je bil pariški svet zadivljen nad to novo butia-lasto igračo.
Boj za harem.
Zadnja leta, zlasti pa po vojni, haremi v Turčiji polagoma izginjajo. Marsikdo razpusti svoj harem. ker je to precej drag šport, drugi zopet zato, ker zahteva lju-bosumna najdražja žena, zopet drugi, ker je to moderno. Mnogo pa je Turkov, ki se ne morejo spri jazniti s to mislijo, ker so prepričani, da je harem zelo praktična in koristna ustanova. In ti nasprot niki novotarij napenjajo sedaj vse sile. da bi bil obstoj haremov zagotovljen z zakonom. Zahtevajo od vlade, naj izda zakon o obveznem dvoženstvu. Vodja tega giba-naj je Salib Hodža. S svojim prizadevanjem si je nakopal sovraštvo modernih Carigrajčank. ki .so -sax)jim možem celo prepovedale občevati ž njim- Vlada nasprotuje omenjenemu zakonu in se ca-lo sklicuje pri tem na statistiko. Turčija ima 5.473.000 moških m 6.171.000 žeosk. Iz teh statistik je razvidno, da obvezno ?enstvo v Turčiji ni mogoče.
ALI VESTE,—
da je 1*11 pred kratkim sprejet v Jugoslaviji zakon, ki dolofrt. da mora v«ak državljan opravljati po par dni na leto brezplačno delo za državo? Ali veste, da so Helmar Turške Cigarete iz 100% fist epa turškega tobaka, najboljšega tobaka aa cigarete?
Kaj je videla Ema Goldman v Rusiji?
Znana revolucijanarka, ki je bila deportirana ia Amerike v "novo, prosto" Rusijo, je bila tako r azočarana vspričo bede, terorizma in suženjstva belih delavcev v Rusiji, da je objavila posebno knjigo o svojih utisih-
Brna Goldman, rdeča revoluci-janarka, je preživela večino svojega časa s poskusom, da naščuva ameriške nezadovoljneže k strmo-glavljenju sedanje oblike ameriške vlade. V ameriških ječah je sedela več kot enkrat radi svojo divje agitacije, s katero pa ni ničesar dosegla. — nakar se je pripetilo v Rusiji naenkrat to. po čemer je tako hrepenela, — namreč resnična revolucija s popol-xrm strmoglavljenjem obstoječe avtoritete, velikanskim prelivanjem krvi ter za vladanjem mas.
Z velikanskim navdušenjem je dvignila nato Ema svoj glas te> | pozvala Ameriko, naj sledi vzgle-jdu Rusije ter ustvari paradiž za j tukajšnje mase, prav kot sta sto-j rila enin iu Trockij za mase rus-
■ kega naroda. Decembra meseca _
j pred štirimi leti, pa so odredila J zvezna sodišča deportacijo ]\Ii.ss Gold mati iz skrajno nezadovolji-j j vih Združenih držav v njen ze-; me] j ski paradiž, v boljševiško Rusijo.
—	Bil je to mrzel dan in tla je pokrival sneg, a v naših srcih je cvetela spomlad, — je rekla. —-
j Kmalu bomo zagledali revolueijo-, narno Rusijo. Rajše bi bila sama. | ko bi se dotaknila svete zemlje, j Moje vzhieenje je bilo prevelike in bala >em se. da ne bom mogla obvladati svojih čustev.
Ema Goldman pa se je že dav-i no fznebila vseh teh sanjavosti. i Dve leti je preživela v mestih j in po deželi slavne revolucijonar-; ne Rusije. V teh dveh letih se je dosti naučila, spoznala revolucionarni paradiž ter sklenila zapustiti deželo, katero je smatrala naj-prvo za paradiž.
Ema je pripovedovala zelo odkritosrčno resnico o tem, kar videla, slišala in doživela tekom teh svojih dveh let v Rusiji. Obja-j v:la je knjigo "Moje razočaranje" j ki je izšla v New Yorku, ; Ema Goldman je živela v Rusiji ! v dnevih svoje mladosti ter go-| vori ruski jezik. Dobro je poznana ; po celi Rusiji, med boljševiki, — j manjševiki, anarhisti, komunisti j in protirevolucijonarji. Vsled te-! ga je bila prav posebno usposob-i I jena zreti za kulise ter najti res-j nico.
: Ema Goklman priznava v svoji , novi knjigi, da je verjela vse, kar je čula v Ameriki glede sijajne j ruske revolucije ter njenih pre-• senetljivih uspehov- Prepričana je I bila, da so zdrobljeni okovi, v ka-j t ere so bili ukovani ruski mužiki j in delavci. S takimi pojmi je do-j spela Ema v Rusijo, kjer so jo j sprejeli veliki možje b</jševiške vlade. Na prvo vprašanje, katero (je stavila, so odgovorili z neresnico, — kar je izvedela par dni pozneje.
To je bila prva laž v nepregledni vrsti številnih drugih, ki so sledile in ki so jo končno napotile, da je zbežala iz boljševiškega paradiža.
Kot mlada deklica je živela E-ma Goldman v Petrogradu in sijajno življenje glavnega mesta v starih dneh je ostalo vtisnjeno v njen spomin..-Ko pa je prišla v boljševiški Petrograd je našla povsem drugi kraj.
—	Mesto je bilo skoro v razvalinah, kot da je divjal preko njega hurikan. Hiše so izgledale kot
»nagrobni spomeniki zapuščenega pokopališča. Ceste so bile umazane in zapuščene in prebivalstvo , mesta, ki je štelo pred vojno okrog dva milijona, se je skričiio na n«*-kako pol milijona.
—	Ljudje so hodili naokrog liki mrtveci. Pomanjkanje živil in kuriva je izpodkopavalo mesto.
j Moški, ženske in otroci so iskali trudapolno koščka kruha ali malo drv. Pogled na vse to je bil mučen podnevi/ a še bolj mučen ponoči.
Ema je pričela nato iskati svoje prijatelje ter znance iz Amerike, ki 90 prišli v Rusijo, da uživajo- sadove uspešne revolueije. — Končno je vendar našla par svo-f jih starih znancev, ki so se skrivali pred boljševiško policijo. O tem piše;
—	Privedli so me v majhno sobo. polno moških in žensk- Prizor je. vzbudil v meni spomine na čase, ko so se morali anarhisti, preganjani po vsem svetu, zbirati v
i majhni sobi za nekim salonom na Orchard St.. v New Yorku. ker tudi niso bili varni v kapitalistični Ameriki. To pa je revolucionarna Rusija, katero so pomagali osvoboditi anarhisti. Zakaj so se morali zbirati na skrivnem in v takem prostoru?
—	Istega večera je pripovedovala pripovesti delavcev in mornarjev, kako so boljševiki izdali "evolucijo. Delavci iz baltiških tovarn so pripovedovali o svojem zasužnjen ju, in mornarji iz Kron-stadta so dali duška svojemu o-gorčenju nad ljudmi, kateri-m su pripomogli do sile ter so postali sedaj njih gospodarji. Eden teh govornikov je bil obsojen na smrt a je ušel ter živel od tedaj nepo-stavno. Sporočil je, kako so bili mornarji oropani njih prostost* sovjetov iu kako je prišlo pkl cenzuro celo dihanje.
Tudi ni našla nikjer prostosti govora. Oe je hotel na javnih zborovanjih govoriti kak nasprotnik sedanjega sistema, ga niso pustili do besede ter ga zmerjali z izrazi kot: — izdajalec, kolčakovec, proti rev olucijonarec!
Povedali so ji tudi da je v Rusiji smrtna kazen odpravljena. — Nihče pa ji ni hotel pojasniti, kaj ponienjajo streli, katere se čuje >b belem dnevu.
V Zd ruženih državah je poslala vlada Emo in njene somišljenike v ječo, v "prosti Rusiji" bi ne bilo mogoče kaj takega. Hjiib temu pa je izvedela, da so ruske trdnjave in jetnišnice polne — ''političnih zločincev'\
Obiskala je številne apostole ruske prostosti, kot naprimer Gor-kega. Kropotkina in druge ter jih vprašala, zakaj ne dvignejo svojega glasu proti takemu zatiranju. Našla pa je te velike apostole prostosti brezbrižne, v večnem strahu za življenje.
Obiskala je tvorniee ter prona-šla, da so vse zastražene od vojaštva, oboroženega z nabitimi puškami.
—	Vojaki stražijo in delavci morajo delati kot sužnji, — piše Ema Goldman. — Delavci se seveda jeze nad tem poniževalnim postopanjem, a si ne drznejo odpreti ust.
—	Mi smo tukaj dejanski jetniki, — ji je rekel neki delavec. — Niti koraka ne smemo napraviti brez posebnega dovoljenja. Delati moramo kot živine osem ur, Ln ko zapustimo tvornieo, nas — preiščejo-
Obiskala je tudi veliko tobačno tovarno ter našla štirinajstletne deklice ter noseče upadle ženske zaposlene v smradljivem, zdravju škodljivem ozračju. Iste razmere je našla tudi v vseh drugih javnih tvornicah.
Stanovske razlike so prav tako velike kot so bile v časih carjev, in dočim mora glodati priprost narod črn kruh ter piti vodo, žive boljševiški voditelji v izobilju ter si puste streči od svojih "tovarišev". Čeprav so na papirju odpravljene stanovske razlike .so dejansko veliko večje kot pa so naprimer v Ameriki.
Boljševiški uradniki so soglasno z Emo Goldman velikanski — grafterji. ki pobirajo tribut od trgovcev in podjetnikov. Razlika med revnimi in bogatimi je prav tako velika, kot je bila pod carji. Neki Človek na cesti je rekel: — Gospodarji imajo vse bel kruh, obleko in celo Čokolado, a mi nimamo ničesar. Komunizem, enakost, svoboda, — vse to je laž in prevara.
Ranjen ruski kape tan.
Ruski kapetan Maks Bnboč je zadobil v Dravski vojašnici v Mariboru hudo rano t bajonetom v levo f^ran. Rešilni dcidelek ga je rz imenovane vojašnice prepeljal v vojaško bolnišnico.
Okno.
Qny de Maupassant— Prevel A. 8.
?.\ gTkNpn .ladelo K^m ne seznanil d
to zimo v Pariza. Dopadla mi je I k na j>rvi jK.pled. „ieer pa jo jHMtna- j tr ravno t»4o dnbr» kakor jaz.'k pardon, skoro kakor jaz. Saj veste. !■»« kako fantastično in poetično jelk razpoložena ; obnaša se prosto, ne I prisiljeno, dostopna je vsem vti- e kom, nekoliko samovoljna, ernan- p e i pirana, |»o<ijetna, »lrrnn. »k rut- ; k k«, nima nobenih predsodkov, in kljub t.-uiu je nc/na. ^ntinieiita) I; na. «1 uho vi t a in hitro užaljena.
Ona j«* bila vdova. Jaz dajem '1 vdovam prednost, namreč i r leno- |i he. Takrat sem -se hotel ravno zo j f enkrat f»/.»-n;ti, zato s-m ji prr-ei I dvoriti. C'im)M»lj s«»m jo spo n zna val, tembolj mi je ugajala. ir: 11 k<m<*iK» sem menil, da je prišel I trenotek, ko jo lahko poprosim za <1 roJko. Bil vem vajijo zaljubljen, s pole«? tega pa mi je predla ncvar nost. da m* zaljubim še bolj. Ako j se li »če človek oženiti, ne sme svo- n je /ene preveč ljubiti, ker sicei s prične delati neiunnosti, Lzjrub; pamet ter p stane tudi brutalen in snrrrv. Treba se je obvladat'. — a Ako se že prvega veeera izpuhi «■ glavo, tedaj je velika nevarnost č leto pozneje, .	/
—	Nekega dne ^m se torej po- s javil prt njej v belih rokavteah in v dejal:	t
—	Milost Iva gospa, sreča mi je * naklonila, da vas ljubim, in prišel * sem. da vas poprosim, če vam tu
d i jaz ugajam, da postanete moja ' žena.	*
Ona mi je čisto mirno odgovori 1 la : —Jaz v re«-niei ne vem, če mi brate prej ali dej morda ugajali. ^ amprak prav rada nar^lim poslru- * Snjo. Zunanje mi jako ugajate. 1 samo to še ne vem. kak je vaš ka- ( i rakter, kakšne so vase navade, va- [' še srre. Večina zakonov je nesreč- • n;h bas vsle 1 tega, ker se ljudje poroče, ne da bi se dovolj pozna- f li. Prav mala ^tvariea zadostuje. ' ukoreninjena navada, drupo na-j ziranje o kakem brezpomembnem i ^ vj rašanju. vprašanje morale, re- J ligi je in bog ve kaj še vse. da po- v staneta zakonca nespravljiva so- 1 vražnika. Ja-z se ne bom omcržila ■prej. dokler p«»-p«»lnoma natančno ; s ne (>oznam vseh kotov in ketiekov moža. katerega usodo hočem deli- ' ti. zato pa hočem prej prav iz bli-1 T žine natančno preštudirati.
Zato vam predlagani sledeče: 1 Pojdite letošnje poletje z menoj . na moje posestvo Lauville. in tam J bova lahko }>ovsem mirno videla, ee sva ustvarjena drup za drugega.
»
Vi se smejete, imate gotovo svo- . . je zahrbtne misli. O. da ne bi bila j gotova sama sebe. vam prav goto- ( v o ne bi stavila tega predloga. — j Jaz iuiam pred ljubeznijo, tako kot jo razumete vi možje, tak gnus ' ^ da ni niti misliti, da bi podlegla
• i
svoji slabosti. Ali sprejmete?
Jaz »>em ji poljubil roko.
—	Kdaj odpotujeva?
—	Desetega maja. Ali ste zado-1 voljni f
—	Popolnoma.	j ]
Mesec dni pozneje sem prispel;,
tja. Bila je res posebna žeu*ka in j, študirala me je od jutra do veče- j < ra. Ker je ljubila konje, sva jez-j, darila po cele ure po gozdovih. , govorila o vsem mo.počem. kajti 1 ona je hotela moje najintimnejše misli natančno tako spoznati, ka-,, kor je natančno spoznavala in o-1, pazovala vsa moja gibanja.
Jaz pa sem bil blazno zaljubljen j in nisem imel prav nobenega stra-1 hu pred razliko najinih značajev, j Kmalu sem opazil, da se me celo J v spanju opazuje. Nekdo je spal j v mali sobi poleg moje, kajti cul i sem. da je vsako noč nekdo z največjo opreznostjo prihajal vanjo, i Vsled tega neprestanega špionira- i nja sem postal končno nestrpen, zato sem hotel pospešiti odločitev in nekega večera sem postal pod- , vzet en. Ona pa mi je tako odgovorila, da sem za vselej opustil take nakane. Trtda polastila ne me \ je vroča želja, da bi ji na kakršenkoli način mogel povrniti to policijsko nadziranje, in pričel sem tuhtati ipo sredstvih.	i
S«j poznate Cezaerino, njeno hi- i fino, ono mlado deklico iz Granville, kjer so vse deklice lepe. — : Toda d očim je bila njeni pospo-
I dinja brinetka. je bila ta blondin-
>'k*. —
| Nekepa popoldne sem torej po-. i klieal to hišno v svojo sobo. stisnil . \ sem ji v roko bankovec za sto fran-
• i kov iu dejal:
—	Ljubi otrok, nič slabega no-
-	čem in ne zahtevam od tebe, am-
-	oak tvoji go>pe bi rad povrnil.
-	j kar ona uganja z menoj.
i — D* kliea se je zvito smehljala. jaz pa sem nadaljeval:
—	Mene se straži p.«*"« in dan. to i dobro vem. Vem tudi, da se me o-
pazuje pri jedi. pri pijači, pri ob lačenjti, britju itd.
I>ekliea j»* zajeeljala; — Kako. milosti vi «o"»p<wl. . . Nato je umolk t nila. -laz pa seru nadaljeval: 1 — Ti spiš v sohici poleg moje. i da paziš name. če smrčim, če v . spanju govorim itd., nikar ne taji.
Tedaj se je pričela glasno sme-> jati in je rekla : — Res ne vem. . .
milostivi gospod. . . — nato je spet umolknila.
Jaz sfni postal živahnejši : i — Torej, moj otrok, prav dobro veš. da ni prav. da se hoee vedeti I o meni vse. jaz pa naj ne vem nt-1 česar o (»Nebi. ki naj postane moja žena. Saj ja; jo ljubim od vsega
-	srca. Ona ima pote.ye. srce. duha. i vse, kar si le morem želeti, in v
tein pogledu s<<m najsrečnejši člo ,. vek na svetu. Samo nekaj bi rad 7 vede!. . ,
Cezarina je takrat vtaknila moj j bankovec za sto frankov v žep. vsledčesar sem sklepal, da sva st edina.	~
j — Torej poslušaj, otrok moj! , Mi možje damo n?kaj. . . na gotove. . . na gotove. . . . posebnosti. . . na telesne, ki ženi sicer ne brani- -jo. da je dražestna. ki pa v naših očeh vendar lahko njeno vrednost q ; izpremene. Nikar ne misli, da ho- ; p čem izvedeti kaj slabega o tvoji gospe, odpovori mi samo odkrito ^ in po pravici na štiri ali pet vpra-j ( _ j sanj. kiti jih bom stavil. Ti poznaš j. j gospo Jadelo kot samo sebe, ker1 j jo vsak dan oblačiš in slaeiš. Po-1 g vej mi torej, če je res tako lepo j
polna, kakor je videti?	t
i v
jj Mala mi ni odgovorila. Jaz pa ^ ^ sem nadaljeval:	j
1 — No, moj otrok, ti vendar ves.' da so ženske, ki si z vato izpopol-! njujejo gotova mesta na svojem' . telesu. . . Povej mi torej, če se tudi ^ tvoja gospa poslužuje vate? j Cezarina je uprla oči v tla i"*/ n je poltiho odgovorila:
—	Kar vprašajte, milostivi go-' sj»od. jaz bom že od govorila.
—	Torej, otrok moj, so tudi žen- j * ske. ki imajo Xn^ge. tako da se j1 jim pri vsakem koraku r i bi je jo ! kolena, so pa tudi take, ki imajo * O-noge. kakor mostni obok. skozi t1 katere se lahko opazuje daljno s
, pokrajino. Torej, otrok moj, po-' t S : vej ini, kakšne nop* ima tvoja po- ■1 d spa?	h
Deklica ni odgovorila.	J1
Jaz se.m nadaljeval:	j1
—	So tudi take, ki imajo lepa | * prsa. in take, katerih prsa «o o- *
' h apna. Nekatere imajo nad ko-J ( molči debele roke in so ozke v ži-(l ^ j votu. potem so take, ki so močne ' 1 ri spredaj, dočim jih ni zadaj nič. 11 I Vse to je zelo lepo. ali jaz bi ven- J j dar rad vedel, kakšna je tvoja go- • spa. — Povej mi popolnoma odkri-to. in jaz te bom lepo nagradil. I ,e Cezarina me je pogledala v oči, i ter mi mlgovorila. smejoča se od ' >_ srca :	11
—	Milostivi gospod, če izvza- s n mete to. da ima ona črne lase ja* < »- pa plave. je milostiva gospa prav i f- taka kakor jaz.
loj Nato je stekla, il Jaz sem bil tisti, ki je bil po- 1 il i te<gnjen za nos.	i
j- Jezen sem bil sam nase in skle-|: 3. nil sem se maščevati, m sicer nad i- samo deklico.	j
i. Eno uro pozneje sem stopil pre-v vidno v malo sobo. iz katere me je opazovala, ter tem odmaknil za-pah.
•1 Okoli polnoči se je pojavila na ie svojem stražnem mestu. — Jaz i- sem bil takoj pri njej. Ko me je i- zagledala, je hotela zakričali, tona da jaz sem ji zaprl usta z dljanjo.
nakar sem se prepričal, ne da bi bil i- naletel na kak poseben odpor, da, mora biti, če deklica ni lagala, go- J
-	spa Jadela zelo lepih telesnih ol>- i o- lik in lepo rasčena.
NAJDALJŠI MOST V CENTRALNIH DRŽAVAH.
~ * i.
Te dni bo dopotovljen Indiana Highway most. ki veže severni mi južni breg White Rivera pri
Hazleton. Ind. Most bo iz-, očen dne lli. decembra javnemu prometu. Most je čevljev nad vodno površino.
Kakor je bilo videti, je bila tudi Cezarina povsem zadovoljna z mojo razsodbo.
V resnici je bila nežen primer normanskega plemena, krepka in i r berem nežna. Morda so ji manjkale nekatere finese. katere bi pa Henrika IV. zelo motile. Jaz sem | se kmalu seznanil ž njimi, in ker zelo ljubim parfume, sem ji daro-i val še istega večera steklenico La-vende mlekr..
I Kmalu sva postala medsebojno i bolj intimna kot sem si domlšljc-i val. postala sva skoraj dobra prijatelja. Bila vam jc božanska ljubica, naravnega duha in zelo ami-jzantna. V Parizu bi bila lahko '>o-, stala slavna koketa. i Sreča, ki sem jo pri njej užival, mi je dovoljevala s potrpežljivostjo pričakovati konea moje pre-i izkušnje.
' Moja nevesta je medtem trotovo dobila tudi veliko dopadenje nad menoj, in iz posameznih znamenj sem videl, da ni več daleč čas. ko •bom milostno sprejet. Lahko r"-, čem, da sem bil najsrečnejši člo-I vek na svetu, ko sem v narečju I lepega, mladega dekleta pričako-. val srečnih objemov žene. s katero j sem se mislil poročiti in v katero sem bil blazno zaljubljen. ( Nekepa večera, ko sva prijezdila domov, se je gospa -Jadela priložila. da hlapci ne skrbe za nje-jnega konja kot bi morali, nakar je rekla: — Samo varujejo naj se! Jaz jih lahko opazujem.
Jaz sem noč izvrstno prespal ter se zjutraj prebudil čil in svež-j Naglo sem vstal ter se oblekel. '< Navadil sem se. da sem vsako jutro šel popuš't cigareto na grajski stolpič, na katerega so vodile ozke stopnice, na katere je padala dnevna svetloba skozi veliko kno v prvem nadstropju.
Jaz grem torej gor, neslišno in tiho. kajti obut sem bil samo v copatah. Komaj prestopim par stop-jnic. ko zagledam gori Cezarino. ki se je sklanjala skozi okno in gledala dol.
Cezarine nisem videl cele. temveč samo hrbet in njeno zadnjo stran. Ta njen lepo oblikovan hrbet je bil naravnost očarljiv.
Približal sem se tiho in oprezno tako da me mlada deklica ni slišala. naglo sem jo objel ter jo poljubil na hrbet, ki je bil le površno zakrit.
V naslednjem trenotku nem do-j bil zaušnico, da je kar za zvenelo. | nato zašli i hn krik, deklica se obrne in jaz spoznam gospo Jadelo.
Krilila je z rokami po zraka
ZANIMIVI IN KORISTNI P8DATKI
i Foreign Lar.jruase Information Service. — Jueosluv Eureau.)
IZPEEMSjVISE V NATvJEALIZACIJSKEM POSTOPANJU.
isaerau or .\r.:urahzation obrača pozornost kandidatov na ameriško državljanstvo na nekatere spremembe v postopanju za dobi-vanje ameriškega državljanstva, ki stopajo v krepost početkom meseca decembra. Te spremembe s t? tičejo predhodne prošnje za spri-! '*« valo o prihodu v Združene dr-, zave in predhodnega izpita prosi-telja in njegovih prič.
Dosedaj je obstojalo pravilo, da ^o oni. ki <o bili pripravljeni za-' prositi za podelitev državljanstva. ; izpolnili najprej formural. No. ' 2226 (Request for Certificate of ) Arrival), ako so prišli v Združene države po 20. juniju 1006. Od sedaj naprej bodo vsi kandidat je 1 brez ozira na datum svojega prihoda izpolnili najprej formular 1 No. 2214 (Preliminary Form for ' Petition for naturalization). Vzelo bo seveda nekaj časa. dokler
-	bodo te nove tiskovine razdeljene
-	{>o vsej zemlji in dokler pridejo v
-	roke vsem kandidatom za držav-
*	ljanstvo. Radi tega bodo natura-
•	lizacijske obia-ti sprejemale d-o tedaj tudi prošnje za spričevalo
1 o prihodu, izpisano na starih ti-kevinah. Cim nove tiskovine pridejo v > roke vseh pristojnih oblasti, jih
-	bodo knndidatje za državljanstvo f lahko dobivali v uradu naturali-3 zacijskega izpraševatelja (Natura-t> iization Examiner), na sodišču in
pri mnogih šolah in organizaciji jah. ki nudijo brezplačno pomoč ^ pri naturalizaeijskem postopanju
Tiskovina je brezplačna. To tisko->. ' ~ "--
n kakor da je zblaznela, nekaj sekund je hlastala po sapi. nato pa i- se je obrnila in zbežala, o Deset minut pozneje mi je priti nesla Cezarina, ki je bila vsa iz sebe pismo, in jaz sem čital: t> — Gospa Jadela upa in želi, da i- jo bo gospod Brives takoj rešil .svoje navzočnosti- —
Jaz sem odpotoval. In še dane<= se nisem potolažil. Posbižil in za-k tekel sem se k vsem sredstvom, i. da bi ji stvar razjasnil ter jo pro-sil odpuščanja, toda vse je bilo zaman. Ona je zame za večno iz-ti gnbljena.
vino, točno in popolnoma izpolnjeno, mora kandidat za državljanstvo poslati skupaj s svojo "Izjavo o nameri" Cprvim papirjem) na naslov Naturalization Examiner-ja. navaden v tiskovini.
Ako naturalizacijska oblast najde da je treba spričevala o pri-h< :In (Certificate of Arrival), si tra l>o sama priskrbela od pristojne obl::sti v pristanišču prihoda. Dokler se to spričevalo dobi, utegne poteei nekoliko mesecev. Spričevalo o prihodu se zahteva od vseh oseb. ki so prišle v Združene Iržave po 20. junija 1006. V nekaterih slučajih podatki, navedeni v tiskovini, niso zadostni, da bi mogli najti zapis o prihodu kandidata. V takem slučaju pošlje Examiner prositelju drugo tiskovino, na kateri zahteva nadaljne podatke. Ker bi se s tem zamudilo časa. se priporoča prositeljem, naj prvo tiskovino čim najtanč-neje izpolnijo in odjrovorijo točno na vsa prašanja. Ta vprašanja se tičejo datuma, kdaj je prosi-telj prišel v Združene države, kje i -e je vkrcal, v katerem razredu
■	ie potoval in s katerim parnikom in parobrodno družbo. Dostikrat
1 kandidat je že pozabil na te po-i datke. V takem slučaju je pripo-
>	ročljivo. naj se obrne na svoje te-
-	danje sopotnike za informacije.
-	S pomočjo točnih odgovorov na i vsa vprašanja bodo oblasti lah-
-	ko našle, kdaj je dotičnik prišel
■	v Združene države.
v,	#
Cim so si oblasti priskrbele nje-
-	srov certifikat o prihodu ali — v slučaju ,da ni treba tega spri-
-	čevala — takoj po vložitvi pred-i hodne prošnje, prositelj dobi obvestilo. kdaj in kje naj se prijavi
-	za predhodni izpit. Prositelj naj
-	ne prinese s seboj svojih prič. dokler mu Examiner natančno ne
i naznani, naj to stori. Na ta način 1 si bodo ljudje prihranili mnogo nepotrebnih zamnd in stroškor. ? Naturalizacij*ki Examiner bo
-	od sedaj naprej poklical kan^i-, data na prehodni izpit še pred no
-	ta podpiše in vloži prošnjo za na-
>	turalizacijo. Na ta način bo Exa-
-	miner še poprej ugotovil, dali ima kandidat vse svoje papirje ▼ re-
du in da-li je vzadostil vsem pred- j pisanim določbam zakona. Na tak način se prihrani prosilcu mnogo stroškov m truda, ako bi se kasneje našlo, da je bila prošnja za naturalizacijo pogrešna iu bi mu bilo treba vložiti novo prošnjo. Tako se bo znatno zmanj šalo število onih prošenj, ki se zavračajo radi tehničnih razlogov.
Po predhodnem izpitu Examiner pove kandidatu, pri kakem sodišču uaj se. kandidat prijavi skupaj s svojimi pričami, da tam podpiše in vloži svojo prošnjo za naturalizacijo.
I zdravniške pomoči, je smrtnost
zelo velika. Da-si je republika avtonomna. se vendar povsod govori rusko.•-Jakutskepa časopisa pa sploh ni. V republikanski vladi so sami Jakuti. toda vrhovni gospodar v republiki je poveljnik sovjetskih čet, komunist Lotyš. — Ostala uprava je v rokah bivšega pomorščaka Liskje.viva.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor k&J ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli —
mali oglasi
▼ " G1 a• Naroda".
Jakutska republika.
Na skrajnem severu sovjetske Rusije se nahaja takozvana av- \ tonomna Jakutska republika. To \ je ogromna ploskev, obsegajoča 1 •1.430.000 kvadratnih vrst. kar izmeni več kakor vse zapadnoevrop-ske države skupaj. Prebivalstva : pa šteje republika samo 276 tisoe-Okoli Jakutska in samo mesto se | 'e v primeri s predvojno dobo že r marsikaj izpremetiilo. V časti meščanske vojne je bilo mesto in o-kolica uničeno, cospodarsko življenje. dizorganizirano. Prebivalstvu je bilo prepovedano streljati in ubijati zver. kar je pomenilo katastrofo za njihov obstanek, —~ kajti v teh krajih severne Sibirije žive ljudje zpolj od lova. Tudi pomanjkanje smodnika je zelo r»l«vid'i na življenje bednega l.jud stva. Število konj in ropate živino znaša sedaj samo 30 odstotkov v primeri s predvojno dobo. Karakteristično je nezaupanje .Takutov do denarja. Ljudstvo se je povrnilo k primitivnemu načinu trjrovi-ne. Za industrijske izdelke daje v nattiri to. kar si pridobiva z napornim delom. Nobene zveri ali kože ne dobi, kdor ne prinese ma-nufakture, čaja. sladkorja, mila itd. Trgovina s kožuhovmo rapid-no pada, ker prebivalstvo nima
NAZNANILO NAŠIM PRIJATELJEM V
CLEVELANDU.
V zailnjerr! «~a >u sum prejeli nekoliko «!o»>is<>v pVflt- »lenarnili jMiši-ljat»*v. ktert* s«> <lutift!i> stranke i/.-r.^-11«- Mit. ANTON liOBEK-l'. OUH St. flair AvraJie. Clevelaiul. Ker je M;-. Anten H»-!>ek z-ustojmik za Ameri^ui Kxpn-ss ('oni nan v je jiri-iiK.ran. <la tjike naloge Izvršuje jio-tom te kompanije. kar je razvidno iz njegovili potrdi!.
V. osirora na to prosim?« nn^e ri>-jake. kS li vejo Jiaeti p»»ši]j.«tve iz-l»la."-ane	nas. da nam !H>.^l.ie.io
svojo iinlft« s P<istal Money Ortler ali s Čekom naravnost v Ne-.v York. Vsloil našepi veMkeira prometa z .Tii<n»slavi;o in radi našo-ja položaja v «jr".l?ni tlenarnesra trira smo v stanu rar-unati rajnlžje <-ene za najhitrejša izplačila.
FRANK SAKSEH STATE BANK 82 Cortlandt St., New York
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1.. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 atrani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, rm^ 263 strani,	j|
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu sliks ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vbo svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloina.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	,§§
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alesovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-seM&vljen. Vsebuje 239 strani,	.0i
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-ftčanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	.49
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje slovenskega ljudstva ter m zlasti odlikuj« po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	Jft
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu rmrn« povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom Vsebuj* 144 «*trami	JO
Jeraač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti is ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.41
Cadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nan opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-ai očaki, na čelo jhn kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič m drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in juna-iko umirali mučeniške smrti
Vsebuje 878 strani,	,f|
WlTNINA prosta
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt SU ^ew York
MARIJINA POVEST
Spisal JEAN RAMEAT7. 2* "Glas Naroda" priredil J. T.
(Nadaljevanje.)
Jaz vas ljubim, draga Marija, ljubim vas odkritosrčno, in pros: h i vos ne jezite .-e name. Kaj morem zato, da sem bil na mehi u nekega drugega in da je oni drugi užival srečo vaše ljubezni? Mi bi ga mogli še dunes ljubiti.' Potem najbrže ne veste, kaj je »toni, ne ve^te, kje je in vam najbrž ni znano, da se sodišče peča z njegovo zadevo. Ne bom vam pravil teh stvari, opozorim vas pa laliko na nje, ker se mi zdi, da jih pozabljate. Svariti vas moraju pred nevmlure^m, ki se je priklatil v vai.- srce.
Pa tudi če bi bil vreden vaše ljubezni, mu samo vnled tega dajete prednost, ker *,te ga videli v svojem življenju le kratko urico, dociin jaz že vse leto živim takorekoč poleg va.s. Ali niste uver Jeai, da k v oje naencnje napram njemu močno pretiravat«*? Ali ga »»poruin nanj »e vedno navdaja z bleskom, katerega v resnici nima! Ali bo res imela ena sama urica, ko sle bili žiijim skupaj, vpliv n.: vse vaše življenje? Ali naj bo vse vaše življenje odvisno od srečne urice, ki ste jo preživeli ob strani blaznika? ln zastran tega odrekate v>o sr. čo človeku, ki je zdrave pameti, in kojega edina že Ije je vaša sreča t
Premislite vse to, moja ljuba Marija ter podarite svoje srce tistemu, kateri vas tako vroče ljub;.
Jaz vas čakam.
Od jutranje zore do pozne noči gledam v seč na ovinku. Iu
gledal brni toliko časa, da se mi prikažete.
Moje življenje je vaše, moja ljuba Marija.
Ciprijan Bruskal.
Ko je Marijo eitala to pis-mo. ga je držala v desnici, v levic i«' pa i mela malo blazinico in v nji bilke s senenega voza.
J'.sino je bilo skozinskoz resnično, toda robec je govoril drugač
lie, b*»lj Zgovorne l»e*ede.
lie-, n i»LIo prav posebno pametno uravnati si vso svojo bodoč r" vT "a podlagi enega samega poletnega večera.
Spomin na Ciprijanovega brata je bil pa lepši, in Jerneju jf
naklonila neinejto, večno, trajno ljubezen.
Zdelo se ji je. da > dehtelo z >en.*nih bilk: — Kai pa ti veš Mar a, kaj pa t. v.š r <•• bi te n« ljubil, bi ne spravil tako skrbtu •"•j ti' ga rol^a O bi te n»' ljubil, bi ne zapisal na koverto dneva to s, st. pJa v njegvo življenje, in bi ne zapisal dneva, ko si se lo-da i njegovega življenja. On te ljubi. Marija. In on je vreden tvoje ljubezni, pa naj še tako grdo j «»vore o njem.
<M1 «/ila jc oboje, d« bi lažje pretehtala misli, ki jih ji je hote! vsiliti Ciprijan.
-- Seveda .Jernej ni prav } >s«bno dobrega značaja, ker j imttl usmrtiti svojega brata in k r je tako zdelal brodarja, da g: !" 1 o ž; J. J» rneja bi bili zaprli, če li ne im.-l strica zdravnika- Ldino -1 rie-zd ravnik ga je spravil v blaznico. — Nenadoma je Šinili Mariji čudna misel v glavo: Ali veš. zastran koga so ga poslali a blarnicof Xa*trcn tebe so pa poshdi.
M.«ri.'a j" odlfi/iln	wr r»' ljub:la robe-.
Mar: i je bridko zajokala nad us, do ubogega	Jerneja.
C. bi \saj imela -liko. ki si j0 je izprosil	Co«iBruska im poročno darilo.
Slika je bila pa v Bruskalovi hiši in Marija si ni upala iti
[>onj<i.
Bog ve, kakšen je sedaj Jernejev obraz:? Ali se še poznajo n-ujeta li-te strašne ran. ? Kdo mu je prizadel strašne rane? Ko g; e Mar ja v prvič videla tako strašno nakaženega, se seveda ni ve* tirigala zanj in ni ^pračala vč o njem.
Edin-le za tran ran pa ni mogla spoznati Jerneja, ko ga je vi l. la tis:, tra večera na travniku, ko je prignal konja na pašo.
<e bi pa bila v tistem trenutku spoznala, bi ga objela in bi g-poljubljala na gnojne praske ter bi pozabila na vse.
—	Bog \e, kako se mu godi v blazniei? Bog ve. če se mu kda razjasni *prm:nf Bog ve, če se je spominja? Ali ve, da se bo po ločila s < i{«rijiin.»ni ?
Ciprijanova žena . . .
Ko je pomislila na to, jo je Mreslo po vsem telesu.
Svojega zaročenca pravzaprav ni nikdar ljubila. Edinole mise. ia t sti v.err jo je potrjevala v veri. da mora biti njegova. Ne. jubila ga ni. Njeno srce je boljše videlo kot so videle njene oči
< e!i> pot. m, ko jo je bil prepričal, da je Jernjeva slika njego i'., mu ni megla jh-sv« t iti vse nežnosti kot bi mu jo bila rada. Ii tedaj, ko ve da je bila varana . . .
Kuj naj stori: Ali naj prekine s Ciprijanom vse zveze, ko je bi a \ M>dar ze po \sej okolici proglašena njena zaroka?
Ali naj se por. . : z blaznežem? To bi bilo pr-hudo za" vse ujelo sorodstvo.
Sklonita je glavo ter se zamislila.
Par ur kasneje jo je našla tako slonečo njena stara mati.
Kaj ti je. dragi otrok? — jo je vprašala skrbno.
—	Nič, »tara mati.
—	Hude misli?
— Nemara hude misli.
—	Da, hude misli.
-- To je pa prav lahko pregnati — je odvrnila starka ter ji ..nudila dozo šuofanca- Marija ni hotela.
....	* - - w
—	nje je i»a tvoj zaročenec? Nič več ga ni videti-
—	Ali ga pogrešaš, stara mati?
—	Seveda ga pogrešam. In ti ga menda tudi?
Marija ni ogovorila.
~ 7'* božjo voljo, kaj pa je? — je vzkliknila stara gospa. _Pa
,e ie vsaj nista sprla.
Misel, da sta se mogoče sprla, je tako presenetila staro mater Ia je nastežaj odprla usta in pokazala zadnji zob, ki je stal kot emna straža v temni noči.
—	Da, take ste Parižanke, — je začela tarnati. In ko se je do-tobra natarnala, je šla tožit k Marijini materi.
Kaj pa je dekletu? — jo je vprašala.
—	Mariji? Ne vem. Kaj bi ji bilo?
—	Torej tudi ne veš, kaj jc. Zlodej jo je obsedel, ti rečem.
—	Zlodej? Zakaj mislite, da jo je zlodej?
—	Nič več ne gre k Bru^calovim, pa tudi Ciprijana ni več sem e izpregovorim o njem kako besedo, me gleda kot tele nova vra-
a. Zdi se mi, da se bliža nesreča
Mati-in stara mati sta se nehote zamislili.
i -	(Dalje prihodnjič.)
Izpred sodišči.
Vredni — sestri.
Pred nekaj c-asoiu »o prijeli v Ljubljani Antonijo Kreftovo kot sumljivo prostitutko in jo oddali, ker je bila res boiua, v bolnico.! Dekletu pa je bilo v bolnici nerod-v-'J in je pobegnila. Prišel pa je neki Kuri, ki jo je dobrb poznal, •vadil jo je h: zopet so jo prijeli, ■'.o je lovila žrtve na Aleksandrovi ec.-»ti v Mariboru. Pa zdpet jc ..sla in tretjič so jo zalotili v lju-d--ki kavarni Frenkel v Marvboiru. Tako je prišla končno pred .sxl-i-ka, obtežena, da je ie 13krat ^redkaznovana radi goljufije in lačugaratva, ukradla svoji go-podjiji Le-nardičevi v Kranju »00 Din denarja. Stanovala pa je
Kranju pri svoji znanki Mariji sinigovčevi, ki je gospodinjila v :oruzneui zakonu že omenjenemu i .ud. Kuriiu. Naveličala pa se je Kurija in sklenile ste s Toaičko, ki ;e imela denar, da pustila Kmija i Kranj in gresta nazaj na Sta-jersko. Seveda ste vzeli s seboj, ar ste pač mogli. Obsojeni ste j > saka na 8 mesecev težke ječe. j
r w
Lovski tatovi.
Ko sc je dr. Ivan Tavčar mudili fkega popoldneva na lovu v svo-; u-iu loviščšu pri Rakitni, je uena-! loma o pazil na travniku za gr-! nov jem moškega, oboroženega s1 :>uš!;o. P« z val ga je, naj puško: »dh-ži ln sc> jaii. Neznanec pa se; ie okrenil iu zbežal v gozd. Med-! ,»uti<ma je dajal še svarilne žvižge,' :i so opozarjali na nevarnost nje-; novega tovariša, ki je bil nekje x\ strani. Dr. Tavčar je stvar nagnali 1 orožnikom ki so kmalu našli •ba divja lovca v osebi Janezr Borštnika in Alojzija Gnudišarjfc z Rakitne Priredili so pri Gradi šarju h-šno preiskavo, kjer si na šli poleg puške tudi lonec j itijcj;: ne-ti. Na vprašanje, odkod to me
i** "ixi»ove<lala flradišarjeva tna ti Marjana. da je njen mu pre< kratkim tedn »m našel pri studen f-u močno obsttvlj.'no srno, kate ro je zaklal in jo prinesel domov Pre 1 s »tinikc je morala polej: ->bel: oralih obtnžencev tudi Mar jana ftradlvtr, ker je bila soobto /.»»na. da je j«-dLa nies-> ukraden* liv jačine. Izgovarjala pa se je, d: in»-sa ni nwcdai niti pokupila in j. >ila eproščena. Bolj draga pa j. ji in srna in prepovedan Lov za ob; "anta. l^rad-^ar je bil namreč ob ■»i'jeii na 6 tednov, Borštnik pa nt f mesec tečke ječe. Poleg tega bo->ta marala <lr. Tavčarju povrnit tudi 475 Din za ukradeno smo.
Draga fantovščina.
Dne 11. avgusta so vozili fant j. z Krašne na dveh vozovih bali* neveste Janka Pcdmili-ka ml. ii Kranjebrda v Krašno Ker ženit ni plačal f;uitom zahtevane odkupnine za u-»vevite, ki jo je peljai z domaČe v tujo vas, so jih fant ie napadli, in vnel se je na cest orepir in pretep, v katerem hi bi •bto/.eni France Burger Janez? P'-dmilSka zalvotlel v vrat, da gt m: k sreči nekdo udnril po g'avi *ač pa ga je težko pr.«kodoval na •'•ki. In draga je bila za fanta t? 'antovš.'i na. Jože Burger je bil ob -»■jen na inescee j*če in mort plačati 40U dinarjev za bolečine ii
»a 1<»24 dinarjev ra zdravnika.
«
Satisfakcija učitelju.
Mariborska **Straža" je že dol ro v najgor^stasjiejšlh psov kal. >a[>adala n ed drugimi tudi nad-•lčitelja Kadoslava Knafliča iz Rad vanj a. ki je za neosnovane na-)ade ponovno zaman iskal zado •»'•enja. Slamnati odgovorni ured-i;k poslanec Pušenjak ga je vedno napotil k Taktičnemu uredniku luhovntku Uolecu, ka pa je zado-V-enje odklonil in .v> .se v '' Stra-ii" nadaljevali in nmožili še grš' iapadi in psovke na Knafliča. — Zadnji napad si je častiti g. G.ilec prhošžil še v predzadnji ** Straži" tik pred sodno razpravo, ki sc je vršila te dni. P<<prej se vr-tile že tri razprave, pri katerih se je hotel ifolec z nastopom dokaza re-miee r»-š:ti s pomočjo Slomska-iec Zalar. Neposredno pred zadnjo razpravo, ko je bilo poklicano kot priče vse ueiteljstvo iz Rad-vanja. pn j«- Gričev zasiopnii; uvi-del bre/upnost zmage ter ponudil nadueitelju poravnavo s preklicem iu obžalovanjem žalitev. N-idučitelj Knatfič je kljub temu. da ga je Straža*f Š«» pred obravnavo blatila, pokazal velikodušno ; moralno višino t?r naapratit^u j odpustil. Zastopnik Goleča je na-j,
j :o vse žalitve preklical v imenu svojega klijenta ter obžaloval in se zavezal plačati vse -stroške.
i
i Strahovi mariborske okolice-
'■ Kak(/r znano, se je vršilo aprila. maja m junija v Mariboru več tatvin in. vlomov, ne da bi prišli zlikoveem na sled. Gostliina P. v S.\i mi ulici jim je bila pravo za-ve::šče, kajti tamkajšnja nataka-i-'.ca jiia je jskrLvala ukra-desne predmete. Bie so tri skupine tatov. Prva, obstoječa iz 5 nirških, je dobila že pri jesenskem porotnem zasedanju po več let, oziroma mesecev ječe. Druga in tretja .skupina pa ste sedeli 9. novembra pred okrožnim sodiiščem v Mariboru na za kužni klopi. Ker so vse priče s svojimi izpovc-dbami močno obremenile cbt'tžejice, ki »o priznavali le nekatere tatvine, so, bili obsojeni: Frančiška I£riber-! ni k in njen ljubLnec Anton Brezni!:, Anton Kolar in Ivan Kerš č,1 vsak n n dve leti, Alojzij Slik C mesecev in Malvs Tramsak 18 me-sere v težke ječe. natakarica An-i g-eal l*utičali iz K'-jv. Betice radij soki'ivde 1 leto, I veji Cene 8, Ca-futa pa 4 mesece navadne ječe. j
Osumljen žnpan.
JStirir.aj.st tis(«: si hotel poneve-l-iti občim! je očitid nekega tbie| posestnik Janez li. bi\Aenru šmai*-skemu klerikalnemu žui>anu Janezu Kastelicu. ki je radi tega vlo-! žU r Janezu B. tožbo. Za prlej i je bil med drugimi klican tudi ob-| činski mož V. Lampi. ki je izpo-^ vedal, <'.a ob predaji županskih poslov leta 1921. novtijzveljene.nu "upanu res ni bilo nekaj v redu, <er je tirjal Kascclie c<l c<l>člne •i;rog 15,000 krtJn, katere je baje Tvoječa-sno založil za občino. No-.•oizvoljcni občinski svet pa o tem ii ničesar vedel in tudi v papir-iih baje to ni bilo razvidno. Klicati so morali iz Ljubljane celo evizorja. Ker ni bilo pri cbravna-i revizorja in novoizvoljenega upana Jožefa Skrjanea, se je raiz-•rava prelcaila ia nedoločen čas.
Obsojena aroganca.
Raviiarelj marilxirske podmžni-e Jadranske? banke, Vinko Pia-
an, je bil te dni pri maribor-kem okrožnem s d.šču obs jen a 5C00 dinarjev globe, cziroma
0	dni zapora, ker je pri telefonu z red no surovo n diru lil telefoaiist-'o gdč. Marijo Verblč.
Vaški pretep.
Dne 2. aprila so sc vračali brata van in Jožef Poček ter Anton ' -rko v družbi nekaterih drugih ante v iz Sp, dje Pohance skozi St. i enart v brežišliem okraju. Od lasprotne strani sta pa pnšla ta-rat na Rusov dom Anton Glogov-«?k in Anton Čet in tudi v družbi lorajžnih fantov. Vsi ti te po-lali v Rtisovo hišo, le OeMn je šel ;>o cesti naprej, zadel na Ivana P"čka ter mu zasadil nož brez vsa->ega telituejšega vzroka v levo tran vratu. Ko so prihajali nato fantje iz Počkove družbe mimo :Cusne hiše. je skočil nekdo izza . ne na Antona Zorka ter ga sunil ' nožem v prsa. Glagovšek deja-ije taji, izdal pa se je napram materi poškodovanega Zorka, ka-eri je rekel, da je sina sicer vrgel »a tla. a z nožem ga ni zabodel..
1	krožno sodeče v Celju je obso-lilo Cetina na 6 mesecev in Glo-^ovsTca na 4 mesece ostre ječe.
Tatinska obrt.
Kradel je po sevniškem okraju, r- ^ndcrle, po poklicu kovač iz i
Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"
za. leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mn bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES.
Gena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortl&ndt Street : New York, N. Y.
Ruzcta. It?.«li tatvin je c»<Ls<Hlel -že 6letno in večmesečno ječo ter je bil tudi aimiestijran. Po amnestiji j jo *vojo obrt pridno nadaljeval in bo zato zopet sedel 15 mesecev za varnimi jetnišuičiiinu zidovi.
1
Uradna poneverba.
Pi.smoncša v ir-t. J ur ju ob j. žel.1 1 "letui 1 van RaztočnJk je v iue<se-cu avgustu »»vdiral uradno iuu| zaupano denarno pismo na neko stranko. Ce.jsko okrožno sodišče mu je za to prisodilo tri tedne poostrenega zapora.
Zaradi predolgega jezika
Neža Pasarič, a-c*stlbiičarka v Podčetrtku, je imela napram nekemu orožniku, ko ji je naznanrlj policijsko uro, predolgi jezik. Pri1 celjskem s»xii»ču je prejela 48 ur! zapora ali pa lt)0 Din globe.
Na j več ji most v Jugoslaviji.
Na progi Užice-Šargan preko reke Detinje je bil te dni dograjen most z napetostjo Do metrov < d osi do o^-i. Danes je to baje največji mos;i '7. armiranega betona na balkanskem polu otoku.
ITALIJANSKE HARMONIKE.
Ml jzd*^luj*-mo in imiv»rtiram.» razne prvo-
HARMONIKE, najbolj?.- na »vetu. Des.t let g-arantirar.e. Nii5«* cene so nižje kot drugih izdelovalcev. Brezplr.čen |u.uk v ipranju kupcem. TiSite po BREZPLAČNI cenik. , RUATTA SERENELLI A. CO. 517 Bule Island Ave. Dept. *Z. Chicago. Ml.
Kako se potuje v starikra j in nazaj v Ameriko.
T^ DOK je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da Je natančno poučen o potnia listin, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jib camoremo dati v sled nase dolgoletne izknSnje, Vam bodo gotovo t korist; tudi pri izročamo vedno le prvovrstne pa mike, ki itnajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki Se niso ameriSkl državljani, morejo potovati v stari kraj Da obisk, toda potrebno je. da »e i»ovrnejo tekom Šestih mesecev in so pripuftčcni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor ieli dobiti sorodnika ali pa **ojrm iz starega kraja, naj nam piSe ca pojasnila in navodila Jn
»slovanska letna kvota znaSa 642H novih prlseljercev.
Za potne stroške izplačuje po na-Bem naročilu JADRANSKA BAN KA tudi ▼ dolarjih.
Frank Sakser SUte Bank
S3 rortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranska banke.
Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENB MATICE" Za ftiri moške gla&ove UredU Matej Hnbad
Knjiga ima 296 strani, ter vsebn je 103 najboljših in najnovejši! pesmi z notami. Cena • poštnino $3,00
"GLAS NAHODA" 42 Cortlandt St.. Hew York. N V
Sretanje parnikov - Shipping News
H. decembra:
Suffren,- Havre, j >S. decembra:
| Pari-. H si vre; Pittsburgh. Cherh«%urr.
ITL.mbisry: t^.irje Wasliington. Cher- i jboursr:iluenchen. lJn-men: Oor.u Roeso. lOenoa.	"S
'13. decembra:
j iiansa, Hcmliurg. I 15. decembra:
Majestic, Cherbourg; Derfninger, Bto-
men.
19. decembra:
Peti. Polk. Cherbourg: VeendamJ Boulogne.
22. decembra:
RrrpnKsria. Oherbourc: Pres. Ilardinc ;CherN.>frK, p.remen; Andanla, Cherbourg: Hreinen: Zei-luiid, Chcrbouig.
126. decembra;
I Chicago, Havre; Pres. Adams; Cher-
I bourg-.
27.	decembra:
Westphalia, Hamburg; Torek, Bremen
28.	decembra:
Martha Washington. Trst.
?9. decembra:
Ca nope. Ciherl ourp. Hnmburg; I.;i Ka- | voie. Havre; America. Cherbourg. Bremen; New Amsterdam, Boulogne.
2.	januarja:
Pres. Monroe. Cherbourg.
3.	januarja: Mount Clay, Hamburg: Sierra Ventana. Bremen.
5. Januaria:
Aqultania, iTerbourg: Columbus. Bre-
men.
o. anuarjs:
Or.lura, Cherbourg, Bremen. S. januarja:
I'uilio. Genoa; Bremen, Bremen.
9. januarja:
Iloohambeau. Havre; CothLinJ. Cher-t>ourg.
10. januarja:
Albert itallin. Hamburg: MinnekahJa. Chertourg, Humburg.
12. januarja:
Majestic. Cherbourg; fiecrge Washington, Cherbourg. Bremen.
16.	januarja:
Pres. .Vilson. Trst; Paris. Havre; Pres. Van Buren. Cherbourg.
17.	januarja:
Suffren, Havre; Thuringla. Hamburg.
Mongolia, Cherbourg: Muenchen. Bremen.
19.	Jcnuarja:
Antcnia, Chertxiurg; Pres. ltoopevelt,
Ch^rlourg. Bremen: Conle Verde, Ci-noa.
22.	januarja:
l^errflingcr. Bremen.
23.	januarja:
Pr.s. Po!k. Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg.
24.	januarja:
L>euts«.hland, Hamburg.
26. januarja:
Afjuitania. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen; Veendain. Boulogne; Yorck. Bremen.
23. januarja: Colombo, Genoa.
20.	Januarja:
Chicago. Havre; Stuttgart, Bremen. 31. januarja:
Cleveland. l"hf>rl>i»urs-. Hamburg.
New York. Plymouth. Havre. Paris
PARIS .................. 12. decembra
Mew York. Havre. Paris
SUFFERN .............. 11. decembra
CHICAGO .............. 26. decembra
LA SAVO IE ............ 29. dece-nbra
ROCHAMBEAU .......... 9. Januarja
New York. Vigo [Spain]. Bordeaux LA BOURDONNAIS----11. decembra
Pilite ca uraftla lok*lacs* i(nti lii u EUr>i Jr
19 STATE STREET.	NEW YORK
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YOR1CA do TRSTA (preko Genov«) Najboljim in n&jkrsjšs pot po Sredozem- ' skem morju z našimi veličastnimi parni ki, '
♦ DUILIO ......8. Jan......... i6. febr.!
COLOMBO ____29. Jan.; ........ 8. mar.
TAORMINA ...22. mar......... 30. apr. j
AMERICA ----9. aprila ......21. maja
•Najvef-ji ii najhitrejši parnik na olje za,
Sredozemsko morje. Udobne kabine tretjega rasreda. s 3. 4 Id « posteljami za družine tn tenske. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vpnAajte nafega agenta I » vatam mestu ali na naravnost pri
ummi mm umi
Italia-America Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New VorV ' Vaftl sastopniki v Jugoslaviji: Jadranska i Banka. Belgrad ln nlene podružnice 1
IŠČEM
Slovenko ali Hrvatico v New Yorku, ki bi skrbela za tri otroke. I Stanovanje in hrano bi imela v hiši. Plača po dogovoril. Ponudbe je poslati na naslov: J. K. cof "Glas Naroda", 82 Cortlandt St.. ; New York City.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-
brtnike, pri katerih kupujeta ali naročate in ste s njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste n stregli vsem
Oprava Glas Naroda'•
ŽGJAJU. aAJiOCAJTi
OLA8 »ABODA . NAJVEČ; SLOVENSKI DNEVNTF
^vrr<fW.VTrr nn t A 7 A V
Kad bi izvedel za mejega p ►lb -ata ANTONA KNAUS, po domače Kanov Time iz Žurge št. 5, občina Osilniea ])i i Ko!pi. I*'-os;ni cenjene rojake, alvo kateri ve za njegDV naslov, da bi mi naznanil, a!i če sani bere ta r^la^: naj sv mi javi. On žo ve. zakaj *ra iščem. — C Je». Sereer, R. K. 1>. No. 1 Abbeville, Ga
RAVNOKAR JE IZŠLA
največja mm
SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 303 strani. ISF* Ceni s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
s notami:
L Ns dan; 2. res oženil bi 3. Kazen; 4. KtaeCka pe-aem; 5- Vasovalec; C. Na trga; 7. Pesem o beli hišici; 8. Profinja; Dan slovanski; 10. Tihi veter, od morja; 11. Še eua; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj. Holntlce; 14. Lahko noC; 15. Dekllr-a mila; 10. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček : 19. Rožmarin: 20. <'erk\i<-a: 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Dani. i; 24. Savnka; 23. Oblaček; 2«. Planinska ro'a. 27. Hen tvovska; 28. l.Jnbe«en ln pomlad; 20. lliMi-n i slavulj; :to. Naša zvezda; 31. I Ribico n<>č; 32. Pori noč; 33. Kaj bi te prašni: 34. Bože pravde; 35. Na frohlb; 3C. Nad zvezdami; 3"; Vabilo: 3S. 1'sliSl naa; 30. Na teorjo: 40. Pastir: 41. Složenskn zemlja: Barfica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka: 45. Potrkali na okno; 4«. Glas Grobo-tu; 47. Katrk-a; 48- D«*k!ira H Jokala; 49. Jaz bi rad ru-ftetih r«»i: 50. ZJrn\ lfa; 51. V innkii; 52. lypa r.axa <louJ«vri-
nn ; .13. Vicred se povrne: 51 \ lnskn ; 55. Oj dekle, kaj 8 tak župana ; Slan5«*a : 57. »JJ. n.linar; r»s. Poj»!nin v mte; 50. Slorena^. Srl». Hrv st; m. ».«a zv«-z«ia : »11. V bIoto; (12. I*-gcbljenl v*vet; 63. Sanak si»av;i; f>4. li'ejte. kako nmira pra-viČnl; 65. Naprej ; 06. Kje dom Je moj, G7. Iley Si.»veni. 71. Domovini; 72. Sokolska : 73. Ja«in»nsko m»>rje; 71. Popotnikova pesem: 75. Domovina; 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 7«. Zrinsko. FrankopanVa ; 80. Sto *utix. Srl.lne tu*nl?: 81. Pol.ratlmlja: 82. Pomlad in je«en; 84. V tihi noči. 85. Milica: 8«J. Njoj; 87. Nje^a nI; 88. Pod oknoia; 89. Prva ljuliezen; 90. Lahko noč; 91, Pri okna sv« avl.1«*? slonela: 92. Strunam: «3. S!oto; 94; Strnnam; 95. Pro-fajii; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom: 98. LJn-bez»>n in pomLid: «1». Lnhko noč; 100. Raztanek; 10L Rvra-čanje: 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street	New York