6ZDL :>tujSKegi» okraja — Uoravs » ureaniiitvo Ptui Prešer- nova 7 — TeSefon NB Prui R43-T-20f - Št. 31 — Letnik VIII Ptuj, 5. avgusta 1955 -rejuit »cit^-i Odgovorna urednik i-iie V rab': - Rok vn sov ne vra^-amc f^kp Mariborska tiskam- Centi din 10 — - Letni- naročnina 500 din DOi- etma 250 din Kljub delm časovn: odmaknitvi svet z vsd pozornostjo zasleduje še vedno vsa važnejšo dogajanja v fvetu skozt ženevska očala. Zd' se, da prihajamo v obdobje prak- tičnega preizkušanja ienevskega duha na konkretnih problemih, recimo na alzirsko-marošk' zadc vi, položaju v Saigonu, ob sestre' litvi Izraelskega letala v Bolga- riji al. odporu Portugalije, da bi izročila Indiji Gojo. Pretekli dnevi so nam nudil: nekaj dokazov, da se vzdušje, ki je nastalo v Ženevi v doglednem čaau ne bo poleglo. Naj jih omenimo samo nekaj. V prvi vrsti je nedvomno zaec teJc razgovorov med amer škim in kitajskim veleposlanikom v Že- nevi glede repatii aii odneslo, de- lali bi na trasi ceste 2iavrč— Leskovec in pri regulaciji spod- njega dela Pesnice, kanvor fe zavr&kega predela ni tako ira še krompir, pri če- mer ljudje tudi radi pomagajo, ker vedo, kako hudo ie ljudem v krajih, kjer pustoši toča. Na delu so tudi ostali štabi in kar- že, da bo šlo več i)ošiljk pom'>- či v prehrani na pod2X)čje Za- vrča. Pomoč prizadetun Icrajem pa ne misli ostati samo pri zbira- nju in pošiljanju živil, temveč se bodo našla tudi sredstva aa zaposlitev delazmožnih ljudi v prizadetih krajih, ki si bono lahko z zaslužkom pri popra- vilu cest in iJri regulaciji Pesni- ce pomagali iz stiske. Okrajni štab se je zelo zar- vzel za tako obliko pomoč: in kot kaže, bodo tozsadevna okraj- na in republiška sredstva kma- lu na razpolago. Vso pomoč in razumevanje za čim hitrejšo omilitev stiske po toči prizadetih krajev iz- kazujejo: Okrajni go^xxiarski svet, Okrajna zadružna zveza, kmetijske zadruge in mislim, da bodo tudi delovni kolektivi po zgledu kmetovalcev s pri- mernimi akcijami podprli delo komunskih štabov. Vsem, ki so že doslej pomagali, se v ime- nu prizadetih iskreno zahvalju- jem!« Dp. Kurirji TV postaj so obiskali svoje postojanke in svojce padlih kurirjev Ob Dnevu vstaje slovensk^a ljudstva in deseti obletnici zmage nad fašisanom so imeli kurirji TV postaj Slovenije svoj prvi zbor v Ivančni gorici na Dolenjskem. Pred tem so ku- rirske patrole iz vseh krajev Slovenije pr^odile svoj© ne- kdanjo pot in se dne 22. julija zbrale v kraju, ker je bil leta 1942 postavljen štab relejnih postaj Slovenije, Od tod «o se organizirale TV stanice. ki so za časa NOB vzdrževale zvecso med operativnimi edinicami m ostalim prebivalstvom, ki je simpatiziralo z OF. Na področju vzhodne Štajerske so kurirske postaje predstavljale tudi del operativnih enot, ker so poleg svoje redne službe vršile napa- dalne akcije, bile večkrat napa- dene in se morale boriti s pre- močnim nenuskim sovražnikom Na območju ptuj^ega okra- ja sta vzdrževali vezo postaja 14 in 8 S, delno pa tudi postaje 15, 17 in 4 S. Kurireke patrole se je udeležilo 10 kurirje^': eden iz p. 4, trije iz p. 8 in šest iz postaje 14. Patrola je krenila na pot 19. julija in obiskala svoje nekdanje postojanke v Tibolcih, Zamušanih, Veliki Ne- (telji. Cvetkovcih, Oshisevcih, na Forminu, v Gajevcih, Placa- rovcih. Novi vasi, Prvencih, Sobetincih, Strelcih, Ounkovdh, Mofikanicih. Mezgovdh. Streja- cih, Slomih Brezovcih, Domovi, Podvincih, Novi vasi pt^ Ptu- iu, Sturmovcu, Tržcu, Jurovcih, Doleni v Halozah, Majišperku, Ptujski gori in Vurber^. Ob- iskovala je tudi svojce padlih kurirjev, v Moskanjcih Sevrove (sin Ruda, kom^mdir st. 14 S. padel v GoriSni9tojankah 35 praktičnih daril. Veselo in pri- srčno je bilo snidenje po dese- tih letih, ker smo se tokrat lahko prosto in svobodno po- govorili, Spomnili smo se švab- skih hajk, tudi njihovih poma- gačev-iidajaloev. ki so bili za nas najhuši in zaradi katerih je padlo največ žrtev. Se rajši pa smo se spomnili na drznost, pogumi in požrtvovalnost vseh, ki so z nami sodelovali v NOB. V knjižico spominov, ki jo je patrola nosila s seboj, je zapi- sala PAlančeva, mati padlega sina-kurirja iz Domove: »Moj sin je bil kurir. Padel je 4. ok- tobra 1944. Boril se je za našo lepo slovensko zemljo.«f Vpisali so tudi drugi svoje spomine, V dveh dneh skupnega življenja z ljudmi po naših postojankah smo se spomnili marsikaj, kar človek pravzaprav nehoie po- zablja. Pi^odili smo našo staro ku- rirako pot in se v Mariboru pri- ključili Štajerski patroli, ka- tero je deset kurirjev iz ptuj- skega okraja dobro dopolnilo. Nadaljevali smo pot do Stične, kjer se je vršil zbor. Srečali smo se s starimi znand-kurirji. Spet smo se zbrali v gozdu, ki nam je pred desetimi leti vedno nudil zatočišče. Toda danes smo se pozdravljali glasno in veselo, medtem ko smo pred leti samo šepetali in previdno oprezovali, da nas ne bi slišalo sovražno' uho. Ob tabornem ognju je iz naših grl zadonela slovenska borbena pesem, ki nam je ne- koč dajala toliko poguma v borbi z neizprosnim tujcem. Ob tej priložnosti se v ime- nu kurirjev, ki so sodelovali v patroli, iskreno zahvaljujem za veliko razumevanje in mate- rialno pomoč: okrajnemu ljud- skemu odboru, okrajnemu od- boru Zveze borcev. Tajništvu za notranje zadeve, trgovskim podjetjem. Perutnini. Merkur- ju, Panoniji in vsem ostalim v Ptuju in di^igod, ki so pravilno razumeli pomen patrole in ji pomagali, da je lahko ljudi ob- darila. -•r-'* Kurirji TV postaje na pohodu OBČINSKI UrUDSKI ODBOR IN ORGANIZACIJE OBCINE tlo^OTtrkicsk v nedeljo, dne 7. avgusta 1955, bo pri Ziidruiiiem domu Rogoznica proslava II. olčlnsiefii grazni tet SPORED: V SOBOTO. DNE 6. AVGUSTA 1955 ob 21. uri kresovanie po vaseh občine z godbo V NEDELJO, DNE 7 AVGUSTA 1955 ob 5. uri bndnica po vaseh občine, igra godba na pihala ob 9. uri slavnostna seja občinskega ljudskega odbora in organizacij ob 14. uri nastop gasilskih društev % območja občine z mokrimi vajami ob 15. uri apri3»ri IZUD »Zgeč Ignac« Domava igro »I7ga«Ie luči« PO KONČANEM SPOREDU BO LJUDSKO RAJANJE NA PROSTEM! V prfaneru slabega vremena bo poskrbljeno za prostore Vabi občinski ljudski odbor in organizacije Z druge šefe OLO Plui v soboto, 30. julija t. L je bila v Ptuju druga redna seja Okrajnega ljudskega odbora P t al (okrajne skupnosti komun) 111 d. Ligi ločeni seji obeh zbo- tu\' seji je bil sprejet sta- tut Okrajnega ljudskega odbo- iidto pa imenovana komisi- za volitve in imenovanja, komisija za prošnje in pritožbe ter določeni predsedniki in čla- ni svetov ter šefi upravnih or- ganov. Svetu za notranje zadeve bo predsedoval tov Franc Belša^^, svet pa bo štel osem članov; Svet za gospodarstvo z osmimi člani bo vodil tov. Borut Carli; Svet za urbanizem z osmimi člani tov, Ivan Veble; Svet za zdravstvo z osmimi člani tov. Julka Kancler; Svet za social- no politiko z osmimi člani tov, Janez Petrovič; Svet za prosve- to in kulturo z osmimi člani tov. Ivan Kranjčič; Svet za šol- stvo z osmimd člani tov. Vlado Bračič in Svet za delo in de- lovne odnose z osmimi člani tov, Jože Sotlar. Za šefa upravnih organov so bili im^ovani: tov, Ivan Rau za načelnika tajništva za sploš- ne zadeve in proračun; tov. Jo- že Glavnik za načelnika tajni- štva za gospodarstvo} tov. Sta- ne Stanič za načelnika tajni- štva Za prosveto in kulturo; tov, Jože Vodopivec za načelnika tajništva za zdravstvo; tov. Jo- že Haber za šefa Katastrskega urada; za direktorja zavoda za plan tov. Anton Purg, za šefa finančne inšpekcije tov. Franc Bauman, za šefa inšpekcije tr- žišča tov. Lojze Cene; za vršil- ca dolžnosti šefa urada za sta- tistiko tov. Franc Nasko in za šefa prosvetne inšpekcije tov. Karel Sepec. Na tej seji so bile imenovano tudi upravne komisije OLO ter imenovan tov. Jože Knez za sodnika za prekrške, tov. Maks Rubin pa za predsednika disci- plinskega sodišča. S to sejo je končana organi- zacija novega okrajnega ljud- skega odbora, ki bo s prvim septembrom prevzel vse svoje dolžnosti in pravice od doseda- njega okrajnega ljudskega od- bora, ki bo prenehal obstajata 30. t. m. Obisk strokov- nlakov FAO v ponedeljek, 1. avgusta t. 1. je obiskal ptujski okraj Švicar dr, Engler. strokovnjak FAO (mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano) ter v Živinorejskem domu v Ormožu predaval o problemih živinore- je. Ogledal Si je tudd nekaj plemenske živine pri privatni- kih in na kmetijskih posestvih. Po predavanju je ugleden strokovnjak pripovedoval na- šim žavinorejskim etrokovnja- kom o razmerah v zve^ ple- menske živine v Svid. V tej državi obstaja že od leta 1780 zakon, ki nalaga državnim or- ganom dolžnost, sk^eti za do- bre plemen j ake k^kor bi go- gospodarske in zadružne orga- nizadje v tem pogledu ne iz- vršile svoje dolžnosti. Umetno osemenjevanje v tej državi tu- di ne igra posebne vloge mti se ni pomembno razvilo, ker imajo na vsakih 28 krav skrb- no odbranega plemenskega bika. Da pri nas še nekaj časa ne bomo v pogledu plemenjiakov prišli na zeleno vejo in s tem k hitrejšemu napredku v živi- noreji, nas naj^lj prepričuje sejem plemenske živine, ki je bil v Ormožu 30. julija t, 1. Na sejem je bilo prignane parecej in lepe plemenske živine, ki pa ni našla kupcev kot takšna, temveč je bil dobršen del te odkupljen kot klavna živina, ne glede na to. da so bili ple- menski bikci že potomci dragih uvoženih plemenjakov in "pri- znanih plemenskih krav in nf^ glede na to, da se pri nas še zdaleka nismo približki raz- merju 28 krav na enega pleme^ njaka. kakor je to primer v Svid. Nedvomno je v tem pnmeru velika krivda na naših kmetij- skih organizadjah, ki dopušča- jo nastajanje takšne škode, kot je nastala s temi plemenskimi bikci. Ce že za ta vprašanja ni razumevanja pri kmetijskih za- drugah, bi morala rešiti to vpra- šanje višja zadružna organi®a- dja. Seveda se s tem v zvezi po- stavlja vprašanje sredstev. Z>a- nimivo je, da zadruge, kjer je že prodrlo spoznanje, da v na- predku v živinoreji ni drugega izhoda, kakor selekdja in skrb- no odbrani plemenjaki, najdejo za nakup plemenskih živali po- grebna sredstva, nasprotno' pa tam. kjer si v odboru s temi stvarmi še niso na čistem, z napredkom še ni računal' Franc SimoniC nam bo na sestankih opisal svoje vtise s potovanja po Sovjetski zvezi Z jugoslovansko parlamentar- no delegacijo, ki je odpotovala 1. avgusta t. 1. na 14-dnevni obisk v Sov.ietsko zvezo je od- potoval med drugimi poslanci tudi naš domačin tov. Franc Simonič, sekretar OK ZKS Ce- lje. Vpišite se takoj med naše naročnike, da jih bo 200 več kct doslej! Ohiscite X//. Mariborski teden od 30. fiilif£k do 7. ek^^vt^tet 1933 REVIJA INDUSTRIJE, OBRTI IN KMETIJSTVA Ptirj, 5. argnsta t955 Uspeh nabiralne akcije za nakup res Inega avtomobila v Ormcžu v Ormožu In okolici je ves čas od ukinitve splošn« boln ki;ce pereč problem prevoza ponesre- čencev in drugih bolnikov Ob likvidaciji bolnišnice je bilo ob- ljubljeno, da bo ormoška reše- valna postaja dobila dobra pre- vozna sredstva za prevoz bolni- kov, kar se pa ial ni uresničilo. Postaja s^cer :ma dva avtomobila, vendar je uportuben samo eden, pa ie samo v toliko, ko- likor uporabnosti lahko pričaku- jemo od vozila ki je nekaj let ležalo pri Odpadu, pa bilo po- pravljeno in usposobljeno za vožnjo. Vendar je tudi ta avto- mobil Ici zhod v sili, ker se večkrat pripeti, da je treba odpeljati v bolniliilco ponesreCcnca, ki bi moral ležati na nosllih, pa v tem roTdlu lahko samo »cdi. Da bi se stanje v pogledu pre- voza bolnikov irbolj&alo. je LO Ormož s pomočjo organizacije RK pokremi prostovoljno nabi- ralno akcijo za nakup novega avtomobila ki je zajela vse ob- čine bodoče ormoSke komune, prav tako pa občino Središče Ta akcija je dala- 1) Središče 2048 jajc in 12.070 dinarjev. 2) Vinski vrhovj 4406 jajc, 3) Ivanj- kovci 7215 jajc in 256 dinarjev. 4) Podgorci 3166 jajc m 1110 di- narjev, 5) Kog 2682 jajc, 6) Or- mož 5954 jajc m 87 990 dinarjev in 7) Kostanj 1110 jajc, ali skup- no 26.578 jajc in 101.462 dinar- jev, aH samo v denarju 456.500 dinarjev. ^ Državljani Iz navedenega ob- močja so s svojimi prispevki po- kazali polno razumevanje za ta važen problem. Toda zbrani de- nar zia nakup novega avtomobila ne zadostuje. Avto kot je rešil- ni po&tajl potreben, stane več. In sicer 3,200.000 dinarjev ter je od- bor, ki zbira sredstva za nakup avtomobila sklenil akcijo prihod- nje leto ponoviti kolikor bo bo- doči ljudski odbor občine Ormož zagotovil kritje razlike med obakrat zbranimi sredstvi in na- kupno ceno Zvedelo se je tudi, da bo akcijo podprl tudi Okrajni zavod za socialno zavaroranje. Tako v Ormožu upamo, da bom^^ imeli vsaj prihodnje leto za vse tozadevne potrebe sposobno vo- zilo. . 2m Prometna nezgoda v ZavrCu v četrtek 28. julija t. 1. >e prišlo v bližini poŠte pri Za- vrču do prometne nezgode, pri kateri je nastalo okrog 300.000 dinarjev škode na avtomobilu, ki ga je upravljal Feliks Novak iz Maribora. Do prometne nezgode je pri- šlo pri tovamem avtomobilvi, ki se je ustavil pred Novako- vim vozilom sredi ceste. Sled- nji je bil s svojim vozilom preblizu, da bi ga mogol ob prilični brzini ustaviti na raz- meroma kratki razdalji. Največ žkode je. utrpelo Novakovo vo- zilo. Preiskava je pokazala, da gre za obojestransko krivdo. PTUJSKI STRELCI NA REPUBLIŠKEM STRELSKEM PRVENSTVU v nedeljo. 31. julija 1955, je bilo zaključeno republiško strel- sko prvenstvo, ki je bilo v Ljtib- Ijani od 24. julija. Prvenstvo je biik) izvedeno po spoiredu oil>- vemih tefcmovanj Strelske zve- ze Slovenije v- letu 1955. Okrajni strelski odbor Ptiij je na svoji seji z dne 23 Julija 1955 določil reprezentančno strelsko ekipo, fci se je tega prvenstva tideležila 30 in 31, ju- lija 1955 Strelska ekipa se je udeležila tekmovanja za znač- ko »Dobrega strelca« z vojaSko puško. (Pogoji: razdalja 300 m, 3X10 strelov iz vsakega podo- žaja in devetimi poskusnimi Norma za bronasto 190, za sre- brno 200, za zlato 210 kr(^ov.) V individualnem pliasmaju so ptujs^ starelci dosegli slede&e rezultate: Herman Seka 179, Kari Anto- nič 168, Franc Hojnik 167, Prane Kolarič 162 in Drago Klepač 154 krogov od 300 možnih. Skupno je ekipa dosegla 830 krogov od 1500 možnih. Kljub povprečno zelo dobremu rezul- tatu posameznih tekmovalcev se od ptujskih strelcev ni no- beden plasiral za nadaljnje tek- movanje za »Titovo zmagoval- no tarčo«, ker je tekmovalec le z značko pridobil kvalifikacijo za vsa ostala tekmovanja. Iz vseh dosedanjih strelskih tekmovanj je spoznati, da so ptujski strelci resno pristopili k delu za dvig tega Športa in upravičeno lahko upamo, da se bodo z nadaljnjim aktivnim de- lom in z izboljšanjem kvalitete streljanja uvrstili v vrste do- brih strelcev na prihodnjem re- publiškem prvenstvu. Neznana utoplienka v nedeljo, 31. julija t 1. po- poldne je Drava naplavila v višini železniške postaje v Or- možu neznano žensko truplo, pri katerem ni bilo najti nika- kih listin. Obdukcija precej razkrojenega trupla je dognala, da je moglo biti v vodi okrog 4 mesece, morda tudi več. Žen- ska je mogla biti stara vsaj 50 let. Težko .ie sklepati, kje je voda sprejela svojo žrtev in kje jo je tako dolgo zadrževa- la, da so jo ribe na nogah In drugod objedle. Utopljenka je bila otolefoena v sivkasto debelejSe krilo, belo tu in tam zakipano bluzo s kratkimi rokavi, platneno kom- binežo in platnen« hlačke In modrč^. V zgornji čeljusti je imela protezo imietnth zob. Vi- soka je okrog 160 cm. sivih oči in temnokostanjevih do 20 cm dolgih las. Vsi podatki v zvezi z nezna- no utopljenko bodo dobrodošM Tajništvu za notranje zadeve v Ptuju. Kdor ni siguren, če gre res za to ald ono osebo, naj si ogleda pri TNZ Ptuj vzorce obleke in protezo zob. Prav verjetno bo z sodelovat njem javnosti mogoče dognati ime pokojnice. B, V. Ob prvem študentsko- di;aškem dnevu v Gonšnici (7. AVGUSTA 1955) Po uspelem prvem družab- nem večeru so se študentje in dijaki občine Gorižnica lotili FMDsebne naloge, organiajrati študentsko-dijaSki dan. Drobna ideja o tem dnevu se je na sestankih razvijala naprej in dobivala dokončno obiiko. Osnovni pomen bi naj bil v zgoSčeni obliki prikazati dek) in življenje študentov in dijakov pred in med vojno ter tudi živ- ljenje kakrSno živijo danes. Prav nič se nifio obotavljali, ampiak so takoj začeli z delom. Ravnateljstvo nižje gimnazije v GoriSnici Je dalo na razpolago dva razreda in v teh razredih je že ves teden živahno vrve- nje. Dela so v polnem teku. v prvi vrsti je pripravljanje raz- stave. Prvo mesto na razstavi bo zavzemala rubrika posveče- na epominu študentov-borcev. Sledilo bo kulturno življenje študentov in dijakov, družabno življenje in Šport. Tudi literar- no-glasbeni večer bo zavzemal važno mesto na sporectu dneva. Petje, recitacije to glasba se čuje vsak dan iz Šolskih pro- storov. Dobra volja nikdar oe mine, saj študentje ne znajo samo delati, ampak bita tudi veseli, kar bodo pokazali tudi ob zaključku Dneva na fi5>lošni prosti zabavi. Spored prireditev: sobota, dne 6. »v«. 1S55: ct> 19. uri slavnostna otvori- tev L s^tudentsko-dijaSke raz" stave; ob 20. mi literamo-gtesbenl veičer, po zaključku kres. NedeUa. dne 7. avgusta l^B: ob 5. uri budnica; oto 8. uri bo počaistJiJbev pecOfln §t\Klentov pTi spomeniku padlih borcev na občinskem pokopeli- žču; ob 9. ttri ^>ortna tekmovanja, iVjpoldne bo prosta zabava na vrtu gostitoe Horvat. Obiščite prireditve L Student- «ko-dijaSkega dneva v Gori^ni- d! Rozalija Arnuš iz Doliča Je padla z voza in si poškodovala hrbet Lojze Pevec iz Ptuja si Je poškodoval roki na aeixxiromu v Moškanjcih pri gašenju ben- cina. Rozalija Hedžet iz Gode- ninc je padla s češnje in si po- škodovala hrbtenico. Ivanu Jakoliču iz Krčevi- ne je žena s srpom močno po- škodovala vrat Cilka Pintar iz Strmca je padla s češnje in si idomtla nogo. Kristina Ilec iz Vičave je stopila na koso in S4 poškodo- vala levo nogo. Ludvik Po lak iz Libanje je padel s traktorja in dobil težke noitranje poSkodbe. Jože MiSič je padel tri me- tre visoko th dobil poSkodbe na glavi. Gusti Zibrat iz Kidričeve- ga je padel s skednja in ej po- škodoval glavo Marija Munda iz Vičanc je padla pod voz in si poškodova- la rebra. Antonija Hojnik iz Domave Je padla in si poškodovala ko- leno leve noge. Jožeta Kajsersperger- j a iz Kidričevega je na veselici v Kungoti udaril Slavko Matja- šič In ga poškodoval na glavi. Anica Hojnik iz Braslavc je padla in si poškodovala levo roko. Bruno Tur k je stopil na že- lezne grablje in si poškodoval desno nogo v sredo, 3. avg. 1955. (za liter, kilogram ali kos) Čebula 30, česen 60, luSčeni fižol 40, stročni fižol 40, lušče- ni grah 40, grah 20 paprika 120, kumare 25, kumare za vla- ganje 30, petersili 50, rdeča pe- sa 30, solata (endivija) 40, so- lata v glavah 15. špinača 60, zelje v glavah 15, korenček 40, ohrovt 30. paradižnik 80, ko- ruza 40, pšenica 40, proso 40 bela moka 110, ajdova moka 40 koru2Xii zdrob 50, zaseka 250. mleko 25, smetana 120, sir 40 do 80, kokoši 400, piščanci 300 do 400. češnje 20. breskve 40— 80, marelice 70, hruške 25—40 jabolka 25—30, slive 30, ringlo 40, borovnice 40, gobe 120, U- s9Cke 40, jajca 12. nov: krom- pir 16, buče 20, višnje 30. Rofst^ai, poroke in smrti v Plufu od 24. iulija do 31. Jolija 1955 RODILE SO: Ana Rajšp Tr- novska vas 26 — Milana; Marija Mere, Spodnja Hajdina 49 — Janeza} Terezija Vinkler, Sta> nečka vas 5 — Lidijo? Marija Gozdnik, Znidaričeva 5, Ptuj — Milana? Helena Sunonič, Janžcv ski vrh 48 — Milana; Jožefa Seruga Prešernova 11 — Marja- na? Marija Cafuta. Pobrežje 89 — Antona; Ivanka Ošlaj Ašker- čeva 8, Ptuj — Bojano; Hilda Ze- rak, Savinjsko 64 — Ano; Ange- la Kozel, Podgradjc 26 — Tatja- no? Marija Tet:čkov:č, GruSkovec 49 — Ivano I Marif« Hmec. Sed* lašck 95 — Zlatko? Pavla Princi, Grečja vas 35 — Zdenko? Mari- ja Petek, Polenci 5 — Drago UMRLI SO: Stanko Balažič, ro- jen v Murski Soboti, umrl 28. ju- lija 1955. Andrej Began, Ljuto- merska 11, Ptuj umrl 29. juUja 1955. Ana Zer^, novorojenčelc, umrla 29. julija 1955 Andrej Ko- zel, Strmec 23, umrl 30. julija 1955. POROČILI SO SE: Jakob Pe- trovič, Rajčeva -3, Ptui z Amalijo Safairič, Ljutomerska 7; Konrad Lah, Heroja Jeftiča, Maribor z Matildo Krajnc, Orešje 16? Kon- rad Podbreznik, Srbski trg Z Ptuj, z Marijo Petek, Srb«ki trg 2, Ptuj Trgovina in skladišče »Konus«, Ptuj razpisuje mesto za HONORARNEGA KNJIGOVODJO. Pogoji: vižja strokovna izo- brazba in najmanj 5 let samo- stojnega opravljanja v knjigo- vodski stroki. Plača po pogod- bi. ČEBELARSKO DUSTVO PTUJ obvešča vse čebelarje, da bo v nedeljo, dne 7- avgusta 1955 predavanje o vzreji matic in njihovem barvanju po Verbioe- vem načinu pri tov, Alojzu Janžekoviču v RabelčJi vasi pri Ptuju, kar bo tudi praktično prikazano. Pričetek ob 9. uri dopoldne ob vsakem vremenu. Vabljeni vsi čebelarji. Odbor. Kmetiiska opravila v avgustu Vsa neposejana stmižča plit- ko spražimo, da imičimo ple- vel in rahljamo zemljo za je- sensko setev. Pozni krompir še ponovno zavarujemo pred ple- snijo s škropljenjem. Pozne sorte krompirja naj ostanejo zelene do pozne jeseni. Zdravi Hsti na krompirjevi cimi so znak rasti gomolja v zemlji. Ko Usti na krompirjevi dmi po- rjavijo in odpadejo krompirje- v gomolji n^ajo rasti. Zaradi deževnega leta je pri- čakovati, da bo krompir v kle- teh napadla gniloba Da pre- orečlmo gnitje moratno napra- viti v ■ kleti polico, dvignjeno vsaj 20 cm od tal, na katero nasujemo krompir do 50 cm na debelo. Dobro zaščitno sredstvo nroti gnilobi krompirja je ap- neni prah. Se boljše pa apneni iidrat z dodatkom 1 % kostne moke. Sredstvo potrosimo po vsem krompirju temeljito, da le praktično vsak krompir za- orašen, ker le tako je zavaro- van pred okuženjem. S košnjo otave začnimo ta- 'a je na Vi- ča vi pogorel mlinar Bezjak. Zgorela mu Je hiža, gospo- darsko poslopje živina in žito. 15. avg. 1875. — Zjutraj ob 7. uri so zgorela v Dražendh pri Tumišču štiit kmečka go- spodarstva. Ptujska požarna bramba se je u;^)ešno uvelja- vila pri gašen.u požarov. 21. avg. 1878. — Tega dne se je peljalo skozi Ptuj po že- leznici 600 turSkih ujetnikov, med njimi 1 bataljon redivov (turška rezervna voj^ca), ostali pa so bili uporniki. Te ujetnite so prepeljali v Jose- fov, mesto v sevemovzhodni Češki. (Tega leta je Avstrija na podlagi dogovora v Berli- nu okupirala Bosno in Her- . cegovino, kar pa ni šlo brez težkih bojev, zlasti pri Do- boju in Sarajevu. Uporno gi- banje v Bosna proti Avstrij- cem je vodil znameniti Hadži Loja. Bosna je dobila avstrij- sko upravo kj je trajala od leta 1878 do 1918.) 1. avg. 1880. — V začetku mese- ca je knjigarnar in knjigovezec Viljan Blanke odprl tiskar- no, opremljeno z neijnovejši- mi tiskamiškimi stroji in čr- kami. Ptuj ima trenutno dve taki podjetji. Blanke in SchSn. (Blankejeva tiskarna je ob- sta.1ala še do leta 1945..— V 1. 1900—1918 je tiskala zlo- glaisni nemžkutarski list »Sta- jerc« ki je dolga leta za- strupljal naše ljudstvo. Ti- skamar Schon je v letu 1878 tiskal prvi časopis v Ptu- ju »Pettauer Wochenblatt«, ki pa je že v istem letu pre- nehal izhajati. Kakih drugih tiskov iz njegove tiskarne ne poznamo.) 15. avg. 1883. — Pod tem da- tumom poroča ptujska mest- na kronika, ki je pdsana se- veda v nemškem duhu, da so Slovenci z Jurco na čelu usta- novili posojilnico, da bi s tem Scodovall tukajšnji mestni hranilnici in predujemnemu društvu. (Ptujsžd Slovenci so ustanovili denarni zavod za- radi velikega oderužtva, ki se je silno razpaslo v okraju in pa da bi prebivalstvu omogo- čili kredit za nizke obresti. Prvi načelnik slovenske po- sojilnice je bil narodno za- vedni trgovec Andrej Jurca, od leta 1899 do 1926 pa ji je načeloval ptujski narodnjak dr. Franc Jurtela. Uradne prostore je imela posojilnica od 1. 1884—1931 v »Narodnem domu«, od 1.* dec. 1931 pa na Slovenskem trgu kjer se na- haja danes Zadružna hranil- nica in posojilnica.) 14. avg. 1890. — Ob 10. uri zvečer je nastal y Placarju velik požar, pri katerem je zgorelo več gospodarstev in živine. Pri tej nesreči eo po- grešili tudi dva otroka. 3. avg. 1893. — Tega dne se je vršil ustanovni občni zbor ptujskega muzejskega dru- štva, ki je prevzelo nalogo, da oskrbi primerne muzejske prostore in raziskuje staro ptujsko zgodovino. 31. avg. 1897. — Pri popravilu ptujskega mostu Je padel v Dravo tesar Ivan Mere iz Ro- goznice, star 56 let 6. avg. 1912. — Po vinorodnih Halozah je Sftrahovito pusto- šila toča, tako da trta več let ne bo rodila. 14. avg. 1912. — Kolikor toča ni potolkla dne 6. avgusta, je tega dne popolnoma imičila dobro obetajočo vinsko leti- no. Tokrat je divjala tudi po Mestnem vrhu. Škodo so oce- nili na več milijonov kron. -ej. dljRADNI LIST MliD»tt »EPUStm StOVENHe Stev. 34, sreda 27, julija 1955 371. Ukaz o razgl^tvi zako- na o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov; 372. Odk>k: o tiopolmlnili i>la- čah in posebnih nadomestilih za kmetijske strokovnjake, ki delajo v zavodih za pospeševa- nje kmetijstva; 373. Odlok o povračilu (re- gresu) pri prodaji uvožene ple- menske živine; 374. Odlok o strokovnem vod- stvu kmetijske proizvodnje na kmetijskih posestvih in pri kmetijskih zadrugah; 375. Odločba o dopolnitvah odločbe o prepovedi izvoza in o kontingenti ran ju proizvodov, namenjenih za izvoz; 376. Odločba o plačevanju prometnega davka od motornih vozil, strojev, priprav, naprav, instrumentov in podobnah iz- delkov; 377. Odločba o Jugoslovanih standardih za žagan les iglav- cev in listavcev; 378. Odločba o jugo^ovanskih standardih za jeklene ležaje železniških mostov. Neupravičeno dviganje cen v pekarni KZ Ormož Kmetijska zadruga Ormož ne posveča dovolj pozomostd svoji pekami. Ta je doslej vedno uspešno poslovala in je ljudi, ki so v njej zaposleni, dobro plačevala. Zaradi tega je tembolj ne- razumljivo, da je pekama ignorirala vse pozive k zmer- nosti glede določanja cen. Ugo- tovljeno je namreč, da je pro- dajala pecivo po 275 din za kg s tem, da je stala žemljica v tej pekami 8 din. Ce k temu povemo Se to. da je pri tej ceni vztrajala tudi po tem, ko so intervenirali potrošniki, je pač vso njiho^ negodovanje razumljivo. Kaže da bo tu^ v tem pri- meru morala inšpekcija tržišča preprečiti odiranje potrošnikov. V' Rošnji je osebni avto povozil Alojza Šubernika v sredo,-27. julija t. 1. zvečer je v Rošnji povozil osebni avto, ki ga je upravljal trgovski pot- nik Franc Ozvald iz Maribora, kolesarja Alojza Subemika iz Rošnje in ga tako poškodoval, da je imenovani med prevo- zom v ptujsko bolnišnico umrl. Po zatrjevanju vozača Franca Ozvalda je prišlo do nesreče v temni viharni noči vsied bli- '=:ka, ki mu je jemal \-id. Po njegovem je moral kolesar ravno iz istega \'zroka voeiti precej po sredi ceste, sicer ne bi mogel z avtom zadeti vanj. Po trčenju s kolesarjem je avto peljal še dalje, podrl drog elektrovoda in nazadnje otostal v obcestnem jarku. Podrobnosti o tej nesreči bo dognala preisicava. Ptuj. 5. avgusta 1955 Stran 3 liliiieiie lile iirKe v biutom ob 80-letn'ci koniskecra športa Pomurje — zibelka konjskega športa — Kdo bo dobil iovorjev venec — Janida je zmagala — Velik uspeh konj iz republiške kobilarne v Turnišču v nedeljo popoldan so b;Ie v Ljutomeru velike konjske dirke na čast 80-letnice konj- skega športa na Murskem polju. Spored je obsegal dva- najst kasaških m galopskih dirk. Dirkam je pr'so«tvovai generalni podpolkovnik Ml- hail Apostolski, predsednik Zveze konjskih športov FLRJ, generalni podpolkovnik v re- zervi Jaka Avšič, predsednik Zveze konjskih športov Slove- nije in več drugih uglednih gostov. Prišli so tudi zastop- niki klubov za konjski šport iz raznih krajev Jugoslavije. Najpomembnejša prireditev dneva je bil 28. jugoslovanski kasaški derby, v katerem je zmagala Jaiiida, kobila last Republiške kobilarne v Turni- šču. katero je upravljal vo- zač Kučer Štefan. 2e od nekdaj ^o muropolj«iki kmetje gojili konje In dirkali na cvenski gmajni Ni menda kraja v Slovcn-ji, kjer bi bila konje- reja tako globoko zakoreninjena v ljudstvu kot je to po poljih okrog Mure. V Ljutomeru so ustanovili dirkalno društvo žc le- ta 1875. Ljutomerski konj je ta- krat prekosil pri hitrosti t vozu kot kasač vse ostale konje in na Murskem polju so pričeli s ^'itiu- tmo rejo kasaških konjev. Ko je leta. 1895 prispel v Ljutomer prvi ameriški plemenjak — kasaški žrebec Brovm — so njegovi po- tomci po hitrosti presegali vse ostale pasme. Od takrat gojijo muropoljski kmetje le žrebce, ameriške krvi, ki sedaj slave pod imenom ljutomerski kasač. Konjaki šport je prišel v kri muropoljskega kmeta Začeli so 2 dirkami na cvenski gmajni, &ta. vili so, se navduševali za konje in še danes pomnijo imena konj, ki so takrat zmagovali. Dve sve- tovni vojni sta močno prizadeli konjerejo v teh krajih, posebno druga. Muropoljske konje so okupatorji odpeljali na vse fron- te. Konjereja je bila skoraj imičena. Ampak v ljudeh, t pre- prostem kmetu je ostala želja imeti plemenitega konja. Zato konjereja in konjski šport na Murskem polju nisia zamrla. Ljudska oblast nudi sedaj vso pomoč pri vzreji plemertitih konj. V Ljutomeru imajo danes mode- ren hipodrom, ki je med najbolj- šimi v Jugoslaviji in tudi v Ev- ropi, Ni čudno, da Se je Zveza konjskih športov Jugoslavije od-i ločila ravnov tem kraju prirediti 28. jugoslovanska kasaški dcrby. ★ V nedeljo je bilo že od zjutraj v Ljutomeru izredno živahno. Vse mesto je bilo v zastavah. Po ulicah je bilo srečati ljudi iz vseh krajev države. Povsod so govorili samo o konjskih dirkah. Videt: je bilo kmete, ki so prišli nekaj kilometrov daleč, da bi se udeležili dirk, Vsa velika mno- žica se je valila proti dirkališčtu izgledalo je, da ves Ljutomer z okolico hiti tja. Ob dveh je predsednik ljuto- merskega kluba za konjski šport pozdravil vse navzoče in predal besedo tov. Avšiču, ki je otvoril dirke. Kmalu nato je zazvonil zvpnec in prvi konji so zdrveli m'mo gledalcev. Na dirkališču se je zbralo več tisoč ljudi, ki so vs-i zavzeti spremljali potek te- kem. Posebno živahno je bilo pri totalizatorju, kjer so ljudje sta- vili Težko je popisati tisto nape- tost, ki je vladala med znanci vozačev v trenutkih ko so se ti na progi boril} za zmago. Kadar so se konji v naponu vseh svojih sil bl'žali cilju, se je dvignil ves hipodrom v napetem pričakova- nju. Nato je zazvonal zvonec in množica je burno pozdravila zmagovalca. Posebno kmečki ocanci so bili navdušeni navijači. Na oko so ocenili konje in sta- vili med seboj. Spominjali so se svojih dni, ko so še oni dir- kali ... »Tudi danes so dobri ko- nji,« so odobravajoče kimali ★ Himna. Osem kasačev je v lan- nem teku peljalo mimo tribime. Začenja tekma dneva — 28. ju- goslovanski kasaški derbv. Nape- tost med ljudmi narašča Kdo bo dobil lovorov venec? Kateri konj bo najboljši v Jugoslaviji? Start s,e je nekoliko zavlekel. Nato je udaril zvonec in dirka Se je pričela Janida, štiriletna kobila kobilarne Tumišče vodi, V siopu ji sledi Frajlica, last Ludvika Slaviča iz Grab. Vendar je ne more dohiteti Vozač jo priganja, vendar zaman Frajlica je zaostala. Janida je v elegant- nem kasu pridrvela na cilj, svo- jih 40 metrov pred kobilo Jeni, ki je zadnji hip prehitela Fraj- Hco. Janida je zmagovalka. Kmetje iz Vojvodine, ki so prišli kot gostje na to dirko, so dvig- nili Štefana Kučerja z dvokole" seljem vred na ramena in ga pri- nesli pred tribuno kjer je prejel lovorov venec Pristopil jc di' rektor kobilarne Tumišče tova- riš Simon Belšak in potrepljal kobilo ter čestital vozaču. Tov«»- riš Jaka Avšič jc predal spomin- sko srebrno podkev vozaču Ja* nida vsa začudena gleda novinar« i"e in fotografe ki neutrudno sli- :ajo Zmagovalka je jugoslovan- skega derbyja... ★ Konji kobilarne Tumišče pri Ptuju so na teh dirkah dosegli izredne uspehe. Ajša, Dim, Jani- da so osvojili v raznih dirkah pnro mesto. Državni hlevi v Tur- nišču so vzgojili izvrsten rod ka-« sačev, ki lahko mimo tekmujejo na vseh konj«kih dirkah. Ni pa pozabiti uspeha tistih kmetov h Murskega polja, ki so konje is- pregli iz vozov in tudi z njimi dosegli prav lepe u&pehe, čeprav ti konji niso namenjeni samo dirkam Vsekakor so bile nedelj* ske dirke v Ljutomeru lep pre- gled konjereje in konjskega športa v teh krajih. M. R. PRED INOZEMSKIM AVTOMOBILOM »Gk»spod, ah je to evidenčna številka vašega vozila ali let- nica. ko ste začeli zanj varče- vati?« OBVESTILO! Halo! Halo! Kam pa v nedeljo 14. avgusta t K? Pridite na Ptujsko goro, kjer bo priredil vaš.ki odbor Rdečega križa veliko popoldnev- no veselico, na kateri bo igrala prvovrstna godba. Priprav- ljena bodo topla in mrzla jedila. Zraven piva, žganja in likerjev se bodo točila pristna haloška vina. Vse bo po zmernih cenah, ker se odbor zelo trudi, da bodo udeleženci jadovoljni, pa tudi socialno šibki otroci, katerim je name- njen dobiček prireditve. V slučaju slabega vremena bo prireditev v zaprtih pro- storih. Za čimveč ji obisk se priporoča Vaški odbor RK Ptuj- ska gora. Dnevni spored za soboto, 6. avgusta 5,00—6,30 Dobro julio, dragi poslu SaJcil (pester glasbeni spored) — vmes ob 5,05—5,10 Poročila m vremenska napo-ved. 6,00—6,10 Napoved časa, po> ročJla, rremen&ka napoved in objava dnevnega sporeda. 6,30 Pregled tiska. 6,35 Pred mikrofonom sta Kmečka god- ba in Ve«eli godci. 7,00 Napoved tasa, porodila, vremenska napoved in radii&kj koledar. 7,10 Zabavna glasba, vmes reklame. 7,30 Gospodinjski nasveti. 7,40—8,00 Uhka glasba. 12,00 Znani pevci — znane melodije. 12,30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave. 12,45 Za- bavn« glasba, vmes reklame. 13,00 Kmetijski nasveti. 13,10 Glasbeni mo- zaik (pester spored operne ta sofetične glasbe). 14,30 Turistična oddaja. 14,40 Hrvatska narodna glasba (prenos i/ Zagreba), 15,00 Napoved ^asa, poročila, vremenska napoved in objave. 15,13 Želeli ste — poslušajte! 16,00 Utrinki literature — DuSan Mevlja: Zbadljiv- ke. 16,20 Odlomki u baletov. 17,00 Na. poved časa, poroMla in objave. 17,15 Plesna glasba, vmes reklame. 18,00 Okno v »vet. 18,15 Z narodno pesmijo v urijeten delopust. 19,00 Zabavna Ctesba. 19,30 Radijski dnevnik. 20,00 120 pisanih minut. 22,00 Napoved č®sa, poročila, vTemeTiS-ka napoved in pregled sporeda mi naslednji dan. 22,15—23,00 Oddaja za naie iisellence — na ralu 327,1 m. 22,15—23,00 UKV program: V plesnem ritmu. 23,00—24,00 Oddaja ts tuflno — na vato 327,1 m (prenos tz Zacrebe), Dnevni spored za nedeljo. 7. avgusta 1955 6,00—8,00 Dofero jutro, dragi poslu- šalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 60,05—6,10 Poročila tn vremenska napoved. 6,30—6,35 Pregled ti«ka. 7,00 —7,15 Napoved časa, poročtla, vremen- ska napoved In objava dnevnega spo- reda. 7,15—7,30 Reklame. 7,30^7,33 Radijski koledar in prireditve dneva. 8,00 otroska predstava — Fr. Mllčinski: Vesela povest o žalostni princesi (za radio priredil Jože Zupan). 8,35 Nekaj orkestralne in solistične glasbe. 9,00 Po sTCtu poezije: Portt%i5ki soneti (E3i. sabet Barret Brown'ng). 9,30 Poj« zbon tugoslovanskih radijskih Dosta]. 10,00 Družinski pogorori. 10,10 Dopoldanski simfonični koncert — Anton Dvofak; Slovanski plesi. 11,15 Oddaja za Bene ške Slovence. 11,35 Opoldanski spored lahke glasbe — vmes ob 12,00—12,10 Pogovor s poslušalci! 12,30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega spo- reda In objave. 12,45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13,00 Pol ure za našo vat. 13,30 2eieli ste — posInSajte! 15,00 Kapoved časa, porooUa. vremen- tlui napoved in objave. 15,15 Igra kvartet Mojmira Šepeta. 15,30 Po naši l«pj deieJi — Dut^n Kralj: Krka pn- poreduje. 16,00 Igrata godbi na pi* hala Ljudske Milice in Ljubljanske gar. mzlje p. T. kapetaoa Rudolfa Stariča ia kapetana Jotet« Bruna. 16,30 Ne- deljski roman — Marcel Giuglaris: Spoštovani gospod Lutka (nadaljevanje). 16,50 Igramo v ščanke in ena med njimi jc pri- povedovala: »Veste, ampak voda je naravnost krasna! Kakšen uži' tek je plavati! Šotor smo si na- redili mimogrede ..« »Kje jc šef?« sem vprašal »On gre jutri na dopust in ga danes ne boste našli,« mi je najbližja povedala kar mimogrede, ona druga pa je pripovedovala naprej: »Am^k * Crikvenici. tam ...« S člankom ne bo nič, sem pomislil in se na- potil v drugo pisarno. Tam jc eedel uradnik, ki jc pred seboj razgrnil zemljevid. »Proučujem, kam se naj podam na dopust,« mi je povedal. »M' lahko daš v tem pogledu kakšen nasvet?« Povedal sem mu, da ne. ker še nikjer nisem bil in da bi raje zvedel kakšn© novico za časopi«. »Nobenih problemov ni, šef jc namreč na dopuMu...« Za malo časa se me je pola- stilo malodušje. Kaj bj vendar storil? Potem sem z vso trdovrat- no»tjo našega poklica vzel spet pod pot noge In zdlrjal v tretji urad. NI zlomek, da bodo tukaj kaj imeli. Na vso grozo me je na vrafh pričakal napis: ZARA- DI DOPUSTOV URADUJEMO SAMO OD 7. do 9. URE. Pomis- lil sem za hip in se spomnil dru- gega urada, kjer bodo gotovo imeli v&aj kaj malega za tsk. Uradnica v predsobi me jc spre- jela s sendvičem v ustih. »Dober tek,« sem nasajeno voščil in pravkar hotel vprašati po šctu, kar plan« v pisarno njep,a kole- gica in začne kakor obsedena; »Dobila sem sobo na morju, sobo Sem dobila! In veš kam vse grem?« Sledil je ves jadranski zemljepis. »Z vašim šefom bi se rad nekaj zmenil!« sem dvignil glas nad tem dopustniškim na- vdušenjem, Uradnica mi je samo pokazala vrata in vstopil sem. Šef je bil pri telefonu. »Da, šotor bi rad,« je govoril vanj. »Seveda, gumijasto posteljo tudi, bom že zakrpal . Kje le, saj je predra- go.. Odkima' mi jc z glavo da ni nič in nadaljeval pogovor: »Konec meseca grem ns do- pust ... Pa ti? A, tako?« Zapu- «■01 sem ves razočaran tudi to postojanko Potem sem se vrnil v iirednl- štvo in tuhtal. Nenadoma tele- fon. »Halo, si tam? Dobro, napiši za jutri nekaj več, Joža je na dopustu in nam primanjkuje člankov.« Zopet sem se podal na lov Srečal sem znanca, ki je zmeraj kaj vedel. Zmeraj je imel kakšen problem v glavi. Že sem »e nameraval oddahniti, kar me rtavdušeno pozdravi: »Kaj pohaj- kuješ? Si tudi ti na dopustu? Jaz ga imam od včeraj.,.« Zameglilo se mi je pred očmi. Naj hudič vzame vse dopuste! Komaj Sem se zavlekel v ured- ništvo. napisal ta članek in skle- nil zahtevati dopust... -dop. HUMOR VESTEN USLUŽBENEC >Včeraj je bil pri meni rubež in ee je zelo otroško obnaSal!« »Kako to?« »Vse, vse, kar je vide^V j® hotel zarubiti!« VISOKO V HRIBIH »Pravijo, dla si bil v nedeljo na planinah. Kako pa je bilo?« >Veš, nisem dosti videl, ker So mi vrhovi zapirali pogled na vise strani!« Učenke in učenci 3. razreda Trgovske iole Ptuj se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam pripomogli do lepe turneje eb našem Jadranu in do Prltvičkih jezer, predvsem pa se zahva- ljujemo za VSo skrb in pozornost upraviteljstvu šole. SODOBNI ROMAN m A KMETIH IVAN POTRČ (31) Kakor «cm se Sc pred kakšne- ga pol leta čutil hlapca in sem bil včasih tudi ves nesrečen za- radi tega — da za nič na svetu ne b: odšel od doma, če ne bi bilo Strafcle, tistega domačega mul jen ja in ženskih prepirov! — mi je bilo do kraja odveč, kako se je sukala Toplečka zdaj okoli menei bila ml je nadležna, da sem jo stežka prenašal. Po navadi me je v nedeljo opoldne, ko sem se vrnil od po- znih maš čakala Se vsa opravka m živina; potem je bdlo potrebno cele kvatre čakati, da je b^lo ob dveh — in da je katera prišla na prag ter se zadrla: .Obedovat! Zdaj sem lahko samo pogledal v hlev po ž vini, ko sem se tako vrnil od maie in našel živino opravljeno, in krave, kako so že polegle; v priklctu, ko sem šel v kamro da se prcoblcčem, ni bilo ,več Hane, ki je vedno pomr mravala, kod hodim tako dolgo :n ki je bila vedno v skrbeh, kdaj bom opravil živino. Pač pa so se odprla kuhinjska vrata, komaj se jc zaslišala moja stopi- nja, med vrati pa jc stala To- plečka, domala da ne svetešnje oblečena in hitela: »Dobro, da s: priel, zdaj zdaj bo obed na mizi. Sam© pojdi in sedi, medvc s Tviniko bova zdaj zdaj v izbil« Obrnila se je in stopila k skledam, a še isti tre- nutek se je znova prikazala, to- krat s skledo. »Jezus Južek, k ži- vini bi še lahko pogledal Tuni- ka jc nekaj poopravila, rekla sem jI, daj še ti poglej, dela imam, saj ne utegnem) na otro- ka« — to je letelo na Tun.ko! — »Se nič ne moreš zanesti.« Sreča, da Tunike ni bilo v ku- hinji ali kje v hiši da bi naju slišala Hana bi ob čem takem povzela in začela, vseeno, ali bi jo kdo sl.šal ali ne, le da za stopinjo bolj nestrpno in nad- ležno: »Jezus-jezu«, zlati Južek, kaj bi hdša brez moškega?« Preobleke! se nisem — bila jc nedelja :n bilo je svetešnje kosi- lo; tudi slekel si nisem suknje — bila je jesen in dnevi so bili že precej hladni; prcvezal sem s predpasnikom in čeprav sem bil že v hlevu ter videl, da je vse, kakor mora biti, senr vseeno od- šel še enkrat v hlev Na pocjah sem zadel na Timiko, ki je hite- la s praznima škafoma od štalink. • »Kaj, Tun-ka naj ti poma- gam?« »Nič,« je reki na kratko in za- tem koj pojasnila, ka do bi po- pravila: »Je že znošeno « Za tako Timikovo nevoljo sem se malo menil. JDržj se!' sem si mislil «voje n odšel m mo hleva — vanj še pogledal nisem — v kolarnico. Prijel sem za loj^e i>a vozu, 6c pred j al čez oje in s« aa- glcdal skozi široke špranje med deskami, s katerimi je bila po tej strani obita kolarnica. Skozi te deske si videl na oni strani grabe drevje, vse orumcnelo od jeseni, videl »t med drevjem hi- šo-domačijo, listje je padalo in na novo pokriti hrami so se vsak dan bolj videli, gledali so v svet, sem na to stran, na To' plekovo in prinašali misli, vse te misli pa so bile takšne da sem v^k dan močneje čutil kako sto- jim bolj in bolj trdno »la svojih nogah in da se pišem Jožef Hedl. Za Strafelo so žc povsod vedeli, da pojde. Lizika je shuj- šala, da jo je bilo težko pogle- dati Ne samo hrami, cela kmeti- ja mi je bolj in bolj leiala pred nogami, samo stopiti ml je bik? treba tja čez jarek in napraviti red To bi se tudi zgodilo, da sc ni zdaj začelo zapletati e to ne- učakano in ovdovelo Toplcčko Zdaj, če bi hotel, bi lahko odšel, a vseeno nisem odšel; tudi če bi bila namesto pohlevne Tunike doma zajedljiva Hana, najbrž ne bi odšel. Vse to s Toplečko mi jc godilo, čeprav ... čeprav so bili tudi časi, ko sem huje in huje čutil, kako se jc namesto strahu začelo zalczati vame nekaj kakor naveličanost. »Južek . .!« Glas jc bil Toplečkinj klical je, a bil bolj neučakan in nestr- pen, nič več ni tako vatril. Zdrz- nil sem sc m od?kočil od desk- Ne bi hotel, da bi zvedela in slutila, kam sem gledal — vse bi postalo še boli žmetno. še težje ba človek to prenašal. V izbi je Tunika že sedela na klopi ra mizo, medtem ko je Toplečka prišla za mano. Stal sem sredi izbe, ona pa je že od vrat «em začela: »Sedi. Južek, sedi! Vzami si stol in sedi!« In žc je odložila skledo s so- lato k peči. prijela za stol in ga postavila k mizi? sama je sedla pred miznico kjer je včasih se- del pokojni Toplck. Tako sem odslej sedel zimaj mize. kakor boter ali stric, ki je prišel k hramu. Hana bi povedala: »Se ne bi kar ra miznico vsedel?« Pomolili smo vsak zase, se Tsak zase pokrižali in zajeli. In že se je začelo. »Jezus, po nastil bo treba!« jc povedala in me pogledala To- plečka, samo mene. »Samo po- gledati bo treba v hosto. Danes sopoldne bi bil tak zlati čas. Le cdo b; šel z mano sami mi sko- raj ni, da bi hodila? Daleč je, pa tako na samem je.« ,Pa pojdiva obal' bi svetovala Hana, pri čemer bi imela na moč res en obraz, da ji ne bi Topleč- ka ali jaz katere zasolila, v sebi I>a bi se oč.tno posmehovala. »Južek, nc bi stopil z mano? Bo že Tuniko spustila na pašo « In čez čas, ko se n.sem in nisem oglasil — »Meje bi t: pokazala Pojdi, le pojdi!« Bil sem ko na trnju. Drugače je bilo ko sva s Toplečko orala, ko je ona orala, jaz pa plužil; ali zdaj — da bi šel z njo v ho- sto. čez celi vrh, med hišami — to mi ni nič prijalo »Saj bo suho m se bati,« sem rekeL »Tu^ z drevja je že zle- telo,« sem prid j al, da bi jo do kraja pregovoril, čei da ni treba iti v hos'to. Vendar se Toplečka ni dala pregovoriti a jaz se nisem mo- gel do konca izgovarjati} ni bik) več s čim. Znova smo zajemali, za juho je prišel na mizo krom- pir, sta prišla meso in solata, In Toplečka je znova začela z Jezu- som in Južekom »Jezus Južek, kai misUš, bo- mo rdečko že lahko zapregli?« »Zakaj pa ne,« sem odgovoril in povedal, že zavoljo Tunike: »Junčka sta Se premlada za klan- ce. Petkrat bi obrnili, preden bi bili doma z vozom.« »Jezus, resnica ie.« .Jezus, Južek, zlata resnical' bi popravila Hana medtem ko bi Tunika molčala, zatem pa položi- lo žlico. Pač pa je Toplečka rek- la: »Jezus, Južek, na pijačo smo pa čisto pozabili! Stopi no, pri- nesi nam vina! Tistega v kotu potegni. Ključ je pri meni. tn ga imaš, na, za natego pa tako kje visi, spodaj na Iclctnih vra- tih Kar ročko natoči! Jezus, ali me žeja! Tebe tudi, Juick! Je- zu«, Jezus!« »Bog vama požegnaj!« bi že- lela Hana -n se dvignila i ^mi ind* zc kakor Tun ka. le da jc Ttmika odšla, oe da bi ka^ rekla Vse to in takšno j® storilo, da se nisem nikamor več prika- zal, tudi domov ni<=em več hodil. Ne zunaj pred hramom in pred Ijudm- Sem se Toplečke ogibal, drugače jc bilo doma Pomagaj sem ji gospodariti — ona je pač hotela, da bi ji pomagal Težko pa je bilo v teb časih po vojski ostajati samo doma; kakor sem včasih rad hodil na mitinge, tudi zavoljo deklet in zato da sem se potegnil z doma, me po Toplekovem pogrebu nI bilo »koraj nikamor več; toda časi so bili taki, ko da bi se no- rih gob najedel; nikdar n:si do kraja vedel pri čem si. Vse so ljudje govorili; da bodo jemali Hvino, da bodo jemali grunte, da bodo skratka, tistim ki kaj ima- jo, ki 60 »i kaj pripravili, sploh v«e pobrali, ljudi pa spravili v Srbdjo. Tisto da bodo pobrali meniike gorice al: da bodo r^^ deliU baronove njive, tisto je bi- lo ljudem bolj malo mar Baro- nove njive m travnike so tako ali tako že od pomneža imeli sd- romaki v najemu za menihe pa se ni bilo bati, da bi silo trpeli — norih babnic je še vedno do- volj na svetu! — toda drugače jc bilo tisto, kar go govorili q grun- tih m o ljudeh samih Strafela po ti«'tem zadnjem polomu ni nič več dosti govoril, samo zvito se jc smehljal, ko se je pustil napi- ti io pripominjal, kako on že ve, kaj mu je storiti, ljudje pa bodo Se kmalu na svoji koži občutili, kako bo — to se jc reklo, da ne bo, kakor b? moralo biti da bi človek v m: m živci in se ženil kakor bi mu prijalo A vse to so tud; govorili, da človeka niso pustili več pri mim. da nis« mo- gel ostajati samo doma in da sd moral vedno na kake sestanke; tam je človek vsaj malo zvedel, pri čem je. In tako je pr.SIo ti- sto zimo do Sestanka na kate- rem je zvedel svoje tudi Strafela — enkrat za vselej Nadaljevanje sledu 4 (pilu^iedruK Ptuj, 5. avgusta 1955 Septembra bo javna razprava o natrivi abakoma o delovniK odnosit^ Skupna komisija Zvezne ljudske skupščine in Zvez- nega izvršnega sveta za pred- pise o delovnih odnosih je dobila k predlogu načrt za- kona o delovnih odnosih od 200 podjetij, zhornic sindi- kalnih organizacij, inšpekcij dela ter posameznih repu- bliških organov državne uprave vrsto pripomb. Ko- misija je nekatere pripombe sprejela in vnesla v načrt nekaj sprememb, tako da bo mogoče ta zakonski osnutek izročiti v septembru v javno razpravljanje. Predlog načrta zakona o de- lovnih odnosih v gospodarstvu se nanaša na delovna razmerja v podjetjih, zadrugah, družbeiuh organizacijah kakor tudi v pri- vatnem sektorju Osnutek za- kona govori le o osnovni mini- malni družbeni zaščiti zaposle- nih oseb hkrati pa določa, da je mogoče s pravilniki o delov- nih odnosih, ki jih sprejmejo gospodarske organizacije (v pri- vatnem sektorju s kolektivnimi pogodbami) določiti tudi večje pravice ozlr. ugodnejše delovne pogoje, kakor pa jih bo odrejal bodoči zakon. Po osnutku zakona o delovnih odnosih ima vsak državljan FLRJ pri enakih pogojih enako pravico do zaposlitve. Delovno razmerje je prostovoljno. V ti- stem trenutku, ko se delavec ali uslužbenec zaposli, pridobi pravico do soodločanja pri upravljanju podjetja in pravico do socialnega zavarovanja. SKLEPANJE DELOVNIH RAZMERIJ Po osnutku zakona na? bi se delovno razmerje sklenilo samo z osebami, ki so dopolnile 15 let ter dokončale osemletno šo- lanje. Osebe morajo biti telesno in duševno sposobne za delo. Gospodarske organizacije naj bi bile dolžne sprejemati določeno število invalidov, kar sicei do- ločajo že dosedanji predpisi pa jih podjetja ne izpolnjujejo. Prav tako bi podjetja morala prejemati določeno število pri- pravnikov. Dalje zakonski osnutek dolo- ča, da Se delovno razmerje skle- ne s pogodbo, ki lahk« predpi- suje tudi določeno preizkusno dobo. Za posamezna delovna mesta naj bi se po osnutku za- kona določili še posebni pogoji, ki bi jih moral delavec ali uslužbenec izpolnjevati če bi se hotel zaposliti na takšnih delovnih mestih, S tem bi ra- zen drugega — tako razlagajo ta odstavek osnutka — prepre- čili, da bi se gospodarski krimi- nalci po prestani kazni {ponov- no zaposlili na tistih delovnih mestih, kjer so zagrešili kaznivo dejanje. Vendar pa je iz pri- pomb, ki so jih podale posamez- ne gospodarske organizacije razvidno, da ta sankcija ni do- irolj močan zaščitni ukrep, ki 3i vplival na to, da se kazno- vane osebe ne bi mogle zap^ sliti na odgovornih delovnih nestih, ker bi bilo še vedno nogoče izigravati ta določila PRIPRAVNIKI Osnutek zakona določa da >sebe, ki končale srednjo ili visoko sa;o ter stopajo prvič / delovno razmerje, pridobe laziv pripravnika. Pripravniška doba naj bi trajala od enega lo dveh let. nekateri spremj- ijevalni predlogi pa govorijo v prid povečanja ali za zmanjša- aja te dobe. DELOVNI CAS Rodni delovni čas traja osem lir dnevno oziroma 48 ur teden- sko. Toda gospodarske organi- zacije naj bi lahko s svojimi pravilniki o delovnih razmerjih določile, da bi ob nekaterih dneh v tednu trajal delovni čas več kot osem ur, toda ne več kot devet ur, druge dni pa ne- kaj ur manj (ob sobotah). V kmetijstvu bi trajal delovni čas povprečno osem ur v po- letju, kar pomeni, da lahko traja delovni čas v sezoni de- set ur, v zimskih mesecih pa samo šest ur Za tista delovna mesta, ki so izredno težavna ali zdravju škodljiva, lahko predpišejo gospodarske organi- zacije krajši delovni čas. Nadurno delo je načelno pre- povedano, razen v nekaterih izjemnih primerih (možnost iz- igravanja! ... Za vsako nočno delo naj bi podjetje plačevalo 12,5 odst. dodatka. Osnutek za- kona predvideva prepoved noč- nega dela za mladino pod 18 ieti Po mednarodni konvenciji o delu smo tudi obvezani, da uki- nemo nočno delo za žene. ven- dar pa bi tak ukrep povzročil precejšnje težave, zlasti v teks- tilni industriji (predilnice), isto- časno pa bi bilo potrebno po- iskati za žene ustrezna delovna mesta v dnevnih izmenah. Kljub temu da so težave z ukinitvijo ženskega dela, pa bo treba poiskati ustrezno rešitev, ki bo v skladu z mednarodno konvencijo o delu. DELITEV DOBIČKA Glede plač upošteva zakonski osnutek sedanja načela nagra- jevanja. V nasprotju z doseda- njimi določili o delitvi dobička predvideva zakonski osnutek, da se dobiček deli že po prvem mesecu delovnega razmerja in ne po šestih, kakor je bilo do sedaj, ker predstavlja del do- bička dei same plače m bj vsa- ko omejevanje pri delihn do- bička pomenilo omejevanje de- lavčevih pravic. LETNI DOPUSTI naj bi se po osnutku zakona določali po delovni dobi in bi znašali od 12 do 26 dni. Delav- cu ali uslužbencu, ki je zaradi svojega strokovnega znanja nujno potreben v podjetju, bi lahko dopust omeiili, prizadeti pa bi zato prejel ustrezno od- škodnino. Vendar pa omejitev dopusta ne bi smela znašati manj kakor 12 dni, omejitve same pa ne bi bile dopustne v dveh letih zaporedoma. ODPOVEDI IN SPREJEM V SLUŽBO Glede sprejemanja in odpu- ščanja delavcev je bilo več pri- pomb. Izraženo je bilo mnenje, da bi morala odločati o spre- jemu delavcev in uslužbencev jx>sebna komisija, ki bi jo ime- noval delavski svet, imela pa bi sedem članov, od teh dve tretjini neposrednih proizvajal- cev. Osnutek predvideva da direktor podjetja ni odgovoren samo delavskemu svetu in de- lovnemu kolektivu, temveč tudi pristojnemu ljudskemu odboru. Osnutek zakona vsebuje tudi vrsto socialnih pravic ter po- sebno zaščito za nosečnice in doječe matere ter mladino pod 18 let, prav tako pa tudi dolo- čila higiensko-tehničnl 2:aščiti Glede honorarnega dela je ob- veljaio nmenje, naj se to ne prepove niti nai se ne zahteva odobritev podjetja, temveč naj bi podjetja honorarno dek pri- javljala edino pristojnemu davč- nemu organu. Dokončno mnenje o doseda- njem načrtu zakona pa bo mo- goče podati šele v septembru, ko bo izročen v javno razprav- ljanje. Trenutno komisija Zvez- ne ljudske skupščine in Zvezne- ga izvršnega sveta za predpise o delovnih odnosih dela na tem, da bi vskladila vrsto pripomb k načrtu predloga zakonfa o de- lovnih odnosih, L. S. DROBNE ZANIMIVOSTI IZ VSEGA SVETA Znanstveniki so križali &iamsko mačko in domačega zajca. Nova žival je bUa zelo čudna in je ime- la še bolj čudne lastnosti. Predla je kot mačka in skakala kot za- jec. Imela je mačjo glavo ^n kremplje, noge in ušesa pa zajčja. Vrhu vsega pa jc imela možnosti dresure. ★ V Kanadi so prišU na »led mednarodni bandi ki je prodaja- la v ZDA nezakonske otroke. Kupci so bih večidel Judje. V afero so zapleteni številni zdrav- niki, odvetniki in bolničarke Skozi roke bande je ilo nad 1000 otrok. Zanje so prejeli po več ti- soč dolarjev, materam pa so dali po nekaj sto dolarjev in plačali stroške ob porodu. ★ Vsako UTo se »a svet« rodi 4540 otrok in umre 4360 ljudi. Poroči se v istem času 1200 lju- di, 186 pa se jih loči. Nasilne &mrti umre v eni uri 15 ljudi, v istem času se dogodi 198.545 več- jih in manjših prekrškov. 187.000 kršilcev je v istem času kaznova- nih m zapor ★ V Nevr Yorku so dogradili ve- likansko stavbo brez oken. To jc bančno poslopje, ki je zgraje- no izključno iz aluminijastih okvirjev in stekla. Ventilacijo urejajo posebne naprave. * Nekega znanega in slavnega angleškega gledališkega igralca smisel za humor ni zapustil niti na Smrtni postelji. Strežnik mu je vlil malo črnila v usta mesto zdravila. »Nič hudega,« jc menil igralec, »bom pa še en pivnik požrl, pa bo vse v redu.« ★ Ruskim h'olo<[om je uspelo vzgojiti rumeno vrsto bombaža, ki ga že na veliko sejejo- Posku- si z rdečim, zelenim in modrim bombažem so tudi že precei na- predovali. Kuharski recepti SUROVI PARADIŽNIKI, NADEVANI S KUHANO KARFIJOLO Srednje debele, še trde, a dob- ro zrele paradižnike vrzi za tre- nutek v vročo vodo, da jih laže olupiš. Potem jih prerež: čez pol, odstrani seme. jih malo posoli in deni v prazen prostor kuhane karfijolne cvetke. Malo popopraj. pokapaj 2 oljem in kisom ter serviraj z lisičkami ali tudi kakš- no drugo jedjo. lahko j"-h naložiš okrog mesa ali testenin. RAHLE OMLETE Z GOBAMI Vzemi štiri jajca, četrt litra dobre smetane ali mleka, 2 žlici moke in mast ter četrt do pol ki- lograma svežih gob. Gobe zreži na listke, operi in s čebulo in zelenim peteršiljem na masti prepraži. Prideni tudi nekaj strokov s soljo strtega česna. Praži, da se malo osuše. Jajca, moko in smetano ter nekaj zm soli dobro žvrkljaj, da bo gladko. Iz tega testa peci omlete. Preden je na eni strani pečena in bi jo morali obrn'ti, jo na gor- nji, še bledi strani potresi s pri- pravljenimi gobami, nato zvij in položi na phtvo pločevino. Ko si vse spekla in tako pripravila, jih potresi z nastrganim parmaza- nom, malo pvolij z raztopljenim presnim maslom, deni v precej vročo pečico m pusti, da »e zo- pečejo Serviraš jih lahko tudi ® solato ali § kompotom, s kako prikuho ali omako. ANEKDOTA Grškega modrijana ]e vprašal prijatelj za svet, s kaikšno žen- sko naj se oženi. »Nobene ti ne bi mogel pose- bej priporočiti Ce bo lepa, te bo varala, č« bo grda, ti ne bo uga- jala. Ce bo revna, boš propadel, če bo bogata ti bo ukazovala. Pametna te bo prezirala, neumna t: bo nadležna, če se oženiš z zlobno, boš imel pekel na zem- lji.« Prva sraka: »Kdaj bodo pri- čeli tiskati?« Druga sraka: »Jaz že mažem, že mažem, zaradi tiskanja pa bodi brez skrbi. Se drugI mesec bomo tukaj gnezdile...« MESTNI KINO PTUJ predvaja sledeče filme: )d 5. do 8. avgusta ameriški barvni film »LILI«; )d 9. do 11. avg. ameriški film »ŽENSKE PRIHAJAJO«; )d 12. do 15. avg. amer. barvni film »TRI LJUBEZNI« >d 16. do 18. avg. ameriški film »SMEH V RAJU«; xi 19. do 22. avg. amer. barvni film »LAHKO JE LJUBITI«; xl 23. do 25. avg. franoski film »PRED POTOPOM«; Dd 26. do 29. avg. amer. barvni film »MEC in ROŽA«; 3d 30. avg. do 1. sept. brazil. film »SIHNA MOČA«. Obnašanje godbe pri „Roziki" ni primerno Gostilna »Pri Roziki« je eden najboljših lokalov v Ptuju, saj so gostje s postrežbo in vsem drugim zelo zadovoljni.- Števil- ni obiskovalci pridejo tudi ob sobotah in nedeljah na vrt, kjer igra znana »Abeceda«, da bi zaplesali. Vendar je opaziti zadnji čas, da godba prav nič ne upošteva abecedo osnovnega dobrega vedenja in se pri igra- nju obnaša kar pretirano »ame- rikansko«. Temu je mogoče vzrok tiidd lahtia vmierknat sjnH- benikov. ki med plesi začno vriskati, čeprav to nikamor ne spada. Tudi kakšne opazke ple- salcem niso izključene. More- biti 9o naši godbeniki kar pre- več domišljavi in se ne zave- dajo, da jih plačujejo pravza- prav gostje in da le-ti niso vsi razpoloženi za takšne atrakcije godbenikov. -la Varujte se tifusa Tokrat bi radi opozorili naše bralce na velikega sovražnika zdravja otrok in odraslih — na tifus, ki ga naj^bolj poznajo ljudje, ki so ga že preboleli in ki glede na lastne i^ušnje radi opozarjajo neprevidne in ne- izktišene ljudi na nevarnost te- ga obolenja in na razmeroma dolgotranjo zdravljenje. Pomudimo se pri trebušnem tifvisu, čigar bacili povzročajo v tenkem črevesu majhne tvore ki se navadno radi celijo, več- krat pa se črevo preluknja (po- sledica je vnetje trebušne mre- ne) ali začne kaka njegova žils krvaveti; oboje povzroča smrt ki lahko nastopi tudi že po za- celitvi tvorov, ko so stene čre- ves oslabljene in bolnik, ki za- užije trdo hrano, si črevo pre- dre. Trebušni tifus se loteva ve- činoma mladih ljudi od 10. dc 30. leta (80 odst.), le redko sta- rejših. Inkubacijska doba traja včasih do 4 tedne. Bolezen s« začne z glavobolom, bolnik ni- ma teka in je telesno in dušev- no onemogel; nato se pojavi vročica, včasih tudi mrzlica in bledenje. Onemoglost raste, žila hitreje bije; značilni so rožasti okrajki jezika, ki je ves oblo- žen, in redkeje škrlatni izpu- ščaj po životu. Nato siledi bodisi driska brez bolečin (7 do 8 krat na dan, blato je rumenkasto) ali zapeka (posebno pri otrocih). Na trebuhu se pojavijo včasih tudi rožnate lise, trebuh je na- pet in boli. Bolezen traja 4 tedne in ves ta čas ima bolnii? vročico 40® C, ki se zjutraj zmanjša kvečjemu za posebno hudih primerih lež( bolniki mimo in nehote gibljejc s prsti. Ce se i»javi kašelj, j< to znak, da se je pridružil ka- tar predušnikov. Včasih bolni! tudi slabo ssliši. V drugi oolo- vici 3. tedna jutranja vročicE poptišča. Včasih postajajo ža- ra^ ostabelosti srca okončin« (zlasti prsti na rokah in nogah sive, modre, kar znači vsele; veliko nevarnost; često se po- javi proti koncu 3. tedna krva- vitev v črevo (krvavo blato) kar je sket o svinji Kdo bi se tu zna- šel?« »Ali bova ie enkrat končala vse to?« »Kar se mene tiče, lahko za- ključim, kot bi trenil. Po mojem mnenju bi morali biti norci v norišnici, ne pa, da se svobod- no potepajo po deželi.« Brž ko je to rekel je kmet zaprl okno in se vrnil v posteljo. Advokat še zdaj čaka, iToskdn^^ka narodna pripovedka) Mi ste Distrl? Otroci, poskusite rešiti tole uganko: Na eni strani ladje stoji mor- nar in ves čas gleda proti zaho- du Na nasprotni stran; stoji dru- gi mornar in ves čas gleda proti vzhodu Nenadoma pa pravi prvi drugemu: »Na nosu imaš črn madež.« »Na tvojem nosu j>a sedi ma* ha,« mu odgovori drugi. Kako sta mogla to v:deli, ko sta gledala vsak v svojo smer in se nista niti enkrat obrnila? Premislite otroci! Mar ne mo- re nihče uganit'? Saj m težko! Takole se je zgodilo: mornar, ki je gledal ves čas proti zahodu, je stal na vzhodni stran- ladje, drugi mornar, ki je gledal ves čai- proti vzhodu, pa je stal na zahodni strani kdje Zato sta lahkr drug drugega videla ▼ obraz. Razpis Uprava Vinarsko-sadjarske šnle Svecina razpisuje vpis v 1. razred za šolsko leto 1955-56 Pogoji za vpis: 1. Pred izobrazba: 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osemletne šole. Prednost imajo obiskovalci Kmetijsko-go- spodarske šole. 2. Starost: 16 do 19 let. 3. Dijaki imajo popolno oskrbo v internatu šole. Meseč- na oskrbnina 2.500 din. 4. Cas za vpis: do 20. avgusta t. 1. 5. Interesenti morajo vložiti lastnoročno pisane prošnje, ki morajo biti kolkovane z 30 din. Priložiti je treba zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo, pristanek in obveznost starše\- odnos- no gospodarske ali družbene organizacije, da bo redno pla- čevala vzdrževalnino. Prošnjo in prilogo pošli:»e na naslov: Vinarsko-sadjar- ska šola Svečina, p. Zg. Kun?ot» pri Mariboru. ' Uprava šole