naš tednik LETO XXXXI. Številka 13 Cena 8,— šil. (1000 din) petek, 31. marca 1989 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Generalni intendant Thaddaus Podgorski, glavni koordinator Gerhard Weis in poslanec Karel Smolle (z leve) so mnogo prispevali k uresničitvi slovenskega televizijskega magazina na avstrijski televiziji. Prejšnji zvezni predsednik Dr. Rudolf Kirchschlager govori o temi: „Der Friede beginnt im eigenen Haus“ „Mir se začenja v lastni hiši“ Po predavanju diskusija; vodi jo prof. dr. Reginaid Vospernik. V sredo, 5. aprila 1989, ob 19.30 v avli glavne šole v DOBRLI VASI Prireditelj: Dobrolske novice ..DOBER DAH. KOROŠKA" prva slovenska lelevMiska oddaja Od naslednje nedelje naprej ima tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem svojo televizijsko oddajo. Vsako nedeljo bo ob 13. uri na drugem programu na sporedu slovenska oddaja „Dober dan, Koroška“ ki bo trajala sprva 20 minut, odleta 1990 naprej pa pol ure. Ta konkretni vsebinski napredek v manjšinski politiki po 40 letih je v veliki meri zasluga poslanca Karla Smolleta. Preteklo sredo je generalni intendant ORF Thaddaus Podgorski predstavil slovensko televizijsko oddajo, ki bo imela naslov „ Dober dan, Koroška". Pri predstavitvi oddaje je generalni intendant dejal, da za komunikacijo na Koroškem pravzaprav zadostuje nemščina, saj jo obvladajo vsi Korošci, toda za ohranitev slovenskega jezika in identitete pa je neobhodno potrebno več, torej tudi televizijske oddaje v slovenščini. Podgorski je poudaril, da je bila oddaja za narodne skupnosti njegova osebna želja in da je kuratorij na njegov predlog soglasno sprejel oddaje za narodne skupnosti. Pri tem je Podgorski izrecno poudaril, da so vse stranke glasovale za te nove oddaje. Na predstavitvi oddaje „ Dober dan, Koroška" vORF-teatrušobili navzoči vidni predstavniki javnega življenja, mdr. predsednik deželnega zbora Josef Schantl, konzul SFRJ Borut Miklavčič, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik kluba slovens- kih občinskih odbornikov m. sv. Fric Kumer, poslanec Karel Smolle, predsednik kuratorija ORF Siegbert Metelko. Posebno pa je pozdravil intendant Fleinz Fels-bach „moža prve ure" Flelmuta Hartmana, ki je leta 1946 pomagal pri porodu slovenskih radijskih oddaj in jih je zelo merodajno usmeril in vodil. Predstavitev prve „pilotske oddaje" „Dober dan, Koroška" je imenoval generalni intendant Podgorski zgodovinski trenutek v zgodovini ORF, častni gostje in navzoči novinarji pa so si lahko že ogledali vsebino in način te nove oddaje. Vsekakor so uredniki in moderatorke slovenskega oddelka ORF s prvo oddajo presegli pričakovanja, saj je bila oddaja res profesionalno pripravljena — o tem pa se bodo seveda gledalci to nedeljo ob 13. uri že lahko prepričali. Napovedovalke, ki bodo vodile skozi oddajo, v odlični družbi. Z leve: Kornelija Vospernik, generalni intendant ORF Thaddaus Podgorski, Danica Urschitz, glavni urednik slovenskega oddelka Mirko Bogataj, Mira Grotschnig in intendant koroškega studia ORF Heinz Feisbach. GLAVNI UREDNIK SILVO KUMER Komentar V nedeljo bomo torej videli prvo slovensko oddajo v avstrijski televiziji. To je nedvomno zgodovinski trenutek, končno se je nekaj premaknilo naprej v naših prizadevanjih za izboljšavo našega položaja. Slovenščina bo zdaj tudi v javnosti dobila več veljave, pa čeprav bo to sprva le 20 minut na teden. ORF je postavil s tem pomemben korak k enakopravnosti slovenske narodne skupnosti in slovenščine v javnosti. Uredništvo oddaje z glavnim urednikom Mirkom Bogatajem hoče dati prednost čustvenemu nagovoru, krepitvi hrbtenice in identitete narodnostne skupnosti, pospeševanju medsebojnega razumevanja in sporazumevanja med narodno skupnostjo in večino v deželi. Na uredništvu so si torej zastavili kar precej visok cilj, in če ga bodo dosegli, bo to nedvomno pomemben napredek za celotno našo narodno skupnost. Dober dan, Koroška Takih napredkov pa bi lahko bilo že več, če bi Slovenci znali v važnih vprašanjih vleči za eno vrv. Sestav sosveta je v doglednem času možen, Zveza slovenskih organizacij pa še vedno hoče čakati in ne imenuje svojih članov. Danes je znaten del pristašev ZSO že za vstop v sosvet, ker vsi vidijo možnost, da v tem gremiju lahko marsikaj rešimo v prid slovenske narodne skupnosti. Vsa leta so slovenske organizacije zastopale načelno politiko „vse ali nič", toda s tem nismo prišli niti koraka naprej. Načela so eno, politika pa drugo. Same slovenske televizijske oddaje zdaj gotovo ne bodo rešile slovenske narodne skupnosti, toda npr. dvojezični otroški vrtci, slovenska trgovska akademija, podpora kulturi, — torej vsi projekti, ki bi jih lahko rešili v sosvetu — bi znatno krepili hrbtenico koroških Slovencev. Želeti je, da bo naša narodna skupnost v bodoče dobila vse te stvari, ki ji bodo omogočile, da bo tudi še naslednja generacija Slovencev ponosno in samostojno lahko rekla .Dober dan, Koroška". STRAN r\ petek, 31. marca 1989 STRAN q petek, O 31. marca 1989 Politika KAKO JE PRIŠLO DO SKLEPA KURAT ORIJA ORF? Ulova televizijska oddaia za konoš ko Slovence Zastopniki slovenskih organizacij so se skorajda deset let brezuspešno pogajali o slovenski televiziji. V začetku junija 1987 je Smolle v parlamentu vnesel predlog za spremembo zakona ORF, ki je predvideval tudi oddaje za narodne skupine. Predvsem SPO se je bala, da bi druge stranke vzele ta predlog kot povod za splošno debato o monopolu ORF in je dregala Smolleta, naj predlog umakne. S pogojem, da pride do rešitve vprašanja manjšinskih oddaj, je bil Smolle za to tudi pripravljen. Nato je konec julija 1987 v Innsbrucku prišlo do prvih pogovorov med Smolletom in urednikom ORF Rudolfom Nagillerjem, septembra pa do nadaljnjega pogovora med Nagillerjem in zastopniki vseh narodnih skupin v Informativnem centru narodnih skupin na Dunaju. Na tej pod- „Team", ki bo oblikoval slovenske televizijske oddaje: Kornelija Vospernik, Jurij Perč, Danica Urschitz, Mira Grot-schnig, Daniel Bogataj (tehnika) in glavni urednik Mirko Bogataj lagi je Nagiller izdelal osnutek, katerega je generalni intendant Podgorski že decembra 1987 posredoval Smolletu. Osnutek je vseboval v glavnem že vse točke sedanjega sklepa. V kuratoriju so potem vse stranke soglasno sprejele oddaje, pozneje pa je skušal predsednik koroške VP Harald Scheucher masivno protestirati, kar pa ni prineslo ničesar. Zelo ostro mu je tedaj odgovoril predsednik kuratorija ORF Siegbert Metelko. „Dobar dan, Hrvati" na Gradiščanskem_______________ Oddaje za narodne skupnosti je omogočila pravzaprav šele regionalizacija TV mreže. Regionalne oddaje v posameznih zveznih deželah so naletele na odličen odmev, tako Podgorski, ljudje želijo tudi informacije o svoji bližnji okolici in o svojem življenjskem prostoru. V posebni meri velja to seveda tudi za narodne skupnosti, je dejal Podgorski, gotovo bodo tudi te nove oddaje za manjšine naletele na dober odmev. Malo manj optimističen je bil deželni intendant Heinz Felsbach, ki je prosil navzoče novinarje, da akceptirajo novo oddajo v slovenskem jeziku. Prav brezpredmetna njegova previdnost mogoče niti ni, saj določenim krogom slovenščina na televizijskem ekranu gotovo ne bo čisto po volji. 35 Za ohranitev posebnosti, kulture in samosvojosti narodne skupnosti je jezik odločilnega pomena. In prav mi, ki imamo opraviti z medijem, ki je v precejšnji meri odvisen od jezika, si lahko predstavljamo, kakšnega pomena da je jezik za identiteto vsakega človeka. /. . ./ Prav zaradi tega pa mislimo, da je navzočnost slovenskega jezika /.../ v velikih masovnih medijih odločilnega pomena. U THADDAUS PODGORSKI, generalni intendant ORF Na Gradiščanskem so dobili svojo oddajo tudi Hrvati, oddaja bo imela naslov „Dobar dan, Hrvati". V vseh ostalih zveznih deželah pa bo potekal spored za zdomce pod naslovom: „Heimat, fremde Heimat". Zasnova „Dober dan, Koroška"___________________ V tipični „Dober dan, Koroška" je predviden najprej kratek dvojezičen pozdrav s slovensko pesmijo, nato pa kratek scenski pregled vsebine oddaje, zavit v vedre zvoke. Po informacijskih, zabavnih, kulturnih in športnih prispevkih in po dvojezičnem slovesu je ob koncu oddaje pričakovati video-clip za mlade ali slike iz juž- nokoroških vasi. Moderacija med posameznimi prispevki je slovenska, prispevki iz ljudske kulture so deloma tudi v narečju. Odstop od te prvenstvene zasnove pričakujejo na slovenskem oddelku predvsem iz aktualnih razlogov, posamezne oddaje bodo posvečene tudi eni sami te-žiščni temi. Kdo bo delal oddajo? Slovensko uredništvo bodo sestavljali glavni urednik Mirko Bogataj ter uredniki Horst Ogris, Jurij Perč in Marjan Velik. Njim bodo stale ob strani tri moderatorke ter tudi prosti sodelavci ORF, ki so sodelovali že pri radijskih oddajah. Posebna pozornost mladim Predvsem v drugi razvojni fazi se bodo slovenski uredniki posvetili svojim mladim gledalcem, katere bodo skušali nagovoriti z zelo široko ponudbo, ki pa ne bo vsebovala le moderne glasbe, ampak celoten spekter modernih mladinskih oddaj. To bo gotovo ena izmed najbolj važnih nalog te oddaje, da bo predvsem mladina v svoji materinščini, slovenščini, tudi po televiziji informirana. S tem pa bo dobila slovenščina tudi v javnosti spet več veljave in pomena, kar je seveda pomemben korak proti asimilaciji, proti kateri se narodna skupnost z vsemi silami brani. Deželni intendant Heinz Felsbach pa pričakuje od nove oddaje funkcijo kulturnega srečavanja. Konkretno naj bi oddaja doprinesla do ohranitve kulturnih dobrin in tradicij, zavzela pa naj bi se tudi za razumevanje in sporazumevanje, za sodelovanje in integracijo. S. K. Koroški Slovenci v Beogradu Pred obiskom avstrijskega zu-nšnjega ministra Aloisa Mocka je v Beogradu sprejel zastopnike koroških Slovencev sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, državnozborski poslanec Karel Smolle, predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks VVieser in tajnik ZSO dr. Marjan Sturm so informirali Lončarja o položaju koroških Slovencev. Informirali so Lončarja o pogajanjih z avstrijsko vlado za izpolnitev točk memoranduma (trg. akademija, otroški vrtci, finančna podpora, tv oddaje). Predmet pogovorov je bila tudi bilateralna manjšinska komisija in celovita uresničitev določil člena 7 ADP. Lončar je ponovil načelno stališče Jugoslavije do manjšinskih vprašanj in poudaril, da ima položaj manjšin v politiki odnosov do Avstrije trajno prednost. Budimir Lončar pa je seznanil naše zastopnike tudi s položajem v Jugoslaviji v zvezi s sedanjim položajem v državi in v zvezi s soglasjem kosovske skupščine za spremembo ustave SR Srbije ter z odločno usmeritvijo k tržnemu gospodarstvu in k večji demokratizaciji družbe. Mock na obisku v Jugoslaviji: Gospodarsko { sodelovanje osrednja tema razgovorov ? „ Menim, da tu gre za fun-damentalno spremembo družbenega reda in ne le za kako gospodarsko kozmeti-ko“ — tako je opisal avstrijski zunanji minister in vice-kancler dr. Alois Mock svoje vtise razgovorov z jugoslovanskimi politiki. Mock je bil od torka, 28. marca, pa do včeraj, 30. marca 1989, na uradnem obisku v Jugoslaviji in se je tam pogovarjal z vodilnimi osebami jugoslovanske politike in vlado. Takoj po svojem prihodu v Beograd je imel Mock že prve razgovore in v sredo, 29. marca, dopoldne je v Hiši cvetja na Dedinju položil venec na grob maršala Tita. Potem so sledili razgovori z novim šefom jugoslovanske vlade, Antejem Markovičem, predsednikom predsedstva Raifom Dizdarevičem in zunanjim ministrom Budimirjem Lončarjem. Vmes je Mock na univerzi spregovoril o Avstriji in evropski integraciji, v sredo popoldne in četrtek pa je obiskal SR Hrvaško. Osrednja tematika razgovorov v jugoslovanski vladni palači je bilo predvsem gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo in vključevanje Jugoslavije v gospodarske tokove Evrope in avstrijska pomoč pri tem; obe strani pa sta se menili tudi o položaju narodnih skupnosti, pri čemer je seveda trenutno osrednje jugoslovansko vprašanje, namreč dogodki na Kosovu, bilo središčno. Glede gospodarskega sodelovanja je jugoslovanska stran avstrijske sogovornike informirala o korakih za uvedbo tržnega gospodarstva v državi in je avstrijske investitorje povabila k sodelovanju in vključevanju v ta razvoj. Predvsem pa je avstrijski angažma zaželen prav pri krepitvi in izboljšanju turistične infrastrukture. Obe strani sta se zmenili, da bosta na Dunaju pripravili informacijski simpozij o novih pogojih za tuja investiranja v Jugoslaviji, nadalje za so- delovanje pri omejevanju težkoč za U obe državi, če bo Nemčija uvedla f vize za Jugoslovane (Mock: Avstrija ni stranski tir za emigrante) in za skupno izgradnjo avtoceste Špilje- § Zagreb. V zvezi z vključevanjem Jugoslavije v evropske gospodarske tokove in da bi ji omogočili čimprejšen izstop iz trenutnih gospodarskih težav, sta se obe strani pogovarjali o skladu pri EFTA, ki naj bi pospeševal strukturne izboljšave v Jugoslaviji, in se menili o sodelovanju med EFTA in Jugoslavijo predvsem na podlagi § 24 GATT-svobodne trgovinske cone. Odprta pa je tudi možnost sodelovanja Evropske gospodarske skupnosti pri skladu, kar bi bistveno okrepilo njegovo finančno eficienco. Italija, tako Mock, da je za to rešitev. Mock je dejal, da Avstrija hoče stabilno in gospodarsko močno južno sosedo, ker to ne krepi le gospodarstva, ampak omogoča skupno nastopanje na tretjih tržiščih. Sodelovanje v delovni skupnosti Alpe-Jadran, ki so jo prav srbski časnikarji zadnje čase spet krepko napadli, pa sta obe strani ocenili kot „potrebno sodelovanje na regionalni ravni". Vprašanje slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji je bilo — kot stalnica takih srečanj — vsebina razgovorov, in avstrijska stran je opozorila na »nekatere napredke, ki se le kažejo" (Mock), vendar pa je Kosovo bila tozadevno glavna tema. Jugoslovanska stran, tako Mock, je dala vedeti,da so trenutni ukrepi (vojska in tanki na Kosovu ter specialne policijske enote) potrebni za pomirjenje pokrajine, vendar pa bodo dolgoročne in nosilne rešitve možne le s političnimi potezami in ukrepi. Pri vsem tem, kar se trenutno dogaja na Kosovu, pa je res vprašljivo, kako naj bi bila »politika" kos razkolu in sovraštvu v pokrajini. Od izbruha nemirov je Kosovo zasedena zemlja in število mrtvih se je dvignilo že nad dvajset. Soglašanje kosovskega pokrajinskega parlamenta z ustavnim okrnjenjem avtonomije je konflikt le še povečalo. Da pa nekaj dni zatem Srbija sprejem nove ustave, ki vključuje tudi omejevanje avtonomije za Kosovo in Vojvodino, slavi kot zmago in da v istem trenutku, ko na Kosovu teče kri, v Beogradu s plesanjem in godbo proslavljajo novo ustavo, pa vsemu daje več ko bridek priokus. Vprašanje je, če ni ta zmaga Srbije nad pokrajinama, posebno nad Kosovom, P i rova zmaga. Iz Beograda poroča Franc VVakounig Sosvet: sestav možen najprej v 6-8 tednih Ta teden so končno vse stranke imenovale člane za sosvet, kot zadnja je vložila svoj predlog OVP, socialisti so svoj predlog odposlali že 20. februarja. Na uradu zveznega kanclerja na Dunaju zdaj preverjajo predloge, katere bodo zdaj posredovali koroški deželni vladi in slovenskim organizacijam. Šele če se vsi prizadeti strinjajo s predlogi, lahko zvezna vlada o tem odloča in potem najkasneje po 4 tednih skliče prvo sejo sosveta. Kakor je Našemu tedniku povedal dr. Heinz Tichy od urada zveznega kanclerja, bi bilo najprej možno torej sklicati sosvet v šestih do osmih tednih. Dr. Ti-chy pa'je predpostavil, da seveda vsi prizadeti v najkrajšem času dajo svoj pristanek na predlog sestave sosveta. Prav to pa bo gotovo ena kočljivih ali mogoče spornih točk, ker se lahko zgodi, da se ena ali druga stran ne bo strinjala z vsemi osebami v sosvetu. Bo OVP zgubila mesto v sosvetu? Tudi glede sestava sosveta zdaj še ni vse jasno. Ker so pred kratkim bile na Koroškem dežel-nozborske volitve, na uradu zveznega kanclerja preverjajo volilni izid in s tem v zvezi morebitne spremembe v sosvetu. Dr. Tichy je dejal, da izid deželnozborskih volitev sicer naj ne bi imel vpliva na sestav sosveta, toda kljub temu je treba izid volitev tozadevno še analizirati. Kaj bi torej to lahko pomenilo? Po velikem porazu ljudske stranke bi lahko svobodnjaki dobili dodatno mesto, ki pa bi ga morala seveda oddati ljudska stranka. Tozadevno dr. Tichy ni hotel zavzeti stališča, zagotovil pa je, da bo storil vse, da se bo sosvet v najkrajšem času sestal. Dr. Tichy je dejal, da bo konec koncev vse odvisno od prizadetih strank in organizacij, kdaj se bo sestal sosvet. Velika neznanka pri tem je še ZSO, tako dr. Ti-chy, ki pa bo prav tako kot NSKS v naslednjih dneh dobila predlog za sestav sosveta in verjetno zdraven še poziv, naj nominira svoje člane. Narodni svet je že imenoval svoje člane, in sicer predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, predsednika KKZ dr. Janka Zerzerja, dv. sv. dr. Reginalda Vospernika in dv. sv. dr. Pavleta Zablatnika. Njihovi namestniki so tajnik NSKS Hubert Mikel, zastopnik SJK dipl. inž. Štefan Domej, občinski odbornik Andrej VVakounig in tajnik centra narodnostnih skupin mag. Marijan Pipp, ki bodo zavzeli mesta ZSO in jih bodo takoj spet oddali, če bo ZSO imenovala svoje člane. SPO je 20. februarja 1989 imenovala svoje člane: Othmarja Baurechta z Bistrice, Hanzija Ogrisa iz Bilčovsa, Engelberta Ojstra iz Železne Kaple in Hansa Kaiserja iz Straje vasi. OVP je šele pred nekaj dnevi imenovala svoja člana Lea Ustra iz Sinče vasi ter Georga VVurmit-zerja iz Sirnitza. Za FPO pa naj bi bil v sosvetu Hubert Kotschnig iz Šmihela. Karel Smolle za KEL in zastopnik Cerkve bosta dopolnila sosvet. Si|vo Kumer Gospodarstvo S E R I J A N A v S E C A T E D N I K A Komu koristi vstop Avstrije v EGS? Zvezni kancler Vranitzky je te dni sporočil, da bo SPO v teku enega tedna fiksirala svojo linijo v zadevi možnega vstopa v EGS. Istočasno je Vranitzky kritiziral kritična stališča visokih strankarskih funkcionarjev v zadevi EGS. „Pri diskusiji o možnem vstopu Avstrije v EGS mora stati v ospredju blagor ljudi, ne pa interesi posameznih funkcionarjev, ki se hočejo profilirati," tako Vranitzky. To je aktualno stanje v diskusiji o možni vključitvi Avstrije v veliko notranje tržišče. Istočasno pa je tudi Zvezna gospodarska zbornica objavila študijo, ki jasno prikaže, katere šanse in rizike bi imele posamezne gospodarske stroke v primeru vstopa v EGS. Del tega danes objavljamo. Zunanje trgovstvo + znižanje carine po orientaciji na zunanji tarifi EGS + boljše možnosti eksporti-ranja v države EGS + poenotenje zakona o jamčenju za produkte (Pro-dukthaftung) + manjši stroški zaradi liberalizacije pri kapitalnem prometu in zavarovalništvu — škoda bi lahko nastala pri tranzitnem trgovstvu Živila + cenejša in širša ponudba živil + udeležba na notranjem tržišču pomeni možnost konkuriranja s trgovci v EGS + nove šanse ekspertov tudi v države izven EGS + poenotenje zakonskih predpisov o živilih — slabše možnosti impor-tov iz Vzhodne Evrope — problemi pri ureditvi cen in z monopoli — večja konkurenčnost pri manjših trgovcih zaradi novih trgovin Trgovstvo z deželnimi produkti (Landesprodukten-handel) + odprava importnih kontingentov pri sadju in zelenjavi + predelava nadprodukcije žita bo možna le še za člane EGS + večji trg v EGS + administrativne olajšave — težavnejši pogoji za im- porte iz Vzhodne Evrope — večji konkurenčni pritisk v posameznih regijah — večja konkurenčnost pri veletrgovstvu za žito Trgovstvo z živino in mesom + trg za nadprodukcijo pri govedih + večji eksperti pri svinjskem mesu + klavnice v Avstriji so zrele za Evropo. Obrt za kritje streh — močnejši pritisk mednarodnih koncernov — različne zakonodaje po deželah, ki niso konformne z EGS Fotografi + cenejši foto-materiali + boljše možnosti za delo v prostoru EGS Gradbena obrt — majhni eksperti — sprememba pri normah Mehaniki PRODUKCIJSKI OBRATI: + boljše možnosti prodaje + cenejši material + boljše možnosti za nastavitev specialistov — močnejša konkurenca pri obratih — nevarnost večje konkurence zaradi inozemskih koncernov + direkten prevzem naročil od inozemskih liferantov K aktualni diskusiji o možnem vstopu Avstrije v EGS so zavzeli stališče zastopniki iz politike, gospodarstva in kmetijstva. s subvencijami, kot je to v EGS da- nes že standard. Johann Ramsbacher, deželni agrarni svetnik: EGS za zanemarjanje parlamentarnega sklepanja zakonov. Prav tako ne vemo, kakšne posledice bi imelo včlanjenje v EGS na federativni ustroj Avstrije, se pravi na pravice zveznih dežel. Odprto je vprašanje azilne politike in politike viz (mejne kontrole). Velik problem je tudi zakon o prepovedi atomske energije, kot ga ima Avstrija, druge države pa ne. Nerazčiščena, a zelo merodajna so vsa vprašanja vojaške in varnostnopolitične narave, saj je tudi jasno, da imajo države v EGS tudi določene vojaške ambicije. To vprašanje je bistveno predvsem v zvezi z ADP. Dokler ta vprašanja niso razčiščena in ni jasnih izhodišč, po mojem ni smiselno, da bi začeli diskutirati o možnih ekonomskih posledicah. Prepričan sem, da je potrebno, da se Avstrija čimprej odloči za pogajanja s pristojnimi Evropske skupnosti v Brusslu. To pa zaradi tega, ker se bojim, da bi drugače prevzele agrarni trg, kot npr. italijanski, druge države. Mislim, dane more biti dikusija, ali se naj Avstrija udeleži notranjega tržišča v EGS, ampak, da je le vprašanje, kako dobro pripravljeni bomo vstopili v EGS. Prepričan sem, da bodo koroški gorski kmetje imeli možnost, da bodo preživeli, ker se ljudje zavedajo, da je treba ohraniti strukturo gorskih področij. Kako bo šlo kmetu v EGS, ne bo toliko odvisno od odgovornih v Brusslu, ampak od dežele in države ter javnega mnenja, kakšno vrednoto imajo naše kmetije. Seveda pa bo treba podpreti naše kmete v trikratni meri Karel Smolle, državni poslanec Zelenih: Ževtem tednu bom začel z obiski vseh zunanjih ministrov sosednjih držav (ta teden na Madžarskem, prihodnji teden pa je predviden pogovor z državnim sekretarjem za zunanje zadeve v Rimu), kjer bo glavno vprašanje vključitev Avstrije v EGS in pa vprašanje bilateralnih odnosov. Trenutno stanje v diskusiji o EGS je to, da še ne razpolagamo s prvim delom poročila deželne vlade, ki obsega celotno problematiko avstrijske nevtralnosti, avstrijske državne pogodbe, politične posledice v okviru izvenblokovskih in nevtralnih držav, posledice na avstrijsko zvezno ustavo (predvsem na 1. člen), ko gre ob primeru vključitve v Dipl. inž. Hanzi Miki, Kmečka izobražev. skupnost: Prepričan sem, da bi imela Avstrija dolgoročno gledano več škode kot koristi, če bi se vključila v EGS. Pritisk na cene producentov bi gotovo postal močnejši. Če pa pomislimo, da se EGS sedaj že dejansko pogaja z ZDA, da bi odpravili vse podpore za eksperte, potem si lahko predstavljamo, do kakšnih posledic bi prišlo, če dežele ne bi več plačevale podpore za eksporte. Ne verjamem, da bi dobili naši kmetje tolikšno podporo s strani zveze in dežele, da bi lahko preživeli znotraj EGS. Gotovo pa bi imelo negativne posledice za naše kmete tudi dejstvo, če Avstrija ne bi vstopila v EGS — tako bo verjetno prišlo do težav pri eksportih goved v Italijo. Dolgoročno pa bi bilo itak smiselno, da bi našo produkcijo več ali manj prikrojili na potrebo v državi. Mislim, da bi imeli naši agrarni politiki lepo nalogo, če bi izdelali agrarni koncept, ki bi dolgoročno omogočil našim kmetom preživetje. Inž. Reinhart Rohr, deželni sekretar SPO-kmetov: V EGS je že danes skupni trg Gospodarstvo / Gost v NT O položaju Okcitancev v Franciji, eni najbolj številnih etničnih skupin v Evropi Okcltanščina kot uradni iBzik ie le simboličnega pomena Mlekarne + tehnični standard je mednaroden + cena za mleko je v EGS za producenta za tretjino nižja — nesigurnost, kako se bo razvila agrarna politika v EGS — majhna struktura pri obratih — neugodna situacija stroškov — konkurenčnost pri masovnih produktih ni dana — del obratov, ki predeluje mleko, več ne bo mogel eksistirati Mizarji + standard izobrazbe in kvalitete je nad nivojem EGS + boljše možnosti za ekspert — cene avstrijskih mizarjev so nad povprečjem EGS — visoki stroški pri produkciji Reklama + zrela za Evropo + več naročil Živila + zakon o živilih v Avstriji je zrel za Evropo + znižanje davčne vrednosti za 1 % + odprava davkov za potrošnike (npr. davek na pijače) — dirigiranje EGS na agrarnem sektorju. Pripravila Heidi Stingler za kmetijstvo uresničen. Kdor se torej na novo včlani v notranje tržišče, mora brez izjeme akceptirati ta agrarni sistem, ki se ureja in financira v Brusslu. Dežele izgubijo pri tem svoje kompetence. Agrarni sistem v EGS pa se zaradi financiranja stalno spreminja in sicer v smislu znižanja cen za producente. Če bi Avstrija že bila član EGS, bi naši kmetje dobili za žito 25—30 %, za mleko pribl. 20 %, za živino do 12 % nižje cene. Avstrija danes eksportira 350.000 goved, od tega 85 % v EGS. Tisti, ki imajo evforijo za EGS, pa ne povejo, da danes dežele in zveza podpirajo z 2,5 milijarde šil. davčnih denarjev eksporte goved. Takih cenejših eksportov pa znotraj EGS ne bo možno staviti. Diskusija o možnem vstopu Avstrije v EGS pa je tudi pokazala, da je bil realen in nominalen dohodek avstrijskih kmetov od 70. let dalje stalno nekoliko višji, medtem ko je razvoj v EGS bil ravno nasproten. Mislim, da je najbolj smiselna samostojna avstrijska pot. Univ prof. dr. Georg Kremnitz je predstavnik lingvističnega oddelka ro-manističnega instituta na dunajski univerzi. Je Nemec po rodu in šteje med tiste osebnosti v Avstriji, ki se na znanstveni ravni ukvarjajo s položajem narodnostnih skupin v Evropi. Kot romanist zelo dobro pozna položaj jezikovnih skupin v Franciji, predvsem pa položaj Kataloncev in Okcitancev na jugu dežele. Okcitanci štejejo med najbolj številne etnične skupine v Evropi. V znanstveni literaturi se govori o 7 do 12 milijonih Okcitancev. V vsakodnevnem pogovoru pa uporablja okcitanščino le 2 do 3 milijone ljudi. NT: Gospod dr. Georg Kremnitz, od kod vaše zanimanje za okcitanski jezik in usodo Okcitancev v Franciji? Kremnitz: Prvi stik z okcitan-skim jezikom sem doživel kot sedemnajstleten dijak pri okcitanski družini v Beziersu. Bilo je to 'ob izmenjavi dijakov. Če so moji ..prijatelji" želeli, da jih nisem razumel, so govorili v okcitanščini. To je zame bil prvi povod, da sem se ta jezik tudi sam naučil. Bivanju v Beziersu je sledil študij na univerzi v Montpellier-ju. Tam sem spoznal Roberta La-fonta, ki je poučeval na tej univerzi. (R. L. je vodilna osebnost znotraj okcitanskega gibanja.) NT: Ali lahko govorimo o okci-tanskem raziskovanju v nemško govorečem prostoru? Kremnitz: V ZRN se raziskovanje omejuje na literarno-kul-turno tradicijo. Predvsem je to bila romantizacija okcitanske kulturne dobrine. V Avstriji je prof. Kirsch začel s sodobnim raziskovanjem okcitanske literature. S kulturno obnovo šestdesetih let je dobilo tudi okcitansko gibanje nov zamah s tem, da so poudarki zdaj na modernejši okcitanščini. Pri mnogih kritično mislečih romantizacija okcitanske kulture in jezika ne najde več odobravanja. NT: V čem se izraža moderna okcitanščina? Kremnitz: Med temi, ki govorijo v okcitanskem jeziku, je velik razcep med takimi, ki ta jezik govorijo že od rane mladosti (primarni govorci), in takimi, ki so se ga pozneje naučili (sekundarni govorci). Medtem ko prvi doživljajo razvoj jezikovne odtujitve, ki se izraža tudi v sovraštvu do lastne narodne skupnosti, občutijo »sekundarni" govorci okcitanski jezik kot obogatitev in se ga naučijo v poznejši starosti. V 60. in 70. letih so Okcitanci stavili tudi zelo masovne zahteve na politični ravni, ki pa se le pogojeno uresničujejo. O njihovem jezikovnem položaju govori tudi dejstvo, da so bile zahteve v prid okcitanskemu jeziku zapisane v francoščini. V nasprotju s tem so bili Katalonci v svoji jezikovni argumentaciji mnogo bolj samozavestni. Manjkajoče znanje okcitanskega jezika je tudi med »zavzetimi Okcitanci" dejanski problem. Mnogokrat me niti Okcitanci ne razumejo, če jih pri svojih obiskih v Okcitaniji nagovorim v okcitanskem jeziku. NT: Na Koroškem se uporabi slovenskega jezika izven štirih sten mnogokrat nasprotuje z izzivalno agresivnostjo. Se kaj podobnega dogaja tudi pri govorcih okcitanskega jezika? Kremnitz: Agresivnosti v tej meri v južni Franciji nisem doživel. Znani pa so primeri iz 70. let, ko so dobili učitelji disciplinski postopek, ker so oblikovali del pouka zgodovine v okcitanskem jeziku. NT: Je okcitanski jezik pripu-ščen tudi kot uradni jezik? Kremnitz: V 70. letih je bil priznan tako okcitanski kakor katalonski jezik kot drugi uradni jezik. Vendar je imelo to le simbolični pomen. De faetoje uradni jezik samo francoščina. NT: Kakšne so politične zahteve Okcitancev? Kremnitz: Okcitanci nimajo politične organizacije, ki bi interese Okcitancev zastopala pred francosko vlado. Vsaka okcitans-ka zahteva je povezana s kulturnimi prireditvami. NT: Kako bi označili današnji psihični in jezikovni položaj Okcitancev? Kremnitz: Med govorci okci- tanskega jezika je navzoča zelo zamegljena in diferencirana zavest, ki pa je pomešana z občutki neugodja. NT: Koroški Slovenci smo lahko ponosni na vrsto kulturnih in političnih ustanov, ki pričajo o naši življenjski volji. Zakaj je pri Okcitancih v tem pogledu navzoč takšen deficit? Kremnitz: Najprej je tu prisotna različna življenjska zgodovina Avstrijcev in Francozov. Avstrija ima že od nekdaj tradicijo z več narodi in jeziki. V Franciji ta tradicija ni navzoča. V primerjavi s položajem koroških Slovencev okcitanski jezik ne pozna javnega institucionalnega zavarovanja. Poleg tega pa je okcitansko jezikovno področje v primerjavi z dvojezičnim področjem na Koroškem mnogo večje, kar otežuje sporazumevanje med Okcitanci. Četrt stoletja trajajoča asimilacija ima posledice na zavednost tistih, ki govorijo okcitansko. NT: Ali lahko v novi okcitanski zgodovini govorimo o kaki kulturni in politični „okcitanski pomladi“? Kremnitz: Taka pomlad je bila gotovo v 60. in 70. letih. Izvolitev Mitteranda za državnega predsednika leta 1981 je bila za Okci-tance odločilnega pomena. Vendar se je pričakovalo od socialistične vlade, da se bo položaj okcitanske narodne skupnosti sam od sebe izboljšal. Okcitanci so od države preveč pričakovali. Spotaknili pa so se tudi ob internih nasprotovanjih. NT: Kako ocenjujete politični premik na desno v Franciji in drugod v Evropi? Kremnitz: Nacionalno smer, ki se kaže po vsej Evropi, je možno razložiti sociološko: to je cena, ki jo plačuje Evropa za svojo socialno in gospodarsko politiko. Francija ima Le Pena, ZRN na desno usmerjeno stranko, Avstrija pa svojega Haiderja. NT: Hvala lepa za pogovor! Zalka Kuchling Rož — Podjuna — Žila V samoiniciativi je te dni izšel prvi KOLEDAR ALPE-JADRAN 1990 Srečanje v prostoru Aipe-Jadran Ta koledar je začetni korak. Namen je v slikah predstaviti dežele Alpe-Jadran, vsako leto pa bo skupna tema določala vrsto podob. Letošnje geslo je zaokvirjeno v stavku: Srečanje v prostoru Alpe-Jadran. Takole je razložen v koledarju pomen srečanja. PRIJATELJSTVO med ljudmi. ZAUPANJE, ki ne pozna meja. SPOZNAVANJE življenjskega prostora dežel Alpe-Jadran. POSPEŠEVANJE gospodarstva. POŽIVITEV turizma. IZMENJAVA idej na področju kulture. UČENJE sosednjih jezikov. ZAGOTOVITEV miru. To so gesla, ki so v koledarju zapisana v petih jezikih. Vsi prazniki dežel Alpe-Jadran so takoj razvidni. Ker je Stefanu Nedvvedu tudi mnogo do zaščite prelepih Alp v prostoru Alpe-Jadran, je od vsakega prodanega koledarja namenjen en šiling za varstvo okolja. Tega dobi deželna vlada. Na koledar lahko razne ustanove, podjetja in banke dajo vtisniti svoj znak. Koledar se s tem ne podraži. Če kdo odvzame 50 koledarjev, stane en koledar 49 šil. Velikost koledarja je 50 x 37. Stefan Nedvved si obeta, da bo šlo v promet nekako pol milijona koledarjev. Kdor ima zanimanje za to izredno ponudbo, naj se javi na naslov: Stefan Nedvved, Lannervveg 55, 9102 Krumpendorf/Kriva Vrba. vg Žagarjevo priznanje za MLADI ROD Izobraževalna skupnost Slovenije je v Cankarjevem domu v ponedeljek, 27. marca, podelila Žagarjeve nagrade in priznanja. Med dobitniki priznanj je tudi naš mladinski list Mladi rod. Žagarjeve nagrade in priznanja so najvišja republiška priznanja za delo v vzgoji in izobraževanju. Mladi rod, ki ga ureja Tomaž Ogris z učiteljskim zborom, je to priznanje prejel za dolgoletno navzočnost v dvojezični šoli na Koroškem, za spodbujanje učiteljev k izvirnim metodam jezikovnega pouka in za razširjanje slovenskega jezika med mladimi na Koroškem. Mladi rod izhaja od leta 1952 naprej. Naj na tem mestu govorijo tudi besede utemeljitve, zakaj Žagarjevo priznanje za Mladi rod. „List je plod nesebičnega entuziazma, zavzetosti, zavesti in delavnosti skupinice slovenskih učiteljev, ki pri ustvarjanju lista izhajajo iz izkušenj neposredne in specifične šolske prakse. (...) Z aktualnostjo, pestrostjo ter jezikovno kvaliteto si danes ohranja pomembno vlogo pri izhodiščni jezikovni socializaciji slovenskega otroka na Koroškem." Žagarjeva nagrada je veliko priznanje ne le za list in glavnega urednika, ampak tudi za vsakega posameznika, ki je s svojimi prispevki sooblikoval list in ga še bo. Tudi otrokom, ki se bodisi z likovno ali pisano govorico oglašajo iz naših dvojezičnih šol, je s tem izpovedano veliko priznanje. Kvartet bratov Smrtnik gostoval v Altenmarktu na Štajerskem Ko smo predlanskim nastopili na televizijski oddaji „Zveneča Avstrija", so postali pozorni na naše petje tudi ljudje iz drugih avstrijskih zveznih dežel. Dobili smo dosti povabil iz najrazličnejših predelov Avstrije. Povabilu godbe na pihala iz Alten-markta smo se radi odzvali, seveda predvsem zaradi tega, da bi ponesli našo pesem v kraje, kjer je še ne poznajo, nadaljnji izziv pa je bil tudi sam kraj Altenmarkt, na tromeji med Štajersko, Gornjo Avstrijo in Nižjo Avstrijo. Vozili smo se skozi kraje na Štajerskem, ki so znani predvsem kot industrijski centri. Delavci v teh krajih so soočeni s podobnimi problemi kot na južnem Koroškem, dnevno odpuščajo delavce zaradi deficitarnega poslovanja podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo železove rude in njeno predelavo. Na štajerskem Erzbergu blizu Altenmarkta je npr. še pred desetimi leti bilo zaposlenih 6000 ljudi, danes jih je le še pičlih 2000. Po 280 km smo končno dospeli v Altenmarkt. Občina, ki šteje okoli 1000 prebivalcev, leži na ravnini, ki jo obdajajo mogočne gore. Po okusni večerji je sledil koncert, ki smo ga oblikovali skupno z domačo godbo na pihala. V oficialnem delu koncerta smo zapeli štiri slovenske in eno nemško pesem. Zanimivo za nas je bilo, da so ljudje nadvse navdušeno sprejeli predvsem naše slovenske pesmi. Aplavz ni hotel utihniti, tako da smo morali dodati še dve pesmi. Med petjem pa je Franc-Jožef poslušalcem tolmačil besedilo slovenskih pesmi in jih seznanil s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Vladimir Smrtnik „Rendezvous" se je poslovil ~ZJTZ. r r--. Ansambel Rendezvous se je na velikonočno nedeljo, 26. 3. 1989, zvečer v Globasnici za vedno poslovil. Da so simpatični fantje bili zelo riljubljeni, je dokazal obisk. Mladi in stari so napolnili vse kote oštarjeve dvorane in tako zadnjič prisluhnili znanim popevkam „Ren-dezvousa". Zadnjič jih je bilo slišati v živo. Od sedaj naprej jih lahko poslušamo samo še na ploščah. Po tej poti velja ansamblu zahvala za močno povezanost s koroškimi Slovenci in za vso glasbeno ustvarjalnost. Njih popevke pa bodo še naprej pestrile družabno petje ali jih bodo izvajali drugi ansambli. Tokratna tiskovna konferenca je bila v marsičem nenavadna. Presenečalo je privatno ozračje, v katerem je Štefan Nedvved, učitelj na poklicni šoli, predstavil nekaj povsem novega. Kar politikom ni uspelo, je uspelo temu učitelju v večmesečnem delu. Predstavil je namreč prvi Koledar Alpe-Jadran za leto 1990. Politikom kaj takega do danes ni uspelo. Njegova zamisel je bila ponesti misel o Alpe-Jadran med družine, na stene stanovanj in domačij, „v tem prostoru z več jeziki in več kulturami". Učitelj Nedvved bo predstavil ta koledar v vseh treh deželah. Koledar je večbarven in petjezičen in naj simbolizira skupnost. Rož — Podjuna — Žila ČESTITAMO 85. življenjski jubilej slavi gospa Angela Waldhauser iz Ca-horč pri Kotmari vasi. Za visoki življenjski jubilej ji želimo predvsem zdravja in še vrsto srečnih in lepih dni. V Podnu številka 119 slavi 90-letnico svojega življenja gospa Angela Maurer. K temu visokemu življenjskemu jubileju ji želimo iz srca vse najboljše. Svoj 62. rojstni dan slavi Jaka Smrtnik iz Železne Kaple. Za življenjski jubilej mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let med njegovimi dragimi. Pri Bidrihu v Rinkolah slavi svoj 60. rojstni dan gospa Katarina Perč. Za njen osebni praznik ji is- kreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Svojo 63-letnico slavi te dni gospod Franc Dlopst v Kršni vasi. Za svoj praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. 77. rojstni dan je obhajala te dni Pavla Piskernik z Obirskega. Za življenjski praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko sreče in zdravja na nadaljnji življenjski poti. Na veliko noč je obhajala v Čahorčah pri Kotmari vasi 85-letnico gospa Angela Wald-hauser. Slavljenki iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga zdrava leta. Slovenski zadružniki darovali za Franjo Ob priliki letošnjega sejma Alpe-Jadran, ki je bil prejšnji teden v Ljubljani, je podpredsednik SZDL Slovenije Geza Bačič sprejel delegacijo Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. Delegacijo ZSZ je vodil predsednik Miha Antonič, v njej pa sta bila tudi podpredsednik Hanzi Ogris in direktor dipl. trg. J. Nabernik. Ob tej priliki so predstavniki Zveze izročili večjo denarno vsoto kot prispevek naših zadrug in Posojilnic za obnovo znane bolnišnice Franja. Zveza slovenskih zadrug v Celovcu in njeni firmi Carimpex ter Carfrigo so bile na sejmu Alpe-Jadran zastopane tudi z lastnim stajališčem, ki je bilo s strani številnih obiskovalcev sejma deležno izredne pozornosti. Za tiskovni sklad so darovali v letu '89 Rudi Pichler, Grpiče 100,—; Hanzej Grtiblacher, Reka 20,—; Matevž Ressman, Reka 30,—; Anton Isop, Gorinčiče 50,—; preč. g. Leopold Kassl, Bllčovs 100,—; Janez Kaiser, Rinkole 20,—; Ignac Domej, Rinkole 20,—; Alojz Vavtl, Replje 10,—; Roza Po-lesnik, Vogrče 20,—; Miha Lubas, Vogrče 100,—; Hubert ZideJ, Vogrče 70,—; Maks Žmavcer, Vogrče 20,—; Marija Petrovnik, Vogrče 70,—; Jožko Koncilja, Vogrče 20,—; Elizabeta Žagar, Blato 100,—; Andrej Kumer, Blato 20,—; Marta Kreuz, Blato 60,—; Lenart Kac, Nonča vas 70,—; Lidija Kumer, Brege 20,—; 26. literarna nagrada »Vstajenje" za leto 1988 Janko Messner nagrajenec Komisija literarne nagrade VSTAJENJE", ki jo sestavljajo prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, urednik Mladike Marij Maver, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar, se je sestala dne 21. marca 1989 na sedežu Slovenske prosvete v Trstu in pregledala 13 knjig, ki so jih v preteklem letu izdali zamejski in zdomski ustvarjalci: pesniki, pisatelji in znanstveniki. Po temeljiti presoji se je soglasno odločila, da podeli literarno nagrado ..VSTAJENJE" za leto 1988 koroškemu pisatelju Janku Messnerju za knjige Živela nemčija. Iz Dnevnika od 14. 3. 1938 do 21. 1. 1941, ki je izšla pri Založbi Drava v Celovcu in Partizanski knjigi v Ljubljani 1988 — istočasno pa tudi za prejšnje literarno delo. Dnevnik je začel pisati Messner kot srednješolec takoj po nemški zasedbi Avstrije na pobudo brata bogoslovca. Odkrito in pošteno je prikazal tedanji težki položaj za koroške Slovence, opisal svoje delovanje med koroško mladino za ohranitev narodne zavesti in jezika, izpovedal globoko versko prepričanje, svo- je, domačih in sovrstnikov, ter navezanost na Slovenijo, ki mu jo je odkrival župnik Muri. Iz dela odsevajo tedanje razmere, vas s svojimi kmečkimi opravili in običaji, s težavami slovenskih dijakov pod hudimi nemškimi pritiski, a tudi lepota koroške zemlje, ki jo odkriva na izletih. Pripovedovanje je realistično nazorno in tekoče, jezik čast in jasen, že pisateljsko izdelan. Iz celotne knjige veje idealizem in gorečnost za narodne in krščanske vrednote. Denar za nagrado je spet velikodušno podelila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, za kar se ji odbor iskreno zahvaljuje. Podelitev nagrade bo v ponedeljek, 10. aprila 1989, na večeru Društva slovenskih izobražencev ob 20.30. Martin Jevnikar CELOVEC Literarno branje Avtor Robert Menasse bere iz svojih del Čas: v torek, 4. aprila 1989 Kje: v Musilovem muzeju, Bahn-hofstraHe 50 Prireditelj: Dom literature (Haus der Literatur) Odličje SVOBODA za Tončija Schlappenja in SPD „Rož" Odličje SVOBODA z zlatim listom je bilo letos podeljeno Ton-čiju Schlapperju in SPD „Rož“. To priznanje se podeljuje na vsakoletni konferenci Zveze kulturnih organizacij v Sloveniji. Vsakoletno konferenco lahko primerjamo z občnim zborom kake organizacije pri nas. V glavnem dobijo odličje SVOBODA posamezniki ali društva za amatersko kulturno dejavnost. Za društvo „Rož“ je priznanje prevzel podpredsednik Hanzi VVuzella. V utemeljitvi, zakaj je odličje Svoboda prejelo SPD „Rož“, so bili izčrtani številni stilni koncerti, ki jih je zbor „Rož" izvajal. Kot dodatna dragocenost so bile omenjene vsebinsko zelo dobre publikacije, ki jih je izdal „Rož“ ob stilnih koncertih. O Tončiju Schlapperju je bilo rečeno, da se ves čas vključuje v narodno politično delo koroških Slovencev, pri čemer ga odlikuje vsestranska angažiranost. .Posebno pozornost je namenil kulturnemu delu koroških Slovencev, ki mu je s svojo preudarnostjo, predvsem pa s svojo navezanostjo na skupni slovenski kulturni prostor dajal pomembne spodbude za osmislitev kulturnega ljubiteljstva, ki presega vsakodneven, včasih tudi prakti-cističen prijem in odpira nova obzorja". Tudi je Tonči Schlapper ljubiteljskemu gledališkemu odru pomagal preiti „iz večerniških časov podeželskega odra h kakovostnemu delu v gledališkem ljubiteljstvu". Tončija Schlapperja je za prejemnika odličja SVOBODA predlagala Slovenska prosvetna zveza, SPD „Rož" pa Krščanska kulturna zveza. Veliko priznanje Glasbeni šoli je bilo izpovedano s tem, da sta kulturni spored v Cankarjevem domu oblikovali učenki Janja Kassl na kitari in Sonja Brane na prečni flavti. vg EGS ŽE POLDRUGO LETO NI DNEVA, DA SE NE BI KAKŠNA USTANOVA ALI OSEBNOST IZREKLA O VSTOPU V ES AVSTRIJCI V ČAKALNICI Objavljamo ponatis iz ljubljanskega Gospodarskega vestnika o vprašanju Avstrija — Evropska skupnost. Avtor članka, dr. Rudi Kropivnik, je vodja predstavništva jugoslovanske gospodarske zbornice v Celovcu. Njegov članek je posebej zanimiv tudi zato, ker mdr. pokaže, kako v Sloveniji gledajo na našo diskusijo o vstopu v ES. Zveza slovenskih zadrug je zaradi aktualnosti tega vprašanja prosila dr. Rudija Kropivnika, ali lahko slovenska tednika objavita njegovo razpravo, in se mu zahvaljuje za privoljenje. Uredništvo Avstrijsko gospodarstvo se je brez pridržkov izreklo za priključitev Evropski skupnosti. Z dosedanjimi integracijskimi dejavnostmi, toi je z vstopom med države EFTA leta 1960 in s sklenitvijo sporazuma o prosti trgovini z ES leta 1972, je nedvomno samo pridobilo. Izvoz v te države se je povečal veliko bolj kot ves avstrijski izvoz in tudi veliko bolj kot izvoz iz teh držav. Približno dve tretjini avstrijskega izvoza gre v države ES in približno prav tolikšen je delež uvoza iz teh držav. Prihodnji skupni trg brez notranjih meja po mnenju avstrijske zvezne gospodarske zbornice ogroža veljavni sporazum o prosti trgovini z ES in s tem seveda tudi dosedanji obseg menjave Avstrije z državami ES. Po drugi strani je evropski skupni trg po letu 1992 predstavljen javnosti zelo privlačno. Namesto dvanajstih bolj ali manj ločenih trgov naj bi oblikovali skupen trg s približno 320 milijoni porabnikov in seveda z vsemi prednostmi, ki jih imajo veliki trgi. Komisija Evropske skupnosti je objavila študijo o koristih, ki jih ponuja skupni trg in ki se integralno kažejo v prihrankih pri stroških v znesku 430 milijard DEM na leto — z odpravo postopkov na meji bodo prihranili 22 milijard DEM, z odpravo omejitev v konkurenci 268 milijard DEM, prihranki zaradi povečanega obsega poslovanja za veliki trg v posameznem podjetju bodo znesli 140 milijard DEM. Prosto gibanje kapitala naj bi zboljšalo gospodarsko sestavo in pospešilo gospodarsko rast. Posledica vsega tega naj bi bilo znižanje cen in izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Navijaško vzdušje Od srede novembra leta 1987 skoraj ni bilo dneva, ko se kakšna institucija ali osebnost v Avstriji ne bi izrekla za možnost vstopa Avstrije v ES. Zlasti v začetni fazi je bilo ustvarjeno zelo navijaško vzdušje za pristop, pomisleki o ustreznosti takšnega koraka so, milo rečeno, vzbujali veliko začudenje. Šele prve raziskovalne naloge1 in prispevki posameznikov2, pa tudi nekatera opozorila iz tujine, so razprave speljale v bolj stvarne okvire. Medtem je tudi vladina delovna skupina izdelala poročila o evropski integraciji.3 Avstrijska zvezna vlada je že doslej težila k čimbolj vseobsežni udeležbi na evropskem skupnem trgu po treh poteh: multilateralno skupaj z drugimi članicami EFTA, bilateralno v zvezi z vprašanji, kjer so interesi posameznih EFTA držav preveč različni, in s prostovoljnim prevzemanjem nekaterih predpisov in normativov, ki so jih že sprejeli znotraj ES. Prvo vprašanje, ki se postavlja, je, kaj se lahko zgodi, če se bo Avstrija držala samo dosedanjih poti približevanja ES. In pa, kako bo ES po letu 1992 gradila svoja razmerja do članic? V stališčih komisije ES z dne 20. 10. 1988 se sicer zagotavlja, da bodo gojili sodelovanje v Evropi, vendar ni možno spregledati, da si komisija ES želi utrditi pogajalsko pozicijo v razmerju do tretjih držav, saj si bo sama lahko določala, s kom se bo pogajala o koncesijah, pri kom in v zvezi s kakšnimi vprašanji pa o recipročnosti. Temeljno načelo po letu 1992 naj bi bilo, da bodo prednosti skupnega trga uživala v glavnem lahko le tista podjetja, katerih države bodo dajale recipročne ugodnosti. Nekatere izjeme naj bi veljale le za države v razvoju. O čistem protekcionizmu bi po letu 1992 verjetno težko govorili. Namreč kar petina svetovne trgovine pride iz držav ES, kar je 10 % bruto domačega proizvoda ES. Zato si velikega protekcionizma verjetno enako male ne bodo mogli privoščiti. Vendar pa ne kaže pozabiti, da za vsako dejavnostjo ES stoji kak lobi. Nekateri, denimo avtomobilska industrija, že sedaj terjajo zaščitne ukrepe. Sicer so se pa lobiji izkazali že v preteklosti pri sprožanju antidumpinških postopkov. Avstrija je dolgo veliko pričakovala od multilateralnih pogajanj EFTA — ES. Države EFTA so leta 1981 sprejele celo izjavo .O skupnem evropskem gospodarskem prostoru". Pri pregledu konkretnih določil te izjave se vidi, da to ni strateški dokument, temveč ureja obrobna vprašanja glede na cilj: skupni evropski gospodarski prostor. Zato se je v Avstriji počasi utrdilo prepričanje, da bi bilo dobro, če sami poizkusijo z neko obliko pristopa k ES. Vendar jih ob tem pekli vprašanje, kaj pa, če jih zavrnejo. Argumenti Avstrijci imajo močne argumente, na podlagi katerih lahko domnevajo, da bodo zaželena nova članica ES. Po stopnji razvitosti, izraženi v bru-todomačem proizvodu na prebivalca, so pred Avstrijo od dvanajsterice le Francija, Luxemburg, ZRN in Danska. Zato bi bili Avstrijci v ES neto plačniki, to se pravi, v proračun skupnosti bi več vplačali, kot pa dobili iz njegovega subvencioniranja. Kot že omenjeno, gre približno dve tretjini avstrijskega izvoza v države ES in približno ravno toliko je delež uvoza iz teh držav. Tečajna politika ATS je bila že doslej povezana z DEM. Avstrija je že zdaj vključena v evropske raziskovalne projekte. Prometno je Avstrija kot tranzitna država zelo pomembna za ES itd. Kljub temu jih razžira dvom o tem, kako bodo v ES sprejeli njihovo prošnjo za članstvo, in to ne brez vzroka. Nekateri menijo, da imajo v ES preveč dela sami s seboj, da bi se lahko ukvarjali s sprejemom novih članov. V zvezi s tem se slišijo mnenja, da bo primeren čas za sprejemanje novih prijav po letu 1995. Če pazljivo analiziramo javne nastope predsednika komisije ES Delorsa, potem vidimo, da odganja nove kandidate in jim bolj ponuja integracijo ES in EFTA. Vendar je tisto, kar Delors ponuja kot integracijo, dejansko samo ponujanje, naj države EFTA enostransko prevzamejo normativno ureditev ES in naj se podredijo evropskemu sodišču, ne govori pa o enakopravnem soodločanju pri ustvarjanju evropskega sistema. Avstrijci bi se radi priključili ES, ne da bi prizadeli svojo nevtralnost. Tudi glede tega so dobili nespodbudna opozorila. Nemški CDU politik Na-ries je izjavil, da je ES politična zveza, v kateri ni prostora za nevtralne. Tudi na reprezentančnem zboru znanstvenikov, gospodarstvenikov, politikov in časnikarjev, ki sta ga organizirala angleški ambasador v Avstriji in avstrijski v Angliji na temo Avstrija — ES, niso slišali nič spodbudnega. Angleži so jih nenehno spraševali, če ni nameravani pristop k ES proti določilom avstrijske državne pogodbe. Opozorili sojih, da se dejanje pristopa k ES lahko okvalificira kot priključitev k ZRN in da zaradi tega ZSSR kot sopodpisnica državne pogodbe lahko da veto.4 Sicer so pa trajala pogajanja o Sporazumu o svobodni trgovini z ES celih deset let. Takrat so jim povzročali težave Italijani zaradi Južne Tirolske. Kdo jim bo povzročal težave pri morebitnih prihodnjih pogajanjih? Ne glede na navedene dileme v Avstriji resno preučujejo, kaj pomeni za posamezne dele gospodarske politike in za posamezna gospodarska področja sedanji status v razmerju do ES oziroma kaj pomeni priključitev Avstrije k ES po uresničenju skupnega trga. Primerjava kaže predvsem vsebinske oziroma kakovostne spremembe, niso pa ovrednotene posledice, denimo priključitve k ES.5 Trgovinska politika Zadržan sedanji status • Avstrija ostaja v vseh vprašanjih za ES .tretja država" • Ostanejo izvorna spričevala • Različno carinjenje v pasivnem prometu oplemenitve • Potrebna obsežna prilagoditev administrativnim omejitvam, vendar kljub temu nobenega izenačenja z državami ES. Priključitev k ES • Avstrija bo sodelovala pri oblikovanju skupne trgovinske politike ES • Znižanje ravni carin za uvoz iz tretjih držav EGS • Preference za države v razvoju se morajo razširiti • Posamezne prilagoditve pri administrativnih omejitvah so težavne, vendar izenačenje Avstrije z ES državami • Možni niso nikakršni antidum-pinski ukrepi do držav ES • Avstrija ne more izvajati avtonomne trgovinske politike (vzhodna Evropa) S prevzemom skupne carinske tarife ES bo Avstrija morala približno dve tretjini svojih carinskih tarif znižati in približno tretjino zvišati (tu so predvsem surovine in reprodukcijski material). Preferenčne carine v ES so nič s količinskimi omejitvami, v Avstriji so pa za 50 % oziroma za 35 % (za tekstil in konfekcijo) znižane, vendar v glavnem ni količinskih omejitev. Avstrija bo morala prevzeti tudi politiko ES do Sredozemlja (tudi do Jugoslavije), ki je bolj liberalna. Dumpinška zakonodaja ES je strožja od avstrijske. Vendar se bo poslovna možnost avstrijskih podjetij s pristopom k ES močno povečata, ker bodo podjetja iz ES lahko z njimi opravljala posle brez administrativnih ovir in postopkov. Davčna politika Zadržan sedanji status • Davčna avtonomija de iure ostane tako, da obdržijo indirektni davki v glavnem fiskalno funkcijo • Pritisk za znižanje stopnje prometnega davka, da bi se zboljšali konkurenčni pogoji do držav ES Priključitev k ES • Prehod k obračunavanju prometnega davka na blago po državi izvora • Odprava fiskalne funkcije prometnega davka in nefiskalnih funkcij direktnih davkov • Znižanje stopnje prometnega davka • Izpad prihodkov za proračun • Izguba davčno politične avtonomije V primeru priključitve Avstrija ne bo mogla več uporabljati 32-odstot-no stopnjo davka na promet luksuznih predmetov, prav tako bodo morali sedanji 20-odstotni in 10-odstotni stopnji znižati vsaj na 19 % in 9 %. Učinek teh znižanj bo približno 11,5 milijarde ATS, ki jih bodo morali nadomestiti iz drugih virov. Industrijska proizvodnja Zadržan sedanji status • Zaradi izboljšanja svoje konkurenčne sposobnosti so v vsakem primeru prisiljeni spremeniti sestavo industrijske proizvodnje v korist izdelkov visoke stopnje obdelave Priključitev k ES • Pospešena strukturna prilagoditev v korist blaga visoke stopnje obdelave • Znižanje stroškov zaradi uporabe enotnih norm (izvorna spričevala ne bodo potrebna) • Znižanje stroškov financiranja in stroškov reprodukcijskega materiala s področja agrara • Omejitev zmogljivosti jeklarske industrije in hkrati prost vstop na trg jekla v ES Kmetijska proizvodnja Zadržan sedanji status • Tudi brez ES so potrebne reforme: pravice grupacij se morajo zmanjšati, da bi se lahko znižali predelovalni in prodajni stroški • Od ES ni mogoče pričakovati olajšav pri trgovanju, morda bo celo dodatno zaviranje izvoza govedi in mlečnih izdelkov • Prevzeti bo treba administrativno regulativo ES, da se ne bi povečale ovire v konkurenčnih pogojih • Samostojna agrarna politika je omejeno možna Priključitev k ES • Tradicionalni avstrijski trgovinski tokovi (z Italijo, ZRN) bi se lahko ponovno razširili • Nemoten dostop do ES agrarnega trga pomeni: odpiranje avstrijskega trga, več konkurence, prilagajanje in omejevanje interesov grupacij • Odpoved samostojni agrarni politiki Številne proizvodne cene kmetijskih pridelkov so danes višje kot v ES. Vprašljivo je tudi, kako bo v primeru priključitve ES s pospeševanjem gorskih in obmejnih kmetij. Promet Zadržan sedanji status • Kabotažnega prometa avstrijskih prevoznikov v ES ne bo • Avstrija zaostaja v produktivnosti v ladijskem prevozu, železniškem in letalskem prevozu. Cenovne razlike bi lahko povzročile, da se težišče letalskega prometa prenese z Dunaja v Munchen Priključitev k ES • Kabotažni promet bo možen • Majhne potrebe po prilagoditvi pri avtoprevozništvu, več pa pri ladijskem, železniškem in zračnem prevozništvu ES še ni uspelo dogovoriti se o enotni prometni politiki. Zato ocena posledic ni možna. Vsekakor bo Avstrija v primeru priključitve morala prenehati z restriktivno politiko izdajanja dovolilnic za cestni promet (tovorni) in povečati skupno dovoljeno težo od 38 t na 40 t. Trgovina Zadržan sedanji status • Nacionalne institucije (čas zapiranja trgovin) skoraj nedotaknjene • Še naprej majhna učinkovitost domačih podjetij, ker nacionalizacija le počasi napreduje. • Cenovne razlike s tujino ostanejo, prav tako odtok kupne moči v tujino • Konkurenčne ovire (karteli, bojkot dobav) ostanejo • Manj ogrožena je preskrba bližnje okolice Priključitev k ES • Internacionalizacija trgovine bo hitro napredovala. Svobodno ustanavljanje podružnic v državah ES bo pospeševalo uvoz preko trgovinskih verig • Cenovne razlike v primerjavi s tujino in odtok kupne moči bodo počasi prenehale • Koncentracija v trgovini bo hitreje naraščala kot v industriji, tako da bo naraščala tržna moč trgovine • Zaradi poenostavljenja tehničnih predpisov, davkov, taks in ker ne bo mejnih formalnosti znotraj ES, se bodo znižali poslovni stroški trgovine. To je primerjava samo za nekaj najbolj pomembnih področij urejanja gospodarstva oziroma gospodarskih dejavnosti. Iz nje je razvidno, da bo potrebno prilagajanje v trgovinski, davčni in kmetijski politiki kot tudi na področju opravljanja storitev. Potrebne bodo spremembe v sistemu državnega subvencioniranja in siceršnjega usmerjanja gospodarstva. V bančništvu in zavarovalništvu so bila v zadnjih letih nekatera prilagajanja že opravljena. V poročilu vladine delovne skupine piše, da popolna udeležba Avstrije na skupnem trgu ne bi smela povzročiti nerešljivih problemov. Glede obremenitve s tranzitnim prometom mislijo, da bi bilo treba iskati v okviru ES posebno rešitev. Prosto gibanje delovne sile ni do sedaj povzročilo večjega preseljevanja znotraj evropske dvanajsterice in zato računajo, da priključitev ne bo povzročila večjega vpliva na trg delovne sile v Avstriji. Kmetijstvo doslej ni bilo zajeto s Sporazumom o prosti trgovini. Vendar polna priključitev ni možna, ne da bi skupni trg zajel tudi kmetijstvo (delovna skupina niti ne skriva, da bo kmetijstvo neke vrste žrtveno jagnje). Negotovost Nasprotniki popolnega pristopa Avstrije v ES trdijo, da se Avstrija tudi brez pristopa ne bo mogla odreči bolj liberalni ekonomski politiki: deregulaciji, privatizaciji in odpravi subvencij. Hkrati ji pa ne bo treba prevzeti od ES vrste omejevalnih predpisov oziroma bo nekatere pametne ukrepe lahko sprejela, ne da bi čakala na odločitev znotraj ES. Avstrija je denimo glede predpisov o živilih in izpušnih plinih v cestnem prometu bolj napredna kot ES in bi dejansko na tem področju morala napraviti korak nazaj. Trdijo, da bi bilo za Avstrijo bolje, če bi se borila za odpravo carinskih in necarinskih ovir v svetovni trgovini v okviru GATT, EFTA in OECD. Carinska unija med EFTA in ES bi lahko bila korak k omejitvi protekcionizma v mednarodni trgovini. Boriti se proti protekcionizmu velikih gospodarskih grupacij, kot so ES, ZDA, SEV in Vzhodna Azija, s priključitvijo v ES pomeni podpiranje neoptimalnih rešitev v svetovnem merilu. Če so si vsi enotni, da ima velik trg blaga, storitev in kapitala prednosti, so mnenja o posledicah prostega gibanja delovne sile, prostega lociranja podjetij in proste prodaje zemljišč deljena. S prostim gibanjem delovne sile je možen pritok poceni delovne sile, ki bo zmanjšal interes podjetnikov za kapitalno intenzivne naložbe in racionalizacijo poslovanja. Zlasti na razvoj avstrijskega turizma bi lahko slabo vplivala svoboda lociranja podjetij skupaj s svobodnim gibanjem delovne sile in prosto prodajo zemljišč, saj bi lahko tuja pod- jetja s tujo delovno silo slabo vplivala na identiteto in svojevrstnost ponudbe države. Obstaja tudi nevarnost pozidave zemljišč s počitniškimi hišami ali stanovanji, ne nazadnje bi se zaradi povečanja povpraševanja po zemljiščih lahko cene zemljišč tako dvignile, da zaradi tega nakup zemlje domačinom ne bo več mogoč. Nasprotniki opozarjajo tudi na to, da se Avstrija kot članica ES ne bo mogla braniti pred tranzitnim prometom, da ne bo mogla zavarovati gorskih kmetij itn. Težko je reči, kakšen bo končni izid vseh teh razprav. Nekaj je gotovo: bolj dokončno oceno bo možno dati šele takrat, ko bo Avstrija zaprosila za vstop, če se bo odločila za ta korak, in ko bo ES oblikovala svoje pogoje za pristop Avstrije v ES. Ne glede na izid je pa že sedaj jasno, da je cela razprava zelo koristna, ker motivira gospodarstvenike k bolj dolgoročnemu razmišljanju in jih spodbuja k izvajanju sprememb, ki vodijo k izboljšanju konkurenčne sposobnosti. Ob tem se je pojavilo tudi geslo, da se morajo vsi prizadevati za Avstrijo, ki bo evropsko zrela. Predsednik Zvezne gospodarske zbornice za Avstrijo je ocenil kot evropsko zrelo tisto gospodarstvo, ki ima gospodarstvenike, pripravljene izvajati spremembe gospodarske sestave, ki sprejemajo izzive prihodnjega skupnega trga. Pomanjkljivost v tej razpravi je pa zagotovo to, da nihče za zdaj še ni zmožen dati avstrijskemu gospodarstvu vsebinsko in časovno dimenzijo integracijskega procesa Avstrije z ES. Slednje pa, kot kaže, že vpliva tako na domače kot tudi na tuje investitorje pri sprejemanju investicijskih odločitev. Tako bo razdobje negotovosti gotovo vplivalo na rast gospodarstva in zaposlovanja. Za Jugoslavijo bi z vidika sedanje ureditve svetovnih ekonomskih odnosov in ureditve odnosov Jugoslavija-ES pomenil vstop Avstrije v ES izboljšanje pogojev za blagovno menjavo med Avstrijo in Jugoslavijo. Če pa bi se uresničile napovedi o razvoju svobodne trgovine blaga in storitev s pomočjo ZDA in GATT na trgih zunaj ES, potem bodo najbolj dinamični trgi zunaj ES. Čim bolj bo namreč ES navzven protekcionistična, bolj se bo zmanjševala notranja dinamika trga ES. Za Jugoslavijo je gotovo zanimivo, da jo obkroža čim-več dinamičnih in odprtih trgov in da se za svobodno trgovino zavzema čimveč držav. Vendar so to za sedaj bolj ugibanja kot pa stvarna napoved dejanskega razvoja v to smer. 1 2 3 4 5 1. Stellungnahme der BWK zur europai-schen Integration, Kammertag v. 9. 12. 87 1. Osterreichs Optionen einer EG Anna-herung und ihre Folgen, WIFO Gut-achten 1988 Osterreich und der Binnenmarkt, Institut fur angewandte Sozial- und VVirt-schaftsforschung 1988 2. Wirtschafstpolitische Blatter 3/1987, 3/1988 3. Bericht der Arbeitsgruppe fur Europai-sche Integration, Die Preš se, 24. VI. 1988 4. V/ien wankt auf schmaiem Grat nach Brusset, Die Presse, 19./20. 11. 1988. 5. Osterreichs Optionen einer EG-Annš-herung und ihre Folgen. Gost rubrike: dr. France Habe, starosta slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa Slovenski jamarji slavijo stoletnico Dr. France Habe iz Postojne, avtor jubilejnega zapisa ob 100-letnici slovenskega jamarstva, posebej za NT, je malone že tri četrt stoletja zapisan kraškemu podzemskemu svetu. Še poln načrtov je 11. januarja dopolnil 80 let. Uglednemu znanstveniku, vse življenje zvestemu krasu in jamam, zato kličemo: Ad multos annos! edki so stoletni jubileji dru-K štev na Slovenskem, edin-IE stveni pa so prav gotovo v jamarstvu. Naš kras med Tržaškim zalivom in Pivško kotlino je bil tisti magični kraški svet, ki je postal pobudnik prvih treh jamarskih organizacij v svetu. Ob raziskovanju tega edinstvenega kraškega sveta, kjer sta v začetku 19. stoletja zablestela dva jamska bisera, Postojnska jama in Škocjanske jame pri Divači, je vzniklo prvo jamarsko društvo na Dunaju, štiri leta pozneje v Trstu in leta 1889 v Postojni. Nemški in italijanski jamarji so si lastili slovenski podzemeljski svet. Bilo je prav v času, ko se je začela prebujati narodna zavest Slovencev. V odporu proti tujim posegom je odigrala posebno vlogo Postojnska jama, ki je sredi prejšnjega stoletja slovela kot edinstvena kapniška in najdaljša jama na svetu. V osemdesetih letih 19. stoletja je bil tajnik Jamske komisije in obenem postojnski glavar zaveden Slovenec, Anton Globočnik iz Železnikov. Ta je prvi ponesel plamenico boja za enakopravnost slovenskega jezika v globoko k raško podzemlje s tem, da je poleg nemških napisov v jami uvedel tudi slovenske. Anton Globočnik je kot pionir jamskega turizma na Slovenskem zaslužen tudi za uvedbo jamske železnice in električne razsvetljave v Postojnski jami. Ob njem je Eden najlepših delov Postojnske jame je 800 m dolg Pisani rov, kamor pa še ne vodijo turiste (iz bogate fotodokumentacije dr. Fr. Habeta) zrasla vrsta zavednih slovenskih jamarjev, ki so si organizirano nadeli ime .slovenski gadje" in so v svoji raziskovalni vnemi sebe ovekovečili na koncu Stare jame v Predjami 11. maja 1882. Nemški pritisk z Dunaja in italijanski iz Trsta je vzpodbudil zavedne Otočane in Postojnce, da so posegli v boj za samostojno raziskovanje slovenskih jam in se leta 1889 organizirali v jamarsko društvo z imenom AN-TRON (to je grško jama). Za takratne čase so sledile drzne odprave v Otoško jamo, Pivko in Magdaleno jamo, Karlovico na Cerkniškem jezeru in drugod. Odkrili so biser Postojnske jame Paradiž, danes imenovan Lepe jame. Že tedaj so bili .Antronov-ci“ priznani jamarji, ki so skupaj s slovitim francoskim speleologom (speleologija — jamoslovje, nauk o podzemeljskih jamah) E. A. Martelom ter Viljemom Pu-tickom prodirali v podzemlje Notranjskega krasa. Tako zaslove po zaslugi slovenskih jamarjev tri svetovna speleološka središča: Dunaj, Trst in Postojna. Ob prelomu 19. in 20. stoletja sta bili na Slovenskem dve močni jamskoturistični središči: Po- stojnska jama in Škocjanske jame. V vodstvu obeh so bili izkušeni jamarji-raziskovalci, vodilni za tisti čas, med njimi I. A. Perko v Postojni in J. Marinič v Škocjanskih jamah, ob njih pa pogumni jamski vodniki in izkušeni jamarji. Ti dve, sicer turistični organizaciji, sta vplivali na celotno jamarsko gibanje ne le v takratni Avstriji, ampak tudi v svetu. Potem ko so člani društva „Antron" po nekaj letih prenehali z raziskovanjem, so v Ljubljani avstrijski in nekateri slovenski naravoslovci ustanovili 12. maja 1910 .Društvo za raziskovanje podzemeljskih jam“. Kmalu je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je na Slovenskem prekinila organizirano jamarsko delo. Sicer pa so med obema vojnama slovenski NASI JUBILEJI RUBRIKO PRIPRAVLJA IN UREJA IVAN VIRNIK Kultura KRASU OBUJENA PRETEKLOST Kultura / Lovstvo jamarji raziskali kar 772 predvsem notranjskih jam. Širok razmah je slovenska jamarska dejavnost doživela po drugi svetovni vojni, ko je bil Primorski kras vključen v meje nove Jugoslavije. Razmahnilo se je tudi živahno zanimanje za podzemeljski svet; tako so poleg matičnega „ Društva za raziskovanje jam" v Ljubljani zrasla nova jamarska društva, med njimi „Luka Čeč" v Postojni, poimenovano po odkritelju nadaljevanja Postojnske jame. Veliko strokovno pomoč slovenskim in drugim jugoslovanskim jamarjem so dajali člani Inštituta za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Postojni, ustanovljenega 1947. leta. Vse večje zanimanje za jamarstvo je povzročilo, da je bilo ustanovljenih kar 35 jamarskih organizacij, ki so pokrile skoraj ves slovenski alpski, dinarski in osamljeni kras. Vse te organizacije so danes združene v Jamarski zvezi Slovenije, katere sedež se menja vsaka štiri leta. V vseh teh organizacijah deluje danes nad 1000 jamarjev, kar je izredno veliko spričo naše posebne dejavnosti. Slovenski jamarji so doslej pripravili večje odprave v Ekvador, Kolumbijo, Severno Afriko, Šri Lanko, Nepal, Grčijo in Francijo (kot tudi v številne evropske jame), na slovenskem krasu pa so raziskali skoraj 6000 jam. Med 13 turističnimi jamami na Slovenskem sta dve svetovnega pomena, največja jugoslovanska jama Postojnska jama in Škocjanske jame, ki so zaradi svojih naravnih znamenitosti od 25. novembra 1986 celo v seznamu naravne in kulturne dediščine pri UNESCU. Slovenski kras pa je znan po svetu tudi po bogato za-kapani jami Vilenici pri Sežani, ki je najstarejša turistična jama v Evropi že od srede 17. stoletja. Srečanje jamarjev treh dežel v Jerišah Strokovna skupina za raziskovanje krasa in podzemskih jam pri Naravoslovnem društvu za Koroško v Celovcu je sporočila, da bo letos organizator 9. srečanja prijateljstva med jamarskimi društvi Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Srečanje bo od 23. do 25. junija v Jerišah (Jerischach) pri Železni Kapli. Kot je znano, je bilo jamarsko srečanje treh dežel lani v Rakovem Škocjanu, v zadovoljstvo vseh udeležencev pa so ga odlično pripravili slovenski jamarji. Na letošnje srečanje, povezano z obiskom jam na Koroškem in še predvsem na Dobra-ču, se koroški jamarji temeljito pripravljajo. Radi bi bili tako dobri gostitelji kakor lani njihovi kolegi iz Slovenije. Slovenski kras — V knjigi „Les abimes" iz leta 1894, enem od temeljev jamo-slovja, je francoski znanstvenik E. A. Martel zapisal, da je slovenski kras svetovni pojav. Poleg te slovenske besede (Kras) obvladajo šolarji od Laponske do Nove Zelandije in Andov še več slovenskih izrazov za kraške oblike, kakor sta npr. „polje“ in „doli-na", ki so postali del svetovnega kraškega izrazoslovja. Slovenija torej velja za matico jamoslovja in krasoslovja. Se tega zavedamo? Ima slovensko jamarstvo še tak pomen kakor v preteklosti? Zato smo „na predvečer" 100-letnice organiziranega jamarstva na Slovenskem z jubilejnim zapisom dr. Franceta Habeta ponovili nekaj našega znanja o zgodovini slovenskega jamarstva, o našem odnosu do krasa, da bi laže .stopili v stik" z jamarji pri njihovem obvladovanju ovir v kraškem podzemlju. Z željo, da bi bolje razumeli krhkost in našo življenjsko odvisnost od „sveta brez zvezd". PRODAMO 17.321 m2 VELIKO GOZDNO PARCELO V ŠENTJANŽU V ROŽU. Pismene ponudbe sprejema do 10. aprila 1989 Posojilnica Bank Borovlje, Postgasse 4, 9170 Borovlje. Interesenti za ogled gozdne parcele naj se javijo po telefonu (0 42 27) 32 35 in sicer od 8. do 16. ure ARGENTINKA, stara 35 let, slovenskega rodu, izobražena, neporočena in brez otrok išče življenjskega partnerja iz Avstrije (koroški Slovenec). V poštev pride tudi moški z otroki. Resne dopise pošljite na upravo Našega tednika pod šifro .Koroška pomlad". IN SPOMINI „lz jagrske torbe pod Peco* Na ptico mraka Po Peci še leži dosti snega, vendar stara zima že jemlje slovo. Po rebru in v Krajeh že prodirajo sončni žarki do gole zemlje. Ptice se kličejo in veselo spreletavajo. Muce (vrbe) so že v cvetju. Jagru v tej prebujajoči se naravi po žilah kri že hitreje kroži. Ko počasi korakam mimo stare, že razpadajoče hišne kleti, reglata v košati lipi nad starim zidovjem črno-beli sraki. Ti dve dolgorepki z židanim perjem mi v nerodnem letu prekrižata pot. Preden pa jima uspe doseči vejati Petrov oreh, kamor sta se namenili, ju že zadenejo moje svinčene kroglice. Zelo sem bil ponosen, da sem z enim samim strelom dobil kar dva taka roparja, poleg katerih še šoje in vrane uničujejo in preganjajo naše manjše in bolj koristne ptice. Ta strel je priklical in če smem tako trditi, sam najvišji ve od kod, kragulja. Ne utegnem se še dotakniti puške, ko že bliskovito sfrči naprej. Ko sem nato hotel pobrati ustreljeni sraki, naenkrat nad menoj nekaj prestrašeno zacmoka. Zagledam rde-če-rjavo veverico, ki se stiska k veji in prav gotovo misli, da je ne vidim. Poberem peč, jo vržem v vejo — dobro ped pod živalco — in jo s tem hočem pregnati. Toda ta zlodej s košatim repom in čopastimi uhli se ne umakne in nepremično vztraja na istem mestu. Šele ko napravim nekaj korakov, se urno umakne po deblu navzgor in začne godrnjati in pihati. Ko jo maham naprej zraven grmovja po Klokarjevem travniku, vidim, da imata Se- nici v visokem jevšju važne opravke in se nočeta umakniti v sosednjo grmovje in se le z ostrim ci-ci-ci-ci-fuj kregata. Grem naprej in postojim pri visokem starem dobu, na katerega se tiho in radovedno priklati modrooka šoja in grdo zavrešči in se nato spušča z veje na vejo in se pretrga in se dere na vse grdo. Šele moj spreten strel konča to kričanje. Lepa belo-modro-črno barvana peresa so lepa trofeja za na moj klobuk. Dan se že poslavlja, ko dobro skrit pri Pratnekarjevi mlaki čakam na ptico mraka — kljunača (Schnepfe). Ta vrsta lovnih ptic se ravno v vigrednem času seli v severne kraje in se mimogrede rada zadržuje v naših krajih. Poznam glas te ptice, ki je velika približno kot poljska jerebica, ima kratko telo, velike in visoko pomaknjene oči, dolg upognjen kljun in kratek rep. S tem res dolgim in upognjenim kljunom zbada v zemljo in pri tem išče hrano. Njene oči so visoko v glavi, verjetno, da se ne poškodujejo pri zbadanju. V Užnikovi mlaki je koncert žab ravno na višku, ko zaslišim na nebu znani „kvuorrrk, kvuorrrk", ki počasi preide v oster „pzi-vittttttt". Tako se namreč oglaša kljunač-samec, ki je ravno na svatovskem poletu. S puško spretno mahnem za njim, strel pa na žalost gre mimo. Je pač tako, kdor ne strelja, tudi ne zgreši. Če jager mimo ukadi — mu korakov do nastrela treba napravit ni. Radio / Prireditve STRAN V PETEK, 31. marca ; ..Romanje na tri oz. 1 štiri gore.“ (dr. A. Feinig) U SOBOTA, • I 1. aprila Duhovni nagovor (žpk. Lovro Kašelj). Voščila (M. Hartmann) NEDELJA, 2. aprila Slovenci na malem ■ ekranu — Start etničnega programa avstrijske radiotelevizije. PONEDELJEK, 3. aprila GOL! GOL! GOL! Ob začetku spomladanske-I ga dela nogometne se- IJ zone. TOREK, 4. aprila Halo, prijatelji. SREDA, 5. aprila Narodno-zabavna glasba. ČETRTEK, 6. aprila Rož — Podjuna — Zilja. I / V nedeljo, II 2. aprila, ob 13. uri W v FS 2 je tako daleč „Dober dan, Koroška" Prve minute slovenskega tedenskega ma-gacina na ekranu lokalne televizije. Slovenska narodna skupnost na Koroškem bo prvič v zgodovini prisluhnila slovenski besedi na avstrijski televiziji. In to sedaj nedeljo za nedeljo dvajset minut. Od 1. januarja 1990 naprej bodo televizijske oddaje za deset minut obširneje. Tedaj bo tedensko trideset minut. Mirko Bogataj, vodja slovenskega uredništva Koroškega deželnega študija ORF zagotavlja, da bo zajet .celoten spekter življenja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. ■B Petek, 31. 3. Sobota, 1. 4. Nedelja, 2. 4. Ponedeljek 3. 4. Torek, 4. 4. Sreda, 5. 4. Četrtek, 6. 4. Vreme: dež Vreme: megla Vreme: veter Vreme: sneg Vreme: dež Vreme: mrzlo Vreme: mrzlo Goduje: Modest Goduje: Hugo Goduje: Bela ned. Goduje: Rihard Goduje: Izidor Goduje: Vincenc Goduje: Irenej POMEMBNE OBLETNICE 4. 4. 1849 se je rodil Lipej Hader-lap — publicist in urednik časopisa .Mir" 5. 4. 1894 se je v Dolah pri Brdu rodil politik in narodopisec Vinko M6-derndorfer 6. 4. 1924 Na občinskih volitvah so slovenske liste prejele 8709 glasov. ŠENTJAKOB V R. Večer starih slovenskih ljudskih glasbil In pesmi — Gostuje: trio Terlep iz Ljubljane. Čas: nedeja, 9. april 1989, ob 20. uri. Kraj: kulturni dom v Šentjakobu. Ob 16. url otroški program. Prireditelj: SRD „Rož" iz Šentjakoba v R. PLIBERK Dvojezično branje: .STAVKI, OBLIKOVANI IZ JEZIKOV" Čas: petek, 7. aprila 1989, ob 19.30 Kraj: hotel Breznik v Pliberku Bereta: Gerd Jonke in Gustav Januš Prireditelj: EBZ na Koroškem CELOVEC NORČIJE V GLEDALIŠČU (Leopold Suhodolčan) Čas: petek, 31. marca 1989, ob 19.30 Kraj: Modestov dom v Celovcu Nastopa: igralska skupina Prosvetnega društva .Lipa" iz Velikovca. KOTMARA VAS ŠMIHEL Premiera igre OPALO IMA VSAKDO RAD (John Patrick) Čas: sobota, 8. april, ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopajo: igralci KPD Šmihel Prireditelj: KPD Šmihel Ponovitev Igre: v nedeljo, 9. 4., ob 14.30 ROŽEK SKUPNO STANOVANJE (Dragotin Dobričanln) Čas: sobota, 8. april 1989, ob 20. uri Kraj: v veliki dvorani na Muti (VVoschitz) v Rožeku Prireditelj: Kulturno društvo .Peter Markovič" v Rožeku Nastopa: gledališka skupina Katoliškega prosvetnega društva .Planina" v Selah CELOVEC ODPRTJE RAZSTAVE CORRADA DAMIA-NIJA, TRST Čas: petek, 31. marca, ob 18.30. Kraj: Mohorjeva knjigarna KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA v Celovcu vabi na SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV .... In prisluhni domači besedi naši" v nedeljo, 16. aprila, ob 14.30 Glavna šola v Dobrli vasi Prireditelj: SPD .Srce" v Dobrli vasi v nedeljo, 23. aprila, ob 14.30 Ljudska šola v Kotmari vasi Prireditelj: SPD .Gorjanci" v Kotmari vasi Nastopajo: otroške skupine iz Roža, Podjune in Zilje Prodamo 4,758 ha gozda v Sekiri ob Vrbskem jezeru Pismene ponudbe sprejema do 7. aprila 1989 Posojilnica-Bank Celovec, 9013 Celovec, BahnhofstraBe 1. Interesenti za ogled gozda naj se javijo po telefonu 04 63 / 39 29 62 od 7. do 8. ure in od 19. do 21. ure S PESMIJO V POMLAD Čas: nedelja, 2. aprila 1989, ob 14.30 Kraj: ljudska šola Kotmara vas Sodelujejo: otroški, mladinski in mešani zbor SPD .Gorjanci" v Kotmari vasi; Plazniška dekleta Prireditelj: SPD .Gorjanci" v Kotmari vasi BRNCA SENCE — drama po motivu Bevkove igre KAJN. — Čas: sobota, 1. april 1989, ob 20. uri. Kraj: Kulturni dom na Brnci. Prireditelj: SPD .Dobrač" na Brnci. Režija: Peter Militarov. ŽELEZNA KAPLA LOVSKI PLES Čas: sobota, 8. aprila, ob 21. uri Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Prireditelj: Lovski zbor Železna Kapla LISNA Romarski dan bo na belo nedeljo, 9. aprila 1989. Sv. maši sta ob 9. In 10. url. PLIBERK POMLADNI KONCERT pihalne glasbe Čas: sobota, 8. april 1989, ob 20. uri Kraj: v dvorani Schvvarzl v Pliberku Sodelujejo: Godba na pihala Prevalje, vodi Darko Jevšnikar, ansambel prečnih flavt Glasbene šole Pliberk, vodi Hildegard Petritsch, in Godba na pihala Šmihel, vodi Hanes Košutnik. Prireditelj: Društvo godba na pihala Šmihel Gut aufgehoben Stanko VERHNJAK Grazer VVechselseitige Verslcherung 9443 St. Michael/Šmihel, Hof/Dvor 23, Tel. (04235) 3260 TURISTIČNA AGENCIJA CARTRANS V CELOVCU vabi na 7-DNEVNO POTOVANJE v MOSKVO in LENINGRAD od 14. do 21. aprila 1989 za šil. 8990,— V ceno so vključeni transferji, polet Ljubljana-Moskva-Ljubljana, polni penzion v dvoposteljnih sobah in stroški za vizo. PRIJAVE sprejemamo do 24. marca 1989 po tel.: 04 63 / 51 26 80. 17. GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN od 27. marca do 2. aprila 1989 Prireditelja: Slovensko kulturno društvo v Globasnici in Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Štebnu DAN: PRIREDITEV: KRAJ: petek, 31. marec, ob 20. uri .Strah, vzrok za nevroze In organska obolenja" predava dr. Emil Smolnig predavanje bo v nemščini gostilna Juenna Čepiče sobota, 1. april, 14.30 OTROŠKI POPOLDAN Nastop igralske skupine PD .Lipa" iz Velikovca z igro .Norčije v gledališču" in pester popoldan s skupino 4J gostilna Soštar Globasnica nedelja, 2. april, ob 20. uri KONCERT Moškega pevskega zbora Slava Klavora iz Maribora, dirigent Bojan Gorič ljudska šola Prireditve / Pisma bralcev PLIBERK KONCERT GLASBENE ŠOLE Čas: sreda, 5. aprila 1989, ob 19.30. Kraj: pri Brezniku v Pliberku. y Nastopajo: učenci GŠ Slovenj Gradec in učenci Glasbene šole na Koroškem. Prireditelja: SRD .Edinost" v Pliberku in Glasbena šola na Koroškem ŽELEZNA KAPLA „PESMI ZATIRANIH IN RAZŽALJENIH" Pesmi zatiranih narodov Čas: sreda, 12. aprila 1989, ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Nastopa: MePZ „Rož" iz Št. Jakoba v R. Prireditelj: SPD .Zarja" v Železni Kapli ŠMIHEL Lutkovna Igra ZGODBA O LEVI GOSKI (Stankovič) Čas: nedelja, 2. april, ob 11. uri (po sv. maši) Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopa: lutkovna skupina KPD v Šmihelu Prireditelj: KPD v Šmihelu DOBRLA VAS Ustanovni občni zbor društva upokojencev PODJUNA Čas: nedelja, 9. april, ob 9.45 Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi RADIŠE SLOVENSKI KULTURNI VEČER Čas: sobota, 1. april, ob 19.30 Kraj: Kulturni dom na Radišah Nastopa: Združeni moški pevski zbor .Kropa Podnart" pod vodstvom Egija Gašperšiča. Ob spremljavi trobilnega kvarteta Gal-lus-Ljubljana Prireditelj: SPD „ Radiše" ŠKOFIČE 80-LETNICA SPD .Edinost" v Škoflčah Čas: sobota, 8. aprila, ob 19.30 Kraj: v prostorih nad Posojilnico v Škofičah — Otvoritev novih društvenih prostorov — Razstava slik Heinza Hescha — Nastopajo domači pevski zbor, Trio iz Roža in Vaščani pojo Prireditelj: SPD .Edinost" v Škofičah CELOVEC NASTOP GLASBENEGA STUDIA NADE ŽGUR JAZZ— ZABAVNA GLASBA Čas: 6. 4. 1989, ob 19.30 Kraj: Mladinski dom, Celovec Prireditelj: Mladinski dom in SPZ CELOVEC GOSPEL-ROCK FESTIVAL Čas: petek, 14. aprila 1989, ob 19.30. Kraj: Modestov dom v Celovcu. Igrajo: OUTI & LEE; REJOICE, Freilas-sing (Nemčija). Prireditelj: Katoliška mladina Društvo AVVOLL, ki vzdržuje v mestu Celovec več stanovanj (skupno 14) za socialno šibkejše, prosi naše bralke in bralce za pomoč. Nujno bi potrebovali pohištvo, kuhinjsko orodje, katero po potrebi tudi sami pridejo iskat. Denarne podpore lahko prenaka-žete na konto štev. 39917 pri Raiffeisen Bezirksbank Celovec. AVVOLL dosežete po telefonu štev. 04 63 / 51 27 40 ali 51 46 26. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In Izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in poslovodeči tajnik Hubert Mikel. Viktringer Ring 26. 9020 Celovec. Uredništvo, uiivu Kumei (ginviii uieUnik), urednika Franc VVakoumg m Vincenc Gotthardt, Viktringer Ring 26. 9020 Celovec PISMA BRAI CEV Dragi uredniki! Velikokrat sem v Našem tedniku bral o velikih uspehih zmagovalke v teku Ani Muller. Kot 80-letnik se sicer ne spoznam dobro v športu, ampak toliko pa vem, da je potrebno veliko truda, da po taki dolgi progi kot prva priteče v cilj in dobi naslov. To pa gotovo ni majhna reč in si zasluži vse priznanje. Lepo pa bi bilo seveda, če bi Ani lahko svoje naslove osvojila s svojim celim imenom. Prej se je pisala Klemenjak in se je poročila s Pepijem Mullerjem. Po pravici bi se morala zdaj pisati Ani Muller-Klemenjak. Jaz kot star vižar na harmoniki in klarinetu se pišem Franc Klemenjak, pd. Komatar na Ledu, in sem na ime zelo ponosen. Zaradi tega jaz in vsi Klemenjakovi z velikim veseljem zasledujemo uspehe Ani Muller-Klemenjak in ji iskreno čestitamo za vse naslove, ki jih je po-basala. Zdaj pa še nekaj o šoli. Ko sem jaz začel hoditi v šolo leta 1915, je vladal še cesar Franc-Jožef, in kar sem se tedaj naučil, še danes znam. .Veselo, veselo v šolo hitim, ker v šoli se lepega mnogo naučim. Tam brati in pisati se vadim lepo in vse lepo, kar treba mi bo. Učitelj in starši me ljubijo, ker s pridnostjo vračam jim trud." To bi priporočal tudi vsem današnjim šolarjem. Lepo Vas pozdravlja France Klemenjak z družino Led pri Rudi Spoštovane osrednje organizacije! Mladinske organizacije smo danes, 28. 3., v klubu KDZ imele pripravljalno sejo za letošnjo kolesarsko akcijo ,dvojezičnost se naj vidi". Glede na to, da mislimo to akcijo letos izvesti na Zilji, bi morala biti še posebej skrbno pripravljena. Vabilo za sejo so prejele vse štiri OO že dva tedna prej. Na sejo ni prišel nobeden od Vas. Veseli smo, da zmeraj spet poudarjate pomembnost mladinskega dela. Veseli smo, da se od časa do časa radi ponašate z našo kolesarsko akcijo. V naši domišljavosti se nam je zdelo, da bi osrednje organizacije potemtakem morda tudi bile pripravljene malenkostno pomagati, da bo akcija tudi uspela. Nič ne de, smo se pač zmotili. Pomen mladinskega dela boste gotovo kljub temu tudi v bodoče poudarjali. Ne zamerite, nekam jezni smo na vas. Lepo nas zastopajte. ...... ... Mladinske organizacije P. S.: Napisano ob štirih popoldan v sobi tajnika NSKS (bila je prazna, razen tajnice nobenega nismo našli, tudi na KKZ je prazno, ZSO in SPZ smo klicali, tudi tam ni nobenega!) Odgovor na poročilo o občnem zboru KSŠŠ Gradec Poslavljajoči se predsednik ni bil Hanzi, temveč Peter Wuzella. — Drži, da sem ostro kritiziral volilno reklamo Slovenskega vestnika, ki je posvetil nekaj plačanih strani socialistični stranki. Ne drži, da mi je šlo ob branju Slovenskega vestnika na kozlanje. Zamolčal si, da sem naredil to na zelo kabaretistični način in da sem se v tem nanašal izjemno na to socialistično reklamo in na nič drugega. To ti zelo zamerim tudi zaradi tega, ker si vsi moji znanci in sorodniki od tedaj naprej delajo skrbi o mojem zdravju. Predlagam, da prepustiš v bodoče poročanje o graškem klubu pristojnemu časnikarskemu referentu klu- Peter VVuzella (časnikarski referent) Opomba uredništva: Ker je bivši predsednik KSŠŠG Peter VVuzella v svojem predsedniškem poročilu na zelo oster ^ način (mogoče tudi kabaretističen način) kritiziral volilno politiko SV, smo vzeli v poročilo le del poročila, najbolj izrazite in mogoče tudi žaljive besede smo pa z ozirom na dobre odnose s Slovenskim Vestnikom izpustili. Drži pa, da se je poročilo VVuzelle nanašalo na plačane inserate SPO. Manipulacija — neokusnost Takšen naslov je uredništvo Slovenskega Vestnika namenilo napadu na Naš tednik in NSKS. Komaj so volitve za nami, začne SV zopet z napadi. V zadnjih dveh številkah NT nisem zasledil nobenega napada na SV. Za pisma bralcev pa NT ni odgovoren, ker so to mnenja bralcev, ne pa nujno lista, v katerem so ponatisnjena. Kar pa uredništvo SV očitava glavnemu uredniku NT Silvu Kumru in s tem tudi NSKS, da v poročilu o občnem zboru KSŠŠ v Gradcu le-ta .neokosno" napada SV, je ena sama izmišljotina uredništva SV Tudi jaz sem bil kot zastopnik NSKS na občnem zboru KSŠŠ v Gradcu. Z mojimi lastnimi ušesi pa sem tudi v poročilu bivšega predsednika Petra VVuzella slišal besede, ki so se glasile sledeče: „Če odprem Slovenski Vestnik (prikazal je ,plačani inserat ‘ za Ambrozyja), mi gre na kozlanje." To kozlanje pa je tudi še fonetično potrdil. Če pa se ne sme več o nečem poročati, kar je bilo izrečeno od predsednika graških študentov, je to skrajno diktatorično. Še hujše pa je, da uredništvo SV to obrne kot napad NT in NSKS na SV. To z zdravim novinarstvom nima več opravka. Zato močno upam, da se bodo odgovorni pri SV v bodoče bolje informirali, preden bodo tako ..skurno" in zlagano poročali. To ne škoduje samo SV temveč tudi organizaciji, katere glasilo je le-ta. Bolje bi bilo, da bi poslali kakega zastopnika na ta občni zbor, da bi se sam lahko prepričal o . kozlanju “. Ne pa podtikavati NT, da Vas napada. Zavedajte se, da ste z napadanjem in laganjem zopet enkrat začeli vi — uredništvo Slovenskega Vestnika. Peter VVuzella in vsi navzoči študentje pa mi bodo priznali, da je Vaš napad bil pravi avtogol. Franc-Jožef Smrtnik, Korte Obračunavanje! Z ogorčenjem smo opazili, da se Naš tednik v našem pismu bralcev, dne 10.-3. 1989, ni držal prvotnega besedila in da je tako napadel na naš račun Slovenski Vestnik. V tem pismu smo hoteli kritizirati tudi Naš tednik, ki je ravno tako hvalil Ambrozyja na prvi strani, ko je za novo leto spregovoril slovenske besede, kar je po našem mnenju storil samo iz volilno-taktičnih razlogov. S tem je tudi Naš tednik delal indirektno reklamo za socialistično stranko. Da je pa Slovenski Vestnik to zadevo zlorabil za nov napad na Naš tednik, je pa samo dokaz, da ne gre za resnico, temveč predvsem za ponavljajoče se obojestransko obračunavanje. Pozivamo oba časopisa, da stvarno in pošteno pišeta o .resničnih problemih", ki nas zaposlujejo! Politični krožek KDZ Politični krožek KDZ očitno ves predvolilni čas ni bral slovenskih časopisov, drugače bi moral namreč opaziti, da je Naš tednik čisto jasno podprl lastno slovensko kandidaturo. Da je deželni glavar zaželel vsem Slovencem 2 meseca in pol pred volitvami v slovenščini uspešno novo leto, je dejstvo, ki smo ga tudi zapisali. Da to zdaj KDZ primerja z Vestnikovo plačano propagando za SPČ, pa očitno kaže neinformiranost piscev. Uredništvo Nepotrebna polemizacija Gotovo so nekateri naših bralcev v Slovenskem Vestniku zasledili v zadnji številki nestvarne napade na uredništvo Našega tednika. Ugotavljamo, da smo zapisali golo resnico, kar pa gotovo ni vzrok za takšno nestvarno polemizacijo, ki jo naši ljudje odklanjajo. Vrhu tega pa imamo naše bralce za dosti politično vešče, da razlikujejo med manipulacijo in resnico. Uredništvo Našega tednika Zveza slovenskih zadrug v Celovcu - blagovni oddelek išče DVA VAJENCA kot TRGOVCA-DETAJLISTA in TRG0VCA-GR0SISTA (Einzel- und GroBhandel) Interesenti naj pošljejo svoje prijave s potrebnimi prilogami na: Zveza slovenskih zadrug, Celovec, 9020 Pavličeva 5—7, tel.: (04 63) 51 23 65 Šport Kaj pravijo trenerji pred začetkom prvenstva v koroški ligi: Rapid lienz veliki favoriti 1. SV RAPID LIENZ — 22 točk Hannes Haubitz — trener: Rapid Lienz je veliki favorit, SAK in Breže pa imata premajhen kader, da bi resno lahko igrala za 1. mesto. Dodatno potem še pridejo rumeni kartoni, s tem pa bomo potem še bolj oslabljeni. Kdo so favoriti: 1. Rapid Lienz 2. SAK 3. Breže Gotovo bosta izpadla Magdalen in Šmohor, za tretje mesto pa je več .kandidatov". 3. FELDKIRCHEN (TRG) — 19 točk 5. ATUS Borovlje — 16 točk Gottfried Fritz — trener: SAK in Breže bosta odločala o prvaku, ker sta igralsko najboljši moštvi v koroški ligi. Naš cilj pa je vigredi mesto za avstrijski pokal, kar je realistično. Ob začetku prvenstva bosta še izpadla Schaar in Kohls. Kdo so favoriti: 1. SAK 2. Breže 3. Lienz Izpadla bosta Magdalen in Šmohor. Če bomo imeli v prvih tekmah smolo, smo ogroženi tudi mi. 6. SVG Pliberk — 16 točk Ivan Ramšak — trener: Oddali smo pozimi Hoberja (VVAC) in VVuntscheka (ASV), pripravljeni pa smo dobro. Ker imamo močne nasprotnike doma, si lahko obetamo mesto spredaj na lestvici. Kdo so favoriti: 1. Rapid Lienz 2. SAK 3. Breže Izpadla bosta gotovo Magdalen in Šmohor, tretje mesto pa je še odprto. 11. FC Molltal — 13 točk Gimther Kronsteiner, trener: Imeli smo zelo slabe priprave, zelo težko bomo ostali v koroški ligi. Imamo le 12 igralcev na razpolago. Kdo so favoriti: 1. Rapid Lienz 2. SAK tretjega favorita ni Proti izpadu se bosta borila Magdalen, Šmohor, .tretje" mesto je še odprto. 12. VVietersdorf — 13 točk Helmut Konig — igralec/sekcijski vodja: Kariero je končal Nuart, zato imamo zelo majhen kader. Za nas bo odločilna prva tekma v derbiju proti Brežam. Kdo so favoriti: 1. Rapid Lienz 2. Breže 3. SAK Izpadla bosta Magdalen in Šmohor. 13. Šmohor — 7 točk Willi Kanduth — trener: Imamo le še teoretične možnosti za obstoj v ligi. Že v prvih tekmah imamo najtežje nasprotnike, le veliko presenečenje nas lahko še reši. Kdo so favoriti: 1. Rapid Lienz 2. SAK 3. Breže Za izpad ogroženi pa so Magdalen, Šmohor, VVietersdorf, Šentvid in Molltal. Že v 2. kolu pride v Celovec k SAK moštvo trenerja Ramšaka SVG Pliberk. Tekma bo 9. aprila. Alfred Molzer, trener: Pozimi smo oddali Jeliča CVVAC), Hu-dritsch pa je s 35 leti končal kariero. Ker smo v pripravah imeli nekaj poškodovanih igralcev, smo verjetno slabši kot jeseni. Kdo so favoriti: 1. Rapid Lienz 2. SAK 3. Breže Izpadla pa bosta gotovo Magdalen in Šmohor. 4. SAK — 19 točk Lojze Jagodič, trener: Vse težke tekme moramo vigredi odigrati na tujem, že v prvi tekmi moramo v Trg. Na tujem moramo igrati tudi proti Lienzu, Brežam in Matreiu. Po vrhu pa imamo nekaj poškodovanih igralcev, Luschnig in Blajs ob začetku sploh ne bosta mogla še igrati. Štirje igralci, Hanser, Burger, Če rtov in Sadjak, imajo po tri rumene kartone, tako da bodo ti igralci prej ali slej po četrtem kartonu izpadli za tekmo. To vse zelo slabi moštvo. Naš cilj je vsekakor mesto za avstrijski pokal. Kdo so favoriti: 1. Rapid Lienz, 2. Trg, 3. Breže. Izpadel pa bo Magdalen, ostala mesta pa so odprta. Hans Matersberger, trener: Optimalno smo pripravljeni, od desetih tekem smo zgubili le dve, in to proti Spittalu in FC Tirolu U-21. Pridobili smo dva igralca, Auserdorferja (ASV Lienz) in Rudolfa (Ferndorf). Kdo so favoriti: 1. Rapid Lienz 2. SAK 3. Friesach Proti izpadu pa se bodo borili vsi od 8. mesta naprej. 2. FRIESACH (BREŽE) — 20 točk STRAN -t p- petek, I O 31. marca 1989 Šport 14. Magdalen — 6 točk Robert Hasitzka — igralec-trener Zapustili so nas trener Rado Avdič in legionar Martinovič ter sedem standardnih igralcev. Z izpadom smo se že sprijaznili, vigredi bodo igrali mladi igralci. Kdo so favoriti: 1. Rapid Lienz 2. Trg 3. SAK Izpadla bosta Magdalen in Šmohor, .tretje" mesto je še odprto. 1. kolo (1., 2. april) Trg — SAK (jeseni 1:1), Pliberk — Magdalen (1:1), VSV — Matrei (1:2), Šentvid — Wolfsberg (3:0), Lienz — Šmohor (2:1), VVietersdorf — Breže (1:3), FC Molltal — ATUS Borovlje (1:0) Koroška liga 1. Lienz 15 9 4 2 31:12 22 2. Breže 15 7 6 229:16 20 3. Trg 15 6 7 231:13 19 4. SAK 15 7 5 3 26:13 19 5. Borovlje 15 7 2 6 22:15 16 6. Pliberk 15 56421:17 16 7. VVolfsb. 15 6 4 5 19:19 16 8. VSV 15 5 5 5 17:17 15 9. Matrei 15 6 3 6 17:27 15 10. Šentvid 15 4 5 6 13:13 13 11. Molltal 15 4 5 6 19:26 13 12. VVietersd. 15 5 3 7 23:33 13 13. Šmohor 15 1 5 9 12:32 7 14. Magdalen 15 1 4 1012:39 6 PRIPRAVIL ALEKSANDER ČERTOV V: Dabra smo pripravljam, zato pričakujem zmago Žer kar v prvi spomladanski tekmi je v Selah na sporedu veliki derbi med Železno Kaplo in Selani. Lani so tekmo jasno dobili Kapelčani, ki so na domačem igrišču zmagali kar s 3:0. Bodo Kapelčani zmagali tudi v Selah? To vprašanje smo pred tekmo zastavili trenerju Selanov Jožetu Feri. .Moje moštvo je v pripravljalni dobi treniralo zelo dobro, moči bi morali imeti za 90 minut. Tokrat bomo igrali zelo ofenzivno in skušali čim p rej dati zadetek, ker potem lahko igramo bolj mirno. Na žalost nam v tem derbiju izpade Nanti Olip, ki se je ponovno poškodoval v kolenu. V zelo dobri formi pa trenutno brani mladi vratar Milan O raže, ki bo prav gotovo tudi soodločal o izidu tekme." Trener Jože Fera je optimističen pred prvo tekmo. NOGOMETNI TERMINI TRG — SAK v soboto, 1. 4. 1989, ob 16. uri v Trgu Pod 23 ob 14. uri ASV — ŠMIHEL v nedeljo, 2. 4. 1989, ob 10.15 v Annabichlu BILČOVS — VERNBERK v nedeljo, 2. 4. 1989, ob 14.30 V nedeljo, 2. 4. 1989, je v Selah veliki derbi med SELANI in moštvom iz ŽELEZNE KAPLE Derbi se bo pričel ob 14.30 v štadionu pod Košuto Globasnica — Podkrnos v nedeljo, 2. 4. 1989, ob 17. uri SK Aich / Dob gre v play-off z novimi dresi gostišča Breznik v Pliberk. Odbojka: SK Aich/Dob v play-off Naslednji teden se tudi za odbojkarje SK Aich/Dob začne prvenstvo v play-off. Jeseni so Dobljani z 2. mestom dosegli brez težav finalno kolo v koroški ligi, zdaj pa se bodo odbojkarji trenerja Lojzeta Opetnika morali bolj potruditi, če bodo hoteli uspešno braniti naslov koroškega prvaka. V sredo, 29. marca 1989, ob 19.30 SK Aich/Dob — Hypo VBK v glavni šoli v PLIBERKU! SBK igral v Ljubljani na sejmu Alpe-Jadran V petek, 24. marca, je biljardni klub Boss v Ljubljani vabil v okviru sejma Alpe-Jadran na mednarodni turnir v devetki, ki so ga letos priredili prvič in bo stalna prireditev na sejmu Alpe-Jadran. Turnirja so se udeležili najboljši igralci Jugoslavije kot npr. iz Ri-jeke, Splita, Zagreba in Ljubljane. Koroško so zastopali med drugim koroški prvak Mihael Snaritsch, avstrijski mladinski prvak Andreas Napetschnig ter člani klubov iz Pliberka, Celovca in Slovenskega biljardnega kluba. Biljardni klub Boss, katerega so ustanovili pred letom dni, je v svojih prostorih na gospodarskem razstavišču v hali B, kjer proti mlademu Celovčanu Christianu Kovvatschu, za katerega je bila ta zmaga tudi največji uspeh v njegovi biljardni karieri. stoji 20 biljardnih miz, pripravil impozanten turnir z bogatimi denarnimi in stvarnimi nagradami. Slovenska igralca Logar in Ku-šej sta se uvrstila med najboljših 32, Reinhard Pukel pa se je uvrstil v prvo šestnajsterico, izpadel pa je proti zmagovalcu turnirja. V polfinale so se priborili kar trije Korošci, Snaritsch, Napetschnig in Kovvatsch oz. Jugoslovan Grabner. V zelo napeti igri za prvo mesto, za katero je bil favorit Velikovčan M. Snaritsch, je leta po težkih napakah izgubil igro Prijateljske tekme: SAK — FC Molltal 5:2 (2:0) Hanser 2, Burger 2, Florjančič, VVieser Žvabek — SAK II 2:2 (0:1) Djurovič, Maurel oz. Thaler (2) Rožek — Dobrla vas 0:2 (0:1) Partei, Roscher Šmihel — Žvabek 4:3 (1:1) Motschnig (2), Berchtold, Gross oz. Sumper (2), Schlatte Žitara vas — Galicija 4:0 (2:0) Markovič, Otti, Markoutz, Kapus Železna Kapla — Rikarja vas 2:2 (0:2) Jenschatz (2) oz. Mischitz (2) Pliberk — Klopinj 0:0 Metlova — Kotmara vas 1:1 (1:1) Samitsch oz. Ternjak Tatjana Zablatnik vodi Na veliki petek je bila na Peci predzadnja smučarska tekma v slalomu za pokal Tirolya. Najhitrejši čas dneva je dosegla Mo-serjeva iz Podkloštra, na drugo mesto pa se je uvrstila Tatjana Zablatnik, ŠD Šentjanž. Tatjana trenutno vodi z desetimi točkami v skupnem seštevku, jutri pa bo padla dokončna odločitev na Gerlitzen v veleslalomu. Za zmago v skupnem seštevku potrebuje Tatjana samo še 5. mesto. Šolarji in mladinci pa so bili preteklo nedeljo na NaBfeldu, kjer se je na štartu zbralo nad 180 tekmovalcev. Ponoven uspeh je slavila Dunja Jamnig, v svojih letnikih pa sta se uvrstila na 3. mesto Silvana O raže in Daniel Užnik, v skupnem seštevku pa sta bila uvrščena na petem mestu. Korotan lmport-Export GmbH Viktringer Ring 26, A-9020 Celovec, Telefon (0463) 56 2 16, Telex 422801 Glavni urednik slovenskega oddelka ORF MIRKO BOGATAJ Nova televizijska oddaja za koroške Slovence „Deber dan, Koroška" lovenski televizijski spored ^ na Koroškem. Za tiste, ki U ga bodo gledali, trenutek radosti, presenečenja, včasih morda tudi nelagodnosti. Ne bo vselej mogoče zadovoljiti vsak okus, v dvajsetih minutah pripraviti izbor dogodkov, ki bi ustrezal vsem pričakovanjem, ki so različna, kot smo različni ljudje. Za tiste pa, ki bodo spored, teden za tednom, vigredi in jeseni, za vas in z vami pripravljali, se je že pred meseci začela tekma s časom, živčna napetost je rasla, do 29. marca, ko se je sprostila ob aplavzu na javni prezentaciji pilotske oddaje v ORF-teatru v Celovcu. Da je projekt Avstrijski radioteleviziji srčna zadeva, je ne nazadnje pokazala navzočnost generalnega intendanta. Ted-dy Podgorski drugič, odkar je na krmilu „največjih medijskih orgel" v državi, kot pravijo, v Celovcu, in po slovenskem pozdravu: „Izboljšava medijske ponudbe za koroške Slovence z uvedbo televizijskih sporedov je investicija Avstrijske radiotelevizije v posebno, neiz-menljivo in enkratno kulturo Koroške in Avstrije." eveda je velika razlika, če ^ posredujemo zabavo in in-U formacijo v lastnem jeziku. Če torej ORF pomaga slovenski narodnostni skupnosti, da črpa iz svojih lastnih, globokih virov, ji da mnogo več kot miloščino. Da ji ponos in čast. Seveda, vse po aktualnem političnem trenutku, dogajanje tudi po svojem političnem nazoru različni ljudje tolmačijo različno. Dejstvo je, da slovenski televizijski spored ne bo uveden zaradi sporeda samega ali zaradi dnevnopolitičnih kalkulacij. ORF se zaveda, da bodo gledalci, in samo njim veljajo vsa naprezanja, slovenski televizijski spored merili po strogih merilih drugih avstrijskih televizijskih programov. Priprave slovenskega uredništva na start so bile resne in premišljene, pet pilotskih oddaj priča o zagonu in poletu, s katerim so se slovenski uredniki in novi, mladi sodelavci v koroškem deželnem studiu spopadli z novim izzivom. Predpogoj za odločitev nasploh pa je bila visoka akcep-tanca slovenskega radijskega sporeda in ugodne ocene slovenskih poslušalcev, ki jih je ORF analiziral po empiričnih analizah neodvisnega instituta za raziskavo javnega mnenja. Dvajset minut slovenske televizije vsako nedeljo je mnogim veliko premalo. Tisti, ki vedo, kako zahtevno, zlasti časovno, je delo s kamero, na razvoj gledajo drugače. V slovenskem uredništvu v Celovcu vsekakor je glavni urednik Mirko Bogataj od vsega začetka gradil na kontinuiteti in harmoničnem razvoju. Sodelavci naj vzraš-čajo v nove odgovornosti brez stresa in drugih pritiskov, razvijajo naj svojo kreativnost in ustvarjajo. 1. januarja prihodnjega leta že s polovico več oddajnega časa. Za kvaliteto gre tudi v tej prvi, razvojni fazi, ne za kvantiteto. I asno je, da na zunaj dajejo I obraz oddaji moderatorji. U Slovenska televizija starta s tremi in izravnava ženski deficit na radijskem področju s svežimi, brhkimi dekleti: Kornelija Vospernik, Mira Grotschnig in Danica Ur-schitz bodo kmalu doma v vsakem koroškem domu. Sicer pa jih je, še pred avstrijsko, predstavila že satelitska evropska televizija. Danica, Mira in Kornelija pa bodo skupaj s kolegi pripravljale tudi posamezne prispevke v oddajah, ki jih ne bodo moderirale. Dobile so že možnost najglobljega posega v medij in po politiki glavnega urednika ne bodo predstavljale posebne kaste napovedovalcev. S tem so torej dekleta le konica ledene gore. Da se ta ne bo začela topiti in majati, skrbi predvsem režiser. Ta je skupaj z glavnim urednikom med pripravami in ob snemanju oddaje najbolj odgovoren na kreativnem področju. Daje navodila snemalcem in kolegom, skrbi za ustrezno osvetlitev, odloča, kako dolgo je gost kako blizu v sliki, kratko, nosi dobršno mero soodgovornosti. M mpak — kakšna bo vsebina U posameznih prispevkov v Im oddaji, to odločajo, dolgo pred oddajnim dnevom, posamezni uredniki. To so Horst Ogris, Jurij Perč in Marjan Velik. Medtem pa vzrašča v delo cela vrsta drugih sodelavcev, med njimi Miha Pasterk, Jožica Druml, Veronika Poderschnik, Tatjana Angerer, Rezika Iskra, dr. Franc Merkač, prof. Štefan Pinter, Martin Pandel, Franci Sadolšek in Janko Tolmajer. Na uredniških sejah se krešejo ideje, zbirajo in tehtajo predlogi, dokler ne padejo končne odločitve in se televizijska ekipa ne odpravi na kraj dogajanja, da posname dogodek. Urednik z natančnim konceptom je važen člen v kreativni verigi, ki jo dopolnjuje snemalec, njegov tonski asistent in še nekaj lju- di, če je snemalni postopek zahtevnejši. Vrsta strokovnjakov, dragih specialistov, zato v televiziji možnosti za improvizacijo ni. Urednik je že dolgo pred snemanjem pripravil snemalni načrt, da scena sledi sceni in ena dopolnjuje drugo. Snemalec snema iz vseh zornih kotov. Včasih se zaporedje dogodkov ponavlja, da s tem omogoči hitre zaporedne scene. Velik izrez, kjer agirajo ljudje v svoji celotni postavi, prenese gledalec pred televizorjem le kakih šest sekund. Podzavestno že pričakuje kakšno podrobnost izraza, kretnje, kakršno koli. Kreativni izziv za oblikovalca slike, ki z računalniško tehniko dopolnjuje delo snemalca. Daniel Bogataj, tako kot skoraj vsi drugi kolegi v uredništvu absolvent Slovenske gimnazije, se je iz ORF-centra na Dunaju vrnil domov, na Koroško, da, kljub slabšemu zaslužku, kot Slovenec sooblikuje pionirsko fazo slovenske televizije na Koroškem. Njegov bivši sošolec, Miha Dolinšek, je mlad, mnogo obetavni snemalec, ki je že prispeval serijo video-clipov, modernih glasbenih dopolnil oddaje, namenjenih predvsem mladim in tistim, ki se počutijo mlade. — Uredniki skrbe tudi za potrebne vmesne povezave,- moderacije. Seveda posamezna oddaja ne sestoji zgolj iz posameznih prispevkov. Ti se morajo med seboj dopolnjevati, nadgrajevati, tako da ob koncu gledalec ne vstane nezadovoljen, da se v sporedu počuti doma, da čuti v njem tisto domačnost, ki mu morda sicer v javnem življenju manjka, da morda sproži v njem tudi kak impulz. Za to je odgovoren glavni urednik Mirko Bogataj. On odgovarja za spored tudi na zunaj. ■ n če le pomislite, koliko ljudi I sodeluje nato še pri posnetku | posameznih členov v samo oddajo — v režijskem studiu dela osem ljudi, si lahko predstavljate, da tudi slovenska televizija terja posebnih naporov, ki niso samo fizični. Odgovornost, ki se ji stavi slovensko uredništvo s tem novim izzivom, je izredna: zabavati, informirati in posredovati kulturo, biti ogledalo svojega naroda in tvoriti most do naroda soseda, krepiti identiteto s samo navzočnostjo, še bolj pa s kvalitetnim programom. Kako bo slovenskemu uredništvu na radiu uspelo biti kos televizijskemu izzivu, bo pokazal čas. Kornelija Vospernik, Mira Grotschnig in Danica Urschitz bodo moderirale slovenske televizijske oddaje.