Poštnina plačana v gotoviui. Iziiaja v poudeljck in pecek. Stane mesečno Din 7'-~ , za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovneni /.avodu št. 10.666. Cena 1 Din. Kedaitc;ja in ut-rava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, ciesno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo lc po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s štovilksmi so piačljive. Štev. 9. Celje, petek 30. januarja 1931. Leto XIII, Načrti in delo vlade (Dalje.) VI> Znižanje železniških in paro- brodnih tnrif. Da so poceni prevoz žita in s tern <;lstjša njegov izvoz, jc vlada odredi- la. da se znižajo postavke za izvoz Žita od 20 na 46%, za otrobe na 400 kilcgramov 00%, zn. suho mcso za 23%, za umetna. gnojila so Se poseb- ne olajšave. Obenein pa je vlada tu- cli odredila, da se povsod preskrbi za hitrejsi prevoz blaga, da se zbo'lj- šajo zvczo in tako olajša izvoz. Ta- rifna politika vlade je s teni prila- godena potrebam naaega gospodar- stva, osobito pa kmetijstva. Velike- ga gosi)odars'kcga pomena bo zlasti poboljšanje lokal nega prometa z uvedbo motornih vozil, katcro na- nioro moi'amo zlasti pozdraviti pri nas, kjer je promet intenziven in potreba po dobrih zvezah v lokalnem prometu obeutna, VII. Trgcvina in imhistrija. Ustanovitev podružniee državne obrtne banke.v Ljubljani je celotiio obrtništvo dravske banovine že ob osnovanju te banke želelo in to po- družnico vedno zahtcvalo. Tej sploš- ni želji in potrebi obrtnikov bo se- da.j ustreženo. Dravska banovina je svojčas v večji množini eksportirala kvalitet- na vina iz bivše mariborske oblasti v Avstrijo. Eksport v Avstrijo je pozneje skoro popolnoma, izost.al, oksportira. se še nekoliko v Češko- slovaSko, kolikor dopušča kontin- gent. Delsilo so bo' na tem, da privi- legirana izvozniška družba v svojem delovanju upoSteva. tudi izvoz vina iz dravskc banovine. Privilegirana izvozna družba naj vodi ves izvoz in daje našiin izvoz- nikom jamstvo, da bodo prcjeli svo- je v tujino izvo'zene pridelke tudi v rcsnifi plačane. Izvozna družba bo dalje skrbela, da bo naše blago pra- vilno tipizirano in da bo čisto od- govarjalo zahl'evam zunanjega trga. Nadalje namerava vlada v kratkein izdati zakon o žitnili olevatorjih, ki so podlaga v;:ake izvo'zne žitne tr- govine. Tudi sicer bo vlada pri tr- govinskih poga.janjih skrbela, da so nas izvoz čim l)olj pospeši. Tujski ))i"oniet, je za našo banovi- no življenskega pomena. Banska uprava dravske banovine je, svesta si važnosti tega vprašanja, ustano- vila Tujski pro'nietni svet, ki vodi vso afccijo za povzdigo tujskega pro- mote Banska uprava bo osrednji vladi poslala. tudi svoje predloge za pravilnik o turistienih in klimatskih krajih in bo skrbela, da se čimveč krajev banovine usposobi za spre- jem letoviSčarjev in gosto'v. Del a in bo šg delala, da se v zdravilišcih in letoviščih zboljšajo ceste in druge komunikacije, da ti kraji dobe ka- nalizacijo in regulacijske načrte. Banovinska zdravilišča pa morajo postati vzornc ustanove, ki naj ustrezajo vsem zahtevam sodobnega napredka v ('eh panogah in naj bodo privlacno sredstvo za čim jaCji do- tok tujcev iz raznih delov naše dr- žave in inozemstva. VIII. Prosveta. Zakon o narodnih šolah je naložil poleg stroškov za stvarne šolske po- trebščinc tudi stroške za nastanitev učiteljstva in za kurjavo stanovanj obeinam. S tern je na eni sIrani omogočeuo, da se posamezni deli dr- žave in tudi najnižje upravne edini- ce v kulturnern pogledu v gotovi smeri samostojno razvijajo, tako da ne rnorejo' kulturno in materijalno slabcjše stoječi kraji ovirati viäje razvitih, obenem pa se je primerno izboljšal materijalni položaj vičitelj- stva. Seveda pomenja to preccj hudo obremenitev občin, zlasti večjih ob- čin, ki imajo skrbeti za več šol. Da se ti novi stroski pokrijejo, je bilo | treba zvišati doklade ali trošarine, ali oboje. Ministrskl sveL je sklenil zlasti ta- kim občinam olajšati obveznosti in je stanarino za učitelje za mesta in za trge prinierno znižal. Kmečkim občinam, ki bodo zgradile učiteljska stanovanja, bo banovina prisko'cila na pornoC iz kredita, ki bo predvi- dön v bodočeni proraeunu. Banska uprava si tudi sicer prizadeva, da se podeželskim občinam to breme olaj- sa. Obveznost ilobave drv za učitelj- stvö je v veejeni delu države obsto- jala ze prej. Ugodnosti v tem pogle- du, ki jib predvideva sklep ministr- skega sveta, se dravska banovina ne bo mogla poslužiti, ker v banovini ni državnib gozdov, iz katerih bi se ! mogia dobavljati dovoljna količina Ovv, drugi drsiavni gozdovi so pa ta- ko oddaljeni, da bi bili stroški za prevoz prcvisoki. Banska uprava pa { bo skušala doseči, da se bo dobavljal za sole in šolske upravitelje vsaj premog iz državnega rudnika v Ve- lenju. Gotovo pa je, da bo' odrcdba mnogim občinam v državi olajšala davčna breinena. IX. Organizacija in delo občin. Po sklcpu ministrs'kega sveta je prodvideno, da se izvrže potrebne spi'onieinbe v občinskih upravah, da bi povsod vladal zinisel za složno in smctrono delo za napredek obcine, za dobro države. Banska uprava dravske bnnovinc je v tem pravcu delala že doseda.j in inia namen na- daljevati to delo, kjerkoli bodo dr- žavni in drugi javni interesi zalitn- vali kako spromembo. Za občine v dravski banovini je pa še posebno važen drugi sklep mi- nistrskega sveta o pregrupaciji ob- čin. Zna.no je, da imamo v dravski banovini poleg večjih in delazmož- nih obein osobito v nekaterih srezih neznatne občine, ki ne morejo niti po svoji davčni inoči niti po o'sebah, ki jib upravljajo, izvrševati nalog, katerc jim zakoni nalagajo. 8aj zna- ša število obein v vsej banovini 10-43 in so med njimi take, ki imajo ko- maj 100 prebivalcev. Jasno je, da ta- ka občina samo zivo'tari in da tu o smotreni občinski upravi ne more biti govora. Ce se pojavi le malen- kosten izreden izdatek, že je treba dvigniti doklade na 150 ali več odstotkov. Načelo dekoncentracije uprave pa zahtova, da bodi o'bcina življenja in dela zmožen upravni or- gan. Velike gospodarsko in prosvet- ne naloge naših obCin zahtevajo iz finančno-političnih razlogov, da se male in najmanjše občine družijo v gos])odarsko' zaokrožene celote, ki bodo kos svoji nalogi. Pa tudi pri večjih občinah bo marsikje dobro popraviti meje, ki so postale neprak- učiie ali sploh ne odgovarjajo' veö novejšim rezultatom razvoja posa- meznih krajev in spremenjeni eko- nomski gravitaciji. Zato sc bo ban- ska uprava v znatni meri poslužila sklepa o pregrupaciji občin in že se- daj apelira na vse merodajne fak- torje, da opusto lo'kalna in pa-rtiku- laristična stremljenja in da svoje ozke interese podrede važnejšim in- teresorn širše skupnosti. Tudi ostala pereča vprašanja se na- mcravajo urediti in sicer z zakonom o organizaciji in delokrogu mestnih in podeželskih občin. (Konec prih.) DOMACE Will I PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« bo zaradi Svečnice izšla v torek 3. februarja popoldne. (1 Bivanje Nj. Vel. kralja in kralji- ce v Zagrebu. Kakor smo že poroča- li, je Zagreb sprcjel Nj. Vel. kralja in kraljico uprav triumfalno in z globoko Ijubeznijo ter s tem odloč- no manifestiral prod vsem svetom svoje čisto jugoslovenstvo. Kraljev- ski par je v Zagrebu vsak dan dele- žon novih prisrčnih ovacij in prebi- valstvo porablja vsako priliko, da izkažc svojo iskreno udanost vladar- ju in vladarskemu domu. Nj. Vel. kraljica je v torek dopoldne poseti- la mestni deCji ambulatorij, hiralni- co, otroško siro(iš?e in ljudsko ku- binjo »Prebrane«. Popoldne si je oglcdal kraljevski par kraljevski dvorec v Visoki ulici, nato pa je po- setil kiparja Ivana Meštroviča v nje- govcm ateljeju in nato v njegovem stanovanju. Okrog 10. sta se odpe- Ijala Nj. ,Vel. kralj in kraljica v Gor- nji grad in Ilico, kjer sta stopila osebno v stik s prebivalstvom. V sre- dö ob 11. dopoldne je Nj. Vel. kralj obiskal nadškofa dr. Bauerja in mu ob 20-letnici posvetitve za škofa iz- ročil v znak priznanja red Karadjor- djeve zvezde 1. stopnje. V tem času je Nj. Vel. kraljica sprejela v avdi- jenci 54 predstavnic Jugoslovenske- ga narodnega ženskega saveza, Okrog 14. se jc Nj. Vel. kraljica od- peljala z avtomobilom na izlet v za- grebško okolico. Ob 18. je Nj. Vel. kralj sprejel v sveöani nvdijenci za- gro.hSko niostno znstopstvo pod vod- stvoni župana dr. Srkulja. Nj. Vel. kralj je v Zagrebu podpisal prve ukaze z besedami: »Dano v kraljev- skem Zagrebu«. V Četrtek 29. t. m. »lopoldne si jc Nj. Vel. kraljica ogle- dala voc mladinskih zavodov, Nj. Vel. kralj pa je opoldne posetil zoo- loški vrt v Maksimiru. Popoldne sta Nj. Vel. kralj in kraljica posetila mestno otroško zavetišče na Trež- njevki, zvečer pa sta prisostvovala v Narodncm glcdališču svečani predstavi ope^e lUmskega-Korzako- va »Sadka«. Opcrno predstavo so prenašale radijske postaje Zagreb, Beograd in Ljubljana. d Nemške paralelke na osnovnih šolah. Ministrstvo prosvete je odre- dilo, naj se po določilih zakona o' na- rodnih šolah otvorijo oddelki z nem- škim učniin jezikom na osnovnih šolah v C e l j u ter v Lazah, Črmoš- njicah, Travi in Dragi v kočevskem okraju. d Filozofska fakulteta v Skoplju bo 1. februarja svečano proslavila desetletnico svojega delovanja. il Nakup tobaka. Te dni so zacclc komisije državne monopolne uprave nakupovati tobak v Južni Srbiji, do- čim so v Hercegovini začele z na- kupom že v novembru. Uprava dr- žavnih monopolov bo nakupila letos okrog l(i milijonov kilogramov to- baka. Največja produkcija je bila v vardarski banovini, kjer so pridelali 7,200.000 kg tobaka, bogata je bila že- tev tudi v primorskih pokrajinah, kjer je uprava nakupila 4,600.000 kg tobaka, v zetski banovini pa 3 mili- jone kilogramov. Kako'vost južno- si'bskega tobaka je lotos znatno bolj- ša, dočim je hercegovski nekoliko slabgi. Letos je uprava monopolov dovolila sajenje 24 milijonov kilo-j gramov tobaka. d Tegetthoffovo rojstno hišo na oglu. iSiovenske in Gosposke ulice v Mariboru so zaCeli te dni podirati. Jlranilnica dravske banovine bo na tem prostoru z upoštevanjem regu- lacnega načrta zgradila trinadstrop- no poslopje. d RazŠirjenje razredne loterije. C.lani uprav nega odbora razredne lo- terije in kolektorji iz vse države so imeli te dni konferenco, na kateri so scstavili za trgovinskega in finanč- nega ministra daljše poroCilo s pred- logi, kaj bi bilo treba storiti, da se razredna loterija razširi, način ži-e- banja pa. zboljša. d Novi 1.000-dinarski bankovci. KliSeji za nove 1.000-dinarske ban- kovce, ki so bili izdelani v Franciji, so gotovi in so bili odposlani Narod- ni banki. V kratkem se bo pričelo s tiskanjem novih bankovcev. lzvirne francoske pastilje |za spoitnike pred, med in po naporu. Prodajajo vse lekarne in drogerije. d Pri lenivosU črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in proti- nu, katarju želodca in črevesa, obo- lenjih danke odpravi naravna »Franc Jožefova« grenčica zastaja- nja v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah učo, da uravna »Franc Joželova« voda izborno delövanje črevesa. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnali, drogerijah in špeeerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 31. januarja: Zaenkrat le malo sprememb. Celje In okoJica c Okoliški občinski svet bo imel na Svečnico 2. febi*uarja ob J49. do- poldne redno sejo v občinski posve- tovalnici na Bregu. Na dnevnem re- du je poročilo finančnega odseka. Občinski svet bo sklepal o prispev- ku okoliške občine za vzdrževanje predstojništva mestne policije. c Slovo celjskill prijateljev od po- slanika dr. Kramer j a. Novo imeno- vanoga praškega poslanika gosp. dr. Alborta. Kr-amerja, ki se je peljal v pondeljek popoldne s praškim brzo- vlakom skozi Celje, so pričakali na ])eronu v inienu njegovih prijateljev in znancev gg. dr. Kalan, dr. Juro Hrašovec, prof. Mravljak, prof. Mast- nak, dr. Orožen in dr. Bavdek. Slo- vo je bilo zelo prisrCno. Vlak je po kratkem postanku krenil proti Ma- riboru, kjer so' se, enako kakor v Ljubljani in Celju, poslovili od po- slanika dr. Kramerja tudi tamošnji njegovi prijatelji in znanci. c Svetosavska proslava v Celju. V torek 27. t. m. od 10. do 11. dopoldne se je vršila v telovadnici mestne os- novne sole lepa proslava sv. Save, ki so ji prisostvovali zastopniki dr- žavnih in vojaških oblastev, šolskih zavodov, mestne in okoliške občine, koi|)oracij in društev in številno ob- Činstvo. Pri obredu rezanja kolača, ki ga, je opravil prota g. Cudic, je brczhibno pel zbor CPD pod vod- stvoin g. šegule. Po cerkvenem ob- redu jo izpregovoril prota g. Cudic o delovanju in zaslugah velikega prosvetitelja sv. Save na cerkvenem, prosvetnem in narodnem polju. Sle- 'lilo je pet zelo posrečenih deklama- cij uCencev in učenk. Zbor deške mcščanske sole je pod vodstvom g. ftegule dovraeno zapel himno sv. Sa- ve in pesini »Dunave, tiha voda lad- na«, »Nocoj je prav lep večer« in »Slovenes, Srb, Hrvat«. Ob zaključ- ku proslave se je predsednik j)ravo- slavrie cerkvene občine g. polkovnik Puric zahvalil prisotnim za številno udeležbo. Siraii »Nova Doba« 30. I. 1931. Štev. 0. c Ljudsko vseučilišče. V pondeljek 26. t. m. jo predaval g. prof. dr. Žgeč iz Maribora nad 120 poslušalcem v risalnici meščanske sole o vpraša- nju, ali je spolna vzgoja potrebna. V obliki razgovora med očetom in niatcrjo je navedel primere iz živ- ljcnja. Razložil je, kako je treba mladini pravočasno pojasniti važnc spolne zadeve na primeren način. Predpogoj uspehu je iskrena zaup- nost med starši in otroki. Sodobnost z rnodernimi vzgojnimi načeli se po- služuje novih metod, ki naj člove- štvo zlasti moralno dvignejo. Pre- davatelj je žel za svoja izredno za- nirniva in aktualna izvajanja sploš- no priznanje. Gosp. prof. dr. Žgeč, ki je eden našili najagilnejših vzgojnih res or ma tor jev, bo predaval zopet v pondeljek 9. februarja ob 20. o vpra- šanju, kako je treba vzgojno vplivati na mladino, ki je spolno nevzgoje- na zašla na stranpota. Na to preda- vanje že sedaj opozarjamo občin- stvo, zlasti starše. c Tudi Celje je dobilo brezmotor- no letalo. Celjski Aeroklub je dal zgraditi pri g. Ladislavu Ropasu, lastniku avtodelavnice v Medlogu pri Celju, brezmotorno letalo, ki je že zgrajeno. Letalo je določeno pred- vsem za väje, zlasti za mladino, ki se bo hotela izvežbati v letalstvu. Ker bi povzročilo zlaganje letala pri vsakem poletu izgubo časa, bo Aeroklub zgradil, najbrž na vojaš- kem vežbališču v Levcu, lopo za shranjevanje kompletnega letala. Aeroklubu v Celju je treba priznati, da se v zadnjem času živahno udej- stvuje, kar bo znala gotovo ceniti tufli javnost. c Na Obrtniški pies, ki se bo vršil v nedeljo 1. februarja zveCer v vseh gornjih prostorih Nafodnega doma, opozarjamo vse številne prijatelje obrtništva. Ta pies spada med naj- bolj priljubljene in najprijetnejše prireditve v Celju in bo gotovo tudi letos zelo lepo uspel. c Pies trgovskih nameščencev bo v soboto 31. t. m. v veliki dvorani Celjskega doma. Na pies so vabljeni vsi prijatelji trgovskega stanu. Va- bila so razposlana in če jih kdo po- motoma ni prejel, naj oprosti in je s tern najvljudneje vabljen. Jutri v soboto vsi na P L E S trgovskih nameščencev (- Uporaba sokolske telovadnice v mestni osnovni soil. Sokolsko dru- Stvo v Celju opozarja društva, ki prirejajo slavnosti ali nastope in že- le v to svrho dobiti dovoljenje vpo- rabe društvene telovadnice v mest- ni osnovni soli, da zaprosijo za to pravočasno s pismeno vlogo. Na ta način bo društvo o prošnji sklepa- lo v društveni seji in bo prošnjika o uspehu prošnje pravočasno obvesti- lo. S tern bodo odpadla nepotrebna nesoglasja, ki sicer labko nastanejo. c Iz vojaške službe. Gosp. Adolf Zupančič, intendantski podporučnik pri 39. pp. v Celju, je premeščen v Skoplje. Simpatičnemu oficirju želi- mo mnogo' uspehov in zadovoljstva na novem službenem mestu! c Nova regulacljska dela na Hu- dinji. Županstvo občine Škofja vas pri Celju je zaprosilo pri sreskem načelstvu za vodopravno dovoljenje za zavarovanje regulacijskih zgradb na Hudinji, izvršenih od 1. 1927. do 1929., dalje za podaljšanje regulaci- je do šmarješkega mostu, za zgrad- bo praga pod tern mostom zaradi ublažitve padca in zasilno zavaro- vanje levega obrežja pod mostom. Zadevna komisijska poizvedba in obravnava bo v četrtek 5. februarja s sestankom ob 9. dopoldne pri Smarješkem mostu. K obravnavi so vabljeni tudi mejaši in drugi intere- senti. Načrti so do dneva komisije na vpogled pri sreskem načelstvu v Celju. c Samomor bivSega celjskega uradnika v Maribora. V torek 27. t. in. zjutraj so našli 52-letnega pošt- nega kontrolorja v p. V. K. obešene- ga na nekem smrekoveni drevesu v bližini deklaracijskega spomenika v mariborskem parku. Veja, na katero se je H. obesil, se je vsled teže od- lomila. Pri pokojniku so našli dvoje poslovilnih pisem, K. je služboval delj časa v Celju, prod meseci pa je bila uvedona proti njemu preiskava zaradi nckih nerednosti. c Nakana se mu je posrečila. Po- ročali smo, da je 20-letni ključavni- čar Albin Stuss 13. t. m. zjutraj v za- poi'ih celjskega okrožnega sodišča pogoltnil ročaj žlice in da je bil pre- peljan v ljubljansko bolnico. Sledeč novejšim vzgledom nekaterih jetni- kov je hotel tudi Stuss porabiti pri- liko, da bi med prevozom pobegnil iz vlaka, pa mu ni uspclo. To dni pa je v ljubljanski splošni bolnici po- rabil priliko in pobegnil. Fanta do- slej še niso izsledili. c Skavtska proslava Strossmayer- ja. Mrkonjičev steg skavtov v Celju bo priredil v sredo 4. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma Strossmayerjev večer s pevskimi točkanii, deklamaeijami in govorom g. prof. Pavliča o nacijonalnem de- lu velikega škofa in Jugoslovena Strossinayerja. Vstopnine ni. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75- Vam nudi j RUDIS c Savezna strelska družina v Ce- lju priredi drevi ol) osmih svoj peti s t r e 1 s k i veCer na kegljišču v Celjskem clomu, Prijatelji strelske družine so vljudno vabljeni. c O turizmu in Alpah bo predaval v soboto 31. t. m. ob 20.30 g. dr. Hen- rik Tuma iz Ljubljane v poslopju Delavske zbornice. Predavanje bodo pojasnjevale skioptičnc slike. c Smrtna kosa. V cel'jslti bblnici so umrli: v pondeljek 26.i:tt!"m. 47- lctni, na Bregu pri Celju zaposleni kamnosek Jakob KovaČič od Sv. Kri- štofa nad Laškim in 20-letni rudar Franc Hrovatič iz Žusma, v sredo 28. t. m. lS3-letiii kovač in posestnik Florijan Plahuta iz St. Jurija ob j. žel. in v petek 30. t. m.. 14,r-letiii de- lavčev sin Jo^jf Jurjeyec^i'|^ ^Vrbja ]>ri Zalcu (tifuik V Lisc^äli ßri-Celju : je umr'ht 2(5. t. m. zvečer v starosti 05 let ga. Terezija. Ka.sperjeva, ugled- ¦ na posestnica pri Sv. Primožu na Pohorju. Prišla je na obisk k svoji ličerki ge. Mili Petričkovi, kjer se je nameravala za nekaj časa odpočiti, a je podlegla akutnemu zastruplje- nju, ki ga je prinesla že s scboj. Po- kojnica je bila velika dobrotnica re- vežev, izvrstna gospodinja in vzor- na mati. Trui>lo so prepeljali na dorn pokojnice, odkoder se je vršil včeraj dopoldne pogreb na pokopališče v Vuzenico. Na Bregu 36 pri Celju je umrla v torek 27. t. m. zvečer v sta- rosti 65 let zasebnica ga. Jera Ra- kunova, mati trgovčeve soproge ge. Semove. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskrc- no sožalje! c Številne nesreče. 8-letni Miran Toplak, sin lastnika avtotakse gosp. Ignaca Toplaka v Celju, se je v pon- deljek 20. t. m. doma oparil s kro- pom in se močno opekel po levi roki in obrazu. — 24-letnega delavca Ignaca Šnideriča je 25. t. m. pritisnil železen voziček v opekarni v Sp. Hu- dinji ob neko steno in mu poškodo- val prsni koS. — Stanislavu Humer- ju, slugi pri hotelirju g. Ivanu Vol- čanšku v Brežicah, je pred 14 dnevi poškodovala cirkularka prst na levi roki. Ker so se čez par dni pojavile komplikacije, se je podal Humai* v celjsko bolnico. — 56-letneniu delav- cu Francu Zidarnu iz Zekovca pri Mozirju je padel v sredo 28. t. m. hlod na desno nogo in mu zdrobil golcnico. — 3-letni posestnikov siri- ček Ivan Zupanc iz Sp. Hudinje se je 28. t. in. polil s kropom in se ob- čutno opekel po desni roki, desni strani prs in obrazu. — 34-1 etna dni- narica Anlonija Zagozdova iz Pre- lazka pri Podčetrtku je padla 28. t. m. z voza pod kolo in si zlomila de.s- no golenico. — 72-letna gospa Mari- j«i, štefanijeva, ftiati g. inž. Štefani- ja, si je 28. t. m. pri padcu na neki cesti v Celju zlomila desno golenico. — 18-letni krojaški pomočnik Mar- tin Span je padel 28. t. m. na zamrz- li cesti v G-aberju tako nesrečno, da si je zlomil levo roko nad zapestjem. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v coljski bolnici. c Prostovoljno gasilno društvo v Celju bo imelo svoj letni obČni zbor v soboto 31. I. m. ob 19.30 v Gasil- skeni domvi. c Rešilni avto, ki ga je nabavil re- šilni oddelek celjskega gasilnega društva pri tvornici »Tatra«, bo pri- spel v Celje najbrž v soboto 31. t. m. c Zvončki na Pečovniku. Mestni gozda.r g. Hihteršič iiain je prinesel zvonCke, ki jih je nabral na Pečov- niku, kjer je sedaj vse polno teh cvetlic. Zvončkr v januarju so pri nas vsekakor redka prikazen. c Celjske brivnice bodo v nedeljo 1. februarja odprte od pol 8. do 11. dopoldne, na Svečnico 2. februarja pa. bodo ves dan zaprte. c Nove evidenčne tablice za mo- torna vozila (osebne in tovorne avto- mobile, avtobuse in motocikle) so prispele. V celjskem policijskem oko- lišu staiiujoči lastniki motornih vo- zil naj se Cimprej zglasijo pri pred- stojniStvu mestne policije, kjer bodo prejeli nove evidenčne tablice. c Konzum alkohola je izkazoval lani v Celju naslednje številke: 462.300 1 vina, 372.100 1 piva, 39.500 1 žganja in 23.900 sadjevca; v okoliški občini pa so popili 224.900 1 vina, 71.000 1 piva, 4.800 1 žganja in 31.600 litrov sadjevca. c »Ich verstehe nicht chinesisch!« Prijatelj našoga lista nain piše: V »Novi Dobi« z dne 19. t. in. sem čital notico o nekem V. B., ki se je izrazil^ ö sloveMščinJ oinalovaževalno, češ da ne razume kitajščine. Slučajno sem zvedel, da je to ncki Viktor Borlak, rodom Celjan, ki se bavi s slikar- stvom in,,pleskarstv,om. V petek 23. t. m. Reato slišal v ne-ki kavarni Boi-- laka, ko se je norčeval zaradi ornc- njene notice. Sedel sem pri sosednji mizi. Ko sem pozval Borlaka k redu, me je nahrulil in skočil proti nieni. V tem trenutku sem mu dal izdaten sunek, da se je Borlak preko par stolov zvrnil na tla. Ker kljub temu ni hqt?l lnirovati, sem sei iskat strazjqikay,-tki ga pa/ sluCajno niseni našel. Pač pa je prišel takoj nato eden izmed policijskih agentov v ka- varno. Ko sem mu pojasnil zadevo in je ta zapretil Borlaku z aretacijo, je Borlak odšel. Drugi dan sem zve- del, da se je Borlak po polnoči vrnil v kavarno in se začel prepirati z ne-. kirn gospodom. Ker je ta gospod bra- nil nacijonalno stališCe, mu je Bor- lak prisolil zauSnico. Dobro bi bilo, Ce bi ob last Borlaku inalo izprašala vest. — Na željo slikarskega mojstra g. Viktorja Bcvca prav radi ugotav- ljamo, da nista sevecla niti on iiiti njegov g. sin v zvezi z omenjeno no- tico, v kateri smo navedli Viktorja Borlaka le z začetnimi Crkami V. B., kar je dalo nekatcrim zlobnežem po- vod, da so začeli spravljati g. Bevca v zvezo s to zadevo. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75- Vam nudi J, RUDIS c Izstop iz državljanstva. 25-1 et ni Karol Virant, rojen v Hambornu v Neinčiji in pristojen v St. Pavel pri Preboldu, je pri sreskem načelstvu prijavil izstop iz jugoslovenskega državljanstva. c Dve tatvini. V sredo 28. t. m. po- poldne se je splazil neznan tat v pritlično stanovanje trgovca g. Josi- pa Jagodiča na Bregu in odnesel je- dilni servis iz alpaka srebra V vred- nosti 3400 Din. — Nekemu trgovske- mu potniku iz Hrvatske je izmaknil 28. t. in. okrog 18. nekdo iz njegovc- ga avtomobila, ki ga je pustil na Krckovem trgu, 2000 Din vredno suknjo iz jelenjega usnja. c V zadružni register je bila vpi- sana nova zadruga Kmetska posojil- nica v Celju r. z. z n. z. c Neki prijatelj pasjih znamk je snel te dni psu volčjaku trgovca g. Dobovičnika ovratnik z novo pasjo znamko št. 33. Zadeva je javljena policiji. ZA DAME Crep Säten Crep Georgete Crep de Chine Nogavice Rokavice ZA GOSPODE Črno sukno Bele srajce Modne srajce Sanioveznice Nogavice Velika izbira, zinernc cene FRANC KOLBEZEN — CELJE c Zlat manšetni gnmb z oniksom in briljantom je bil izgubljen v sre- do 28. t. m. zvečer v mestu. „Najditelj naj ga odda proti nagradi v upravi »Nove Dobe«. c Najdbe: črna usnjata rQqiia tor- bica z moško žepno uro, žepnim rob- ccm in 10 Din, najdena 24. t; m. na dvorišču gostilne Kus na. Qlavnem trgu; damski pas iz ovčje kožuhovi- ne, najden 24. t. m. na Ljubljanski cesti pred mestno elektvai'uo; ban- kovec za 10 Din, najden istega dne v Prešernovi ulici. Najdeni predme- ti se dobe pri predsto|ništvu mest- ne policije. '"' ,/iU>(. c Nalezljive bolezni v Celju in celj- skem srezu. Po uradni statistiki je bilo stanje nalezljivih bolezni v me- stu Celju in celjskem srezu od 8. do 14. januarja naslednje: tifuzne bo- lezni: v celjskem srezu je ostalo 5 bolnikov še dalje v oskrbi; škrlatin- ka: v celjskem srezu ostalo od prcj 7 bolnikov, na, \\ovq obolel 1, ostalo 8 bolnikov v oskrbi, v mestu Celju ostal od prej 1, na npvo obolel 1, ostala 2 v oskrbi; davica: v, celjskem srezu ostali od prej 3, na novo obo- lel 1, oztlravela 2, ostala še 2 v oskr- bi; sen: v celjskem srezu ostal od prej 1, na novo obolel 1, ostala še 2 v oskrbi; krčevita odrcvenelost (te- tanus): edini bolnik v celjskem sre- zu je ozdravel. v. c V restavraciji »Wilson« v Gaber- ju v soboto in nedeljo koline. - c Nočno lekarniško službo ima od sobote 31. t. in. do vštetega j^etka 6. februarja lekarna »Pri MaiT|I~t)o'ma- gaj1« na Glavnem trgu. c Gasilno drušivo v Celju. Tedeu- sko službo ima od nedelje 1. do všte- te sobote 7. februarja I. vod pod po- veljstvovn g. E. Berne. c V hotelu »Union« v Celju se toči fino krajinsko vino 1030 po 12, v to- öilnici 10, cviček 1929 po 16, v točii- nici 14 Din, la belo vino 16, v točil- nici 14 Din, Jeruzalemec 20, v točil- nici 18 l")in. (Jeruz. burgundec stari, specijalitota 24 Din). Toči se sara- jevsko dvorsko pivo. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Tavoli 3. februarja ob 2O.i»&veU pla- men«. Gostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča. ,ü^ * Gostovanje ljubljanske^^ame v Celju. Clarii Narodnega gledališča v Ljubljani, ki uživajo y.Celju velike simpatije, bodo po dolgem'presledku x torek 3. februarja zopet gostovali v celjskem gledališču. Uprizorili bo- do v režiji g. Milana SkrbinSka zna- no dramo Somerseta Maughama »Sveti plamena. V posanieznih ulo- gah bodo nastopile dame šaričeva, Marija Vera, Mira Danilova in Slav- Ceva in gg. Levar, Kralj, Cesar in Jerman. Ker bo nudilo to gostovanje gotovo redek umetniški užitek, je pričakovati, da bo občinstvo ta ve- Cer napolnilo gledališče. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. S to upi-izo- ritvijo bo otvorjena serija gostovanj ljubljauskega Narodnega gledaliäca v Celju. . CYAMPLIN KAPSULE '\ V NAIMpČNEJŠI STRUP ZA LISIf &\aVna ialooöVileKarna pri ORLÜBöW « Štev. (J. »Nova Doba« 30. I. 1931. Stran 3 Kino Meslni kino Celje. Petek 30., sobo- ta 31. januarja, nedelja 1. in Sveč- nic-a 2. februarja: »Ne verujem več nobeni ženi . . .« 100% zvočni vele- film. v glavnih ulogah sloviti ko- lnorni pevec Rihard Tauber, Marija Solveig in Werner Fuetterer. To jc po priznanju kritike eden najboljäih '/-voönib filmov ovropskc produkei- je. Kot (lodatek se prcdvaja izvrst- ua zvcčna šaioigra. Predstave ob de- lavnikih ob Y*$., ob nodeljab in-praz- nikih ob 3., 5-, 7. in 9. zvečer. — Pred- naznanilo: »Lažni feldmaršal« (Ko- da lloda). Dopisi Št. Peter v Sav. dol. S o k o 1 s k o d v u .s t v o S t. P e 1 c r je hnelo glav- no skupščino 18. t. in. dopoldne v dvorani br. PHvošnika, Župo je za- stopal })r. Vajt, ki je pozdravil vse navzoče in "jilj"vzpodbujal k nadalj- Hoinu delu. Iz poročil vseh društve- uib funkcijonarjev je videti lep na- predck v sta'fem lctu. Društvo si je uabavilo pi'opblrebni glcdališki oder, katerega jo postavilo v dvorano br. Privošnika, ki je dal dvorano brez- plačno na' razpolago. Društvo si je nadalje kupilo 40 stofov za gledališ- ^e predstave. Priroditev je bilo skupno o, vsesokolskega zleta se ie udeležilo 19 članov iri'&ränic, soude- ležbe na drugih javnih nastopih je bilo S. DruStvo je poslalo tudi dopu- tacijo v krojili na pogreb hv. Maleja in je tudi položilo venec na grob br. Puncerja. ob priliki o'dkritja spomo- nika. Prijavilo se je na novo kon- t-eni Iota 27 članov in članic, tako da šteje društvo skupaj 123 članov in naruščaju; Pri slučajnostih se je sklenilo ustanoviti zletni fond z ozi- r°ni jia predstojcči vsesokolski zlet v Jiiagi. Nadalje je bil izvoljen grad- volnene flariiingo volnene krepe volnene georgette dobite že lahko sedaj pri tvrdki MiloS Pšeničnik, Cclje Novost! Novost! beui odsek, ki inia nalogo že sedaj •tkrbeli za zemljišče in bodoči dorn, ki ga društvo tako nujno ])otrebuje, ker niina razen letnega telovadišča, ki ga da br. Cvenkl celoletno brez- plačno na razpolago, nobene telo- vadnice. Društvena uprava je ostala deloma ista, le nekaj sprememb je bilo izvršenih zaradi povečanja nprave. Starešinstvo je obdržal br. Srebotnjak, njegov namestnik je br. Mahorčič, od slednjega pa je pre- vzcl mesto prosvetarja br. Staut. Vojnik. Z i in s k i k m e t i j s k i t e č a j v V o j n i k u je otvoril sres- ki načelnik g. dr. Hubad v ncdeljo 25. t. m. ob 8. zjutraj v osnovni Soli v Vojniku. Po pozdravu šolskega upravitelja gosp. P. Jankoviea je po- vdarjal sreski načelnik delo države za povzdigo in pomoč kmetu, nava- jal razne zakone in želel, da bi se te- čaja udcleževalo vef kmetovalcev. Gosp. inž. Dolinar je obrazložil po- men in potrebo kmetijskega pouka, vzroke sedanje krize in kako bi se ji dalo odpoinoči. Določen je bil tu- di program za naslednje nedelje. Te- čaj se bo vršil vsako nedeljo od 8. do 10. dopoldne do 8. marc a in se bo- do vršila predavanja o poljedelstvu, živinoreji, živinozdravstvu, hmeljar- stvu, travništvu, zadružništvu in o zdravstvu. Vsak zaveden kmet se bo gotovo redno udeleževal tečaja. Sv. Jedert nad Laškim. Sokolsko društvo pri Sv. Jederti nad Laškim bo uprizorilo v nedeljo 1. februarja ob 15. v tamošnji osnovni šoli ljud- sko igro »Po dvanajstih letib«. Cisti dobiček je namenjen za nabavo telo- vadnega orodja. K predstavi je vab- ljeno vse prebivalstvo. Gomilsko. V nedeljo 25. t~ in. ob 15. se je vr.šil obCni zbor tukajAnjega Obrtnega društva. Po običajnih po- roßilih je sledilo poročilo zastopnika Zveze obrtnih društev v Celju gosp. Žabkarja o obrtnib'örganizatujah in- težnjah obrtnikov. Na občnem nbovu so bile sprejete običajne resolucije.. Za predsednika Obrtnega društva je bil izvoljen čevljarski niojster gosp. Ivan Mubovec iz Grajske vasi. Zreče. V nedeljo 25. t. m. se je vr- Sila glavna .skupSfina Sokol.skega društva v ZreCaJi ob innogoštovilifi udeležbi članstva, ki je nad dve'tret- | jini VA kmetskega slbja. Od I123 'Ola^- nov je prisostvovalo 73. Bil je res užitek gledati navdušene mlade kmetske sinove in njih očete, kako so z zanimanjem sledili poročilom i'unkcijonarjev. Občni zbor je vodil starešina br. Kračun Davorin, ki si je zlasti stekel velike zasluge za to, da je danes društvo pod streho in prične te dni s sisteinatično telovad- bo v novi telovadnici. Izčrpen pre- gled o društvenem delovanju je po- dal br. tajnik Jebločnik, ki je poka- zal, da vlada v dmštvu sloga in red. Pi-osvetar je poročal, da delujejo dramatski, knjižničarski in tambu- raški odsek in da se osnavlja pevski odsek. Knjižnica ima 81 knjig, last ZKD v Mariboi-u, in 20 lastnih knjig; vsekakor lep začetek. Vršila so se 4 predavanja in 2 pešizleta ter več za- bavnih prireditev. Tclovadcev je se- daj 20, telovadk 12. Njib število pa se bo sedaj sigurno zelo povefialo. V vaditeljski tečaj v Ptuj odideta 1 clan in 1 Clanica. Denarnega promo- ta jo bilo 17.513 Din, dohodkov 11.111 Din 40 par, izdatkov (5410.50 Din, v blagajni je sedaj 5.117 Din. Po poro- čilib funkcijonarjev se je sklenilo predlagati župni upravi z malimi spreinein.ba.ini staro društveno upra- vo z br. Kračunom kot stareSino. Glavne skupščine so se udeležili de- legati druStev Konjice in Oplotnica. Br. starešina druätva Konjice dr. Mejak je izpregovoril vzpodbujajosie besede o delu v letošnjem letu, br. okrožni načelnik Hmelak pa še po- sebej o predpripravab za okrožni zlet dravinjskega okrožja, ki se bo bržkone vršil v Konjicab meseca ju- nija. Društvo v Zrečah nam je po svojem dosedanjem delu in po svoji sestavi članstva najboljSi dokaz, ka- ko neuteineljenc so izjave nekgterib nepoučenih gospodov, Ceš da se so- kolski pokret, kakor prej, tudi sedaj ne more razmahniti na deželi. Tern gos])odom bi bilb pač svetovati, da se prej na lieu mesta prepriCajo, predno podajo svoje izjave v jav- nosti. Konjice,; ^o.koj.sko dru|tvo v Ko- njicah bo ustanovilo v nedeljo 1. se- i>ruarja svojo sokolsko četo v Š p i - t a 1 i č u , kjer vodi vse predpripra- ve šolski upravitelj br. Berce. Usta- novni obCni zbor se bo vršil takoj i>o ma§i ob 11. v šoli. Društvo v Konji- cab bo poslalo k ustanovitvi večjo delegacijo. — Maskerada Sokolske- ga druStva v Konjicab se bo wsila na pustno soboto 14. februarja ob 20. v vseb prostorib Narodnega doma. — Prva lutkovna predstava se bo vršila v februai'ju. Pripravlja se tu- di dramatska predstava pod režijo br. Wagnerja. Lasulje vseh vrst izposojuje proti nizki odškodnini AUGUST TAČEK, fpizerski salon, Gosposka ulica. Odda se takoj velika, prazna, solnčna z balkonom s strogo separiranim vho- dom. Električna luč, parket. Naslov v upravi. Lepe kostume za maske v zelo veliki izbiri izposojuje po 7 nizkih cenah 12 Ana Staudinger, Celje, WehZd.r°v7a Gostilniika kredenca okrogla miza, več omar, pisalna miza in več drugega pohi5tva kakor tudi koleselj se ceno proda. Več se izve pri skladiščniku Javnega skladišča v 2 Celju. 2 Spalna oprava iz trdega lesa, popolnoma nova, po- litirana, obstoječa iz 2 omar, 1 pre- dalnika, 2 posteljnih obodov, 2 nočnih omar, 1 mize in 4 stolov, se bo pro- dala na javni dražbi dne 3. februarja ob 9. dop. v Javnem skladišču, Celje, Masarykovo nabrežje. 3 3 Najmoderneje urejv. a pražarna Vam nudi vc 5o sveže praženo in res a_ ota atiČno kavo. Čaj Darjeeling* in druge specijalne mešanice. Rum Jamaica odprt in v steklenicah dobite pri tvrdk Ivan Ravnikar, Celje i „aaOd aAON" MIu^ojbu az 9^s hv Brata Gordejeva Roinau. Iz ruščine, prevedel J. O. 13 S SYtfjo spretnostjo je hotela zvedeti Amfeja Par- fenovna od Nataše vso njeno skrivnost, ker so ji pa ta poizkus ni posrečil, je žalostno umolknila. V sobi se je slišal samo zadrževan Natašin jok. »Takaf^iramotiš očeta in mater, pa sinešiš dob're ljudi . . . Misliš, da dobri ljudje nič ne vidijo? Vse vidijo in še sami pridevajo . . . Moža ne ljubis, zato si se zagledala v drugega. Povej, kača, ne taji . .;.«.. »NIC ne yeni, mamica!« »A, he'"veš? Zato ti bom pa jaz povedala, zakaj se voziš y Novi zavod . . .* »Mamica rodna . . .« »K })onosnemu Nikaški se voziš . . . Vse vem . . .« Zadnje besede so zdrknile z jezika Amfeje Par- fonoVne v jezi; ona je lahko samo sumila, določnega ni vedela nič. A Nataša je kar odskočila od nje in pogledala s tako velikimi, velikimi oCmi. Kakor da jo je grom \idaril. »Mamica, Gospod s teboj!« »Vse vem! Oh, grešila sem na stara leta!« »Kako da jaz tega ne vein, mamica? Ljub mi je Nikon, a niti v čem se nimam pred Bogom kesati. Niti pogledati me noCe in kake besede mi govoriš! To povem tudi možu, zoprnemu . . . Nisem mu žena, tuja sem v hiši! • • • Sodi lahko vsakdo, ali mojih solz ni nihče videl.« Amfeja Parfenovna se je vrnila domov, ne da bi bila kaj zvedela. Dva cela dneva se ni pokazala iz sobice, potem pa je poklicala Fedota Jakimiča. »Pofceni v Novi zavod, Fedot Jakimič, in privedi mi tisto Evsjugr^ejevo popadjo«, tako je govorila. »Br^egaMrt*^ l^iko po.^ljem, P'ejuSka«, je plaho »To tudi sama brez (<;be vein. Vsi bodo zvedeli, ako po brzem slu pozovem popadjo. A tako se bo pripeljala s teboj, kakor da bi sama želela. Potre- bujem jo, belokožno srako. Imam resen razgovor.« Fedot Jakimic se je skušal protiviti, ali zaman — starka je bila ncuklonljiva. Vso noč se je pre- vračal z one strani na drugo in vzdihoval, a zjutraj je rekel ])oslednjikrat: »xNe pojdem, Fetjuška . . . »Ne, pojdeš, tako gotovo kakor govoriš ruski jezikA« Tako jc moral na pot. Do Novega zavoda je bilo vsega štirideset vrst. Drugega dne se je Fedot Jaki- ¦ miC vrnil in pripeljal s seboj popadjo. Namenoma se je pripeljal pono'ci, da ne bi ljudje videli, kako ptico je privedel s seboj. Tudi popadja se je bala in je vso pot molčala. O grozni razkolnici Amfeji Parfcnovni je že niarsikaj slišala, ali videti je še ' ni imela prilike. Ccmu jo je pozvala starka, je pre- brisana popadja preplašeno ugibala. Vso pot je mol- čala in je s straho'm stopila v grozno gosposko hišo. Nemka Palageja je peljala popadjo naravnost gori v sobico, k sami Amfeji Parfenovni, ki je z groznim po'gledom ogledovala pozvano gostinjo in je brez uvoda vprašala: »No, čudežna ptica, pripoveduj, kaj sta tarn za- mesili? Pri meni si, ne taji — vidim skozi in skozi.« Začelo se je grozno izpraševanje. Popadja se je zlasti bala, da boste razpravljali o Fedotu JakimiCu, Cim pa je spoznala, da gre za Natašo, je svobodno vzdihnila. Nikon se v resnici }>rav nič ne briga za njo', čeprav se je ona silno zagledala vanj, in lahko se reče, pozabila celo žensko sramežljivost. »Sieer pa vsa zadeva ni taka, da bi bila Nataša pokvarjena«, je rekla ob sklepu popadja, braneč pri- jateljico. »Ne vrti se kakor brezova skorja na ognju in govori resnico«, je nekolikokrat vzkliknila Amfeja Parfenovna. »Jaz že vem, kaka je Nataša, o tern mi ti ne boš govorila. Ali o Nikonu pa kar molčiš.« »Nikon ni pri vsem tern prav nič udeležen, Am- feja Parfenovna!« »Na očeh ti vidim, da lazes!« »Ne grein s tega mesta, ne lažern.1« , Prisiljena je morala popadja priznati, da Nikon noka'ko ho'di za njo, t. j. ne hodi, ampak jo gleda, in gleda. Stra^no je že to, kako upira svoje oči. »Pa to je že tvoja stvar«, je čisto mirnodušno odgovorila Amfeja Parfenovna. »Zelo lepo po'jes. Tudi to snio slišali.« Izpraževanju, ki je pomirilo starko, je sledila pogostitev došle gostinje s čajem, vkuhanim sad- jem, prigiizki in sadnimi likerji. Na koncu je Am- feja Parfenovna po'darila popadji velik svilen robec in jo je celo poljubila. Popadjo so odpeljali domov ponoči, kakor je bila prišla, da je ni nihče videl. Amfeji Parfenovni se je zvalilo s prsi kakor gora in takoj je bila vesela. Nataša je enostavno neumna, ker je mož — neumnež. Sodi volka, ali sodi tudi po volku . . • Živ človek tudi misli o živem človeku. Amfeja Parfenovna ni v svojib skrbeb za hčer prav nič opazila, da se s Fedotom JakimiČem godi nekaj nelepega. V lice je upadel, malo je jedel in se vračal domov šele ponoči. Podnevi je še opravljal razna dela — zdaj v zavodu, zdaj v pisarni, a ko je prišel večer, je začel starec hoditi po sobi — hodil je iz kota v kot kakor nihalo. Tudi spal ni ponoči, lotevala se ga je žalost in sram in ravnodušnost. Prej ni opažal, da se je Fejuška postarala, a zdaj sc je nevoljno obračal v stran, da bi ne videl njene starosti. In vleče ga tja v Novi zavod, da bi jo po- gledal vsaj z enim očesom. Fedotu Jakimiču se je hipoma, zazdelo, da se je zgodilo nad njim nekaj strašnega, nad vso njegovo' hišo, nad vsem prežiiim življenjem. Kaj je to? Zapeljevanje, čaranje, dra- žest . . . »Tako pa ne, ne pojde po tvojem«, si je glasr.o mislil. »Kljuboval bom!« Hodil je v molilnico in je goreče molil po cele ure, ali inolitev ga ni okrepčala, kakor da bi ne bil molil on, Fedot Jakimič, ampak kdo drugi. Starec je čutil, kakor bi narašCala proti njemu hladna voda, in zopet je živel v otroSkem in neodgi vornem strabu. Had bi bil jokal, ali jokanje je bilo srainotno. A Amfeja Parfenovna ni hotel a nič videti in v Fe- dotu Jakimiču je nakipelo do žene nelepo čustvo. Kako da ona ne čuti, kaj se godi z njim? Tudi star- čevc sanje so bile težke in nelepo. Nekoč je celo videl, kako se je zamajala v svojih temeljih stara dedovska biša in tram v stropu se je nagnil in za- hrcSCnl — take sanje ne kažejo nič dobi'ega. «trau 4. »Nova Doba« 30. I. 1931. Štev. 9. Gramofoni in plošče iz tovwrne Edison Bell-Peakala Ltd, kakor tudi plo?.» Cenj. občinstvo vijudno opozarjatn,