36, štev.
V Kranju, dne 7, septembra 1906.
VIL leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Izhaja vsako soboto jvei>r. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravnlitvo se nahaja na pristavi gospoda K. Floiiana vv
Ida 1 K. Za druge države slane K 660. Posamezne številke po 10 vin. — Na J Zvezdi*. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
ftaroCbe brez istodobne vpošiljatvc naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za pelit-vrsto 10 vin., ce se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Tedenska priloga:
,,Jeseniška Straža11.
Mesečna priloga:
„Slovenski Tehnik".
Protestni shod proti katoliškemu shodu v Ljubljani.
Kakor smo že v zadnji Številki obljubili, da prinesemo izborna govora — kajti protestni shodi so biti jako srečna misel in velike važnosti — zato objavljamo danes najprej govor drž. poslanca g. dr. Ivana Tavčarja, ki slove:
Spoštovano občinstvo! Današnji shod ima svoj poseben namen in svoj poseben pomen. Pet katoliških škofov je napodil v Ljubljano tretji katoliški shod. Pod vodstvom teh petih zakrivljenih palic seje nabrala katoliška armada, ki naj zasede našo Ljubljano. Mislili so, da ne bodo naleteli na odpor, in da bode petero škofov, kadar bodo na klerikalnih osličkih sedeč lajahali v belo mesto, sprejeto s hozano! Zmotili so se, in to jih peče! Svojo jezo so skrili pod navideznim zaničevanjem! Narodno-na-predna stranka in social-demokratična stranka stii se srečali na polju, kjer lahko skupaj raz vijeta prapora svojega prepričanja. V tem pogledu so naši katoliki spustili nekaj svojih
vodenih dovtipov: češ, sedaj snubi dr. Tavčar pri Kristanu, ali pa Kristan pri Tavčarju 1 Tega zakona sicer ne bo! Jaz sem Kristanu brez dvojbe prestar, a on je zanae, dasi bledih lic, malo prerdeč! Pa če se tudi v zakon ne vzamemo, želim, da bi ta shod ne bil zadnji te mte, in da bi se ramo ob rami bojevali vselej takrat, kadar se gre za poraženje skupnega sovražnika — klerikalizma!
Kakor rečeno, so naši katoliški nasprotniki slabo svojo voljo skrili za slabimi svojimi dovtipi! Slabo voljo pa rode skrbi, in skrbi imajo danes ti katoliki. Sicer pravijo, da na Slovenskem klerikalizma ni in sam dr. Šusteršič se je enkrat strašno začudil, ko sem mu izrazil svoje mnenje, da tlači nas Slovence, naj' grši, najofitudnejši in najneumnejši klerikalizem. Mož tega kar verjeti ni hotel! Vam pa, mislim, ni treba dokazovati, kako kruto nas tlači pravi rimski klerikalizem. Žalibog, da ima v Slovencih premalo odtočnih nasprotnikov. Tudi v naših vrstah so čudaki, ki so pred kosilom, kadar imajo še prazen želodec, protiklerikalni kakor kremen, potem pa, ko so se najedli ter bi na mehki zeli radi malo zaspali, jim je klerika lizem strah, ki je v sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni! Taki ljudje klerikalizma ne bodo premagali, to je gotovo! Klerikalizem propade le tam, kjer se ljudstvo v masah dvigne proti njemu, posebno tam, kjer delavstvo dviga proti njemu žuljave svoje pesti I In naši nasprotniki,
PODLISTEK.
Iz nekdanjih dni.
Tih somrak je legel na zemljo. Molče sva stopala s prijateljem Mirkom po dolgem, ozkem drevoredu, ki se vije ob Savi. Okoli naju je bilo vse tiho in mirno; le lupatam se je začni lahek pljusk Save, ki se je vila ob potu pod nama.
Sedla sva na bližnjo klop. Pred nama se je razprostiralo mesto, ki se je čarobno bliš-čalo v zadnjih žarkih zahajajočega solnca, a križ na višku zvonika župne cerkve je žarel, kakor rdeča plamenica. Tam daleč, daleč pa je tonilo solnce in krvavordeči žarki so padali na mesto.
Krasen večer . . .
In moč tega lepega večera sva občutila tudi midva. Zamišljena sva bila in sva zrla molče v to panoramo.
Cez nekoliko časa izpregovori prvi Mirko.
«Glej, Janko, že dolgo sva si prijatelja ti si mi že veliko zaupal, a jaz — sem bi molčeč dosedaj; a sedaj, ko odhajam iz tega kraja, sedaj hočem postati zaupen tudi jaz napram tebi.»
Obrnil se je proti meni; njegovo oko pa se je uprlo v moje in njegov obraz je zado-bil nekaj otožnega.
<Janko, čudiš se, kajne, da sem postal tak zadnji čas? Ali kaj hočeš? Vse na svetu se izpreminja, zato sem se izpremenil tud jaz. Vidiš, prijatelj, ti se mogoče veseliš življenja, jaz se ga ne. Prišel sem namreč do zaključka, da je naše življenje prazna pena, da je tekmujoča borba za obstanek in da se moraš v tej borbi boriti z naj radikalnejšimi sredstvi krivice, da se ohraniš. Ako se ogib lješ teh sredstev, padeš in pogineš.
<Oh, beži, beži! .. Sploh pa te ne raz urnem.»
ki se pasejo na milosti peterih rimskih škofov, imajo občutek, da se je danes v Ljubljani zgodilo nekaj posebnega. Ravno takrat, ko se zbira ivoi\\ katoliški shod, zbralo se je tudi slovensto ue'i.,» ~* ter dviga svoje žulj a ve pesti proti ljubljanski škofiji. In V tem jaz vidim poseben pomen današnjega našega shoda!
Ta shod ima pa tudi svoj poseben namen. Zbrali smo se, da protestiramo proti tendencam tretjega katoliškega shoda. Osebe nam v tem oziru ne pomenjajo ničesar in niti na misel nam ne prihaja, da bi hoteli na kak način kratiti zakone gostoljubnosti.
Radi mene lahko pride vsa duhovščina celega sveta v Ljubljano, radi mene ta duhovščina lahko popije vse vino, kar ga ima Ljubljana. Jaz je ne bodem podil iz Ljubljane, sove če pošteno plača, kar je pošteno izpila! Kritiko pa morajo prenašati tudi katoliški shodil Ne samo kritike, temveč tudi proteste! In tako smo se zbrali, da protestiramo, da postanemo nekaki slovenski protestanje, Naš protest ima dvojno stran: formalno in stvarno.
Kar se tiče formalne strani, smo se združili k današnjemu shodu v prvi vrsti zategadelj, da svedočimo javno in pred celim svetom, da glavno slovensko mesto — vzlic obili zaspanosti, katera vlada po njem, in vzlic tretjemu katoliškemu shodu, ki se je zbral v njem — še ni padlo pod klerikalni jarem. Ljubljana je svobodomiselna in hoče taka ostati I Će jo je
<Vem, da me ne razumeš, in bolje je, da me ne, kajti ako bi me razumel, izgubiš veselje do življenja, izgubiš vse cilje in vso prihodnjost.»
Umolknil je za trenotek ter zamišljeno zrl v daljavo. A jaz sem opazil, da ima nekaj na srcu, kar ga grize in kar še ni pozabljeno.
Cez nekoliko časa se predrami Obrne se proti meni in me stisne krčevito za desnico.
Janko, ali si že ljubil čisto, sveto ljubil? Glej, jaz prej nisem poznal prave ljubezni, a ko sem spoznal njo, tedaj sem jo šele občutil. Mislil sem le na njo in le njo sem ljubil.
Toda poslušaj:
Pred tremi leti sem jo videl in takoj mi je ugajala. Tisto leto se je začelo tudi moje notranje Življenje razvijati vedno močneje in v meni se je vzbudilo Čuvstvovanje z vso silo. Od tedaj se je zgodil velik preobrat v mojem srcu. Zdelo se mi je, da me ljubi in
hotelo petero rimskih škofov zase pridobili, končal se bode tretji katoliški shod s tem, da bode moralo teh petero prelatov brez uspeha odriniti s svojimi dolgimi palicami, pa tudi s svojimi dolgimi nosovi!
V stvari sami pa smo najodločnejši na-sprotniki tistega duha, ki prešinja tretji katoliški shod in tiste organizacije, ki jo ustvarjajo taki shodi. Vpilo se je: saj na svojem protestnem shodu itak ne bodete ničesar povedali, kar bi dosedaj ne bili že desetkrat slišali. Mogoče! Kdor hoče svariti pred strupeno kačo, bo pri vsaki priliki govoril: prva njena lastnost je, da jo strupona. In če je to desetkrat povedal, je to tistemu, katerega je gad pičil, še premalokral povedal! Ker sem prepričan, da je slovenski klerikalizem strupena kača, moram tudi danes, kar sem že sto in stokrat povedal, zopet povedati, dajeglatna lastnost te kače ta, da je strupena! In strupena je v resnici! Zopet in zopet je treba pribiti, da katoliški shodi z vero ničesar nimajo opraviti. Će bi imeli kaj z vero opraviti, bi pa bili prav slabo spričevalo za našo duhovščino! Toliko imamo cerkva, toliko imamo duhovnih gospodov, toliko imamo maš, toliko pridig imamo — po celi deželi doni beseda božja, a naš kmetic še vedno ni utrjen v veri. Morajo ga še v Ljubljano klicati, da se naje in napije na katoliškem shodu in tako v veri potrdil Torej vidite, da je vera vse kaj drugega, kot so katoliški shodi! Vera bi brez njih čisto lahko izhajala, a brez njih ne morejo izhajali naši katoliški duhovniki, brez njih ne morejo izhajati naši katoliški politiki!
Ti shodi so nekaki volilni shodi, vodila jih je politika, in samo klerikalni politiki imajo služiti! Vse to je znano in o tem mi danes niti govoriti ni treba!
Spregovoriti pa hočem o narodno-gospo-darskem pomenu teh shodov. V tem oziru se imenujejo po pravici slovensko-katoliški shodi. V tem pogledu treba nam rešiti vprašanje, kaj je pravzaprav to tako hvalisano slovensko katoličanstvo? To je posebna organizacija, ki meri na to, našega kmeta obdržati v največji neumnosti, ter ga, ko se ga prej
tudi jaz sem jo ljubil, ljubil s pravo, koprnečo ljubeznijo . . . Spoznal sem, da sem v njej našel bitje, ki bi je mogel ljubiti, zaupati vse in ki bi mu mogel posvetiti vse svoje moči.
To je trajalo nekaj časa, mogoče eno leto . . .
Neki večer je gorelo nekje pod mestom. Vse je vrelo tja in tudi Anica je prišla. Videl sem jo. Stala je ob ograji in je zrla nepremično v plamen, ki je švigal vedno višje in višje iz 'gorečega poslopja. Stopil bi bil tja, toda nisem mogel. Neka nevidna moč me je tiščala k tlom in nisem imel toliko moči v sebi, da bi bil prestopil le za korak. In prav je bilo, da nisem šel.
Janko, tisti večer sem videl dovolj. Spoznal sem, da je svet gola prevara. V tistem trenotku mi je silil v srce nepopisljiv stud nad življenjem in nad vsem lepim in svetim. Vse je vrelo po meni in vse je kipelo. Vsa glava mi je bila polna, sedaj sem bil miren, a potem zopet razburjen, sedaj vesel, a sedaj zopet otožen . . .
Navadil sem se počasi na vse. In ko-nečno se tolažim s čisto priprostim receptom: Ako nisi ti vreden nje, tudi ona ne tebe.
omami z Žegnano vodo, sleči do kože! Ne slečejo ga samo, če le morejo, vzamejo mu še kožo! Ta slovensko-kitoliška organizacija obstoji Že od škofa Hrena sem in ves čas je izborno delovala, prav kot krava, ki je vse požrla, kar se ji je vrglo v jasli! Će ste danes po ulicah našega mesta hodili ter srečavali tolpe, katerim se je lakot z obrazov svetili, katerim se je, ko so s svojimi cekarčki okrog lazili, kar videlo, da znajo s težavo do pet šteti, potem ste videli te žrtve slovenskega katoličanstva! Će imate kaj srca v svojih prsih, smiliti so se vam morali, ko so kakor telički tik mesarja tavali s praznimi želodci v družbi svetlorejenih duhovnikov! Nekaj sto let sem dela in se poti naš kmet samo za duhovniške namene. Duhovniški stan je zanj najdražji stan, in reči se sme, daje dosti, dosti preveč plačal za te božje hlapce, nego so vredni. Će bi mi imeli ves tisti denar, katerega je duhovščina od Hrena pa do komarja Jegliča izsesala iz našega kmeta, bi si lahko kupili celo cesarstvo! Verujte mi, prijatelji, da je tako!
Ko danes tukaj zborujemo, smo pravzaprav edini prijatelji našega kmeta. Na katoliškem shodu mu pripravljajo stiskalnico, v katero ga hočejo tudi v bodoče polagati, da bi iztisnili ž iijega — slovenskega kmeta — zadnjo kapljo. Proti temu katoliškemu ode-rušlvu protestujemo na j odločnejše! Blagi so naši nameni, zategadelj upam, da je danes tudi Bog v naši sredi, med tem, ko tiči sredi katoliškega shoda — hudič požrešnosti. Z lahko vestjo končam! Pri tem pa mi služi v tolažilo zavest, da mi bode gospod Bog, ko me bode enkrat sodil, govoril besede: Pojdi v nebeško kraljestvo, velika je tvoja zasluga, ker si se udeležil protestnega shoda — proti katoliškemu shodu! (Živahno pritrjevanje in in odobravanje.) Dalje prih.
Kam naj dam svojega sina?
Šolske počitnice se bližajo h koncu. Sta-riši, ki imajo sina abiturijenta, mnogo razmišljajo, kam bi poslali svojega sina, kako stroko višje izobrazbe naj bi mu izbrali, da
Kljub temu pa še vedno mislim nanjo. In zavest imam, da sem izgubil ž njo nekaj skoro nenadomestljivega in da som se varal, hudo varal o svetu in ljubezni . . . Ljubil sem jo in ljubim jp še . . . Toda čemu? Prepozno je . . . Kajne, vsi hitimo po potu sreče in vsak gleda, da je ne zamudi.. .
Vidiš, Janko, tudi jaz sem hodil po potu sreče, tudi jaz sem iskal sreče in utehe na tej poti, toda oslabel sem — padel sem in se udaril ob kamen ... pot se mi je zaprla ... Da, da, Časi se izpreminjajo in ž njimi vred se tudi' mi...
Prijatelj, svet je goljufiv in varuj se ga, pravim ti, varuj se ga! Vsi se skrivajo in se hlinijo in lažejo. Će jih vprašaš naravnost in jim pogledaš v oči, našel boš v njih samo hinavščino. Zato ti še enkrat priporočam: varuj se sveta in drži se sredstev, ki sem ti jih omenil, da ne padeš in ne pogineš.»
Prenehal je pripovedovati.
<In kaj je sedaj z Anico?* ga vprašam po kratkem premoru.
•I, kaj hoče biti, oni jo je pustil, ker ni znal upoštevati prave ljubezni, Anica pa je zopet prosta . . . Vsak dan jo vidim. Tisti
bi bila primerna njemu in njihovim gmotnim razmeram. Ugibajo o tem in onem, toda do pravega zaključka le ne morejo priti. Zal, da se jih večina odloči za duhovniški in uradniški stan, katerih je razmeroma za nas Slovence preveč, dočim manjka dosti drugih inteligentnih stanov. V tem oziru se nam zdi Članek v »Domovini«, št. 102, tako umesten nasvet staršem, da istega ponatiskujemo. Ta namreč slove:
S tem vprašanjem se bavi ta mesec na tisoče slovenskih očetov. Želimo, da bi se prav resno pečali ž njim, kajti od prave rešitve tega. na videz tako preprostega vprašanja, je odvisna prihodnjost otrokova in ker je suma slovenskih otrok — slovenski naraščaj
— je od dobre ali slabe rešitve tega vprašanja, koncem koncev odvisna bodočnost ce» lega naroda. Zato je to vprašanje več nego privatna stvar vsakega pojedinega vprašanja
— to je naše najtežje in najvažnejše narodno vprašanje.
Človek je tak, kakršna je bila njegova odgoja. Odgojo dobivamo, ali bi jo imeli dobivati, vsaj v glavnih stvareh v rodbini. Pa tudi naše šole bi morale — odgajati in učiti, morale bi nam vstvarjati in vtrjati značaj in bistriti nam um. Kako vršita rodbina in Šola to nalogo, o tem nam priča naša narodna politika, naša narodna kultura in naše narodno gospodarstvo. Uspehi, katere smo na teh poljih dosegli, so bili le maji.ni in se tudi relativno ne dajo primerjati z uspehi naših narodnih nasprotnikov. Uzrok temu tiči v naši odgoji in v naših šolah. V odgoji — ker Slovenci nismo ne dovolj pogumni, ne dovolj odločni, ne dovolj vstrajni, da bi se mogli spustiti v uspešno konkurenco z močnejšimi nasprotniki. V šoli — ker je odgojila naše sinove le za neproduktivne stanove — za duhovnike, uradnike, odvetnike, profesorje i. t. d., ker je odvračala našo misel proč od življenja, proč od zemlje v oblake, v sanjava daljave ter nas delala nesposobne za vsakdanje življenje, slepe za praktične potrebe in nezmožne spoznati svojega naroda položaj, važnost in nalogo v koncertu drugih narodov.
njeni Črni lasje, ki se ji vsipajo na čelo in tiste njene bliskave, temne oči, vse to me premaguje, da je ne morem pozabiti... In nehote se spominjam onega večera, ko sem prejel od nje prvo cvetko. Dala mi jo je kar tako — mimogrede. Moja duša pa je vztre-petala . . . Spravil sem cvetko in jo hranim kot najdragocenejši zaklad . . .
Sicer pa, prijatelj, oprosti, da govorim v taki razburjenosti. Povedati sem ti hotel in zaupati, predno odhajam iz tega kraja, kjer sem doživel marsikako sladko uro, a tudi marsikako grenko. Kar je tičalo v meni dolgo časa, to sem moral enkrat zaupati tebi . . .»
Umolknil je . . .
Okoli naju je postalo temno in lahna, mehka, komaj čutna sapa je vlekla od juga sem. Tam doli pa so šumeli valovi in tuiu-am je pljusknil kak val glasneje ob breg...
In sedela sva še dolgo, dolgo z Mirkom na oni klopici . . .
I. prlloja „Gorenjcu" ih 36 iz 1.1906.
Odtod vsi naši neuspehi povsod, naše nesigurno tipanje in omahovanje v politiki, naša neodločnost in malodušnost na gospodarski m polju, našu konfuznost v kulturnih vprašanjih.
Malo pa malo začenja se tudi v slovenskih glavah daniti, tudi mi smo se jeli zavedali, da živimo pravzaprav vendarle na zemlji in da se moramo, ako hočemo oli-U-ii, postaviti z obema nogama na trda tlu in te prav srčno in krepko popiijcli praktičnega dela. Počnsi spoznavamo tudi mi, da je sama učenost dobra le v toliko, v kolikor pospešuje praktično delo in nam pomaga vstvarjati nove vrednosti. Začeli smo upoštevati strokovno izobrazbo, pa vendar teolog in jurist še vedno prevladujeta v krdelu naših viaokošolcev. Koncem letnega tečaja 1906 smo imeli na vseh univerzah 328 jnristov, 188 tllozofov in samo 1)8 tehnikov, .'I slušatelje na trgovski in 3 na eksportni akademiji. Koliko je bilo teologov, ne vemo natančno, pa cenimo jih vsaj na lf)0. — Med visokošolci je število kandidatov uradniškega in duhovskega stanu desetkrat višje nego število tehnikov in t r • govskihakademikov! Kdo se bo torej Čudil, da so naša politična in kulturna prizadevanja brez prave zveze s praktičnim življenjem ? Kako bi to bilo drugače mogoče, dokler vodijo oboje ljudje, vzgojeni v drugem duhu in v drugih nazorih, nego delujoče, nove vrednosti vslvarjajoče ljudstvo? Tu treba kreniti na drugo pot. Skrajni čas je že, da se naši najbolj nadarjeni, najbolj delavni in najbolj emrgični mladeniči posvetijo praklič nim poklicom: trgovini, industriji, obrti, po Ijcdelštvu ter prepuste neproduktivne poklice onim, ki se ne čutijo sposobne za svobodno delo in častno konkurrnco z najboljšimi producenti sosednih nam narodov. Nas je malo, zato mora biti vsak na svojem mestu in vsak dober, da spodbije vsakega tujega konkurenta. Ko bode zemlja naša, naša obrt in trgovina — kdo nam bo kratil ravnopravnost v šoli in v uradu? Kdo se bo upal gledati nas z vrha dol? — In vse to je odvisno od vzgoje in šolanja naših otrok. Zato priporočamo slovenskim staršem, naj si dobro premislijo, kam dajo svoje sinove!
Surma.
Dalje.
Od tega časa sta se dobila vsak dan na razpotju. Roman se ni dal pregovoriti, da hi šel v gostilno, k znancem, sosedom ali h kaki zabavi. Bil je molčeč, boječ in otožen.
Ni se hvalil z njeno ljubeznijo, niti je izrabljal; niti za las pogumneji ni postal, in nikdar ni spregovoril besedice o tem.
tllisa se je čudila in jezila včasih, hodila pa je vsak večer na razpotje in ves dan hrepenela po njem.
Toda, ko pride poletje, se naenkrat konča vse to.
V gostilno je prišel žid, ki je iskal hlapcev za ladije in ponujal zelo visoko plačo. Romanova mati zve za to in pridere v Štefanovo hišo, da pokliče sina.
Mladenič je ravno pripeljal les iz gozda in izpregal vole, ko postane glasno v sobi.
Krčmar je vpil nad vdovo, da je sleparka, ta pa je kričala, da mu je hlapec delal dovolj dolgo. Pri tem je pobirala s klopi v veži, kjer je imel ležišče, njegova razcapana oblačila.
Dopisi.
Il Žabnice. Pri nas se je ustanovilo prosto-voljno gasilno društvo. Deželna vlada je že potrdila pravila. Kol prvi obrok za brizgnlno in druge potrebščine so Žabničanje podpisali nekaj črez 1000 K, Šutna sama pa 124 K; m kaj utegnejo še prispevati tudi posestniki iz Spodnjega Bitna in Dorfarjev. Po prizadevanju vnetih mož za koristne stvari se nam je posrečil", da bodemo imeli lastno gasilno dništvo. Ca-t zavednim možem! — Dalje je daroval za naše društvo vitez Franc Jožefovega reda i. t. d., gosp. Ivan Kuralt, kurat pri c. in kr. vojni mornarici v Pulju, 100 K. Naj mu bode na tem mestu izrečena presrčna zahvala. Dal Bog, da bi imel mnogo posnemovalcev. — Volitev načelnika in odbora se vrši dne ^.septembra 1.1.
Občinska seja na Bledu
dne 3. septembra 1906.
Vse je z neko nervozno negotovostjo pričakovalo seje občinskega odbora. Vse je kazalo, da utegne bili seja v vseh ozirih zna« čilra za blejske namene in nadaljni razvoj; zato je bilo pa ludi ob določeni uri zbranega v dvorani »Bkjskega doma* toliko poslušalcev, kakor menda še pri nobeni seji.
Ko je župan otvori! sejo, je bilo vse liho, kakor bi strahotna pričakovalo nekaj nenavadnega.
Takoj v začetku svojega govora se je župan Peternel v lepih besedah zahvalil vsemu občinskemu odboru za izkazano zaupanje in povedal potem, da odloži župansko čast. — Vse je strme zaslišalo to vest in šele Čez nekaj trenutkov je prosil občinski svetovalec Pretnar pojasnila glede odstopa. V kratkih in jedrnatih besedah je povedal župan, da odstopi rndi zadnjih, neutemeljenih napadov v časopisju, ki sta jih podpisala naducitelj Rus in Verderber. Posebno ga boli in peče, da ravno Verderber očita njemu in — občinskemu odboru, da se boji vestnih pregle-dovalcev — ko je sam kot blagajnik pri zgradbi nove cerkve z mirno vestjo in brez ugovora pripustil, da se je prekoračil proračun za 46.000 kron. Povedal je, kako po-mankljivi so računi Verdcrberja pri zdraviški komisiji i. t. d. Od župana smo pri tej priliki tudi izvedeli, da se je naducitelj Rus kot liberalec pritožil proti sedmim volilcem prvega razreda, ki pripadajo (seveda slučajno) k napredni stranki. (Ti možje, katere hoče Rus imeti izbrisane iz I. volilnega razreda so: Dr. Ferjančič — dr. Plemelj — dr. Jenko —
dr. Benedik — dr. Kreti in upokojeni naducitelj Trojar.) In numesto teh hoče imeti v I. razredu majorja Stuchlvja, ki niti občan ni in ne plača niti vinarja davka. Povedal je Rusu, kako se ne sme delati zoper učitelj-stvo in stranko.
Nato se je naducitelj Rus zagovarjal.
Občinski odbornik Roprct je predlagal, naj se županu izreče zaupnica, da bi potem morda ostal na svojem mestu.
Župan pa odločno odklanja in pove, da pod nikakimi pogoji ne sprejme več županstva.
Po rešitvi nekaterih občinskih zadev, je pa čakalo občinstvo še neko presenečenje.
Občinski svetovalec Pretnar se oglasi k besedi in pravi nekako takole: Kakor vam je znano, je ta seja morebiti zadnja pred volitvami. Povsod je navada, da se ob takih prilikah spominja občinski odbor mož, ki so delali za občino na kakršnemkoli polju. Tudi pri nas imamo nekaj lakih mož in zato predlagam, da se voli častnim občanom naslednje gg: Dr. Andrej Ferjančič, deželni in državni poslanec; dr. Janko Vilfan, odvetnik; dr, Karel Triller, odvetnik; dr. Josip PI e m e I, privatni docent in župan ljubljanski Ivan Hribar.
Ta predlog je nekatere gg. občinske odbornike neprijetno iznenadi!. Naducitelj Rut je izjavil, da se vzdrži glasovanja, ker se morajo častni občani voliti v tajni seji.
Odbornik Ivan Rus je pa na utemeljevanje svojega neglasovanja navedel to-le: «Več zaupnosti in medsebojne od kritosrčnosti je treba -- potem bo šlo tudi brez častnih občanov!*
Po tem kratkem dogodljaju je dal župan predlog na glasovanje — nakar je bil z večino glasov sprejet, seja pa zaključena.
Roman pride zraven, in ko izve, za kaj se gie, potegne s krčmarjem in rt če materi, da je dolžan, poleti ostati pri tem, ki ga je redil vso zimo, ker bi drugače delal krčmarju krivico.
Nato se vdova razjezi, iztrga mu palico, s katero je priganjal vole, in ga začne tepsti.
«Ti boš učil mene, smrkavec? Ti hočeš biti starejši kot jaz? Upreti se mi hočeš? Domov, tepec, domovi Pokazala ti bom, kdo je starejši!* Podi ga na cesto, vzame njegove reči, ne brigajoč se za krčmarjevo žuganje, odide s palico na rami in se roti, da jo mora stolci na Romanovem hrbtu na kosce.
Njena bajta je stala zunaj vasi, zato ni zvedel nihče, Če je izpolnila svojo obljubo; pa že drugo jutro, preden je izšlo solnce, zapusti Roman s celo trumo t o var še v .domačijo.
Kmetje so že pospravili žito in obsejali polje za drugo leto, a hlapci na ladjah se še niso vrnili. Govorilo se je, da so nekateri utonili, umrli za kolero in da jih je uničila huda mrzlica.
Tedenski politični pregled.
0 delu državnega zbori, ki se snide dne 18. septembra, se poroča, da mu bo najprvo predložen proračunski provizorij, ker čas ne dopušča, da bi se rešilo redni proračun. Glavna naloga parlamenta pa je rešitev volilne reforme in potem ostalih načrtov, ki jih je predložiti gosposki zbomid V ta namen bode zbornica nepretrgoma delala do konca novembra. Tedaj se snidejo delegacije, ki zborujejo takrat v Budimpešti. Proti koncu leta bodo deželni zbori sklicani na zasedanje, ki pa bode trajalo samo nekoliko dni. Meseca januarja se sestane zopet državni zbor in menda ima vlada namen, razpustiti, odnosno zaključiti ga šele koncem januarja. Torej bi
Vdova je poslušala in jokala, štela pa vseeno tedne, vsakega po tri rublje, in njene solze so usahnile.
Slednjič, v hladni jeseni, se začno vračati. Najprej najzdravejši in najlenejši, visoki in veseli možje. Hiti jim nasproti.
<Kje je moj Roman?*
•Zaostal je. Mrzlica ga je potrla. Če se ravno privleče sem, pride gotovo zadnji. Morebiti pa umrje.*
Sedaj se začne bati. In če umrje?
Morebiti je ostal njen sin pri reki, ker nima moči, da bi prišel nazaj?
Hiteti hoče k njemu, pa nima kruha za na pot, tudi ne ve, kje ga iskati.
Tako gleda vsak dan prihajajoče hlapce in jih sprašuje za novince.
Iz nagajivosli jo dražijo in pravijo, da je bil okraden, da leži v bolnišnici — vsak kaj druzega.
Nehala je izpraševati, in je le stala ob plotu, če so se vračali mladeniči mimo njene koče, ker si je mislila, da bo kateri jel sam od sebe pripovedovati. Toda hiteli so domov,
obveljal nazor, da je sleti šestletno volilno periodo ne od dneva začetih ali končanih volitev, temveč od sestanka parlamenta. Pripoveduje se tudi, da se je vlada že odločila za termin bodočih volitev. Po tem naj bi bile volitve v vseh volilnih okrajih na en dan, in sicer dne 25. marca, ki je praznik. Novi državni zbor bi se potemtakem sešel začetkom aprila.
V ogrski koaliciji, ki sedaj vlada v deželi se pripravlja razkol. Andrassvjeva in narodna stranka nameravate izstopili iz koalicije, ker niste z drugimi dosedanjimi zavezniki enih misli glede splošne in ennke volilne pravice. Imenovani stranki hočete vsem onim elementom vskratiti volilno pravico, kateri bi utegnili postati nevarni madžarski absolutnosti v deželi ter tudi drugim narodnostim pripomoči do neke pravice in veljave v državi. Tega se Madžari boje, zato ne bo menda nič s splošno in enako volilno pravico.
Cariniki bo) med Srbijo in Avatro-Ogrsko. Srbska vluda se je vdala vsem zahtevam, katere je storila Avslro-Ogrska o tem vprašanju, le glede naročitve lopov in streliva si pridržuje prosto roko. To je gotovo malo, — a grof Goluchowski tudi tega ne dovoljuje in zahteva, naj se Srbija podvrže njegovi komandi brez vseh pridižkov. Bode li njegova obveljala? Je li to v interesu avstrijskih industrijalcev, da se srbske poljedelce na tak način gospodarsko uničuje ter tako, po kratkovidnosti enega minislra, ubija naše najboljše odjemalce?
Razmere m Balkon. Ker je v Varšavi revolucionarno gibanje zadobilo obliko pravega gverilskega boja, so pomnožili posadko, zaprli so vse ulice, preiskali so vsakega človeka, ali ima kakšno orožje pri sebi in zaprli so toliko ljudi, da ni bilo prostora v ječah. V Sibirijo pošljejo vsaki dan tri do štiri vagone političnih izgnancev. In vojna sodišča delujejo neprenehoma. Pa tudi revolucija deluje brez prestanka — in ne brez glave. V nedeljo so v Peterburgu vjeli S t o-1 i p i n o v e g a tajnega kurirja, ter so mu vzeli velevažna tajna pisma. V Orodnem je v nedeljo na gimnazijskem trgu vrgel nekdo
nihče v vasi ni maral stare ženske, zato nobeden ni izpregovoril besede.
Nazadnje so prišli vsi nazaj razen dveh, ki sta umrla za kolero, in Romana ni bilo. Štefan se je norčeval brez usmiljenja, kadar je zagledal starko. Na koči se je udrla streha, in nikogar ni bilo, ki bi jo popravil; manjkalo je kruha in drv. Žalostni dnevi so prišli. Ženska je povešala roke, sedela brez dela in ni čutila v svoji zapuščenosti ne lakote, ne mraza, samo brezmejni obup.
Zaostala štorklja se je izgubila, ker v močvirju ni dobila hrane, v njeno kočo. Iz preperele stene je pobirala črve, iskala v smeteh deževnic in zvečer je žalostno klopotala s kljunom ali pa topo pregledovala zimske oblake, ki so pokrivali obzorje.
Le Romana ni bilo.
Precenil je svoje moči in prezgodaj zapustil bolnišnico. Ljudi se je bal prositi prenočišča, za gostilno se mu je škoda zdelo denarja. Pil je vodo, včasih zakuril ogenj v gozdu in v žerjavici pekel ob poli najdene gobe.
Bili so dnevi, ko ni imel moči, da bi šel dalje. Legel je na mokro zemljo, zavil se v cunje svojega jopiča in mislil na smrt.
proti policistom bombo, ki je ranila pet ljudi. Ko so hoteli storilca prijeti, je ljudstvo streljalo s samokresi in vnela se je prava bitka med policijo in med ljudstvom. V Tuli je bil predsednik ondotnega sodišča, Remezov, ubit z osmimi streli iz samokresov. Iz Pe-terburga naznanjajo, da je odšlo 600 agitatorjev na deželo, ki imajo pripraviti splošno revolucijo, organizirati kmete in prirediti splošno stavko. Iz Odese prihaja sledeča vest; Oblasti so zasledile vojaško teroristično zaroto. Pravijo, da nameravajo zarotniki pomoriti vse predpostavljene. Štirinajst častnikov in enega polkovnega zdravnika so zaprli, ker so prirejevali tajne shode z vojaki. Revolucionarni stavkujoči delavci so umorili nekega inženerja, ker je ščuval podjetnike proti njim. V Mamikovu je več sto kmetov napadlo rudnike in zažgalo več hiš. Vodil jih je duhovnik. Nastal je boj; dve osebi sta bili ubiti, mnogo je ranjenih.
Ni Kubi vihra že dlje časa krvava ustaja, katere vlada doslej še ni mogla zadušiti. Privatna poročila trde, da se punt vse bolj razširja in čeravno oflciozne vesti to zanikujejo, je vendar povsem verjetno, da so privatna poročila vtemeljena. Ko je dosegel otok Kuba izza zadnje špansko-amerikanske vojne svojo neodvisnost, so se izpremenile gospodarske in politične razmere le za majhen del naroda, za večino pa je ostalo vse pri starem, le da je dobilo zatiranje in izkoriščanje namesto španskega, kubanski pečat. Ustaja, ki je imela špansko-amerikansko vojno za posledico, je nastala iz gospodarskih razlogov. Zedinjene države so takrat posegle vmes in vojna je končala dokaj neslavno za Španijo. Ali se-veroamerikanska nesebičnost je zelo dvomljiva. Kubanci so dosegli politično neodvisnost, Zedinjene države pa so le vedno mislile na to, da dobe lepi otok še v svojo last. Zato so podpirale politične uredbe, ki so morale prejalislej privesti do nasilnih nasprotij. Vsa moč na Kubi je v rokah veleposestnikov in ogromna večina naroda Živi v pravem tla -čanstvu. Največ trpe zamorci in mešanci in med njimi je tudi nastala sedanja ustaja. Združene države podpirajo vlado, verjetno pa
Toda pred očmi se mu pokaže koča za vasjo in križ ob potu, vzdigne se zdihujoč, stiska zobe in poskuša premagati slabost in iti dalje.
Slednjič zagleda svojo domačo vas, vidi dim nad dimniki, duh novopečenega kruha mu pride nasproti.
Vsakih par korakov mora počivati, opira se na palico, strašneje čuti vsako bolečino in ima samo še eno željo: umreti v domači koči.
S tresočo roko tiplje po ključavnici in potrka na duri:
•Odprite, mati..
«Romani* zavriska veselo vdova.
Čez nekaj časa sedi trepetajoč pri peči.
Mati razseka kos plotu, da bi ga ogrela, pristavi lonec krompirja, prinese mu sveže perilo in nedeljski jopič.
Poljubovala in ljubkovala ga pa ni, ampak šlela na mizi denar, ki ga je prinesel.
Dva ■ dni je ležal. Utrjen, kakor je bil, premagal je bolezen, upanje na delo, zima in dež, ki je padel skozi luknjičasto streho, so pospešili njegovo ozdravljenje.      Konec prih. ♦ * ♦
je, da jo hočejo s tem še bolj spraviti v odvisnost in tako pripraviti tla za anektiranje Kube.
Godovi prihodnjega tedna:
8. Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren), Oodeslav; 9. Ime Marijino; 10. Nikolaj ToledL, Nepostoj, Rakita; 11. Prot in Hijacint, Slavan; 12. Gvidon, Večedrag; 13. Virgilij, Ljubivoj, Zremil; 14. Poviš. sv. križa, Notburga, Rajna, Znanoslav; 15. Nikomed, Evtropija. Tetomil.
Novičar.
Trgovski stan mj se razvija, so rekli na katoliškem shodu v Ljubljani! Sedaj, ko so uničili na stotine trgovcev po slovenskih deželah s tistimi konsumnimi društvi, sedaj kličejo kar nakrat ti hinavci, da naj se razvija trgovski stan. (Organizaciji trgovskega stanu* hočejo posvetiti vso pozornost. Katoliške Stacune hočejo imeti s katoliškimi metri in katoliškimi kilogrami; napis pa bo: katoliška trgovina. Če koga osleparijo, bo imel to prijetno zavest, da je bil os'eparjen na katoliški podlagi. S konsumnimi društvi, naperjenimi proti trgovcem, ne gre več, zato pa naj pridejo sedaj pod klerikalni nož kar naravnost trgovci sami. To pa menda ne pojde tako gladko! Če bi jih spravili podse, potem gorje jim. Zapeljejo jih v kako (zadružništvo*, in z Bogom ugledni trgovski stan!
0 obrtni nadaljevalni šoli t Kranja. [Dalje.] Upoštevati nam je pri tem dvojno stališče, namreč stališče mojstrovo in stališče učenčevo. Trdno sem prepričan, da so obrtn e nadaljevalne šole krvavo potrebne za obrtne vajence, zlasti za take, ki so dovršili samo ljudsko šolo, ali pa ki se uče obrta, kjer lahko pozabijo, kar so se naučili v prvih letih v šoli. Namen obrtnih nadaljevalnih šol je namreč, dajati obrtnemu, kakor tudi trgovskemu naraščaju priložnost, da izpolni splošno in strokovno izobrazbo. Glede splošne izobrazbe nadaljujejo obrtne nadaljevalne šole delo ljudskih šol, glede strokovne izobrazbe pa mora pouk v obrtnih nadaljevalnih šolah meriti na to, da se vajenec tudi v teoretičnem pogledu, ozirajoč se na potrebe obrta, ki je njih poklic, izobrazi in se tako popolni pouk tudi v vednostih, ki si jih vajenec v praktičnem vežbanju in urjenju ne more pridobiti pri mojstru. To je torej namen teh šol. VeČina obrtnikov pa misli drugače. Eni — in to je najslabši del — so sploh mnenja, da so obrtne nadaljevalne šole nepotrebne za vajence in smatrajo za šikano pošiljati svoje vajence v šolo. Takih sovražnikov te šole je precej v našem mestu, pa tudi povsod drugod. Še več pa je nezado* voljnežev, ki zahtevajo, da naj se vrše učne ure namesto od sedanje 5. ure popoldne šele od 6. ure zvečer naprej. Nikakor se ne da odrekati obrtnikom, da smejo to zahtevati in ob složnem nastopu utegnejo tudi to doseči V Kranju se sedaj poučuje ob torkih in petkih od 5. do 7. ure zvečer in ob nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne. Vrhutega se ja že lansko leto vpeljal namesto nedeljske popoldanske ure, od dveh do treh popoldne, v sredo od 6. do 7. ure zvečer verouk. Oglejmo si, kako se vrši pouk v drugih obrtnih nadaljevalnih šolah. Od 19 obrtnih šol se vrši pouk v 13. šolah od 6. do 8. me zvečer oh delavnikih; tu imamo torej dvotretjinsko ve-
čino. Le na dveh obrtnih nadaljevalnih ?olah, t. j. v Metliki se poučuje ob četrtkih od 8. do 12. ure dopoldne in od 1. do 8. ure popoldne ter v KrSkem pn od 8. do 12. ure dopoldne. V Tržiču imajo šolo ob ponedeljkih in torkih od 4. do 6. ure zvečer. II. razred celo od 4. do 7. ure zvečer. Nedavno tega mi je pravil nek obrtnik, da vlada vslcd tega, ker morajo obrtniki v Tržiču pošiljati svoje vajence malodane po cele popoldneve v šolo, med ondotnirni mojstri precejšnje nezaupanje do te šole in marsikateri obrtnik izjavlja, da samo ladi neugodne razdelitve učnih ur ne more držati vajencev. To je pa tudi popolnoma umevno. V manjših krajih eksistirajo obrtniki, ki imajo po enega ali dva pomočnika, pa par vajencev, ki morajo cel popoldan v šolo. Marsikaj je združenega z delom, v katerega se ne more vtikati pomočnik, še manj pa moremo zahtevati to od mojstra. Ali naj vsled tega, ker je vajenec v Šoli, ustavi pri belem dnevu svoje delo P Toda o tom še pozneje.
Nt Bledi Obžalovanja vredne strastne blejske razmere smo že par sobot priobčevali v dopisih in poslanih, kar smo storili zaradi usluge in prošnjam na ljubo od obeh prizadetih strani. Ker pa po našem mnenju cela zadeva pridobiva čimdalje širše dimenzije, kar vsekakor ni v prid napredni stranki na Bledu in se je vsa zadeva v javnosti že dovolj obširno razpravljala, izjavljamo danes, da odslej naprej ne sprejmemo v tej zadavi od nobene strani kakega dopisa ali poslanega več v list.
Lokalni železnica Kranj Tržič. Poga-janja o koncesiji lokalne železnice Kranj-Tržič so končana. Železnica se financira po 1,750.000 krcn državne garancije, dežela in zasebni udeleženci so zagotovili 320.000 kron. Progo zgradi in upravlja država. Dela razpišejo v najkrajšem času.
0 lokalni železnici Kranj-Tržič. Te dni se je podelila koncesija gradbe te železnice veleposestniku baronu Bornu pri sv. Katarini, v zvezi s tovarnarjem Gassnerjem in županom Mallvjem. •
Umrl je tukajšnjemu odvetniku in podžupanu, g. dr. Val. Šlempiharju, najmlajši sinček Konstantin. Naše iskreno sožaljel
Podeljeni sta župnija Javorje nad Skofjo Loko č. g. Janezu Pfajfarju in župnija Št. Le nart č. g. Frančišku Severju.
Bik zbeinel. Jožefu Koželju (Bajtu) na Klancu pri Hujah jo, zbesnel bik na podu, ko je hotel ž njim proso meti. Kar nenadoma je bik, ki je bil sicer krotak, poskočil, vrgel gospodarja v kot, zakadil se nanj in ga z rogovi vsega pretišal. Sin je prihitel očetu na pomoč, pa jo je še bolj skupil. Podivjani bik ga je tako pritisnil, da mu je zlomil nogo nad kolenom.
Goreč železniški VOZ. Na gorenjskem vlaku, ki je pripeljal ob tri četrt na 12. v Ljubljano, seje med Medvodami in Št. Vidom na nekem vozu vnela streha. Potniki so morali prestopiti v drug voz.
Iz Radovljice. V prid družbe sv. Cirila in Metoda so priredili tukajšnji diletantje veselico, ki so na nji uprizorili Jurčič-Govekar-jevega »Desetega brata*. Pohvaliti moramo diletante, ki so poskrbeli, da se je igra obnesla tako dobro. Zlasti je ugajal Krvavclj s svojo pridno komiko, dalje Kvas, kije dovršil svojo nalogo nad vse pričakovanje, tudi Martin Spak je igral jako lepo, zlasti krasna scena je bila ona v III. aktu. (Spak in Piš-kar.) Popolnoma naraven je bil Dolef, splošen vtisk je bil dober, tako, da smo bili popolnoma zadovoljni s predstavo. Diletantom pa kličemo: Krepko naprej I
Letošnji jesen bo baje solnčna, in kar je glavno, deževalo baje ne bo mnogo. Zato bo, ako se prorokovanje uresniči, tudi sadje lepo in bogato in Motako grozdje.
Il Jari pri Domžalah. O priliki blago-slovljenjn nove šole v nedeljo, dne 9. I. m. se priredi na vrtu g. V. Tiča veselica, koje čisti dobiček je namenjen za revno šolsko mladino.
Ogenj. V soboto je pogorel Antonu Les-jaku v Pirajnovki pri Brdu kozolec, pod in hiša, sosedu Francu Zupančiču pa koča. Prvi ima škode 3000 K, Zupančič pa 1000 K. Ziižgal je G leten otrok, ki se je igral z vžigalicami.
Veselico priredi bralno društvo v Naklem v nedeljo, 9. septembra 1.1, v prostorih gospe M. Korenčanove. Vspored: 1. - Popotnik, ■• poje mešan zbor, 2. <Na planine,* poje mešan zbor, 3. «Večernica,» poje mešan zbor, 4. (Zamujeni vlak,* veseloigra v 5 prizorih. 5. Tombola. Pred in po točkah vsporeda sodeluje iz prijaznosti domaČa godba na pihala pod vodstvom g. V. Na v i useka. Začetek ob polu 4. uri pop. Vstopnina: Sedež 50 vin., stojišče 30 vinarjev.
Radovljiški diletantje ponove na vsestransko zahtevo v nedeljo, dne 9. septembra 1.1. v dvorani g. Kunstelja v Radovljici narodno igro «Deseti brat*. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo. Po igri prosta zabava. Ker se igra vrši za narodne in dobrodelne namene, se preplačila hvaležno sprejmejo.
Veselici se priredi v O točah v gostilniških prostorih g R. /.umerja v nedeljo, dne 9. septembra 1900. Spored: Godba. Sreč-kanje, licitacija. Petje. Prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Čisti preostanek je namenjen za popravo pešpoti z Otoč na Dobravo, Kropo in Kamno gorico. Preplačila in darila se najhvaležneje sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
Izlet ni Bled skozi Vintgar napravi prihodnjo nede|jo 9. t. m. »Zirovnikov zbor* iz iz St. Vida pod Ljubljano. Obeduje pri Pet-ranu, po 4. uri pa priredi pevsko zabavo v hotelu (Triglav* (Peternel) pri kolodvoru.
Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva (Merkur*. V službo se sprejme: Knjigovodja, konlorist, 9 pomočnikov mešane, 2 pomočnika špecerijske, 3 pomočniki železninske, 2 pomočnika manufakturne in 2 pomočnika galanterijske stroke. 2 kontoristinji in 3 učenci. — Službe iščejo: poslovodja, 3 kontorislik 13 pomočnikov mešane, 5 pomočnikov špecerijske, 2 pomočnika železninske, 2 pomočnika manufakturne in 3 pomočniki galanterijske stroke. 2 pr< dajalki in 6 konloristinj.
♦ * *
Sokolilo slavlje ▼ Zagrebu. Veličastni so bili dnevi Sokolskoga slavlja v Zagrebu. Prišli so Bolgari, Srbi, Čehi, Slovenci, Hrvatje, prišli so tudi Poljaki. Sokolska misel med slovanskimi narodi je slavila te dni v Zagrebu ponosen pratnik dalekosežnoga pomena, Slovenskih Sokolov je bilo 472, bolgurskih je prišlo 200, srbskih društva (Dušan Silni* 150, Sokolov iz Dalmacije je bilo 400, Poljakov 300, Čehov 800, potem pa hrvatski Sokoli, Pri sprevodu je bilo4000 Sokolov, pri prostih vajah jih je nastopilo 3000.
Sokoli so bili pri dohodu v Zagreb slovesno sprejeti. V imenu Slovenske zveze je
na pozdrav odzdravil podstarosta dr. Rybar, rekoč med drugim, da Slovenci čestitajo bratom na junaški zmagi nad absolutizmom. Hrvatje so obrnili hrbet Dunaju. Slavnostni sprevod je bil impozanten. Celo uro je bil dolg, štel je 4000 Sokolov. 60 sokolskih zastav je vihralo v ponosnem sprevodu. Sokoli so korakali v tej-le vrsti: Bolgari, Črnogorci, Čehi, Poljaki, Slovenci, Srbi, Hrvatje. Pred umetniškim paviljonom jih je pozdravil zagrebški župan dr. Amruš, opozarjaje na geslo: V tki moč, v srcu odločnost, v mislih domovina I Pri prostih vajah je nastopilo okoli 3000 Sokolov. Impozanten pogled! Občinstva nad 10.000. Čuli so se oduševljenja polni govori, ki so šli iz src v srca. Sokolska misel je triumflrala.
Gospodarstvo.
Todenski sejem v Kranju dna 3. L n.
Prignalo se je 151 glav goveje živine, 7 telet, 29 hrvaških vnlov in 97 dom. prašičev, 50 kg pšenice K 7'50, prosa K 650, rž, K 6-50, ovsa K 7'26, ajde K 625, fižol,rib-ničan K 22'-, koks K 24'-, krompir W0.
Mestna hranilnica t Radovljici. V me-secu avgustu 1906 je 235 strank vložilo 74.011 K 89 vin., 189 strank vzdignilo 35.801 K 76 vin., 32 strankam se je izplačalo posojil 40.410 K — vin., denarni promet 389.182 K 16 vin.
Kakor nam poročajo, so drultveniki tvrdke Jurija Schicht, ki se je pred kratkim v delniško družbo preustrojila, poklonili hranilnici in podpornemu društvu za njihove uradnike in delavce za pretočeno poslovno letobO.OOOK, od teh odpade: 30.000 K podporni blagajni vsega osobja, 28.000 K hranilnemu društvu delavcev in 14.000 K hranilnemu društvu uradnikov.
Darila.
Dijaški kuhinji v Kranja je daroval g. Vinko Majdič namesto venca pokojnemu Konstantinu Steni-pihnrju 10 K,
G*  («no itito posteljno perji
^"£\v)   6 kfc* novega skubljenega K !»*60, liolj-, ^Bjg**^  <ega K 12—, belega, jaku mehkega, graJJJlEKg rfkiihljeucga 18"- , K 24. — ; sneino-^e^"an*3 belega, mehkega, skuliljenega 8U K. :iti K. Pošilja se franku pinli povzetju. Tudi ae zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi postnih alrolkov,
Benedikt Sachsel, Lobes št. 371
p. Pisen na Češkem.    182 ti-1
S to znamko varovani Ftllerjtv rf\«tlinBkiesenćnl fluid odstrani kašelj, hripavoat, nervoznost, naduho, bolečine v vratu, prtih in členih, trudno«!, slnbosl, vnetja, tet-koće v dihanju, vročinske pojave, Infl.enco zaslitenjo i t d., 12 mnlih nli 6 velikih steklenic franko B K,
24 malih nli 12 velikih 8 K 10 vin. Naročajte pri C. V. FELLERJU v Stublol, Elzin
trg st. 202, Hrvatsko. Hvalijo ae tudi Fellerjave odvajajoče raharhara-krogljice, z znamko 'EUa-1'illen., 6 Škatlic fmnko 4 krone, 12 škatlic- franko 7 K GO vin. Pravega balzama ne dobite 1, ampak 2 ducata frnnko M fi K; izvrsten je pri tet kočah v telodcu. Zagorski prani in sirup za kašelj 2 steklenici fi K. Pmvo norveško ribje olje 2 steklenici 48c fmnko B K. 10-10
W^ Šolske potrebščine
kakor šolske torbice, knjige za ljudske iole, zvezki ter vse drugo pisalno In risalno orodje dobi se od sedaj naprej pri
Antonu Adamiču
preje M. Killer. i«
- PoNlrežbn tofcnta Iti prijavna! -
Loterijska srećka dne 1. septembra t. I
Trst:      85     68    90     73 37
Gorica ® Svoji k svojimi ® Gorica
jtotct „pri zlatem jclcmt"
V sredini mesta. — Narodno podjetje. — Krasna lepa. — Nad 30 sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, točama, klubove sobe, kegljišče. — Veliki in mali vrl za restavracijo, obsežna vi randa. — Solidna postrežba.
Pnnnninil ^'aša že',7,n'Cil vas v°d' v Gorico! 1'odpirajte svoje lul! r0Mc, ki se bore za gospo larsko osvobojo od —    V      tujcev. ————————
174 15-2
prodaja od 18. avgusta do 15. septembra zaradi prlmanjkovanja prostorov po zelo znižanih cenah, dokler je kaj zaloge:
^ f\f\   jopic za dame in deklice po gld. 1*50, 2—, 250
OUU BVt dO 5'— 166 4-4
1f\f\ ogrinjal (Raglans) za dame in deklice v vseh IV/V/ barvah P° Hld« 2'50» 8'—i *wi 5'— do 6'—.
r\ f\r\ oblek za moške in dedke iz suknja in kamgarna OUU Po gW. 3'- 4*-, 5'-, 6'- do 8'-.
oblek za otroke iz suknja in perila po gld. 1 —
250
do 2*
Klobukov iz volne za moike in dečke od 50 kr. naprej. Površniki, ulstri, pelerine in haveloki po zmerno najnižjih cenah.
1
Spominjajte se
Narodnega Doma v Tržiču!
Kmetovalci!
za praSiće, pujske, krave, leleta, vole, ovce, kojne> perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski redilni prašek za prašič«. N.itlmljii zdravi dodatek h krmi, ki ae naj uporablja kot dietetićno redilno sredstvo. I)n'>il je na tisoće zahvalnih pisem o izbornih uspehih nnjviAje medalje tu razstavah vUndomi, Parizu, Rimu in na Dunaju. 148-42 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovou. Po poftti 6 zavojev na naslov: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Razpećevalci dobe popust.
Ljubljana, Mestni (Glavni) trg št. 5.
Lekarna
pri ,Mariji Pomagaj'
• v LITIJI «
priporoča sledeča izvrstna in že mnogo let preizkušena zdravila:
Protinski ali udov cvet °£
čine v krilu, rokah in nogah ter krepi telo po dolgi hoji in težkem delu. — Stekl. 80 v., tucat 8 K.
Želodečne, kapljice %$%
do jedi, raztvarjajo si iz in krepe ielodec. — Steklenica 40 vin, tucat 4 K, 3 tucati le 10 kron, 6 tucatov 16 kron poštnine In zavojnine prosto.
Litijski prsni sok ftA3"
s podfosforno-kislim apnenim železom. — Steklenica 1 K, tucat 10 K, 2 tucata 19 K poštnine in lavojnine prosto.
Odvajalne kroglice
bencin gospodinjstvu; osvedoćile so se pri zaprtju ćlovesiega telesa in težki prebavi. — \ škatuljali po 40 vin., en z^voj b ti ikatuljami 2 K.
Kapljice zoper krč ggjgS
in pomirjajo želodec. — Steklenica 50 vin., tucat K 4'60.
Tinktura zoper kurja učesa
odstrani kaj hitro mućna kurja očesa, bradavice, žulje in ozeblino. — Steklenica 70 vin, tucat 7 K.
Gfl. kmetovaolom priporoćam posebno dobro znano živinsko in praSićevo stopo, ki služi obenem kot zdravilo in je poleg tega tndi dobro znan redilni pri pomoćek. Ako hoćete imeti lepo, pitano in zdravo živino, poslužujte se edino priporočljivega mojega praška <Svilin>. — 1 zavoj 60 vin., 5 zavoje* K 2*40, 10 zavojev K 4'60 in zavnjnine prosto. — Trgovcem se dovoljuje zdaten popust.
Dalje ao r zalogi vedno sveta, homeopatična in tudi vsa tu- in inozemska idravlla.
Zdravila se razpošiljajo takoj vsak dan mU po polti na vse kraje. Zahvalna In prlpoznalnt pisma dohajajo vsak dan In so dr^e volje M razpolago. Pismena naročila t delete pnstm naslovljatl
titanu Mr.?h. JCinko Brllli < EltlH
založnik c. kr. državnih uradnikov.
86
Novo! "^f       M" Novo!
izdelane
ii močne kovine fino ponikljane Lučjo krama in polovioo oenejša kot petrolejska
Priporoča se go stilničarjem, obrtnikom in sploh vsa komur.   178 26-1
Kdor si hoče pri hraniti oči, naj kupi
Dobi se samo pri
A. J. Ivanc-u
Ljubljana, Rožno ulioe, It. 8.
Aleksander Ambrožie
urar ln trgovec na Bledu
dalje vsakovrstnih atenskih in bndilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79-18    vie po najnižjih cenah.
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrat oblek II gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih Ln kolesarskih oblek ta ogrinjal ter haveiokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in tonskega sukna. Naročila se iivrtujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek, bio tam se dobe tudi vsakovrstni del-Biki in SOln&niki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 134—9
Dobroinana
f
se odda takoj v najem.
Gostilna jc na najboljšem glasu, dobro vpeljana in ima mnogo prometa.
Zglasiti se je pri goap. Ivanu Majdiiu
v Kranju. 180 H-l
Iignbll n |e
pes (tičar)
črne barve z nekoliko belo dlako. Ima nov ovratnik s podolgastim gumbom.
Kdor ga najde, noj ga izroči proti primerni nagradi Andreju Hafnerju, posestniku v Dorfarjih It. 14. 170—8
Podpi?ana uljudno naznanjam slav. občinstvu, dn s^m zopet IM prevzela
$ »«J------galuni
katero bodem vodih pod najboljšo oskrbo. Na razpolago imam \JF      tudi sobe za prenočevanje tujcev, dalje bode vodno skrbljeno za okusna gorka in mrzla jedila ter za izvrstno vinsko kapljico.
^# /a mnogobrojni oblik se priporoča
flnaOrinitk S
gostilničarka. V
pfafl-otfi jiValni 5tro)i
so najboljši la družinsko rabo.
Šivajo, pošlvavajo, veiejo. — So nedoseinl 11 obrtne svrbe. - Šivajo naprej ln nazaj. - j*** Teke na krogljlcahl ~m
Glavno zastopstvo;
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
131-9
Kočevje
na gradu.
PtfOflfM
G. Hncr-jeV ib M\U1
V Dublja«!
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje
izborno
marčno io u bavarski način Varjeno plVo
72
4451
t 5 pari kamnov in stopami ia odda takoj ▼ najem. — Glede pogojev naj se blagovoli obrniti pismeno ali ustmeno na lastnika: Lovreno Benedik, mlinar in Žagar v Dolenji vaii nad flkoQo Loko. ni 8-8
Prvo in največje *2fisri
»osna kultu, Šivalne atroje in iraren »padajo/* stvari
MittUr * 0o.t Dunaj XIII 5 Hltielbirrttruu 27
priporoma svoja dobro mirna In priljubljena oklopna koUsa. — Bogato iluntriran »en k t 128 -ir. ta I, 19(6 k polije zaitonj in poštnine prosto. iMajo m taalopnikl in prekupovalri v vmIi delili države. 47-12
Čvrstega
dečka
sprejme takoj Ivan Kralj, mizarski
17« 8-2   mojster v Tržiču.
prodaja najceneje trgovina i mešanim blagom
Peter Majdič „MERKUR" v Kranju.
mm
ran
Kaj je
Primano najbolji«, po najnoveliih Izkulnjah hlgenlje sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. Krilovlcu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morlf. Izdelovalec: O. Seydl, LJubljana, Spi-talskc ulice 7. 76-4«
OB
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi
veliko izgx>tovljeiiili oblek
za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka a*-14 v veliki izberi.
Obeuem uaznanJHm, da se dobe kolesa popolnoma nova Od 65 gld. naprej, šivalni stroji pa še od 45 gld. naprej. Velike važnosti je ludi stroj za pletenje nogo vic, spodnjih
Jopic i. t. d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu naplete 6—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplete zelo hitro. Pouk preskrbim vsakemu cenj. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor „Adler", „Bobhin*, .RingSif" i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in se celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 •/• cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kro-jačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni.
Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična.
Eovrenc Rebolj v J(fanju, giaM trg ju 89.
priporoča svojo veliko zalogo
pravih Wcarsl(ili žepnih ir
vsake vrste, dalje budilke, ure s Dihalom, prstane in veiižlce i. t. d. po najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah.
Precizijske ure kakor: Schnffhausen srebrna od gld. 19'f>0 na piv j, «Inlact» srebrna od gld. 14*50 naprej, «Omegat srebrna od gld. 14*— naprej, Sistem »Rosskopf* ure od gld. 2*40 naprej. — Prava zlata ženska ura od gld, 9*75 do 18"—. Enaka s 3 pokrovi od gld. 15 — do 29'—. Srebrna pancer verižica 100 gr. težka gld. 4*90, 50 gr. gld.[2'50.
Ceneje kot povsod drugod! Potrebščine za kolesa in gramofone.
•17 15
Zaradi kakovosti nizke cene priporočam posebno preci-zijsko uro «lntnct».
.X
95
OI
5991
,North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna vartčina znala nad 624 milijonov kron v zlatu.
Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaia 201 milijon kron v zlatu.
Ta lavaroralna druiba proti ognju j« najbogatejša in najstarejša v Avstriji, ji najvilj« konci-jonirana, j« odgovorna antrijikl sodni ohtarti in m koaa x vsako atfcno domačo tavnrovalnleo. Zavanij« m lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, poviročena po ognju in streli
na poslopjih, pr«raakljirem blagu in vsakovrstni talogi, uvarujejo se lahka travni-Iki in poljski pridelki, dalj« relo lirlna, ki je morda na pali od strela ladeta. Zavarovalnina je laka, da x mirom na nitko ceno ne laostaja ta nobeno *e tako solidno lavarovalnleo.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. Rama pojasnita daj« in »varovalne pogodbe sklopa v vnakem veljam okraju obstojala ageotura, pred vaem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica st. 6. 118-88
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam podpisani, da sem otforil
? Ljubno« pri Podoirti
•r samostojno obrt za izdelovanje peči.
Vedno imam v zalogi vsakovrstat idelke xa peči.
Trpetno in ceno blago.
Za obilna naroČila se uljudno priporočana
Anton Markovič
mojster xa iideloranje p»«i v Ljubnem pri Podnartn, Oorenjflko. 179 8-t
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje Švicarskih ur na vse kraje svetal
Urar in trgovao
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhauien, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-ki, veriiloe, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da |e moje blago zares dno ln eeno, |e te, da ga razpošiljam po celem svotu ln imam odjemalce tudi urarje ln zlatarje glav-nlh mest
iš
It. 502. NlkslnaaU aaker-resnoatoar-Roskopf, aoluje, gld. 246, eaa pravega srebra gld lita i dvojnaUm trtim sre-araim
mio Rtvna je lEŠel najnovejši veliki cenik, &E&iEt 1
laka t ... 1       «■■        .   j j      y» .     lesne in motal m
i. s«, kateri se pošlje zastonj ln poštnine m .»u i d0w
prosto.
gj.6raMtnmna^rejrofom Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
št. 605. Prava srebrna «iun-der-rtuontoar, trpelao ko-krori,gld. rim aoker-kelMJem gld. 5*M in naprej.
188-9
I0TEL »VEGA"
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni oosti nasproti ljudski šoli.
se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna biseljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiiko dvojnomarčno pivo.
Gorka in mrsla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik Trt s teraso in krasnim
razgledom na Kamniško planine
in Šmarno goro. 1126-10
Za tajco novo opremljene sobo: postelja 1 K, soba z dvema po* steljama 2 K.
Jako ugodna prilika ia leto-viičarje, za katere se cena primerno zniža.
Na raspolago so vil domači Usti.
ur 5j5j Totiipojiiin"
Z odlič. spoštovanjem ANTON MAVER, lastnik.
JOŠ. MEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
(BIlottiftlKOve ttlloaa &r
smiiN-ntiii h ikMiMiki ki|MTittnrarra\
Žično omrežje na stroj, ograje na mire* dvoru, obmejno omrtije, vetna vrata, balkoni, Ttrando, stolpne krile, štedilnike ttsL
Specijaliteta: 74-8
valjični zastori (Rollbalken). -
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje sa kopeli, kalat tudi Upe, vazo in drage glinaste tedniki t vseh barvah, trpeine ln priporoča
1M-*
Avgust Drelse
prva in najvi&ja tovai pe)6i in glinastih iidelkov
- v LJubljani. -
MlHIKIMJunt MOM COMGOWM'
Zoio- mu atcljf
Oton $cydl
pri g. dr. E.aiobočnlkm t Kranju
KoboTja, tudi ne da bi se odstranile kavt> nine, t ali brez nebne ploščo, is kaTonktt kakor tudi alata, dalje vTarnalniot In •bturatorji se uvrtujejo po ns^noftsjaai 100-16 motodmh. Plomba t alatu, poro elanu, milna— in omenim kakor tudi vso lobondmv-nilko operacija izvrtaj« tn srpoolJsatfOnV
Odprte vsako nedelje ed 8. do 6. mm,
Kadar pridete v Ljubljano, obiščite
kavarno „LE0N
v LJubljani, Stari trg it 31.
Ondi dobite vsak čas najboljšo in najcenejšo kavo, raznovrstne likerje, pristno Tino in priznano dobrn vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se nahajnjočem Polvphon-Ochestron.
186-9      Leon Pogačnik. Gottiirtl Sfoll K iVollal
Lemin in Rosin iz sadnega soka kg 2 K. Vanin iz jajc, smetane i. t. d. . » 6 » Rabi se brez pridatkov. Oddaja se najmanj '/i kg. Iz tega se napravi različni sladoled, mrzle in gorke pijače, dalje je II ii pridatek za mlečne in močnale jedila, kavo, čokolado i. t. d.
Navodila priloži zastonj ruzpošiljntelj
E. BRANDT "g
( tovarna finega peciva v Kranju
HOTEL „ILIRIJA"
W27 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljšo štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Pootrežba točna. Cene niske.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
M. Podkrajšek
friier aa dane in gospode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 36. Filijalka lin s    nasproti hotela „Union"
pri|>oro£a za gojitev laa in xu umivanje i'l ve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni npariit. Susi brei nadležne vročine. Ne provirocuje skrčenja tns. Vpliva dobro na pospeševanje rasli las.
Zalaja vsahovrsinih vpletk stri2enm n zsiium las
Oddelek za dame s separatnim
vbodom,
Pod to anamko Je sposnati
prodajalne,
t katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
Singer Oo., ako. draž. sa šivalne stroje
Kranj, glanl trg 192.
33 -flfl
Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred bivalnimi stroji, ki jih ponujajo dni|»i trgovci pod imenom izvirne Singeros.. K»r mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki »izvirni Singerjevi stroji« kv« •jernu iz starih rabljenih, iz trat)« roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega pnroMva. niti ilfislati ^p^msainnlhM g0
69-12
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna T LJubljani priporoča kot posebnost žago in vso
•trojo za obdelovanje k-sa. Francis - turbine osobito za ■Angine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesi
Tovarniška zaloga
71 45
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
tfegdlitv
priporoča avoje najbolj primane
vjilne stroje in kolesa
eniki aedopoAtjejo na labtevanje laalonj.
Najbolje za zobe
aMiviie»latarai i K, hrana. Krajo
Najcenejša in najhitrejša vožnja V Hat rito Je s parnlki jSevernoneiuškeg^a Lloyda'
iz Bremena v ?few-york
s cesarskimi brzopnrniki Kaiser Wilhelm II., Kronprins Wllhelm, Kaiser Wilhelm der Orosse. — Prekomorska voinja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva knkor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 35
nasproti občuznane gostilne «Pri starem Tišlerju>.
Odhod ii Ljubljane je vaak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadna driave kakor: Colombo, Meiiko, Galifornija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in VVaabington nudi nas. društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez G al de s ton. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dohivajn pa tudi listki preko Hal timom in na vse ostali dele svete, kakor Bra-lilijn, Kuba, Buanos Airee, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—44
luUia kousorij i(iorenjca>.
Odgovorni urednik Iv. Pr, Lamprel.
Uftnina in Usek Iv. Pr. I*mpreta v Kranju.
80
047963