p Wttk, v Harfcw k m domsa oolo f! W>M tfc «Mu din. itevilka siane i-50 V« Stat I na plačana v galovial. «dcm» je « r»^* Kww3h«o«nta ».31 mak» StyOo^iH»' v Ha rfboni, K«r*ttt ante $. EM «e «Jop.»«». «4-fldl. Naročnina se jrfa- fa/e v «ep rej. WWon nieracb» M. M«. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO M«« jdfcngg l>l«N*ttiim It iteviki i MARIBOR 28* februarja 1925. Si. letnik. Po volitvah- Ptoj »o se vpraševali državljani Jugoslavije, kaj bode 6. februarja, sedaj pa, ko se je ta dan izkazala proti-fudska politika na naravnost neverjetne načine, se pa vse 3e a večjo napetostjo vprašuje, kaj bo po 7. marcu L L V« ta dan se mora namreč po zakonu sestati skupščina novoizvoljenih narodnih poslancev in n odobrenjem teh fudskih zastopnikov mora vlada začeti s potrebnim in določenim delom. Ce primerjamo čas, ki se je pri nas porabil za najraz-SiCnejše vladne spremembe in krize, za volilne priprave, ■s negotovo dobo, ki sledi volitvam, za spore, pogajanja in za delo, ki ni bilo ravno potrebno, s časom, ki se je porabil res za pravo vladno delo, dobimo na tej drugi strani velikanski primanjkljaj ter pridemo do zaključka, da so se pravi eakladi dragocenega časa porabili za vse drugo ■ta samo za to ne, kar bi bilo po potrebi in koristi naroda in države in kar je narodna večina tudi vedno najodloč-aejše zahtevala. Po drugih državah so v par tednih izvedene volitve, sestavljeni novi parlamenti in nove vlade zopet na delu, dočim traja pri nas to cele mesece in še potem, ko je potekel zadnji zakoniti rok, ne vemo, ali se bo ^ploh delalo v okvirju zakonov in določil Nočemo govoriti o tem, na kak način so si radikali ki samostojni demokrati pridobili za novo skupščino pičlo večino. Nočemo tudi povdarjati in razlagati razliko med jdadno in opozicijonalno skupino, ker narod itak ve, da «e je prva stran izkazala kot zaščitnik za obtožbo in naj-•atrejšo obsodbo zrelih korupcijonistov, za neenakost dr-iavljanov, za samovoljno oblast v državi itd., dočim so na drugi strani najiskrenejši zastopniki bratskega sporazuma, enakopravnosti, poštenosti, odločne obsodbe vsake korupcije ali kratko rečeno pravi voditelji prave bratske jugoslovanske države. Opozoriti je treba narod pred vsem na velikansko nevarnost, ki preti od radikalov in samostojnih demokratov, ker se ti danes še bolj kot poprej ponašajo, kakor da bi oni sami bili država in ker se pripravljajo, voditi tudi po 8. marcu vse državne posle samo iz vidika •rojih strankarskih koristi. | Na seji ministrskega siveta, ki se je vršila na dvoru, ao našteli celo vrsto zakonov, ki naj bi se izvedli, ko se enkrat zopet začne redno zasedanje narodne skupščine. Med temi zakoni je nekaj takih, ki naj bi se spremenili te v toliko, do bi boljše služili Pašičevi radikalni in Pribi-♦evičevi samostojni demokratski stranki To sta predvsem volilni In tiskovni zakon. Radikali in samostojni demokrati ki radi s novim volilnim zakonom ali redom če v večji meri •mejili izraze narodnega razpoloženja, s svojim načrtom tokovnega zakona pa nameravajo listam naravnost predpisati, kaj in kako naj se piše. Na dnevnem redu 9edanje Pašičeve vlade, ki upa, da bo tudi ostala, «o pa tudi zakoni, katere bi vsak državljan Jugoslavije iskreno pozdravil, če bi imel vsaj malo goto- vosti, da so v pravih rokah in da »e bodo prav aestavili in izvajali. To sta pred vsem invalidski zakon in pa zakon o poljedelskih kreditih. Pašič pravi, da sta ta dva zakona nujno potrebna in da morata priti čimprej skozi novo narodno skupščino. To je vse dobro in lepo, vprašati pa moramo, zakaj se ta dva zakona nista sprejela že poprej in kaj Pašič sploh namerava z novo narodno skupščino. Da. v dolgih letih nimamo zakona o podpori invalidov in poljedelcev, ni samo velika nesreča za veliko število dobrih in poštenih državljanov, ampak tudi velika izguba na ugledu naše države. Kdo je tega kriv? — Ne samo vsi prizadeti invalidi in poljedelci, ampak tudi vsi drugi trezni in razsodni državljani so si popolnoma na jasnem, da so tega krivi radikali in Pribiče-vičevi demokrati, ki so vedno, bodisi na vladi, ali pa v raznih krizah, obravnavali invalidsko in poljedelsko vprašanje kot svoj strankarski monopol ali zakup ter so povrh še z najslabšimi sredstvi preprečili, da se to ni uredilo in rešilo pod Davidovič-Koroščevo vlado, kateri se ni šlo za strankarsko agitacijo, ampak za pravico in poštenje, za potrebe in koristi naroda in države. Razna znamenja kažejo, da obstoje najslabši nameni in naklepi proti parlamentarizmu in proti novi skupščini. Na škodo naroda in države, a tudi na škodo in nevoljo poštenih radikalov stojijo danes na krmilu srbske radikalne stranke ljudje, ki bi spadali že davno v ječo radi najgrše korupcije in najhujših zlorab. Ti ljudje se borijo za svoj obstanek dobro vedoč, da bi jih vsaka poštena vlada izročila že davno zasluženi kazni in zato kujejo s Pribičevičevimi samostojnimi demokrati vred naklepe, kako bi se dala podaljšati oblast samovolje in protiljudske politike. Na eni strani so skušali preslepiti in pridobiti na svojo stran posamezne stranke opozicije, na drugi strani so pa zopet opozicijo-nalce na vse mogoče načine izzivali in hujskali, da bi nastali kaki nemiri in da bi se potem na podlagi teh lahko celo opozicijo proglasiilo za revolucionarno ali prevratniško ter jo postavilo izven zakona. Izjalovilo se je eno in drugo. Opozicija se je strnila v enoten blok narodnega sporazuma, narod se pa ne da izzivati lin zapeljati v trdni z? .-.sst* svojih pravic in svoje veljave. Naj se po 7. marcu poskuša in dela kar hoče, eno fe gotovo, in to je treba upoštevati, da Slovenci in Hrvati ter velik del Srbov ne marajo muzike, ki jo delata Pašič in Pribičevič. Niso se navadili na njo 6 let, pa se tudi v bodoče ne bodo in pri volitvah so vkljub vsemu zastopniki Slovenije in Hrvatske obdržali svoje postojanke. Mržnje do Srbov se nam in Hrvatom ne more očitati, ker smo pokazali lani za kratek čas na vladi, sedaj pa v opoziciji najlepšo slogo in sporazum s poštenimi Srbi, ki jih vodi Davidovič» j SDomlnjaite st Diie^e veferie! Višji razred osnovnih šo! z* kmetijsko izobrazbo. V novejšem času se često govori n pig« « p®. trebi obsežnejše strokovne kmetijske izobrazbe. Mnenji o omenjeni potrebi so precej složna, pač pa sa razlikujejo ista v spisovanju načinov, izvajanja dotičnega pouka. Dočim mislijo nekateri s par urami na teden dovolj storiti v povzdigo kmetijske izobrazbe, povdarjajt drugi prav primerno, da se v tako pičlo odmer j »ar« času ne more približati zaželjenemu smotru. Tudi glede količine in kakovosti zahtevan« «novi ne opazimo prave enotnosti niti jasnosti. Nekateri n-htevajo precej obsežno snov, drugi izražajo «dovolj-nost z manjšim obsegom tvarine. Prav tako se razlikujejo glasovi gleda pričeti» osnovne strokovne izobrazbe. Največ privržencev goji mnenje, da se naj prične s strokovno kmetijsko izobrazbo po preteku osnovne šolske obveznosti, to j« po 14. letu — pod imenom, »nadaljevalni kmetijski tečaj«. Sa pa tudi taki, ki izražajo željo, da se uporabi w osnovno kmetijsko izobrazbo višji razred ozir. oddelek v osnovni šoli, češ, da je tukaj najprimernejši prostor m najpriličnejši čas za ta Korist in tudi potreba strokovne kmetijske izobrazbe se torej, kakor razvidno, priznava, tudi sa na mor« oporekati, da bi manjkalo za to dobre in rasne volje t skrbi, priti v stvari korak naprej, opazujemo le rait-cepljenost in needinost v načinu uporabljenega «trem-ljenja. Zbog tega se nam vsiljujejo nehota vprašanja: 1. Kaj se naj ukrene v tej pereči sadevi, da m r istini dosežejo zaželjeni uspehi, 2. kako sa naj dotični pouk uredi, da se bo kortik» stvari; 3. kako se naj podane osnovna kmetijska «urnosti poglabljajo, odnosno razširjujejo? Hočemo strokovno kmetijsko iaobrazbo dvigniti pri majhnem kmetu na višjo stopinjo, ter koristiti pretežni večini mladine na deželi pri njenem bodočem poklicu ter je že skrajni čas, da se že prične s dotičnim poučevanjem^ S samim besedičenjem o koristi in potrebi toga, ne pridemo naprej. Merodajnim činiteljem naj bo povedano, da 1 1—2 urama točasno upeljanega kmetijskega pouka na teden na višji stopnji osnovnih šol tudi ne dosežemo zaželjenih uspehov. Določiti bo treba že vej časa za to. Mislim, da imajo oni najbolj prav, ki zahtevajo, da se vsaj zadnje leto na višji stopnji osnovnih Sol uri izključno le osnovna strokovna kmetijska iz- * obrazba. To bi se dalo lahko in brez posebnih ovir takoj udejstviti, saj ne pride gmotna zadeva, ki pri enakih preuredbah vedno važno vlogo igra, skoraj nič v po-Stev; gotovo pa bi se ne dalo izogniti, ako bi se še le hotelo pričeti a strokovno kmetijsko izobrazbo po izstopa fta prsi mu je leglo. Pridite v nadomestno vojaško bolnico Franca Jožefa vojašnioe, poslopje 4, dvorana 7, kjer je več Slovencev in Hrvatov, ki se žele spovedati. Tako mi je po svoji slugi javil madžarski vojni duhovnik, ki sam ni bil vešč nobenega slovanskega jezika, dasi je njegovo prvotno ime končujoč na —ič razodevalo slovansko pokolenje. V dijaških letih si je tudi on »po nasvetu« svojih profesorjev kupil za eno krono madžarsko ime. Baje, da mu je bilo žal; «saj tako mi je zatrjeval nekoč v prijateljskem razgovoru in je celo poskušal svoje prejšnje rodbinsko ime dobiti nazaj. Ali kaj, ko je to po postavi v blaženi ogrski zemlji nemogoče: namreč, da bi človek madžarsko ime izpre-menil v nemadžarsko, recimo slovansko, čim morete sleherno nemadžarsko ime vsak čas spremeniti v madžarsko. Ne stane vas drugega, nego da naznanite novo ime, in pa vplačilo ene krone. Pa vam napravijo vse, s čimer 90 v drugih državah združeni znatni stroški in tolike obšestil Sel sem torej, kamor so me pozvali, mimo straže preko dvorišča, širnega, kakor so menda le ob vojašnicah in če prav na Ogrskem, kjer imajo planioe dovolj —• in «em prišel v poslopje 4, izmed mnogih velikih, iz katerih je obstojala vojašnica, zdaj bolnica z bogve koliko bolniki ranjencu Znana mi je bila žalostna pot; dvorišče in poslopje, v katerem 90 se nahajale dvorane, odmenjene jetičnim. Ugodne za take vrste bolnike pač niso bile; tik «b oknih je dimila in kadila in prašila velika plinarna. Pozneje so jih vendar premestili v drugo bolnico zunaj mesta, kjer so uživali res mnogo luči in svežega zraka in «oinca — ali kaj, ko jim je bila zvečine zapisana smrt na «brazu: jetičnim večidel v poslednji stopnji; redki, katerf « «ami šli iz žalostne hiše. Dvorana 7 v L nadstropju. Neprijazna in neudobna, »fckor morejo biti le sobane v vojašnicah. Človek se nikoli »e udomači. Ko sem jih bil spovedal, kateri »o želeli, «em I = stopil še enkrat k poedincem, da 9e prijateljski malo raz-govorim r njimi. »Odkod ste pa vi«, vprašam mladega slovenskega fanta, ki se je baš s težavo in počasi spet deval na posteljo. »Od N. na Pohorju.« In res je moral biti kedaj pravi gorjanec, krepak Pchorec, risok kakor smreke pohorske in videlo se je, da nekoč tudi močan, kakor hrastje ob vznožju južnega Pohorja. Ali jetika mu je že izpila kri in izjedla telesno moč. Govoril je fiho in nekam pritajeno, jedva slišno. Ali se je bal, da ga ne slišijo drugi, ali da ne moti drugih? Ali je bil žw toliko izjedenih pljuč? Pač, slab je bil, tedni so mu bili šteti dn vendar sem čutil, da ni samo slabost kriva, zakaj tako tiho in pritajeno govoru To je bilo še drugega vzroka, ni ga tlačila sama bolezen, «>e nekaj drugega mu je tiščalo grlo, mu je grudilo prsi in mu tesnilo STce, kar mu je re» jemalo glas,, ali kar je kakor nekakšno skrivnost pri ta je val. Prijazno in sočutno g» poprašam, kako se mu godi. »Slabo.« In povedal mi je svojo zgodbo, ki aem jo čut že stokrat; ki ste jo slišali tudi vi: Nosil je strelivo ob italijanski fronti, pač težko; saj je bil močan, zakaj bi mu ne naložili, kolikor se da. Spotil se je in prehladil in leglo mu je na prsi. Tako je prišel sem. Ali je bilo samo to? Ali ga je končal le prehlad? »Gospod, ko bi nvcgel v bolnico bliže domal« »Bliže doma? Zakaj niste prosili, pa bi vas bili predmestni?« ♦Prosil sem, ali nisem bil uslišan.« »Zdaj bo pač težko, dokler se malo ne popravite, ker vam je dalečnja pot« »Gospod tako sem žalosten.« Da, zdaj se je jelo tajati, kar je bilo «hrepenelo, kakor ledena skorja v prosincu in utesnilo prsi in zajezilo srce. Zdaj se je jelo trgati od prsi kos za kosom, kar je težko ležalo na njih. »Tako sem žalosten že cele mesece, da vam ne morem povedati.« »Ali dragi moj, kaj pa vam je?« Pomolčal je, kakor da bi se arami! govoriti, ali da bi iskal besed, kako naj pove; tiho in pritajeno je izustil: »Domov bi rad, da vidim 1» enkrat še očeta In mater, predno umrjem. O ne strpinrv ne učakamf Čutim, Ne morem vam povedati, kako me t« mori in tlači tu4e notri že cele mesece.« In položil je desnico na srce, rekoč: »To mi je leglo neznansko težko na prsi in me ni več zapustilo.« Da, leglo mu je na prsi tudi to, i* to je bila tista druga reč, katero «em slutil: ni bil samo prehlad, pa pai še hujše od prehlada; to je bila bol tiha a silna, e kat tiha tem silnejša in ga je morila in umorila hitreje od prehlada in jetike. »In ivimam človeka, da mu potožim, da z njim govorim.« Da, m ga morda imel nobenega, ali pa s« ni poverf v nobenega, kakor da se je sramoval govoriti • tem, kar mu je e tako Silo leglo na prsa, kar ga je tlačilo neprestano. Ni ga imel človeka! Ali je čutil da bi vsaktari ne umel toliko nežne in silne ljubezni otroške, tolikega hrepenenja po starših, tolike boli, izvirajoče iz neutešeneg» hrepenenja, Iz želje, ki se mu ne bo izpolnila? In tako gn je še bolj tiščalo in mu legalo na prsi. Pač jih je bilo, kt so umeli jezik njegov, ali tudi do cela njegovo «rce in to, kar mu je ležalo na prsih? In, Bog moj — ali nI sleherni imel dovolj nositi sam? Tako, «e je edelo, sploh ni nikoli e nikomur govoril, ampak molčal, da mu je bolj in bolj legalo na prsa, težko kot gora. Zdaj sem razumel zakaj je tako tiho in pritajeno govoril. In kdo ve, ali j« pač bil vajen kaj več govoriti? V naših gorah so ljudje malo-besedni. Samota jih stori tihe in molčeče. In če bi bil ta siromak prišel domov, mar bi s starši, z domačini svojinv mnogo govoril? Kaj tudi treba govoriti! Dovolj, da jih le vidi, da dela ob njih strani, da biva z njimi pod domačo streho, da gre ranega jutra na prekopno njivo in opoldne zmoli z njimi angelovo češčenje; morda bo povedal, koliko so prekopali, ali je seno, mrva že suha; in v podvečerko pojde v senoiet kosit, po večerji še pogleda k Živini in ok kratki večerni molitvi se zarije v seno. Tako mine daiv min« drugi, tako ali slično ihinejo leta, dokler ne laže koda] v prekopan grob «rojih roditeljev. Sha» 2. »SLOVENSKI GOSPODAR«. 36. fiatxu*jii 2MB. otrok iz osnovne šole, to je po njihove« 14. letn. V le« rfučaju bi se moralo skrbeti najčešče še za potrebne prostore, za kar pa bi se večina občin ne dala tako k mal o pridobiti. Prji podavanju strokovne kmetijske izobrazbe na višji stopnji zadnje šolsko leto bi bila dana tudi mogočnost, da si večina šolske mladine isto prisvoji, ni pa tega pričakovati, ako se hoče omenjena izobrazba podajati mladini po izstopu iz osnovne šole, kajti takrat se isla razide iia vse štiri vetrove, ali pa je udeležba do-tične pouka kako drugače otežkočena, če že ne celo onemogočena. Strogi zagovorniki splošne osnovne izobrazbe naj se ne vznemirjajo preveč, ako se priporoča upeliava strokovne kmetijske izobrazbe na višje stopnje osnovne Sole, saj se že pri površnem preme/tri van ju lahko uveri-jo, da bi se z upeljavo te namere splošna osnovna izobrazba prav nič ne oškodovala, ker se zna, da se v 7. letu šolskega obiska prav malo lahko stori v njeno korist, ker večina lakih otrok, v poletnem času šolskega pouka oproščena, v zimskem polletju pa se za osnovni šolski pouk radi enoličnosti vsled potrebnega ponavljanja za istega že malo zanima. Znano je, da razlika mika; z ozirom na la rek se .smelo trdi, da bi se z upeljavo tokozvane strokovne ¡kmetijske izobrazbe v 7. letu osnovne šolske dobe storila isti usluga, ker bi otroci z zanimanjem sledili kmetijskemu pouku, posredno pa bi se koristilo tudi splošni izobrazbi, ker bi z upeljavo strokovne izobrazbe poletne olajšave, ki so velika zavora vsake izobrazbe, brez — lahko rečemo — vsakih ovir odpadle. Še več: pri predavanju osnovnih kmetijskih znanosti se bodo z uporabljanjem splošnih osnovnih znanosti, te posredni) prav prijetno ponavljale in koristno utrjevale. Pri tem učenju bo treba skrbeti, da se bo dotična tvarina podajala v tolikem obsegu in v taki obliki, ki bo tekom enega šolskega leta učni smoter dosegla. V to svrho naj se predvsem uvažuje potreba umestne menjave teoretičnega pouka s praktičnim izkoriščanjem podanih znanosti. Da bo to omogočeno, bo moral krajni šolski svet, odnosno všolane občine preskrbeti v bližini šole primeren kos zemlje, ki se naj preobrazi v majhno njivo, travnik, sadovnjak, drevesnico in trsnico. Postaviti se bo moralo tudi v bližini šole majhno gospodarsko poslopje z majhnim hlevom za govedo in prav takim svinjakom, kurjakom in pralnico. To so pa tudi največje žrtve, katere bodo v praktično izkoriščanje teoretičnega podavanja neizogibne; v očigled nepregledne koristi, koje bodo brezdvomno istim sledile, ni pričakovati, da bi naletele na resen odpor pri merodajnih Siniteljih. V utrditev in razširjatev osnovne kmetijske izobrazbe naj se pridno uporablja čitanje primernih strokovnih knjig in časopisov, k¿ bodo morali biti otrokom na razpolago v zadostnem številu. Med letom se lahko prirede po potrebi za istopivše po pardnevni učni tečaji, zdaj za eno, zopet za drugo panogo kmetijstva. Posečanje teh bo brezdvomno povoljno, ker stvar sama 5)o že netila zanimanje, podana znanstvena podlaga pa fco še iste podkrepljala. Te tečaje se lahko potem po pravici nazivlje nadaljevalne kmetijske tečaje, ne pa take, kjer manjka predidoča osnovna kmetijska izobrazba, in jih vendar nekateri zdaj žele pod enakim imenom. Merodajni čini tel j i .osobito naši narodni poslanci, skrblite, da se bo zamoglo z osnovno kmetijsko izobrazbo prej ko slej pričeti v prej opisanem smislu na naših osnovnih šolah. V doglednem času boste menda dobili načrt novega šolskega zakona v pretres; takrat dvignite složno svoj glas med drugim tudi za osnovno kmetijsko izobrazbo v označenem smislu, odnosno vplivajte na popolnitev oziroma spremen i lev osnovnega šolskega zakona v tem smislu. — Na delo, ker resnobni so dnovi, a delo in trud vam naj Bog blagoslovi! H. Rimskim romarjem. Zanimanje za romanje v Rim raste od dne do dne. Saj pa tudi ni čudno! Kdo si ne želi videti večno mesto Rim, kdo ne želi prejeti blagoslov od sv. Očeta papeža Pija XI.? Nešteto svetih mest bomo obiskali, na grobovih neštetih svetnikov bomo molili. Na romanje gremo dne 26. maja, v domovino pa se vrnemo dne 5. junija. V Rimu bemo celih sedem dni. Na potu v Rim bomo obiskali grob velikega čudodelnika sv. Antona v Padovi, nazaj grede pa bomo šli na grob sv. Frančiška in sv. Klare v Asisi. Na povratku se oglasimo tudi pri sv. evangelistu Marku v slavnih Benetkah, kjer se bomo malo vozili po morju. Posrečilo se nam je dobiti za vse'naše romarje stanovanje in hrano v eni hiši, ki je nova in moderna ter leži blizu cerkve sv. Petra in blizu Vatikana. Stanovali bomo torej vsi skupaj, kar je v tujem mestu velikega pomena za romarje. Romarje bedo spremljali in peljali k papežu prevzvi-šeni gospod škof, po mestu pa jih bodo vodili in razkazovali svetišča med drugimi čč. gg. dr. Anton Medved in dr. Anton Jerovšek, ki sta bila svoj čas dve leti v Rimu in vse dobro poznata. Mirno lahko rečemo: Nikomur ne bo žal, da se je udeležil tega romanja. Kdor hoče poromati letos v Rim, naj se takoj zglasi pri svojem dušnem pastirju. Plačati je treba takoj za BOL razred 1500 dinarjev, ea» II. razred pa 2000 dinarjev, Id se morajo takjo poslati odboru v Maribor. Denar se naj Naši gorjanci niso gostih besedi, nikar pa ne znajo lepotiaiti z besedami. Ali kadar jim »leže na prsi« silno žusfcvo, take mori, tiho in neznansko, in kadar se jim zvali na prsi, jih tlači in teži, kakor pečina, ki se odtrga nekje v gori in se zasadi v senoSet v dolina »Da bi videl še enkrat očeta in mater!« Ali je sploh vedel preje, da jih je ljubil? Bival je ob njih, odkar je na svetu, nikdar niso bili vsaksebi, če nrfe za eden dan, kadar je moral v »goro.« Morda si ni bil v svesti, da jih je Iju-IIhI, nikar pa da bi komu pravil o svojih srčnih čustvih, in ko se je poslavljal ž njimi za vojsko, je podal očetu roko v slovo na hišnem pragu: »Srečno!« Morda ga je oče pospremil do prve lese pritake, ki zapira kolovoz, držeč skoz domača kroginkrog ograjeni zavod. Mati ga je pač spremilo do mesta in jokala, ko sta se poslovila. Ali tudi njej je podal le roko; objem ali poljub to je nepoznano staršem ali deoi v gori; skoraj da bi se s^movali takih iirazov nežnih čustev. Ob slovesu je pač začutil prvikrat, da mu je leglo na prsi; ali to je spet odleglo. Posla je bilo. tovarišev, novosti in izpremembe, dela in strahu in zla, da ni utegnil misliti; predvsem pa je bilo upanja, da se vrne domov. Ali ko je ležal v bolnici, sredi ljudi sam in nevajen govoriti, tedaj ni več »odleglo«, ni ga več zapustilo. Da bi prišel bliže doma, da bi videl očeta in mater! Druge ljubezni pač ni poznal nikoli, svoj živ dan ne, čist in pristen kakor zdenčnica v planini» ko privre izpod samo skale. »Da vidim še starše!« Dasi mirno, ali tako otožno in s tlekim s silo zadržanim čustvom je zvenel njegov glas, da une je v srce pretreseL Ti ubogo moje veliko dete, kaj trpiš! Ah, da bi se vsaj nekaj tvoje boli odtrgalo. Ali solz ni bilo, niti ene rešilne solze, da bi se vtrnila in da bi se z n;'o odkrušilo nekaj pečine; ni je bito, d bi se pntočila in poplahnila. vsaj del silne boli, ki je tako kruto pestila. Da bi videl še enkrat očeta in mater! »Ali ne morejo priti k vam?« poprašejn. »N* morejo.« v\ »Vam vsaj pišejo?« »Pisali so mi.« f • ¿ffjhg ttilŽ »In vi?« »Tudi jaz sem jim pisal, «daj ne morem lahko.« »Hočete, da pišem jaz?« »Da.« In pisal sem in .prišel še nekekrati in tudi madžarski kurat mi je donašal vesti o njegovem zdravju, ker se je zanimal zanj, ko sem mu bil povedal, koliko nežnega čustva, koliko ljubezni je v teh hrapavih prsih. Prihajal sem še, ali odslej skoraj ni več govoril» kaj bi, saj je enkrat povedal in č'ido da je. Vedel sem, da je že to bilo odmere zaupanja do moje osebe, da je razodel enkrat svoje srce, svoje čustvo, da se je premagal in odvrznil ta vrata, ki se niso sicer nikoli in nikomur odpirala, da mi je dal enkrat ključ do svojih srčnih čutil, da je enkrat zvladal svojo »sramežljivost«, ne tnkc redko pri naših gorskih ljudeh, ki bi 'je kakor sramovali, če bi morali razodeti ali pokazati . nežnih čustev. Prinesel sem mu še enkrat sveto popotnico in sem mu govoril, kakor se poslancu božiemu spodobi in kristjanu gre Hvaležno mi je p slušal, saj ;e vedel, da, upam, to je mogel čutiti — iz mojega glasu je zvenelo, čutil sem j&z — da je našel človeka, ki ga je razumel in ki mu je mogel dati \ tem položaju najprave, najresničnejše tolažbe. Prijel me je za r ko in jo podržal nekaj časa na svojih I prsih, na svojem srcu. Ko sem spet prišel, je bil na njegovem mestu tuj ! obraz. Pogledal sem soseda. Razumel me je in zamahnil | i: roko: so ga že odnesli, včerajl Bog ti daj večn mir. Če me d bri Bog pripelje kdaj v tvoj domači kraj, bom stopil do rčeta in matere in jima povedal tvoje zad-j nje sporočilom kako si ju želel videti še enkrat! pofilje v dinarjih, ne v lirah, ker odbor ne more poslati |k-v Rim, ampak mora potrebno sveto nakazati po banflt Odbor mora namreč plačati naprej železnico, hrano Irr stanovanje ter legitimacije. S temi 1500, oziroma 2000 dinarji bo odbor plačal za vsakega romarje železnico »a Postojne do Rima in nazaj do Postojne, hrano in stanovanje v Rimu za sedem dni, legitimacije, avtomobilno eM drugo vožnjo po Rimu, razne vstopnine in napitnine. Ake bo mogoče, bo odbor plačal za romarje šc tudi vsaj enkrat obed med potom v Rim ali na povratku naeaj. Hrana v Rimu bo dobra in radostna, tako da romarjem v Rimu ee hrano ne bo treba nič izdati. Z« zajutrek dobimo kavo, mleko in kruh, za poldne juho, meso, pri» kuho, sadje in vino, za večerjo pa juho, meso» prikuhev eir in vino. Poleg teh 1500 dinarjev, ki jih vsak romar že sedeš položi, bo moral še vsak za sebe plačati vožnjo od doms do Postojne, ki najbrž ne bo stala nad 80 dinarjev, ter hrano med potom v Rim in nazaj, kar bo stalo k večjemu TOO dinarjev. Istotako seveda rabi vsak romar še nekaj denarja, če si hoče kupiti spominke na Rim. Kdor bo torej varčen, ne bo mogel izdati nad 2000 dinarjev. Toliko že lahko povemo danes. Vozni red in vse drugo potrebno bomo naznanili od časa do ča«a v »Naši. Straži« in v »Slov. Gospodarju.« Opisali bomo tudi v posebni knjižici vse znamenrtosfc in svetišča svetega mesta Rime in drugih krajev, katerr bomo obiskali. To knjižico dobi vsak romar zastonj in sicer še pred odhodom v Rim, da jo more že doma prečita tj in se tako seznaniti s svetimi kraji, katere bo obiskal na romanju. Pripomnimo še, da je vse, kar smo zgoraj pisali glede stroškov, danes gotovo in dognano ter se na tem ne b« nič več spremenilo. Dozdaj se za stroške še ni natančna vedelo, ker še ni bilo znano, koliko bo stala želeanien, koliko hrana in stanovanje, kake so cene za avtomobil e, oziroma voznike, kake so razne vstopnine itd., zato »o rajni l^ti, n. pr. »Slovenec« in drugi, imenovali razne svote, ki pa nikakor niso bile točne in pravilne, ampak le domnevne. Šele zdaj, ko smo dobili dne 19. L m. končnove-Ijaven odgovor iz Rima, lahko naznanimo natančne stroške in številke, ki držijo in se ne bodo več spreminjale. Prosimo vse, ki se nameravajo udeležiti tega svetega potovanja, da se takoj oglasijo pri svojih dušnih pastirjih ter založijo pri njih znesek 1500 dinarjev, da more potem odbor ukreniti vse potrebno. Z romarskim poedravoml C,"'" Za romarski odbor: Dr. Anton Jerovžefe. Proti glavo- in zofeobolju najbolje pomafaje Aspirin- tattete <8aye4. ( Pazita na madre - bel*-, rdeto pečatna muk*. URADNA POPRAVA VOLILNIH IMENIKOV. Dodatno k članku, ki smo ga priobčili v zadnji številki, naznanjamo, da morajo občinski uradi vsaj t1» 20. marca poslati popravke pristojni okrožni sodniji Zadnjič je bil naveden datum 11. marc, kar je na-pečno. Še enkrat povdarjamo, da naj občine, katere nimajo stalnih skupščinskih volilnih imenikov, dobiijo prepise pri okrožni sodniji, na način, kakor smo ga zadnjiS opisali. Iz pritožb, ki jih dobiva Tajništvo SLS in naši poslanci, je razvidno, da je bilo v občinah, ki io imele po 150 do 200 volicev, izpuščenih po 30—40 naših ljudi, la tega je razvidno, da je število naših volilcev, ki so prišli ob svojo volilno pravico, ogromno. Ta pogrešek maramo takoj po vseh občinah popravit/i. Ker žalibog vsi župani in tajniki ne znajo praviln» postopati pri reklamacijah in uradnih popravkih volilnih imenikov, prosimo gg. župane, tajnike, odbornik« in zaupnike, da se sigurno udeležijo tečajev, ki se vršij*1' prihodnje dni po vseh okrajih. r 36. fdbruarja 1©'26. •SLOVENSKI GOSPODAR«. Sirau 3. ? f5^ -i • X * v * 4 4 L Blfffevič. Politični Ogled« Vinarski naraščaj. Tedenske novice. Država SHS. Radikali se trudijo na vse kriplje, razbiti opozicijonal-ni blok, Pribičevičeve demokrate pa mučijo in težijo silne ¿krbi za obstanek. Postalo jim je namreč jasino, da jih radikali prej ko prej vržejo iz vlade in sicer v obeh slučajih: če pridobijo na svojo stran kako skupino opozicije, al; pa če začnejo razveljavljati hrvatske mandate, da bi tahko sami ostaii na vladi. V splošnem je pcložaj vse prej kot pa razčiščen. Vzrok, zakaj je Nikola Pašič napel vse »iie in izrabil vsa sredstva, da dobi volilno vlado, je bil ta, ker je trdno pričakoval, da bo razbil slovensko in hrvatsko proticentralistično frcnto, to je HRSS na Hrvatskem in SLS v Sloveniji. S tem bi bila zadobila udarec tudi Oavidovičeva stranka, ki je za sporazum in za resnično ljudsko politiko. Na ta način bi se položaj v Pašičevem smislu razčistil in. bi bilo nadaljevanje centralistične in velsrbske smeri v naši državni politiki izgledalo kot izraz ljudske volje. Pa vsi vladni napori so bili zaman, Hrvati in Slovenci so ostali, kakor so bili in ko ima PP tabor par mandatov več, se je pa za politiko opozicijonalnih strank »¿javilo dobrih 300.000 volilcev več, kakor pa za politiko Pašiča in Pribičeviča. Pašič-Pribičevičeve volitve položaja niso čisto nič rešile, ampak so ga nasprotno še zapletle. Ako bi se bile vršile volitve pod vlado g. Davidoviča, ki bi bila čuvala njihovo popolno svobodo in zakonitost, bi bil položaj danes popolnoma razčiščen, ker bi bilo resnično l^zpoloženje večine ljudstva v državi prišlo do ne-potvorjenega izraza v gotovo sijajni večini onih, ki so za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, za pošteno upravo in za spoštovanje zakonov. Pašič pa je s svojimi volitvami politično stanje samo poslabša! in stoji samo pred odločitvijo, ali da krene na pot sporazuma s Hrvati in Slovenci1 kot enakopravnima narodoma, proti katerima se ne sme vladati, ali pa da nasilno politiko še poostri in stvari žene do dejanske, četudi prikrit diktature. Na vsak način je režim Pašiča idejo sporazuma, ki je edino mogoča rešitev našega državnega vprašanja, samo zadržal in jo lahko še nekaj časa zadržuje, ne da bi mogel preprečiti njene končne zmage. Današnji voditelji radikalne stranke so že pri-tnorani govoriti o sporazumu. Sedaj govorijo še neodkrito-srčno in neiskreno, ko bodo pa videli, da neodkritosrčnosti nihče ne nasede, bodo pa morali to vprašanje resno obravnavati, ai. pa — kar je še boljše — prepustiti vodilna mesta čistim in poštenim ljudem. Hrvatska zajednica je pred par dnevi na svoji seji v Zagrebu odločno odklonila vsako samostojno pogajanje z radikali ter zagotovila, da hrvatski poslanci ne bodo prav ničesar sklepali in nobenih zvez ali stikov iskali brez svojih zaveznikov: Davidoviča, dr. Korošca in dr. Spahe. Davidovičev klub je dobil od svojih organizacij iz notranjosti več dekazilnih listin o volilnem nasilju in zlorabah uradne oblasti po posameznih velikih županih in okrajnih glavarjih. Zanimivi so slučaji nasilja, ki ga iizvr-žujejo ti ljudje po volitvah v krajih, kjer je vlada kljub nasiljem doživela poraz. Iz Štipa poročajo, da policijske oblasti zahtevajo od demokratov, da dajo pismeno izjavo, da so glasovali za Davidovičevo demokratsko stranko po nalogu iz Bolgarije. Namen teh izjav je jasen. Samostojni demokrati in radikali bi jih izrabili proti Davidovičevim demokratom, češ, da so proti državi, in kot dokumente v verifikaoijskem odboru. Klub je poslal v Južno Srbijo par poslancev, da ugotovijo še druga nasilja in goljufije, Da-vidovič je pa z ostrim pismom sporočil Pašiču, da je za vse, kar se dogaja, osebno odgovoren in da ne bodo držat izgovori: nisem vedel. Bolgarija. Politični krvavi zločini, s katerimi vlada pobija opozicijo, so se udomačili tudi v vladnih vrstah. Tekme med oblastniki se tudi pripravljajo in rešujejo z morilnim oro-i,em. Sedaj je v Bolgariji proglašeno vojno in obsedno stanje po vseh obmejnih krajih. Anglija ne podpira protiruske zveze. Angleški zastopnik v Moskvi Hodgeson je dal priobčiti v uradnih ruskih »Izvestjih« sledečo izjavo: »Poročila raznih listov, da je angleška vlada započela organizirati blok proti sovjetski Rusiji» so strankarska in izmišljena. Velika Britanija ni niti želela niti ne želi ustvariti kakšen blok proti sovjetski uniji. Razmerje med Anglijo in Rusijo je prijateljsko. — Ta izjava je pomembna tudi za> politiko na Balkanu, kjer rumunski in tudi nekateri naši oblastniki tako radi povdarjajo, da želi Anglija protirusko zvezo. Smrt švedskega vladnega predsednika. V torek je umrl predsednik švedske vlade Branting, k« Je bil voditelj socijalistov. Amerika pritiska na upnike. Ameriški senat izdeluje zakonski predlog, po katerem k; se bankam prepovedalo dati posojilo državam, ki dosegaj niso sklenile z Ameriko nikakih pogodb glede svojih ^ojnih dolgov. Ta predlog je naperjen pred vsem proti « rančiji in Italiji, ki se upirata končni ureditvi vprašanja vojnih dolgov, zlasti pa proti Italiji, ki plačilo vojnih dolgov načeloma odklanja. Na Slovenskem Štajerskem smo danes brez kvalificiranega viničarskega naraščaja. Odkod to? Od tod, ker so bile po prevratu opuščene vindčarske šole — čin, ki se danes občutno maščuje. Tri takozvane deželne viničarske šole smo imeli do prevrata: eno v Gornji Radgoni, eno v Krčevini pri Mariboru in eno pri Konjicah. In vse tri so pustili merodajni činitelji poprevratne dobe mirno zaspati, kot de bi šlo za kvarne institucije! Glas onih, ki so znali ceniti pomen vi-ničarskih šol in se protivild njih opustitvi, ni našel odmeva; bil je žal preslišan. In danes? Poglejmo okoli sebe! Splošno pomanjkanje kvalificiranega, pred vsem praktično usposobljenega, strokovnega delavstva, ljudi vinogradnikov, kojim bi se mogla mirno poveriti vsaj manj važna dela, ne da bi moral posestnik, ki le premnogokrat niti sam nima strokovne izobrazbe, »vedno stati za njim«, pa sploh kmalu ne bc več dobiti. Ni zadoščala produkcija naraščaja prej aktivnih treh viničarskih šoL Danes, ko že šesto leto ni več pomladka, so vrste razpoložljivih sil toliko boij redke: mlaiše moči so se povspele po sposobnosti v mnogih slučajih na višja, več ali manj samostojna upravna mesta, starejše in druge moči pa, ki so sicer ostale na položaju manuelnih pred-delavcev, se redčijo, deloma radi odmiranja, deloma, ker se jih mnogo osamosvoji. Posledice, ki nastopajo spričo tega pojava, so kvarne in naraščajo. Trpe predvsem večja vinogradna posestva, katerih lastniki so na dobre vinogradne preddelavce naravnost navezani. Vsakdor pač ni v stanu, da vzdržuje strokovnjaka s teoretično rn praktično strokovno izobrazbo; s čim naj ga tudi plača pri stopnjujoči se gospodarski krizi, ne glede na to, da prihaja tak strokovnjak za opravljanje praktičnih manuelnih de! le deloma v poštev. Morda gre na rovaš prevelikega optimizma, ki smo ga gojili v idealnem zanosu takrat, ko smo se osvobodili, ako smo računali poleg drugega s tem, kako bo kmetijska pro-sveta že v kratkem prodrla v vse plasti našega ljudstva, kako bo vsak kmečki sin-naslednik absolvent najmanj nižje kmetijske šole in kako se bodo kmetijski učni zavodi samo v Sloveniji številčno najmanj podvojili. Kakor povsod, tako vidimo, da tudi tu ne gre brez prehodne dobe in da optimizem tedaj ni bil na mestu. Imamo še vedno samo tri kmetijske šole in če so le-te tudi vsako leto napolnjene, ideal, da se strokovno izobrazi vsak kmečki sin, pač še dolgo ne bo dosežen. Sorazmerno še počasneje napreduje kmetijsko strokovna prosveta med ubožnejšim ljudstvom podeželja, ki tvori kader kmetijskega delavstva. Da bi se pa prišlo pomanjkanju na praktično usposob-I5eneri\ strokovnem preddelavstvu vendar le v okom, da bi se zanesla delna kmetijsko-s trakovna naobrazba tudi med one, ki ne morejo obiskovati kake kmetijske šole, bodisi da za teoretski študij niso sposobni, ali da so presiro-mašni, ali pa da se za študijsko dobo enega do dveh let ne morejo pogrešati doma (odnosno na službenem mestu), bi bilo potrebno, da se ob prevratu opuščene viničarske šole brez odloga zopet reaktivirajo. V praktičnem oziru reaktiviranje viničarskih Sol ne bi zadevalo na nepremostljive težkoče. Glavno je primeren kredit; objekti so menda na razpolago; učnega personala, v tem slučaju izrazitih praktikov, ne manjka, obiskovalcev tečajev na teh šolah pa bi bilo, o tem sem popolnoma prepričan, dovolj. Kar se podrobnosti tiče, bi ustrezalo stvari pač najbolje, ako bi bile šole ekonomsko-adminis trati vno samostojne ter podrejene neposredno g. velikemu županu mariborske oblasti. Na osobju bi bilo ¡potrebno: 1 praktični vinogradar in kletar kot upravitelj ter 1 praktični sadjar kot stalna nameščenca; poleg teh bi šola rabila 1 pomočnika (ma-jerja) ter 1 pomožnega učitelja. Učna snov bi obsegala poleg temeljite splošne kmetijske prakse, ki bi se stopnjevala in razširila še posebej v vinarstvu in sadjarstvu, tudi najvažnejšo teoretično osnovo v vinarstvu, kletarstvu, sadjarstvu, uporabi sadj% računstvu, enostrokem knjigovodstvu ter v spisju. Kakor že v glavnem navedeno: Namen viničarskih šol bi bil, da vzgajajo kvalificirane preddelavce v kmetijstvu, a predvsem v vinarstvu in sadjarstvu, koji panogi rta za nas največjega narodnogospodarskega pomena. Ta namen bi se dosegel s prirejanjem mesečnih tečajev vsako leto. V tečaje bi se sprejemali zanimanci najbolje v starosti od 20 do 30 let Poleg brezplačnega pouka bi imeli tudi prosto hrano in oskrbo na šoli; dalje bi mogla dati država vsakemu do 150 dinarjev mesečne nagrade, ki bi služila prejemniku za vzdrževanje obuvala in perila ter za nakup raznih drugih vsakdanjih potrebščin. Tako viničarska šola ekonom-ski ne bi bila breme za državo. Praktično delo tečajnikov bi nadomestilo delo dninarjev, odnosno (gotovo dražjih) stalnih poslov, vrednost njih dela pa bi gotovo prekoračila ekvivalent, zapopaden v stroških za hrano, oskrbo in mišljena denarno nagrado, če tedaj ekonomski efekt ne.bi bil negativen, med tem ko je moralni sploh izven spora, potem je pač upati, da bode .vlada v umevanju koristi teh zavodov pristopila k njih reaktiviranju. Pisec nimam in ne zasledujem nobenih pretenzij z go-renjim soisom. Hotel sem dati kot stari praktik in poznavalec razmer le nekaj pobude; na merodajnih činiteliih, pred vsem na g. velikem žuoanu, je, kako bo ta pobuda sprefeta. Da bi ostala brez odmeva, o tem dvomim: odmev v smislu pobude pa bo tudi javnost z zadoščenjem kvi-ttraia. ;---' i\-: Iskrenega prijatelja in odkritega mladino-ljuba ter nepresegljivega govornika ni več med nami. Ko je bil naš list že v stroju, nam je došlo iz tukajšnje bolnice žalostno poročilo, da je v četrtek zjutraj ob dveh po štiridnevni bolezni nepozabni nam profesor mons. dr. Anton Medved izdihnil preblago svojo dušo. Solze so zaigrale vi očeh vsakomur, ki je zvedel to tužno novico. Kdaj bo pogreb preblagega pokojnika, trenotno še ni določeno in se bo vse natančneje izvedelo v «Slovencu«. O nenadomestljivem možu bomo spregovorili v prihodnji številki obširno. Vsem našim zaupnikoml Prejeli smo že nekaj poročil, kako so nekateri liberalni predsedniki volilnih komisij nagajali našim volilcem. Prav tako so poskušali nekateri nasprotniki s sleparijami. Naznanjeno nam je par slučajev, da so nekateri zagrizeni liberalci volili v dveh krajih. Naj-nujneje prosimo, sporočite nam takoj vse take in podobne slučaje z natančnimi navedbami prič, da naznanimo vse Žerjavove priganjače, ki so kršili zakon v svoji strankarski zagrizenosti, državnemu pravdništvu. Prosimo tudi, da nam sporočite imena onih, ki so širili lažnjive letake o naši stranki — Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Mariborske novice. Na pljučnici je zelo nevarno obolel po celi Sloveniji znani in obče spoštovani ter priljubljeni vlč. g. profesor dr. Anton Medved. Bolnika so prepeljali v bolnico. — Mariborski Orli priredijo v nedeljo, dn 1. marca, ob 5. uri popoldne v dvorani Zadružne ges-l podarske banke akadmijo. Na to prireditev so vabljeni vsi prijatelji orlovstva iz Maribora in okolice. — Veliko raz-( burjenje vlada v Mariboru radi podraženja piva. Vse pivo-| varne na Slovenskem so se združile v poseben kartel in i dvignile pivu cene. Od 25. februarja naprej bo stal 1 vrček piva v gostilni 4 din., 1 čaša 2.75 din., v steklenicah 6 din. V kavarnah bo stal 1 vrček piva 5 din., 1 čaša 3.50 din., v steklenicah 6.50 din. — V soboto je bil v Mariboru na kolodvorski pošti aretiran poštni uradnik Ko-ser, ki je že dalje časa kradel iz pisem denar. Aretirani je bil velik orjunaš, sokolaš in eden glavnih agitatorjev Piv-ko-Žerjavove stranke. — Radi pojava stekline je proglasil mestni magistrat v .Mariboru strogi pasji kontumac. — Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev podružnica Maribor javlja, da priredi dne 10. maja t. L veliko dobrodelno tombolo. Čisti dobiček je namenjen dobrodelnemu namenu in sicer za podpiranje vdov, sirot in bolnih poštnih uslužbencev. Prosimo vsa druga društva, da se ozirajo na našo prireditev in na ta dan opuste morebiti nameravane prireditve. Odbor. Premestitev uradov finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru. Uradi zgorajšnjega ravnateljstva so se minuli teden preselili iz sedanjih prostorov na Ciril Metodovi cesti na Slomškov trg št. 11 tik glavne pošte, kjer se uraduje od 23. t. m. naprej zopet v polnem, obsegu. Sprejem strank pri vseh referatih sSmo od 10. do 12. ure, izvzeti so absolutno neodložljivi, zelo nujni in važni slučaji, v katerih zamorejo stranke tudi r\ ostalih uradnih urah osebno intervenirati. Iz volilnega boja pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Kakor ' menda povsod, tako so tudi pri nas samostojni demokrati napeli vse sile, da bi porazili našo stranko. Štiriperesna deteljica: Kostajnšek in Makuc ter Ener in Toplak »o se ž» naprej veselili klerikalnega poraza. Mešetar Janko se je ! peljal na srezko poglavarstvo protestirati proti določbi občine, ker je določila za volišče društveno dvorano, kar je | seveda raztogotilo Zerjav-Pivkove pristaše. In res je kr j posloval politični modrijan Janko prestavo volišča v šolo, kjer so Žerjavovci imeli bolj korajžo za agitacijo. Napoči je sneženi dan 8. februarja. Atek Janko se spravi na vse zgodaj ter nabija plakate za laži-plch, obenem p« se v svoji orjunski jezi zakolne, da bo vse plakate SLS strgaL Potem da povelje svojim korifejam: Vsi na agitacijo za vse žive in mrtve! Res, demokratje so si bili svesti zmage, kakor je izjavil učitelj Makuc. Krogljice bodo odločile, je mislil, da bo 4. Skrinjica nabito polna. Ljudstvo pa se je naveličalo cele komedije in skoraj bi padlo po Jankotovem štabu, da se niso ti junaki spravili pod senoo bajonetov. Zvečer ob izidu volitev so pobrisali iz volišča pod komando Kostajnšeka za plotove, ker izvedeli so namesto sijajne zmage sramoten poraz, kakoršnega še niti n« naši strani nismo pričakovali. Dobili so od 300 oddanih glasov borih 14 krogljic! Gospod urednik, tako navdušenih mož in mla-deničev še nisem videl, kot po tej zmagi pri nas. Demokratje pa bodo pomnili, kakšen je boj s klerikalnim zmajem. Zdravo ,štiriperesna deteljica! Gospoda Robnika, nadučitelja na pobegu iz Sv. Jurja vprašajo tamošnji domačini, kedaj jim bo vrnil tisti denar, katerega je izvabil iz ljudi med vojsko kot vojno posojilo. Nadalje ga vprašajo, kedaj bo objavil besedilo odlikovanja in diplome, katero je dobil za vojno posojilo in za uspešno delovanje za Sch .... Iz Sv. Jurija ob Pesnici nam poročajo, da se je šolnik Robnik naveličal svoje dosedanje republike. Dr. Pivko mir je obljubil mesto učitelja v Mariboru. Robnik se je zopet skregal s prijatelji Vrački, Terčelji in Doplerji. Vsi so ga vlekli za nos. Obljubljali so mu, da bodo agitirali za dr. Pivka, a so agitirali in glasovali raje za druge stranke. Se celo prijatelj Zaucer je Robnika prav pošteno vlekel, ko mrnamam SSran 4. snu je priporočal, da noj pri prihodnjih volitvah gre raje legetati svojega prašička, nego da bo lovil »štimce.« De, da, «reča je opoteča, gospodine Robniki Sentjurčani ti kličemo: Srečen poti Se eno mašo bomo plačali v zahvalo, da si vzel slovo od nasi V Jarenini imamo gospoda, ki se je ob volitvah strašno trudil za krčmarja Schickerja in za mesarja Puclja, To je tisti Jožo, ki ni zdrav, ako se ne tožari. Na sodniji ga pozna že vsok pisar. Advokati ga pozdravljajo kot dobrega ¡niganjača. Mož ni zadovoljen samo s tem, da toži vsakega, kdor mu pokaže prst ampak ta samostojni evangelist je znan po celi fari kot ovaduh za dohodninski davek. Lansko leto je pismeno ovadil 18 jareninskih malih in srednjih kmetov na davčno oblast da se jim je odmerilo premalo dohodnine. Taki so agitatorji samostojne kmetijske stranke! Mi Jareninčani pa smo v Pucljevo volilno i kri njo radi tega -pokazali figo, a v Skrinjo SLS smo dali V St. Bju v Slov. gor. je bil v nedeljo, dne 22. februarja pokopen 751etni Leopold Hauc iz Ceršaka. Rajni je bil brat blagopokojnego župana in odličnega krščanskega »n narodnega boritelja župana Antona Hauc. Leopold je Lil zvest somišljenik SLS. Dne 8. februarja je, dasiravno bolan, šel glasovat za našo stranko. Hudo se je prehladi! i« je bil prikovan na bolniško postelj. Tako je Leopold žrtvoval svoje življenje za svojo stranko. Nagrobni govor mu je govoril domači č. g. župnik Evald Vračko. Blagi in j tresti prijatelj, počivaj v miru! Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. in okolici 9e je pred volit-vami pojavil nek agitator z imenom Ogner. Mož je oblazil vse hribe in doline ter je obljubljal ljudem, da bo njegova ptranka odpravila davke, vojaštvo in bo poskrbela, da fridejo naši kraji pod Avstrijo. Na ta način je Ogner pri nas dobil kakih 40 ljudi na svojo stran, pri Mariji Snežni pa celo večino. Posebno Nemci so mu nasedli. Sedaj po volitvah pa je vsem žal, da so nasedli temu člo- j * eku. Vsi, ki so šli z Ognerjem, ne vedo, koga so izvolili n poslanca^ Piše se menda za Tisaja in je doma nekje v Medžimurju. Kam pa bomo šli, če bomo rabili kako po-r ioč? Tako se sedaj povprašujejo tisti, ki so se dali po Ognerju zapeljati Mi pa, ki smo ostali zvesti Slovenski ljudski stranki, pa le imamo našega Zebota za poslanca, 1 ki je naš domačin in pozna naše razmere. Kje pa imate Vi, ki ste Ognerja ubogali. Vašega Tisaja, ali Vi samo-stojneži Vašega Puclja? Daleč, daleč je do njih! Pravijo, ijejo vsem prijateljem in 36. tehruarja 1925- enancem, zlasti po čč. duhovščini, ki so spremljali nepozabno mater dne 22. t m. na njeni zadnji poti. 1 Darovi za Dijaško večerjo, meseca februarja. Oka. zastop Maribor za drugi tečaj 5000 D. Na Hrga—Sokotf gostiji pri Sv. Marjeti niže Ptuja 385 D. Sv. Križ pri Rogaški Slatini so darovali: Nadžupnik Fr. Korošec 100 D, g, Ant Tkalec 100 D, kaplana Julij Vajda, Pet« Kovačič, dalje Fr. Ogrizek po 30 D, Janko Narat 15 S), skupaj 305 D. Dar gostov na gostiji Lud. Brunčič—Oti-lija Slavič v Noršincih, Sv. Križ pri Ljutomeru 300 D. Na Trinkausovi zlati poroki pri Sv. Jurju v Slov. gor. 275 D. Profesor Vreže v Mariboru: izgubljena stava 250 D. Iz stave dr. Juvan—žebot glede volitev dobila D. v. 200 D. Na gostiji Kvas—Lah v Slaptincih 22. jan. nabrano 163 D. Na gostiji po pokojni Mariji Turin * Globokem pri Studenicah se je nabralo 110 D. Simon Skrbinšek in Terezija roj. Predikaka ob priložnosti gostije 104 D. Knjigovez Koračin v Mariboru za februaK 100 D. Ravnatelj dr. Jerovšek (stava) 100 D. Na gostiji Horvat— Kraj čič, Muretinci (Sv. Marjeta) 100 D. Na Skaletovi gostiji v Žičah 96.50 D. Ravnatelj Živortnilr (stava) 75 D. Na gostiji Fr. Pojškruh in Mar. Hren nabrali gostje na predlog Antona Ugovšek 40 D. Mohorjani pri Sv. Kungoti darovali 15 D. Vsem darovalcem prisrčna zahvala! Zraven prošnja: Ne pozabite ubogi!) lačnih dijakov! Sedež Dijaške večerje je v Mariboru t Girilovi tiskarni. Opozarjamo na licitacijo v Mariboru, Gosposka ulica štev. 46, ki se vrši nepreklicno dne 11. marca t L Teesno zaprtje odplavite ako piiete 34BT Radensko vodo! "3BN3 Dopisi. Prevalje. Kot izobraževalno društvo ima dne 1. marca pri prvi božji službi z društveni dvorani na Fari svoje reA-no mesečno zborovanje, na katero vabi v prvi vrsti kmečke ljudstvo, tudi nečlane, ker bo spored zanj važen in zani* . miv. Pridite vsi! Ribnica na Pohorju. Na naslov okrajnega glavarstva v Prevaljah! Propadli kandidat Podlesnik, po domače Dot» nik, je bil med vojsko župan in si je vnet za dobrobit občine s pomočjo ruskih ujetnikov zgradil zasebno cesto* Četudi gre ta cesta tik ob občinski cesti> ki propada, ča-tudi je mejašem ob tej privatni cesti zagotovil, da se j» bodo smeli posluževati, dela sedaj v svoji veliki nesebičnosti in ljubezni do bližnjega vsakomur zapreke, ki se hoča te ceste posluževati. Prosimo, da okrajno glavarstvo ugotovi, ali so bili ruski vojni ujetniki na razpolago za gradnjo zasebne ali občinske ceste, kakor tudi, ali ni župan Podlesnik oškodoval občine s tem, da je uporabil vojne ujetnike v svoje zasebne namene. Zanimivo bi bilo tudi ¡zvedeti, ali se je iz občinske blagajne kaj prispevalo za zgradbo te zasebne ceste. Ljudstvo je pri nas razburjeno, tudi sedanji župan se čudno izraža o svojem predniku ki s* čudi, da ima Podlesnik še to drznost, da še upa sedeti * občinskem odboru, v odboru one občine, za katere dobrobit se kot župan v času, ko so drugi občani trpeli v vojni on pa lepo doma sedel in si kopičil premoženje, ni prav nič brigal. Dornik je pristen liberalec, za svoj žep vneti ko pitalist vreden drug kapitalistov Paherniko in Mravljak* zato pa je tudi preko slabostojne stranke čez radikalna stranko našel izhod k bankokratski Žerjavovi stranki. Ro dovedni smo, zo katero stranko si bo prihodnjič brusil po te, saj pripada pri vsaki volitvi drugi strankil Sv. Martin pri Vurbergu. Tukaj se je poročil dna 18. t. m. g. Ivan Sužnik, posestnik ter načelnik tukajšnjega Orla z g. Liziko Lorbek, pridno članico naših društev. Vrlima našima prosvetnima delavcema obila sreče in božjega blagoslova. — V soboto smo pokopatt učitelja Franca čuček. Polenšak pri Ptuju. Prav prisrčno veselje je vladalo pretekli teden v naši zavedni, krščanski hiši 2uranovi v Polencih. Poročila se je domača hčerka Ana a mladeničem Jožetom Franček iz Gorišinec. Veseli gostje so se spomnili tudi naših novih bodočih zvonov in s» potom licitacije, »za sad medu«, nabrali 1002 kroni. — Iskrena ~«aia pridnim gostom; novoporočencema pa obilo sreče in blagoslova iz nebes. Slovenjgradec. Glede naših razmer treba enkrat spregovoriti resrto besedo, osobito z ozirom na grde napade * »Jutru«, o katerih trdijo demokratski uradniki, da izhajala iz trgovskih krogov. Najprej moramo omeniti, da so sam» trije trgovci in sicer Laure, Deberšk in Kopač naši pristaši in vredni, da se jih podpira, ostali in naj se, kakor to dela Rojnik, še tako hlinijo in prilizujejo kmečkem« ljudstvu, so sami s svojimi uslužbenci vred zagrizeni liberalni Sokoli in orjunci. Vsak domačin v Slovenjgradc« dobro ve, da bi ne bil mogoč ne Sokol in ne orjuna v Slovenjgradcu, ako bi teh dveh društev ne vzdržvali libe» j ralni učitelji ter liberalni trgovci s svojimi uslužbenci Liberalni učitelji so privandrali s culicami k nam, domaČa naše krščansko kmečko ljudstvo jim je pripomoglo do milijonov, sedaj pa preganjajo vse, kar je krščanskega In ne trobi v liberalni rog. Liberalni trgovec Rojnik pa še povabi večkrat k nam neke prijatelje, rojake, »trgovske« potnike, ki napadajo po gostilnah mirne ljudi, ima nad tem strašno vselje, o kmetom v trgovini taji, do je čla* liberalnega Sokola in orjune. Korajža pa tako, g. Rojnik! Gospodje lifoerolni trgovci, zavedajte se tega, do zvročoja i Vaši somišljeniki uradniki, ki imajo toliko korojže kakor g. Rejnik, za vse nelepe dogodke vso krivdo no Vos in se , Vam smejijo, da si odbijate krščansko kmečko ljudstva > katero je vsled Vaše nestrpnosti in liberalne zagrizenosti prhnortno, d« v bodoče obiskuje le trgovine Laure, Da» ;26. februarja 1925. leršek in Kopač, ostale trgovine pa prepusti Sokolom in (»juncem. ' Mozirje. Pri minulih volitvah so tukajšnji naprednjaki na vse kriplje za Pivkovo žerjavščino in s tem za «so krivico in nasilja centralizma. Celo sam tržki župan je na dan volitev na trgu agitiral za 4. škrinjico. Na Piv-Jovo plakato so naprednjaki po vsej pravici nalepili sliko fcrvavih rok. Agitirati in voliti za jutrovoe, to je »napredno*, ako pa se s tem Pašačev centralizem okrepi ter bo Ae huje pritiskal in izžemal, tedaj pa bodo protestirali in moledovali za usmiljenje pri onih, katerim so sami spletli kič in dali v roke, kakor se je to zgodilo v minulem letu *b priliki selitve politične ekspoziture iz Mozirja v Gornji-grt d, ko so ravno naprednjaki sklicali proti temu protestni shod in bili najhujši kričači in zabavljači. Da, da, značaji pc takil Sv. Andraž pri Velenju. Poročila se je dne 16. t. m. Angela Brunšek iz ugledne Andrejčeve hiše z vrlim mladeničem našim zavednim somišljenikom Francetom To-minšek. Bila je vneta članica Marijine družbe, Dekliške aveze ter večletna cerkvena pevka. Oba sta pela na karu v slavo božjo. Tudi pri raznih prireditvah tukajšnjega Kat. ' izobraževalnega društva sta bila vseskozi zvesta in ne-«morna sodelavca, zatorej se njima tem potom za njun (nrd najlepše zahvaljujemo ter želimo novemu paru obilo •reče in božjega blagoslova! — V nedeljo, dne 1. marca, pa ima tukajšnje Prosvetno društvo redni občni zbor z navadnim sporedom in sicer popoldne po večernicah v društvenih prostorih. Vsi, tudi nečlani, zlasti pa Dekliška zveza, «e vabite k mnogoštevilni udeležbi, za člane seveda ob-| »e?no. Odbor. Vojnik. Volitve dne 8. februarja so se pri nas mimo pršile, samo dopoldan so se nekoliko prepirali, ker je pri-Blo precej volilcev, da bi svojo volilno dolžnost storili, a »iso smeli voliti, ker niso bili v imeniku zabeleženi. Kdo je tega kriv? Nekaj volilci sami, največ pa tisti, kdor je Imenik sestavljal, ker je nekaj takšnih nalašč izpustil, kateri •o že 20 let posestniki v občini. Tako se je zgodilo tudi leta 1923. Tega je krivo nekaj Judeževih grošev. Popoldan je prišlo 10 volilcev SLS lepo mirno na volišče in so ' «pravili svojo volilno dolžnost in potem se mirno pedali proti domu. Kar naenkrat se odpro okna pri gostilni Vre-ter in začne nekaj neznačajnih ploharjev s pomočjo žen-akih jezikov kričati: »Zdaj grejo klerikalci« in ploskati z rokami in klicati: »Bravo, »Gospodar«! Kje je »Gospodar«?« A volilci so šli mirno vsak, na svoj dom. Nekoliko i pozneje je stalo zopet pet pristašev SLS in zopet se odpre »kno pri zgorajsnji gostilni in začne neko deklinče kričati: »Bravo, »Gospodar!« Kje je »Gospodar«?« Sedaj pa javno povemo: Tukaj je »Slovenski Gospodar«, le oglejte si ga iobro in smo tudi veseli, da še imamo drugih gostiln za-Hosti, kjer se ne zbira ta čez klerikalce zabavljaška, brezvestna, kulturno zaostala družba. Dramlje. Z czirom na dopis v »Kmetijskem listu« z <4ne 3G. januarja 1925, št. 7, iz Dramelj poživljam nepodpisanega dopisnika, da mi v dopisu imenovane reči o moljih družinskih razmerah dokaže kot golo resnico. Ako mi pa tega ne dokaže, ga pa imenujem javnega obrekovalca 4n lažnjivca. Sedaj pa le s korajžo na delo! — M. Pre-Sožnik. Marija Gradec pri Laškem. Dr. Roš ima vedno nesrečo. Pri predzadnjih državnozborskih volitvah nam je Roš pošiljal pismene prošnje v nefranbiranih pismih, da naj njega volimo, pa prejeli smo pisma celi teden pre> in smo na Roševo milo prošnjo pozabili Pri letošnjih volitvah je M dr. Roš prepočasen. Večina volilcev je prejela Roševa pisma že potem, ko je izvršila svojo volilno dolžnost in vrgla krogljice v prvo škrinjico. Omeniti treba, da se je dr. Roš poboljšal. Predlanskim na njegovih pismih ni bilo tnamk, letos je bilo vse pravilno frankirano. V svojih pismih je kisal dr. Roš: Odločno se hočem boriti za red in mir v državi, za pravični bratski sporazum itd. Mi volilci tmo ustregli tej Roševi želji in smo volili stranko, ki tudi ® javnosti zastopa, kar on v pismih zasebno priporoča. In teko se je zgodilo, da je v naši občini dobila naša SLS od 588 oddanih glasov 547, število, ki ga še nismo nikdar dosegli. Radič 14, Pivko 16, Pucelj 1. Makuc 3, Schauer Korun 2 itd. Dr. Roš pa lahko prepeva tisto narodno: i»Ti pa boš doma ostala . . .« Laški okraj. Demokratje so s svojim narodnim Molom, ali kakor so ljudje rekli: nerodnim plohom, v našem ©kraju zopet pogoreli. Ljudem se je škoda zdelo Roša po-liljati v Belgrad in so ga doma obdržali. Najbolje se je od-«ezal radikal Celinšek na volišču Marija Gradec. Skoraj «eli dan je sedel pri svoji Skrinjici in ljudem mežikal, ko •o pa zvečer odprli njegovo deveto škrinjico, ni bilo no- kene krogljice notri . . . -■...... ...................... '—"■'■■■■i.......««i m«.....««»i.........mrnmmmmm 0 prebavi hranil. Vsakdo izmed nas ve iz lastnega prepričanja, da ♦stanemo dalje časa siti, ako smo za kosilo grizli svinj-«ko pečenko, kakor pa, če smo se najedli mlečnega *>iroba ali kaše. Včasih nismo občutili prav nobenega i|adu po več dni, akoravno nismo jedli kaj takega, kar ®i imelo napolnjevati naša prebavila za daljšo dobo. Kdor pozna redilno moč te in one hrane je prišel na da je večja ali manjša količina redilnih snovi v njej ^ pololaženje lačnega želodca brezpomembna, kajti *'oveško telo je kakor rastlina, ki se prilagodi tudi neugodnemu podnebju in zemlji. Celo eno in isto živilo »e z ozirom na prehrano človeka različne vrednosti ter *»visi večkrat od tega, v kakšnem stanju smo dotično vi«0 povžili, n. pr. jajca. Kaj naj velja kot merilo glede počutka sitosfl po "J^živanju posameznih jedil? Kot merilo naj služi Polnost, kako naša prebavila izkoriščajo redilne snovi v hrani. Kako je hrana, katero uživajo ljudje sirom sveta različna po svoji vnanjosti in po svojem izvoru, prav tako različna je tudi po svoji prebavnosti. Vrednost hrane torej ne presojamo samo po množini, temveč tudi po prebavnosti posameznih redilnih snovi v njej. Ker so jedila različna po vsebini redilnih snovi ter imajo nekatera mnogo beljakovin, pa malo tolšče, ali druga skoraj sam škrob in nič beljakovin, zato mora umna gospodinja spoznavati naše najnavadnejše jedi po njih redilni vrednosti, da jih more mešati in združevati zdravju družine v korist, sebi v čast. Blagor tistim, ki si s pijančevanjem ali pa neredno hrano svojih prebavil niso pokvarili. Da ohranimo prebavila čvrsta in zdrava je potrebno, da se varujemo predvsem enostranosti v prehrani. Preobilna mesna hrana je zdravemu človeku gotovo na kvar. Ne zame-tujmo nikoli mleka in mlečnih jedil; steber vse prehrane bodi kruh in močnate jedi, zraven pa nebroj različnih pridelkov, ki jih nudita vrt in polje, okusno sadje in sočnata zelenjava. Le priprosta, a raznovrstna in redilna hrana bo ohranila prebavila in telesne sokove zdrave. Modro in previdno naj torej združuje darove iz živalskega in rastlinskega sveta, kdor hoče ustrezati sebi in zarodu svojemu, j Zanimivo je vprašanje, ali naj človek uživa bolj živalsko ali rastlinsko hrano. Stvar vsacega posameznika je, da uživa tisto hrano, ki njegovemu okusu in želodcu najbolj prija. Po človeškem zobovju in prebavilih sodijo zdravniki, da je človek ustvarjen za mešano hrano. V katerem času prebavi zdrav želodec posamezna jedila, kaže naslednja tabela: Jajca surova, razlepena v 1 uri 30 minut, surova neraztepena v 2 urah, pečena v 2 urah 15 min., ocvrta z moko in mlekom v 2 urah 45 min., mehko kuhana v 3 urah, trdo kuhana v 3 urah 30 min., riž, kuhan v 1 uri, Svinjske noge, kuhane v 1 uri, Jabolka surova, sladka, prhka v 1 uri, kisla, prhka v 2 urah, kisla trda v 2 urah 50 min., jabolčni cmok, kuhan v 3 urah, Mleko, surovo ali kuhano v 2 urah, Zelje surovo kot solata v 2 urah, kuhano v 4 urah 30 min., divjačina pečena v 1 uri 35 min., možgani kuhani v 1 uri 45 min., goveja jetra pečena v 2 urah, puran kuhan v 2 urah 45 min., pečen v 2 urah 30 min., gos pečena v 2 urah 30 min., kokoš pečena v 4 urah, zajec z omako v 2 urah, fižol v stročju kuhan v 2 urah 30 min., krompir pečen v 2 urah 30 min,, kuhan v 3 urah 30 min., fižol v 3 urah, stari sir, surov v 3 urah 30 min., koruzni žganci v 3 urah, koruzni kruh v S urah 15 min., pšenični kruh v 3 urah 30 min., ječmena kaša v 2 urah, mrkev kuhana v 3 urah 15 min., juha iz hrbtenice v 4 urah 15 min., hrustanec kuhan v j 4 urah 15 min., Kokošja juha v 3 urah, fižolova juha v i 3 urah, goveja juha z zelenjavo v 4 urah, goveje meso kuhano v 2 urah 45 min., opraženo v 3 urah, suho, pečeno v 3 urah 30 min., semarjeno v 4 urah, staro, trdo, kuhano v 4 urah 15 min., teletina sveža, pečena v 4 urah, semarjena v 4 urah 30 min., raca domača, pečena v 4 urah, divja pečena v 4 urah 30 min., svinjsko meso sveže nasoljeno, surovo v 3 urah, sparjeno v 3 urah, pečeno v 3 urah 15 min., semarjeno v 4 urah 15 min., kuhano v 4 urah 30 min., staro pečeno v 5 urah 15 min., v kitah, kuhano v 5 urah 30 min. Iz gornjega je razvidno, da je prebava ▼ veliki meri odvisna od tega, na kakšen način so jedila pripravljena. V splošnem lahko rečemo, da so jedila v surovem stanju lažje prebavljiva, nego v kuhanem ali pečenem, n. pr. jajca, zelje in nekatere vrste mesa. Le pri mleku vidimo, da je v kuhanem in surovem stanju enako prebavljivo. Ne kaže torej kuhati jedila, ki so v surovem stanju prikladnejša, nego ▼ kuhanem. Marsikoga utegne zanimati kakšen vpliv imajo na prebavo kava, čaj in raznovrstne alkoholne pijače. Kava in čaj sta, kakor znano brez redilne vrednosti in zatorej kot ljudska hrana ne moreta priti v poštev. Kava in čaj, četudi po svoji kemični sestavini neškodljiva, otežujeta po nepotrebnem človeška prebavila. Zajutrk, obstoječ iz črne kave ali čaja vsled tega ne more dati ( moči delavcu, ki gre na polje, v vinograd ali gozd, še | manj pa more ohraniti otroke zdrave in rdečelične. Enako kot črna kava in čaj tudi alkoholne pijače ne vplivajo na prebavila ugodno. Trenutno se sicer občutimo okrepčane, trajno dobrega učinka pa alkohol na naša prebavila nima. Alkohol je namreč strup in ostane tudi strup, čeprav ga zavživamo v neznatnih količinah. Debelost pivcev, na katero se nekateri radi siklicujejo, kadar tolažijo svojo vest, ni izraz zdravja, temveč predhodnik nesoglasja v organizmu, ki pripravlja pot poz-i nejšim boleznim in končuje često s srpridenjem vsega drobovja. Zlasti pa opešajo pod trajnim vplivom alkohola duševne sile, ker so živčne stanice in stanice mo-1 žganov tisti del telesa, ki najbolj slastno vsrkavajo alkohol. Odtod izvira tudi trditev, da je vino stopilo v glavo. _ » Uporaba težkih alkoholnih pijač je upravičena samo v slučaju močnega prehlada, ko ffre za to, da spravimo kri v silen obtok in na ta načir s pomočjo alkohola spravimo skozi potne luiknjiee škodljive snovi iz telesa, ki bi sicer povzročale dolgotrajno bolehavost celega organizma. Kako zdravimo pokvarjen želodec? Kdor ima slab, pokvarjen želodec, sme vž.vati samo lahko prebavljivo hrano v nepreveliki množini. V<^ko prekoračenje gotove mere obtežuje želodec in vodi še'r do prave bolezni. Predvsem je zavživati riž na mleku in vodi, zrelo sadje, stare žemlje in druga lahko prebavljivo hrano. Po vsaki malici pijemo nekaj rn*irkoV sveže vode, ki želodcu posebno dobro de. Spočetka izpiirmo le toliko vode, kolikor je želodec lahko se«reie in šele potem več. Drgnjenje celega telesa, kopeli ali sa^o delni polivi po trebuhu so v slučajih slabe prebave zelo na mest«. — j Mnogo gibanja v svežem zraku in skrb za redne telesne | iztrebke so prav tako izvrstni pripomočki k boljši prebavi. Kajti, kakor gotovo bi človek umrl po določenem času brez jedi in pijače, ravno tako bi bili šteti dnevi njegovega življenja, ako bi se zaprla pot njegovim telesnim iztrebkom. Zlato pravilo za ohranitev zdravih prebavil je zmernost v jedi in pijači in preprostost v izbiranju jedil. Ostre in pekoče dišave (poper, paprika), kis in sol' naj se rabijo previdno; istotako se ogibajmo pretirane enostranosti in sladkosnednosti. Jejmo počasi in vsako jed dobro prežvečimo, predno jo pošljemo v želodec. — Ogibajmo se preveč mrzlih ali vročih jedi in privoščimo želodcu potrebnega odmora. Če slutimo, da je jed pokvarjena, ali nam dobro ne tekne, ostanimo rajši lačni ter ne zavidajmo drugih, ki jedo s polniin apetitom. Vekoslav štampar. Gospodarske vesti. ZATIRAJMO PRAVOČASNO POLJSKE MI5L Pred kratkem se je čitalo v časopisih, da so napravfle poljske miši na Čehoslovaškem ogromno škodo in da so posevki uničeni Slabo stanje posevkov je tudi drugod vplivalo na cene pri pšenici v drugih državah in tudi prf nas, čeravno smo agrarna država, ker so šle cene navzgor v škodo našega malega posestnika, ki mora nakupovati pšenično moko. Proti poljskim mišim se rabijo manj ali več nevarna sredstva. Sokial-pogače se niso izkazale. Strihninovec je silno strupen, a učinkoval ni tako, kakor bi si želeli Z Lofflerjevimi bacili, ki naj bi zanetili kugo pri poljskih miših, niso ljudje nikakor zadovoljni. Ljudstvo bi si želelo fosforjevih pilul posebno tam, kjer so bili na nje navajeni in to je v Prekmurju. Žalibcg so fosforove pilule tak strašen strup, da bi zdravstvena ohlast morala nastopiti i vso silo proti temu sredstvu, če bi se dal narodu v roke. To po iz lahko ranljivih vzrokov, ker pride vsako leto po par u-morov s strupi pred poroto. Koliko nesreč, če bi si lahko vsakdo poskrbel tak strup sam n. pr. s tem, če bi ga po» bral iz mišjih luikenj, z namenom, da bi škodoval svojemu bližnjemu! Zato se trudijo kemiki najti sredstva, da pomorijo mi* ši s strupenimi plini, ker se je izkazalo,'da je to posebno učinkovito sredstvo bilo že pri vojskovanju. Pri zadnji anketi za povzdig kmetijstva mi je bila dana prilika, da sem praktično kazal, kako se uničujejo poljske miši s sredstvom, ki je znano pod imenom Hora. Zalibog je to sredstvo na prvi pogled drago, saj plača ena patrona nič manj kakor 3 dinarje carine pri uvozu v našo državo. Ko se tozadevno doseže carine prosti uvoz, bo stala taka patrona za 3 dinarje manj, kakor dandanes, ko stane 10 dinarjev. Če se pomisli, da se bo dalo uničiti z 7 dinarji 30 gnezd poljskih miši, je to še vedno drago, če bi pravočasno imeli tako sredstvo na razpolago, kakor je Hora priprava in če bi se je posluževali sistematično, ne M mišja nadloga zavzela takih dimenzij, da bomo morali vsi seči globoko v žep. Po lastnih skušnjah trdim, da je Hora .priprava najbolj prikladno sredstvo za zatiranje miši ob vsakem vremenu tekom celega leta, ker razvija goreča Hora patrona v Hora pripravi tak smrdeč in strupen plin, da mora vsaka miš poginiti v rovu takoj, ko zadiha prvič njen smrtonosni plin in ker onemogoča gosti plin dostop zraku v rov. Zatiranje poljskih miši s Hora pripravo je tudi zaradi tega tako prikladen, ker ne zahteva nobenih predpriprav in ker se lahko ukvarjajo z zatiranjem poljskih miši tu<4 naši še šoli obvezni otroci, ker jim ne preti nobena nevarnost pri takem zatiranju in bodo imeli še svoje posebno veselje, ker od naših pradedov tiči še nekaj lovske krvi * žilah nas vseh. Posestnikom pa polagam toplo na srce željo, naj reo« no premišljujejo, kaka velika škoda jim preti od strani poljskih miši, naj se razgovarjajo med seboj o tej stvari in naj po premišljenem preudarku kupijo Hora pripravo in Hora patrone za zatiranje poljskih miši H. M. Mariborski tržni dan. Mariborski trg dne 21. februar^ je bil sicer prav dobro preskrbljen, toda slabo obiskan. Slaninarji so pripeljali 87 vozov svinjskega mesa na trg, nekateri so imeli kar po 4 do 6 prašičev naloženih na vozovih. Prodajali so svinjino po 20 do 35 din., slanino p« 25 do 30 din. in drob po 15 do 20 din. 1 kg; domači mesarji pa govedino po 15 do 17.50 din., teletino po 18 do 20 din., svinjino po 20 do 22 din., klobase po 25 do 35 din., prekajeno meso po 40 do 45 din., drob po 8 do 15 din. 1 kg. Nekateri so prodajali vse tri vrste mesa po 20 din. kg povprečno. — Perutnina. Bilo jo je okoli 500 komadov na trgu. Cene so jej bile kakor pretečeni teden: kokošem 25 do 60 din., racam in gosem 60 do 100 din, ! in puranom 100 do 200 din. komad. — Domači zajčki so 1 se prodajali po navadni ceni 10 do 50 din komad. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Tega je bilo 9 vozov. Cene so bile krompirju 10.50 din. za mernik, zelj-notim glavam, ohrovtu in endivij-solati 1.50 do 8 din. j komad, solati 15 do 16 din., kislemu zelju 3.50 din., kisli repi 2 din. kg, čebuli 3 do 6 din, česnu 4 do 10 din. venec, jabolkom 2.50 do 6 din., hruškam 6 do 20 din., dateljem 25 do 50 din., figam 15 do 16 din. kg (oziroma 6 do 10 din. venec), limonam 0.75 do 1 din, pomarančam 1 do 2.50 din. komad, maslu 40 do 45 din., kuhanemu 54 din. kg, mleku 3 do 3.50 din., bučnemu olju 25 do 30 din I, jajcam 1 do 1.25 din. komad. — Lončena in lesena roba se je prodajala po 50 para do 100 din., brezove metle po 2 do 5 din. komad. Koruzna slama po 25 do 30 din. vreča. — Seno in slama. V sredo, dne 19. t m, so SUilll G. 2ö. februarja 1925. ftnetje pripeljali 8 vozov sena in 5 vozov slame, v soboto, dne 21. t m., pa 6 vozov sena in 3 vozove slame na trg, tr so prodajali seno po 75 do 90 din., slamo pa po 55 do 65 din. 100 kg. Mariborsko sejuisko poročilo. Na svinjski sejeui v Maribor se je pripeljalo dne 20. februarja 66 svinj; ce~ ne so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari kom. 160—212.50 D, 3—4 mesece stari komad 300—350 D, 1—7 mesecev stari komad 500—625 D, 8—10 mesecev stari komad 750—875 D; 1 kg žive teže 12.50—14 D, 1 kg mrtve teže 16.25 do 17.50 D. Prodalo se je 25 komadov. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okolico .priredi na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru dva tečaja: v pondeljek, dne 2. marca, za o-skrbo sadnega drevja ter kulturo in oskrbo jagodičastega •adja; v torek, dne 3. marca, za precepljanje sadnega drevja. Pouk traja dnevno od 9. do 12. ure in od 14. do 16. are. Udeležba prosta za člane in nečlane. Kmetijsko ministrstvo želi poslati za čas velikih počitnic, t. j. od 1. julija do 1. oktobra t t, večje število slušateljev visokih šol za kmetijstvo v Zagrebu in v Beogradu v prakso na vzorna državna ter privatna posestva po celi državi. Kmetijske šole v Sloveniji so dobile nalog, da zberejo imena vseh onih posestnikov, ki bi bili pripravljeni sprejeti te dijake na prakso. V poštev prihajajo samo dobro oskrbovana ter upravljana večja posestva. Posestniki bi morali dajati dijakom brezplačno samo stanovanje, sa kar bi jih lahko vporabili pri delu. Direkcija srednje Sole v Mariboru prosi vse gori omenjene posestnike, da se odzovejo ter sprejmejo vsaj enega visekošolca. V ta namen naj pošljejo svoje točne naslove ter morebitne posebne zahteve, oziroma pogoje za sprejem na direkcijo srednje kmetijske šole v Mariboru do konca mesca aprila tega leta. ŽITNI TRG. Naša žitna tržišča delajo slabe kupčije. Inozemstvo kupuje žito raje drugod, kjer so nižje cene, nego pri nas; kajti žitne cene na svetovnih tržiščih še vedno padajo in posebno ameriško žito postaja od dne do dne cenejše. Domači promet je majhen, ker so pasivni kraji precej dobro oskrbljeni z zalogami živeža. Tudi moke se malo prodaje. Trgovci so postali pri nakupu zelo previdni ter raje čakajo, da cene padejo. Največ se je te dni predalo v naši državi ovsa, katerega kupujejo za ftonzum in za seme. Cene so v trgovini na debelo sledeče: Pšenica, bačka 450—460 D za 100 kg, pšenica iz Srbije 390—400 D. Oves, bački 300—310 D; oves iz južne Srbije v Ueogradu 285—290 D; v Zagrebu 350—355 D za 100 kg. Koruza, takojšnja dobava 190—200 D, dobava v marcu—aprilu 210 D za 100 kg. Moka, nularica 6.75 D za 1 kg. Hmelj. 55. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo: Zatec, ČSR., 19. februarja 1925. 2e v zadnjem poročilu smo javili, da se je zopet oživela hmelj, kupčija, kar velja tudi za ta teden. Prodanih je bilo 300 0skrbnik«. 206 Lepo vinogradsko posestvo, obstoječe iz 2 oralov lepega, plodonosnega vinograda, sa-aonosnika in njiv, lepe zidane hiše, gospodarskega poslopja, vinske preše in kleti, 1 uro oddaljeno od Maribora, se proda po zelo nizki ceni. Bavno tam tudi 2 in pol oralov lepega travnika. Naslov v upravništvu. 204 Proda 6e ugodno zaradi selitve enonadstropna hiša z gostilno in trgovino; v pritličju 3 sobe, kuhinja in klet, zgoraj 5 sob in jedilna shramba, poleg gospodarsko poslopje, vod njak, dve njivi, dva travnika, sadonosnik, vrt za zelenjavo in nekaj vinograda, vse v dobrem stanju. Lesna trgovina; 1 velik črni konj, 1 par lahkih konj, 1 ulatovoz in 1 kočija se po ugodni ceni proda. Več se izve v trgovini, Aleksandrova cesta 35. 205 3—1 WestlancT r. G. m. b H. Oiutichfinisberg (ftaiirske) NijboljSi sadjirtjski šela v flvstr ji -m Velike zaloge sadnih dr-vesvich «blik in vrst, jago'nih grm )v, divjakov vseh vrst, cv tlic, lepotičnih grmov, špargljev, I a drevesni vosek. Cenik in vrste na željol Obleke za gospode in gospe, lašči se prodajo. Knjigarna osposka ulica 28, Maribor. 202 E1 Prvovrstne šivalne stroje dobite pc najnižjih cenah pri Alojzu Ussar, Krekova ulica 14, II. nadstropje. 201 6—1 Cepljeno trte več vrst, prodaja Martin Horvat, Gabernik, p. Juršinci. 215 2—1 Prvovrstne cepljene trte vseh vrst a 2 D, korenjaki, a 50 p, ključi a 20 p in visokodebelno sadno drevje & 25 D ima na prodaj M. Poplatnik, Cvetkov ci 48, Vel. Nedelja. 208 i Petletno brejo kobilo proda ali zamenja za konia Delavska pekarna, Tržaška cesta št. 38, Maribor. 223 Vabilo na občni zbor Hranil-■iee in posojilnice Sv. Primož nad Muto, reg. z. z n. z., ki se vrši dne 19. marca 1925 ob 9. uri dopoldne na Muti h. št. 16 (pri g. Kosu). 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Občni zbor Spodnje$tije's'bolj priporočljivih vrst in cepljeno trtje prvovrstno, kakor laški rizling, silvanec, pečete, žlahtninc in izubela, cepljeno na Goethe c in Rip Port. Ceae zmerne I Zahtevajte ponudbe t Drevesnica in trtnica I. K. Gradišnik, fit Jani pri Velenju. Pmof I Ravno došlo blago, nove cene. Platno, barhenti, druk, blačevu-a svileni robci, sukno itd. Dobiva se najceneje pri Trpina, Glavni trg 17. 49 Posestvo se da v najem ali Prvovrstni angleikl is ostraa- tudi tako, da najemnik obdela sbi plinski koks na drobno in polovico za se. drugo polo- dehelo d bavi po znatno zni- vico pu za lastnika. NasMv v žs ih cenah Maiiborska mestna upravništva. 191 3—1 plinarca 83 Drevesni vcsekl Navelho! Nadrotnol Svečama FR KC GERF, Mjnbor Gasposka ulica 13. Kppujemo tudi rumeni vosek po najvišji ceni. ZASTAVLJALNICA! Trajne vrednosti Gosposaa ulica 46. LICITACIJ iifiivnih predmitov je vrši dne 11 mirea 1925, Innsl A' efekti štev- 17316 do 19 58? rroull! 58 ¡300*. dragocenosti štev 2^.573 do 200, ki se ne prepifej > ah zamešajo do 7. marca. Dne 9. in 10. marca 1925 ostane zavod zaprt za strankin promet. 196 a S NA obroke! Hanufakturo in konfekcijo, vezenine, pletenine i. t. d. kakor moške in ženske obleke po meri is lastne prvovrstne krojačnice ter premog in drva dobite proti ngsduesin odplačevanja le pri tvrdki DAVORIN J0HAN IN- DRUGOVI' riruibfa z a. z. Maribor,Vojainlška ul. 2, pis ma Greg orčičeva ul. I »stanejo vedno darila- iz alata hi srebra, ker ofcdrie še po preteku mnogih let svojo prvotno vrednost Ure, verižice prstani, zapeetaiet kakor tudi vsakovrstna zlatnina te; srebrnina, nakit, se predmeti aa dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovosti dobi » dobro in p» oenipri tvrdki Suttner. — Zahtevajte sivno ilustrirani cenik, za kater«ga je treba poslati samo S dinarja na: O0POSILJALMICO UR H SUTTNER, v LJubljani, št. 992, Slovenija. Za udobnost odjemalcev se morejo za nadopoi-»itev paketa primotati tudi dobra in fina Elsa-mila lepote in drugi kosmetični preparati lekarnarja Fellerja. II Posojilnica pri Sv. Lenartu v SI. g. (v lastni hiši) obrestuje hranilne vloge po 10%, posojila p« daje po 16% in sicer tako» da se plačuje za vsako četrtletje posebej torej pod zelo ugodnimi pogoji, Uraduje se vsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne. mmm&mmšm*%mm mm&m opomni si, nevesta, to resnico, in preden sekti lenimi v desni», previdna pri nakupa bale bodi! KSfetfo po bUI ceni, asdnji muči, pvdaja na deielo, za Velenje ■ias|>roti pošte v bivši dr. Skubčevfi tefovee IVAN SEVER, znan pomaO^ h t * <4. Slo ae tičf tudi tebe mati, in teb« iena, ftemn, lani, deklina, krgavee, ki kupuješ swage hkratf »tel*» klačevine, droka, platna Ga i . rg»v»c s perutnino, Pel aiže Ptuja, kg po 20 dinarjev. II boj za srečo h posestvo z hišama, ki ju haie «liha, «a Dia. IOOa- dobi lustnik naše srečke, katero bo zadel žreb. CoJa O«««. IOO* lalrtinika srečk* U c-«6ki O 10*- Cri ietrtinskih srečkah igraio 5ti«-i, pri dssetinsklh de:et jseh an eno Htvi!t.> Zidene žreb i» trtiasko ali desetin sko srečko. »r$i oe ned iti rim« oeiroin« desetimi pose .t lik' d .bitk» pocofnc trebanje, ako se isti v teku '4 da> « v StraiSču pri Ptuiu, proti oap"ii vpoifljatvl »•ska sa srečko ter Oin. y— za pn^oreteno pošiljate». — Učtjo se povsod prodajalid ■*U> utiranja goljskh mili je postopsnje s „HORA" razplinjenjem. Njjboij učla povita in naicenejla ftoiža iz živega s ear? K1 SEGETAN-NEU piotl vsem vrstam ris ns žltiricah. Navodila in mnenja brezplačno pri glavnem zastoja stvu družbe »Deuts he Gesellschafi fiir Scnadiinga-bekftmpfung, Fiankfurt a M.« (Nen«ka družba za zatiranje šk) iljivcrv). G'avna zastopstvo za Kraljevino SHS: Dr JeoČiC & d^ug, Maribar, Kopita jeva ulica 6, Samo na 1 besedo in sicer na varstveno znamko »Elsa« moramo p»« žiti ako nam je do najboljših MIL LEPOTE IH ZDRAVJA. To so edino le FELLERJEVA MILA V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO »ELSA«, s katerimi umivati se je pravi užitek! Nežna, dobra, čisla, jako peneča, diskretnega vonja v 5 rozličnik vrstah! v ELSA-LILIJINO-MLECNO MILO prvovrstr» cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno. , ELSA-GLICERINSKO MILO. vpliva i «rečne na roke, ki trpe vsled dela in mraza. ELSA-I50RAKSOVO MILO je najpriljublje-»eje sredstvo za odstranjenje fatalnih peg. prišč« i. t. d. ELSA-KATRANOVO MILO za lase in glav». Končno ELSA-MILO ZA BRITJE, posebno 0-ae vrste. ZA POIZKUS 5 kosov Elsa-mila v obliki steklen«; i aavojnino in poštnino 52 dinarjev, toda le tedaj, ak« se pošlje denar vnaprej. Po povzetju 10 dinarjev vei, torej 62 dinarjev. Naročila naslovili na; ; EUGEN V. FELLB1R, laViHW, ▼ Stubiei Don ji, Elsairg 341, Hrvatska. DENA ■I prihranite, ako kopi!« manafuktarna bla«a v Celju ffPrisolncu" Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega biagft kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlaforia« tiskovino, bariun, hurhent, belo platno, rujavo plato« nogavice, pavoia, vsakovrstno meško ter žensk« p^r" brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, eefir in plaac, platno za srajce, kiot, Čepice in naglavne ruta. N« opnktit« m prepričali! Za obil«n «bilk m piljmafc Alojz Drofenik Glavni tro 9 Csij« Glavni trg S Postrežba točna! Mara at^nnl 8. »SLOVENSKI GOSPODAR«. 36. februarja T««®. f*ttufckus£te enkrat m iev*|6feKiiKnaiwiiin „Gazela" mitom 3 Mttloiit« denar le pri Llucfskf posojilnici w tmllm jmnlstrMgil ¿mM z isii®alei® zima Cankarjeva ulica 4, poleg davkarija (poprej pri »Belem volu«) kjer je najbolj varno naložen in se najviSj* obrestuje. - Bentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Vrhnnf c fin« mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletn« jamitro. Brezkonkurenčii pisalni stroj sedanjosti je edin» ST0EWER-REC0RD Ljubljana, Seleaburgara nlioa 6/1. Specijalaa atehaničaa delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni papir vedno ▼ zalogi. I D* Rlllltllil SpiJ»icžtaigr§iff IludsH posojilnici r.i,i n z, « i*ril8rs» Stili» alfici šl i, ki obrestuje hranilne vloge p® 8°/o10% oziroma po dogovore. m t Ogitii v „«!•*, Qo«p9d«Fju,< (maj« najbolj*! uspeh! MESTNA HRANILNICA V PTUJU Jamči ptujska mestna občina m Tsi davkoplačevalci mesta Ptuja. Zato vlagajo edino le pr njej: srdiiča denar mladoletnih, žapnišča, občine itd. ^ Sprejema vloge na knjižice in v tekočem računu, daje različna posojila po najugodnejšem obrestovanju po dogovoru. Pojasnila brezplačno. — V prostorih mastne hiše. Stanje vlog okpog SO milijonov kron! Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija), Telefon interurban: Podnart. Brzojavke: Zadruga Kropa. Žeblji za vcmalne in ezkotime železi j ce, ieblji za laije, črti ali pocilkati, žeblji za zgradbi, les L t i, žiblii zl čevlje. Štejte za edre in pare, spojke za ladje in z|laTe. Zelezae brate. Zobje za brate. Kljuke za podibe, zii cen žlebe 11, d. vuaki z »aticain. Icalcžne plcčice. tatice. Zakefice za tendirje, kotle, sode, mostefe, plečetino* kolisa itd. Vijačni čepi Verige. Val trfr»lo streko spadajoči ialazni fidalkt po vzorcih ln vabah najoanuja. II ustpovftnl oauikl polago! Prodaja samo na dabaio tffaToem. A mmm mrjimi Zadružna gospodarska banka d. d., cmmmi i podružnica ;v:ffl»riborii. V lastni, novozgrajeni/palači,^Aleksandrova^,cesta^ predf irančiškansikoj'cerkvijo. TB&fe; Izvršuje vse bančne poslejnajkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice iDfjv tek« računu, Pooblft^enl prodajalec j&rečfc držatne razr, loterije« FIM TUkarae sr. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Jaauš Goleč, ladaja konzorcij »Slov. Gospodarja«.