Odlomek o slovenskl mladinskl literaturi Založba in publikacije ,,Mladinske matice" v Ljubljani V kritični češki reviji za mladinsko književnost »Uhor« je izšel o slovenski mladinski književnosti in o vlogi, ki igra v njej Mladinska matica, sledeči članek tov. Alberta Žerjava: Pravo in zavedno narodno-politično življenje Slovencev se začenja prav za prav z letom 1848., kajti šele po dunajski revoluciji, ko nam je istočasno tudi nesmrtni France Prešeren zapustil zbirko svojih »Brezij«, je zaživel slovenski narod domoljubno in kulturno-politično življenje ter nastopil svojo pot v tej smeri. Zgodovinsko važno leto 1848. nam je dalo poleg drugih tudi prvi slovenski mladinski listi »Vedež«, ki je izhajal ob sodelovanju mlajših literatov kratki dve leti. V drugi polovici 19. stoletja so posvetili tedanji vodilni slovenski književniki pozornost tudi mladinski poeziji in literaturi. Tu moram omeniti predvsem mladinska dela škofa in pedagoga A. M. Slomška, Fr. Levstika, Jos. Stritarja, Fr. Erjavca in drugih. Pesmi in članki teh pisateljev so se olbdržali v čitankah za ljudske šole in v šolskih zbirkah po dolga desetletja prav do predvojnih časov. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so poživili in dvignili našo mladinsko literaturo tudi zastopniki »modernistov«: Drag. Kette, Jos. Murn. Naravnost mojstrsko klasične in psihološko zelo bogate mladinske pesmi (uganke, pravljice in dialoge) nam je dal Oton Župančič, o katerem bi bilo potrebno govoriti v posebnem članku. Župančičeve mladinske pesmi, umetniško dovršene, so zrasle s pesnikove zlate rodbinske sreče in se ponašajo s pečatom prave in izvirne individualnosti. Njegove mladinske poezije pri nas še nihče ni prekosil. Pred vojno in še nekoliko let po njej sta bila v naši mladinski literaturi vodeča dva mladinska časopisa, »Zvonček« in »Vrtec«, v katerih so sodelovali poleg »šolskih pisateljev« tudi slovenski poklicni pisatelji. Pri »Zvončku« so delali in se zbirali liberalni pisatelji, pri »Vrtcu« pisatelji z drugega tabora (z nabožno tendenco). Oba časopisa izhajata še danes. V zadnjih 20 letih je naraslo število mladinskih listov v Sloveniji na celo vrsto. Ti izhajajo kot samostojni časopisi ali kot puiblikacije mladinskih organizacij. Tudi politični časopisi prinašajo že redne mladinske tedenske priloge. Za izdajanje mladinskih knjig so skrbele posamezne trgovske založbe in knjigarne, seveda po svojem lastnem mnenju in presoji. Saj dobro premišljene strokovne organizacije za redne izdaje večjih in manjših mladinskih knjižic v prvih letih po vojni nismo imeli. To neuravnano situacijo inesistematične produkcije mladinskih knjig je najlepše razumelo učiteljstvo ljudskih šol, ki je pogrešalo pravih in duhu časa primernih mladinskih tekstov, ki bi se jih posluževalo za literarno vzgojo šolske mladine. Teksti starejših mladinskih pisateIjev in prijateljev mladine niso več odgovarjali sodobnim vzgojnim zahtevam, razni tedanji mladinski listi niso bili dostopni šolski mladini, zlasti z revnejših slojev, članki niso odgovarjali zahtevam določenih šolskih tipov in razvojnim stopnjam otrok. K temu je prišla še splošna želja po reorganizaciji mladinske literature v sodobnem duhu. To so bili glavni razlogi, da se je slovensko učiteljstvo odločilo organizirati lastno založbo za izdajanje mladinske literature. Tako je nastala pri sekciji JUU v Ljubljani samostojna založba »Mladinska matica«, ki bo drugo leto že slavila svojo desetletnico obstoja. Že danes vrši »Mladinska matica« največji del na- log v produkciji slovenske mladinske književnosti in najvažnejše je to, da dela pod določenimi strokovno pcdagoškimi vidiki, kar je pri tako odgovornem delu, kot je literatura za mladino, v današnjih časih nujno potrebno. Tudi pri ustvarjanju in razvoju mladinske literature je potrebno določeno strokovno vodstvo. Mladinska matica si je vzela za nalogo, izdajati svoj lastni mesečnik za učence ljudskih šol. Tako je nastala nova mladinska revija »Naš rod«, ki izhaja že 8 let pod uredništyom^ odličnega mladinskega pisatelja Jos. Ribičiča, z moralno podporo vsega slovenskega učiteljstva. Že prvi letniki novega lista so pokazali, da je njegov cilj, zastopati novo smer v mladinski literaturi, to je čisto literarno in umetniško smer v formi in vsebini, dočim so se prejšnji mladinski listi posvečali ožjim ali širšim didaktičnim poučnim ali tudi šolsko tendenčnim problemom. V »Našem rodu« pa so postali umetniško-literarni momenti vodilno merilo pri presoji vrednosti mladinskih člankov. Tako je polagoma rastel nazor, da ima neposredna živa umetniška forma največjo in hkrati neprisiljeno vzgojno silo in vrednost. V tem času se je posrečilo »Mladinski matici« pridobiti za sodelovanje tudi najboljše slovenske pesnikc in pisatelje (le nekoliko imen: O. Župančič, F. Milčinski, Ks. Meško, Fr. Finžgar, B. Magajna, L. Mrzel, O. Hudales, Fr. Bevk, Cv. Golar, R. Rehar itd.), ki so v uvedeni smeri začeli svoje stalno sodelovanje v novem časopisu. Na ta način si je pridobila nekoč prezirana mladinska Hteratura enakovredno mesto v slovenski književnosti in kulturi. Čim dalje bolj raste nazor, da poklic »mladinskega pisatelja« ima prav tako vrednost, kot vsakega drugega literata ali kultumega tvorca. Postopoma se je spopolnil »Naš rod« tudi v ilustrativno - grafičnem pogledu tako, da je danes skoro vsak članek bol.j ali manj posrečeno ilustriran. Dela mladinskega ilustratorja ni enostavno in lahko, ker tudi to delo zahteva temeljito poznanje otroške duše in prirode. Danes je »Naš rod« največja in vodilna mladinska revija, reprezentativna po svoji zunanjosti in vsebini. Je resnično — brez pretiravanja — najboljši mladinski list med vsemi jugoslovanskimi listi za šolsko 'fnladino. Ze v prvih letih je dosegel »Naš rod« visoko naklado 25.000 naročnikov. Admioistracija je dosegla to z dobro organiziranim zaupniškim sistemom na vseh šolah. V raznih krajih je Ibil vsak tretji ali četrti učenec predplačnik lista. Še danes je število naročnikov 18.000 do 20.000, kar pri današnji gospodarski krizi dokazuje še vedno veliko priljubljenost lista. Na nekaterih šolah imajo »Naš rod« za nekakšno obvezno ali vsaj praktično berivo pri jezikovnem pouku. Toda »Mladinska matica« si je določila širši program: odločila se je izdajati za naročnike »Našega roda« redne in izredne publikacije, to je posebne mladinske knjige pravljičnega in realističnega značaja, kakor tudi podobanke za 6—8 Ietno mladino. Zdaj dobiva vsak naročnik lista tudi 4 knjige letno. Celoletna naročnina 22,50 din plačajo naročniki v mesečnih obrokih. Za knjižne rokopise razpisuje Mladinska matica lepe nagrade. Letno izide 18.000 do 20.000 odprav po 4 knjige, kar znaša v lOletih 750.000 knjig in knjižic za šolsko mladino. Stalni naročniki si morejo tako že v šolski dobi sestaviti lastno malo knjižnico, ki si jo pozneje dopolnijo še z beletrističnimi in poučnimi spisi. V ČSR ima tako delo že podobno tradicijo. O tem sem se prepričal na lanskem študijskem potovanju po bratskih deželah Vltave in Morave. Podrobnejša razprava o publikacijah Mladinske matice bi spadalo v poseben članek; omejujem se le na nekoliko splošnih presoj. (Dalje prihodnjič.)