Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 39,- leto XII. -27. oktober 1973 Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher k osnutku samoupravnega sporazuma Iskre Bistveno spremenjen pristop k iskanju ustrezne organizacije ISKRE Predloženi osnutek samoupravnega sporazuma pomeni korak naprej v primerjavi z osnutki, ki sem jih dosedaj pregledal in dal nanje določene pripombe. Bistveno se je spremenil pristop k iskanju ustrezne organizacije Iskre v primerjavi s tistimi ustavnimi dopolnili, v vašem dolgoletnem iskanju takih organizacijskih oblik in ureditev notranjih odnosov, ki bodo najbolj ustrezali tako modernemu podjetju, kot je ZP Iskra. Vendar, bi bilo napačno, če bi se s tem že zadovoljili. Razprava, posebno v drugem delu, jasno odpira probleme, ki se postavljajo v zvezi s sporazumom, tako glede uveljavljanja družbeno-ekonomskih odnosov v skladu z ustavnimi dopolnili in s predvidenimi spremembami v ustavi, kot glede poslovne učinkovitosti delovanja ZP z vedno večjim številom samostojnih organizacij in z več kot 23.000 delavci, v številnih občinah in 'krajevnih skupnostih. Strinjam se, da v osnutku predvsem manjka jasno opredeljena vloga TOZD v skladu z ustavnimi dopolnili, torej v skladu s tistimi pravicami in obveznostmi delavcev, ki jih v skladu z nadaljnjim razvojem samoupravljanja delavci uresničujejo v TOZD kot njihovo neodtujljivo ustavno pravico in obveznost. Manjka tudi drug element, to so samoupravni sporazumi o združevanju TOZD. Ob tem, ko govorite o branžnih organizacijah — namreč, da ZP Iskra oblikuje proizvodne organizacije, organizacije skupnega pomena in delovne skupnosti — prav pri proizvodnih organizacijah, industriji, podjetju in tovarnah ni jasno, kaj so branžne organizacije po svojem statusu v okviru celotnega ZP in v njihovih medsebojnih odnosih. Dalo bi se sklepati, da so proizvodne organizacije (str. 17), ki se združujejo v branžna podjetja, vsaka zase TOZD. Pri končnem oblikovanju samoupravnega sporazuma morajo biti opredelitve glede tega vprašanja jasnejše. Ustvariti je treba pogoje, da bodo delavci postavljeni v tak položaj, da bodo v TOZD, kot so opredeljene v novi ustavi, lahko dejansko uveljavljali svoje pravice in obveznosti. Zato je treba tudi branžne organizacije — industrije — jasno opredeliti: ali so to skupnosti TOZD v okviru podjetij ali skupnosti podjetij. Pri opredeljevanju teh vprašanj se odpira vrsta problemov, ki zahtevajo rešitev, če hočemo, da bodo odnosi notranje usklajeni in, da bodo odigrali svojo funkcijo v usklajevanju vseh interesov različnih delovnih organizacij in TOZD, povezanih v Iskri in če naj bi v ZP vsaka delovna organizacija in vsaka TOZD dala tudi največje jamstvo za poslovno učinkovitost. ZP ISKRA naj se pojavi kot notranje usklajena celota, vskladu zuresničevanjem vseh pravic delavcev vzdruženem delu Priporočal bi, da delo na nadaljnjem izpopolnjevanju samoupravnega sporazuma o združevanju v ZP najneposredneje povežete s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v tiste oblike njihovega povezovanja, ki ustrezajo ustavni opredelitvi delovne organizacije oz., da ustanavljate skupnosti TOZD na osnovi skupnih interesov, bodisi v okviru iste delovne organizacije, podjetja, oz. industrije-branžne organizacije ali pa v okviru različnih podjetij. Razčiščevanje teh vprašanj je eden izmed bistvenih pogojev za to, da boste v samoupravnem sporazumu o združevanju v ZP izoblikovali potreben samoupravni akt, ki bo omogočil, da se bo ZP pojavilo kot notranje usklajena, organizirana celota, v skladu z uresničevanjem vseh pravic delavcev v združenem delu, ki jim gredo po ustavi. Ker omenjena osnova ni do kraja razčiščena, se vsiljuje ugotovitev, da so določena nasprotja med uvodnim delom, ki na zadovoljiv način opredeljuje vlogo posameznih delov ZP, predvsem organizacij skupnega pomena in pa med konkretizacijo teh načel, ko je govora o funkciji skupnih strokovnih služb, o medsebojnih odnosih v samem podjetju, o sistemu planiranja in samoupravljanja ter o organih ZP. Pri opredeljevanju odgovornosti, medsebojnih pravic in obveznosti posameznih delov Iskre, ki opravljajo futikcijo za več delovnih organizacij Iskre in skupnih organov samoupravljanja Iskre (DS, kolektivnih izvršilnih organov, poslovodečih organov, skladov in strokovnih služb) se pokaže dejstvo, da je funkcija poslovodečih organov, funkcija skladov in način njihovega upravljanja in razpolaganja s sredstvi, vloga kolektivnih izvršilnih organov, vloga DS in strokovnih služb, vendar v razkoraku z načeli, ki so postavljena na začetku. Taka organizacija nam ne daje jamstva, da se bo položaj delavca v Iskri, tako v TOZD, kot v delovnih organizacijah, bistveno spremenil. V začetku je bilo govora, da se samoupravljanje izvaja prek zborov delavcev in da gre za to, da se TOZD tako organizirajo, da se odločitve čimbolj približajo delavcem, medtem ko naj bi se skupna politika izvajala prek delegatov v skupnih organih Iskre. To je presplošno in glede na našo dosedanjo prakso vsebuje določeno nevarnost. Ge gre za skupno politiko o skupnih skladih, ki so centralizirani v ZP, in če to skupno politiko vodijo centralni organi, potem je velika nevarnost, da se skupni skladi spet odtujijo od delavcev, ki sredstva ustvarjajo. Vpliv delavcev na odločanje in razpolaganje s sredstvi bo tako preveč posreden oz. premajhen; delavci ne bodo imeli vpliva na celoten doho-- dek, ampak bodo odločali le o OD in o medsebojnih razmerjih. Tak položaj delavcev moramo z izvajanjem ustavnih dopolnil in z uveljavitvijo nove ustave bistveno spremeniti. Če morajo biti delavci v takem položaju, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, torej tudi o skladih, je treba celotno organizacijo in notranje odnose oblikovati tako, da bo delavec ekonomsko zainteresiran na upravljanju s skladi, da bo čutil neposredne ekonomske posledice takega, ali drugačnega upravljanja s skladi. To ni več političen odnos, to niso odnosi, kjer se s preglasovanjem odloča o razpolaganju s sredstvi,, ki so jih delavci vložili v skupne sklade; to je usklajevanje skupnih interesov. Ce pride do spora, je potrebna arbitraža. Dejstvo je namreč, da se ekonomski interes delavca pojavi takrat, ko delavec na svojem OD občuti posledice take, ali drugačne politike upravljanja s skladi, s podjetjem, ali skupnimi službami. (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher med svojimi izvajanji na razpravi o samoupravnem sporazumu Iskre K dnevu mrtvih 1. novembra bomo počastili dan mrtvih prav povsod: v mestih, vaseh, v najbolj skritih kotičkih naše domovine. Povsod tam, kjer so v času osvobodilnega boja ugašala tisočera mlada življenja, nas bo cvetje povezalo s padlimi, na katerih smrti je zraslo naše novo življenje. Slavnosti ob spomenikih padlim, na pokopališčih, in na mestih, kjer so bile od okupatorja pretrgane niti življenja rodoljubov, bodo izraz globokega spoštovanja in hvaležnosti vsem, ki so omahnili prej, preden so vzklili sadovi njihovega odločnega in veličastnega boja. Znova bomo podoživljali trpljenje teh neustrašenih borcev za boljše in svobodnejše življenje. Vsaka pesem, vsaka izrečena beseda in sleherna iskrena misel, se bo ta dan pomudila pri njih, ki so darovali svoja življenja za našo veliko stvar. Poslovno- tehnično sodelovanje in integracije Iskre Potrebe človeštva po industrijskih izdelkih naraščajo eksplozivno in hitreje kot populacija. To velja za vse države, ne glede na njihovo razvitost. Finančne možnosti trga so omejene in stalno zaostajajo za potrebami, kar povzroča neizprosno konkurenco med ponudniki v cenah, kvaliteti, dobavnih in plačilnih rokih, v širokosti in kompleksnosti nudenega blaga in storitev. Zato da bi obdržala in povečala konkurenčno sposobnost se podjetja združujejo. Nastajajo velike nacionalne in multinacionalne kompanije. Le velike združene grupacije omogočajo koncentracijo kapitala in kadrov, uporabo modernih metod vodenja, uvajanje specializacije dela, sodobne tehnologije in znanstvenih dosežkov. Iskra kot največje slovensko industrijsko podjetje je že doslej posvečala veliko skrb gospodarski koncentraciji. V zadnjih dveh letih se je pripojilo 5 podjetij: Tovarna industrijske opreme — Lesce, Tovarna gospodinjskih sparatov — Škofja Loka, Tovarna anten — Vrhnika, EMO — Celje, Tovarna baterij v Ljubljani. V teku so razgovori o tesnejšem sodelovanju z naslednjimi organizacijami: ELA — Novo mesto, Meha-notehnika — Izola, Gorenje — Velenje in elektronska industrija Jugoslavije, o katerih posredujemo nekaj osnovnih informacij. ELA — NOVO MESTO Temelji sedanje tovarne so bili postavljeni v 1. 1957, z ustanovitvijo uslužnostne elektro delavnice. Po- Kolektiv v Semiču letos zelo uspešen Pogled na Iskrino tovarno kondenzatorjev v Semiču, katere mladi delovni kolektiv marljivo izpolnjuje svoje proizvodne obveznosti. Kljub občasnim težavam, ki so vse prepogost gost v naših delovnih organizacijah, zanesljivo izpolnjujejo letošnji proizvodni načrt. Ob koncu tretjega trimesečja lahko z zadovoljstvom zapišemo, da so od januarja do konca septembra izpolnili že 81,4 % letnega proizvodnega načrta, kar hkrati pomeni, da so v septembru mesečni načrt presegli za 29,2 'I, oz. načrt za devet mesecev za 10 Vc. Primerjajoč lansko tričetrtletno realizacijo z letošnjo zvemo, da so letos izdelali za ,50,2 ri več kondenzatorjev kot lani v istem obdobju. Ob takih rezultatih delovni kolektiv v Semiču lahko z zadovoljstvom pričakuje zaključek letošnjega poslovnega leta. stopoma je kolektiv začel osvajati tudi proizvodnjo električnih izdelkov, medtem ko se je uslužnostna dejavnost stalno manjšala. V letu 1963 se je podjetje poimenovalo »ELA«, ki se ni spremenilo tudi pozneje, ko je v 1. 1972 prešlo v industrijo. Proizvodni program tovarne zajema v glavnem štiri skupine proizvodov: — elektrokonfekcija, to so kabelski seti za gospodinjske stroje, silikonski vodniki in avtomobilski priključki, - — spajkala, — priključne vrvice, —- elektrospojni elementi. Vsi ti proizvodi so tržno zanimivi, zato predvideva srednjeročni načrt tovarne povečanje obsega proizvodnje od sedanjih 32 mio din na ca. 43 mio din v 1. 1976. Število zaposlenih naj bi se v tem obdobju povečalo od ca. 210 na 280. Prodajne možnosti vseh izdelkov so mnogo večje od planiranih. Hitrejšo rast proizvodnje onemogočajo le nezadostna obratna sredstva, pomanjkanje delovnih prostorov in nezadostne ter deloma zastarele delovne naprave. Poleg tega obstajajo velike možnosti in potrebe za razširitev sedanjega asortimenta celotnega proizvodnega programa, ki se ne prekriva s proizvodnjo organizacij ZP Iskra, temveč ga smiselno dopolnjuje. Glavne naloge, ki jih namerava kolektiv rešiti do 1. 1976 so predvsem odprodaje sedanjih raztresenih in nefunkcionalnih objektov, izgradnja nove sodobne tovarne in stalno povečevanje obratnih sredstev iz ostanka dohodka. Poslovanje tovarne v minulih letih je bilo uspešno. Vrednost proiz-v od nje se je od 1. 1970 povečevala za ca. 45 % letno. Temu primerno so se zboljševali tudi osebni dohodki in znašajo letos povprečno 1850 din. MEHANOTEHNIKA — IZOLA Ob ustanovitvi v letu 1952 je tovarna proizvajala je poučne igračke. Pod pritiskom trga'in s priključitvijo novih obratov se je njen program stalno širil in dopolnjeval. Rezultat tega je, da ima tovarna sedaj zelo pester proizvodni program, ki obsega proizvodnjo igrač, vijačno blago, pisarniške potrebščine, kovinske in plastične izdelke ter livarske proizvode iz aluminija in bakrenih zlitin. Vsa ta področja so tržno perspektivna. (Nadaljevanje na 6. strani) Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher k osnutku samoupravnega sporazuma Iskre (Nadaljevanje s 1. strani) Mislim, da moramo imeti osnovne postavke ustave nenehno pred očmi. Ni slučajno zapisano, da delavec v TOZD ustvarja celotni dohodek in, da se mora ta dohodek, ko se realizira, pa naj bo to v kakršnikoli obliki integracije, vrniti nazaj in se odraziti v dohodku TOZD. Delavec mora imeti neposreden odnos do ustvarjenega dohodka, dokaz v lastnem OD, v rezultatih gospodarjenja z dohodkom, ne glede na to, na katerem mestu se je ta dohodek v končni fazi realiziral. To so stvari, ki mogoče izgledajo v ustavi abstraktne, a se v praktičnem poslovanju in upravljanju podjetja, kot je Iskra, izražajo zelo konkretno. Potrebna je jasnejša opredelitev funkcij organizacij skupnega pomena za ZP V osnutku je najbolj nejasen položaj organizacij skupnega pomena v okviru ZP. Predloženi osnutek gotovo predstavlja pomemben korak naprej v opredeljevanju funkcij organizacij skupnega pomena, a kljub temu je še vedno premalo narejeno, da bi iz notranjih odnosov v Iskri odpravili vse tiste elemente, ki so zavirali svobodnejši razvoj in bili v preteklosti izvor sporov med Iskra Commerce in članicami ZP. Pripomba se nanaša zlasti na kasnejšo konkretizacijo vloge Iskra Commerce v odnosu na skupne organe ZP, tako v pogledu strokovnih služb, kot tudi v pogledu planiranja in kolektivnih izvršilnih organov, DS in sklada za marketing, ki je izločen. Mislim, da so v ustavnih dopolnilih, zlasti pa v osnutku nove ustave dani vsi elementi, potrebni, da se jasno konkretizirajo odnosi glede medsebojnih pravic in obveznosti med trgovsko organizacijo znotraj ZP in tistimi podjetji, za katera ta trgovska organizacija opravlja svojo funkcijo. Slabost vidim v drugem delu osnutka v tem, da se v odnose med TOZD, ali pa delovnimi organizacijami, kakorkoli jih boste povezovali in Iskra Commerce v čisto poslovnih zadevah, raziskavah trga in vseh drugih konkretnih oblikah poslovanja vmešavajo centralni organi ZP, bodisi strokovne službe, ali kolektivni izvršilni organi. Poslovni odnos, kjer se gibanje sredstev iz faze proizvodnje v fazo prodaje knjigovodsko jasno zasleduje in, ki mora v knjigovodstvu Iskra Commerce jasno priti do izraza za vsako TOZD, ali pa branž-no organizacijo, mora biti jasno oblikovan. Tu pa se naenkrat pojavi posreden faktor, ki Iskra Commerce, v nasprotju z določili v uvodnih členih osnutka postavlja v nedoločen položaj. Vprašanje — kje naj bi bil marketing je treba temeljito proučiti Še o vprašanju marketinga. Ob zadnjem obisku »Gorenja« v Velenju, so v pogovorih tovariši menili, da v samoupravnem sporazumu ni potrebno opredeljevati posebne službe za marketing, ker mora vsaka TOZD v sestavi »Gorenja« neposredno upoštevati celotno logiko in miselnost marketinga. V to se ne bi spuščal. Gotovo gre pri raziskavah, kot so npr. raziskava trga za daljše obdobje, raziskava gibanj nastopanja konkurence, raziskava gibanj potrošnje posemeznih artiklov, raziskava povezave z inovacijami, ki se pojavljajo v proizvodnji in na trgu, za raziskave, ki se neposredno tičejo proizvodne organizacije, ker gre za prodajo njihovih proizvodov in pa tistih služb, na katere proizvodne organizacije prenesejo kot njihovo skupno funkcijo raziskavo trga in ugotavljanje pravočasnega, stalnega in kvalitetnega prilagajanja zahtevam trga in potrošnje, ki se stalno spreminja. Če neka proizvodna organizacija nenadoma ugotovi, da trg ne absorbira njenih proizvodov, torej se znajde pred problemom, kako čez noč preiti na novo proizvodnjo, potem je zelo primitivno organizirana. Iskra Commerce je dobil sloves, da pomaga članicam ZP ne samo s firmo in značko, ampak tudi z raziskavami trga, s čimer žago- 2 I Številka 39 — 27. oktobra 1973 ta vij a. potrebno sigurnost, ki je podlaga za izdelavo proizvodnega programa, za prilagajanje potrebam trga in spremembam, ki se jih lahko pričakuje. Odgovornost za pravilno orientacijo proizvodnje glede na zahteve trga in za pravočasno prilagajanje trgu mora biti torej postavljena neposredno pred samoupravne in ' poslovne organe proizvodnih organizacij in trgovske organizacije, brez posrednika. Vprašanje je, ali centralni organi podjetja nimajo potrebe po neki službi, ki spremlja te probleme? Centralni organi podjetja potrebujejo službo, ki spremlja razvoj Iskre in posameznih njenih delov ter njihovo uveljavljanje na trgu, daje svoje ocene, na drugi strani pa omogoča kontrolo vseh medsebojnih od-nososv, ki jo opravlja DS prek svojih organov. Naj bi bil marketing v Iskra Commerce, ali v ZP, bi morali še dobro preučiti, odločitev pa sprejeti na podlagi jasne opredelitve medsebojne odgovornosti med proizvodnjo in Iskra Commerce kot trgovsko organizacijo, zlasti kar zadeva proučevanje trga. V odnosih med Iskra Commerce, TOZD in branžnimi podjetji je še vrsta odprtih vprašanj, posebno ko gre za odločanje o sredstvih, ki jih ustvarjajo delavci v proizvodnih organizacijah. V tem primeru praviloma ne more biti preglasovanja. V osnutku so premalo jasno opredeljeni odnosi na podlagi združevanja dela in sredstev posameznih proizvodnih podjetij z delom in sredstvi Iskra Commerce. Treba je upoštevati, da so sredstva, s katerimi razpolaga Iskra Commerce, v glavnem ustvarile proizvodne organizacije. Tukaj ne more priti v poštev last-ninsko-pravno razmejevanje osnovnih sredstev, s katerimi razpolaga Iskra Commerce, od osnovnih sredstev, s katerimi ob sprejemanju samoupravnega sporazuma razpolagajo proizvodne organizacije. Treba je opredeliti medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz združevanja sredstev, ustvarjenih v posameznih delovnih skupnostih. V samoupravnem sporazumu bi to vprašanje morali jasneje obdelati. S tem bi lahko bistveno prispevali k urejevanju odnosov med TOZD in branžnimi podjetji in odpravili sum, da bodo slabile težnje za integrirano delovanje Iskre. Če odnose pravilno oblikujemo, bomo ustvarili trdno podlago za tesno medsebojno povezanost, ki bo delovala v zavesti vsakega posameznega delavca in vseh organov, od DŠ TOZD do DS branžnih podjetij. Od ustrezne ureditve teh odnosov je odvisno tudi konkretno uresničevanje ene izmed zahtev nadaljnjega razvoja samoupravljanja, namreč, da naj bo delavec v TOZD v takem položaju, da bo na svojejn dohodku občutil posledice takega, ali drugačnega poslovanja TOZD in branžne organizacije prek Iskra Commerce, oz. v primeru, če se ne odloči za Iskra Commerce, prek samostojne trgovske organizacije. V osnutku je ostala odprta dilema glede obsega poslovanja Iskra Commerce. Opredeljeno je, kaj so tržne funkcije trajnega pomena za vse podpisnice samoupravnega sporazuma. Dopuščena pa je možnost, da si posamezna organizacija formira^ svojo lastno prodajno službo; to je v' načelu v redu, posebno dokler ni samoupravnih sporazumov delovnih organizacij. Samoupravni sporazum o združevanju v ZP mora biti usklajen ssporazumom ozdru že vanju TOZD v delovne organizacije Samoupravni sporazum o združevanju v ZP Iskra mora biti usklajen s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v delovne organizacije, in ne obratno. Prav je tudi, da ste predhodno dali v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v ZP, ker bo le-ta verjetno lahko pospešil reševanje nekaterih vprašanj. Vendar morate biti pri tem toliko okvirni, da pustite možnosti za različne rešitve, ker bo sicer treba preveč spreminjati in prilagajati. Položaj ZZA terja organsko povezanost z nadaljnim razvojem ZP ISKRA Glede položaja ZZA so stvari v načelu lepo postavljene. Ko pa gre za izpeljavo načelnih postavk s konkretnejšimi določbami, se zastavlja vprašanje, kakšno je mesto ZZA v ZP in kje je jamstvo za to, da bo končno urejeno to, kar je bilo značilno za dosedanji razvoj Iskre, namreč, da je bilo raziskovalno delo in programiranje zelo nesistematično in neorganizirano ter organsko nepovezano z razvojem Iskre kot celote. Na tem področju smo v Sloveniji in Jugoslaviji najbolj zainteresirani, da razvijamo lastne razvojne zmogljivosti. Smo pa zaostajali in se na široko vezali z licencami na tuje firme. Šteti moramo za našo skupno nalogo, da si na področju elektronike s programiranjem razvoja raziskovalne dejavnosti in z jasno opredelitvijo programskih nalog zagotovimo določeno samostojnost. Status ZZA v ZP je bil zelo nesi-guren. To se je odražalo v osipanju kadrov in v nesposobnosti, da bi zagotovili stalno, kontinuirano rast in razvoj raziskovalcev, ki bi omogočala, da prispevamo k razvoju tehnike na tem področju in da z aplikacijo pridobitev sodobne znanosti drugih znanstvenih zavodov doma in v svetu ter z našim lastnim znanstveno raziskovalnim delom stopamo v korak z zahtevami in potrebami tehnične revolucije. Iste slabosti, ki se kažejo v odnosu med Iskra Commerce in TOZD, oz. branžnimi organizacijami, se ponavljajo tudi v odnosih med TOZD v proizvodnji in med ZZA. Zavod mora biti v svojih TOZD organiziran na način, da se lahko čimbolj neposredno ostvari povezava s proizvodnjo, da so dani vsi potrebni elementi za čiste račune, tako glede rezultata raziskovalne dejavnosti ZZA, oz. (Nadaljevanje na 4. strani) ŠTEFAN RAZINGER, 26-letni PTT tehnik je zelo zadovoljen s svojim delom v »Elektromotorjih« v Železnikih. Zaposlen je kot kontrolor. Delo je raznoliko, zato mu je všeč. Razne vrste malih motorjev, malih gospodinjskih aparatov in črpalk človeka zaposlijo. Obenem pa ima možnost spremljati nastajanje vsakega izdelka takorekoč »od spočetja«. Poleg tega pa pravi, da je vesel vitalnosti in rasti tovarne v Železnikih kot tudi ŽP Iskra. V tej organiziram množici hotenj z istim ciljem obstaja občutek gotovosti. -KF . N Vsebinske pripombe k predlogu samoupravnega sporazuma Komisija za kvaliteto in zanesljivost PO ZP ISKRA je obravnavala predlog samoupravnega sporazuma sama in v sodelovanju kolegija služb za kvaliteto Iskrinih organizacij ter 11. 10.73 na osnovi obravnave sprejela sklep, da predloži sekretariatu ZP ISKRA naslednje vsebinske pripombe; I. Dejavnost služb za kvaliteto (glej člen 63. in 74.) podjetja je glede na uvodoma postavljene cilje podjetja neadekvatno obdelana. Komisija je mnenja, da bi morala biti vsebina te dejavnosti konkretneje prikazana posebno v pogledu delitve dolžnosti na tri nivoje organizacije, ki jih predvideva predlog sporazuma. Zato' komisija predlaga, da se upošteva pri sestavi naslednjega predloga sporazuma v odgovarjajoči obliki naslednji tekst: — Z namenom, da bi tudi v pogledu kakovosti izdelkov in storitev uresničile na trgu enoten nastop, se TOZD Iskre dogovorijo, da bodo dopustile na trg samo izdelke, ki so sposobni opravičiti nivo »Iskrine kakovosti«, da bi s tem preprečile škodo, ki jo utrpe vsi izdelki iste firme brez izjeme, če se pojavi na trgu izdelek, ki slovesa ne opravičuje. Da bi realizirale to zahtevo, prevzemajo enotna načela integralnega zagotavljanja kakovosti za obravnavo vprašanj kakovosti izdelkov in storitev v celotnem procesu, ki teče od osnutka do prodaje izdelka oz. usluge. Da bi skladno uresničile ta načela, organizacije nalagajo svojim branžnim organizacijam — industrijam ter skupnim službam ZP določene dolžnosti, ki naj jim omogočijo dosegati zahtevani enotni nivo kakovosti izdelkov in storitev. S tem ciljem se delokrog celotne zadolžitve služb kakovosti na raznih nivojih razdeli naslednjim dejavnostim: 1. TOZD same opravljajo naslednje: — TOZD je v okviru določil Temeljnega pravilnika o kvaliteti in zanesljivosti kot splošnega akta samoupravnega sporazuma odgovorna za kakovost izdelkov in storitev ter poslovnih akcij, ki soustvarjajo kakovost izdelka na tržišču, — TOZD mora imeti za izpolnitev gornje naloge službo kakovosti, ki je organizirana po načelih integralnega zagotavljanja kakovosti ter ustrezno potrebam opravlja naloge: — Izvajanje vhodne kontrole, razen v primerih, ko to združi na nivoju industrije (iz ekonomskih oz. organizacijskih razlogov) — Izvajanje tekoče in prevzemne kontrole v teku proizvodnega procesa — Izvajanje končne kontrole — Sodelovanje s službami: marketing, RR dejavnost, služba kvalitete na nivoju industrije pri postavitvi tehničnih zahtev izdelka — Postavljanje kontrolnih kriterijev za izdelek ha podlagi sprejetih tehničnih zahtev — Koordinacija med ostalimi dejavniki v okviru TOZD v pogledu kvalitete njihovega dela v luči tehničnih zahtev izdelka in po načelih integralnega zagotavljanja kakovosti — Projektiranje kontrolnih delovnih mest in kontrolnih postopkov — Projektiranje kontrolnih in merilnih naprav, orodja, instrumentov ter skrb za njih nabavo, izdelavo in vzdrževanje — Zagotavljanje tipskih preskusov izdelkov pri uvajanju in iz redne proizvodnje v Iskrinem centru za raziskavo kakovosti in zanesljivosti in po potrebi v sodelovanju z laboratoriji v TOZD — Skrb za kadrovski nivo službe kakovosti v TOZD — Izdelava internih poslovnikov in predpisov za službo kvalitete in ostale službe v skladu z določili Temeljnega pravilnika. 2. TOZD prenašajo na industrije (branžna podjetja) naloge in dejavnosti, ki so skupnega pomena za industrijo: — Organizacija in vodenje vseh dejavnosti, ki jih TOZD formirajo kot skupne dejavnosti na področju kakovosti in zanesljivosti, kot npr.: sistem informacij, analitska služba podatkov o kakovosti, preskuševa-lišča in laboratoriji (kemični, metalurški. . .), vhodna kontrola (v primerih skupnih skladišč), reševanje reklamacij, organizacija izobraževanja kadrov itd. — Ugotavljanje in analiziranje stanja v TOZD, ki tvorijo to industrijo, glede na kvaliteto izdelkov in stroškov zanjo in glede strokovnosti dela kontrolnih kadrov — Instrukcije in pomoč pri uvajanju novih metod v prakso TOZD — Kontaktiranje s službami: marketing, RR dejavnost, tehnično vodstvo in služba kakovosti TOZD, pri odločanju o tehničnih zahtevah izdelka — Vsklajevanje kriterijev za ocenjevanje nivoja kakovosti izdelkov posameznih TOZD v okviru industrije — Vsklajevanje internih poslovnikov in predpisov za službo kakovosti posameznih TOZD s ciljem čimvečjega poenotenja in v skladu s sprejetimi načeli — Sodelovanje pri obravnavi predlogov licenčnih, kooperacijskih in sličnih pogodb z vidika kakovosti, kadar gre za skupne interese TOZD v okviru industrije. 3. TOZD prenašajo na strokovno službo za kakovost ZP naloge in dejavnosti, ki so skupnega pomena za vse TOZD v okviru ZP Iskra: — Kreiranje in priprava enotnih načel organizacije in dela služb za kakovost in zanesljivost na vseh nivojih ter drugih služb v ZP Iskra, ki kakorkoli vplivajo na kakovost izdelkov, v smislu sistema integralnega zagotavljanja kakovosti in s ciljem doseči enoten konkurenčno sposoben nivo vseh Iskrinih izdelkov — Vsklajevanje kriterijev za ocenjevanje nivoja kakovosti na vsem območju ZP Iskra za dosego čim enotnejših — Ugotavljanje in analiza stanja v pogledu kakovosti izdelkov v TOZD na osnovi sistemov zbiranja podatkov o kakovosti ter analiz, izdelanih v okviru industrij — Priprava predlogov za akcije za zagotovitev izboljšav in dosego potrebnega enotnega nivoja kakovosti v vseh TOZD ZP Iskra — Študij novih sistemov kontrole in spremljanje te dejavnosti v svetu ter študij izboljšav s poudarkom na napredku kakovosti do enotnega Iskrinega nivoja — Sodelovanje pri obravnavi predlogov licenčnih kooperacijskih in sl. pogodb, kadar gre za skupne interese podjetja. II. V 142. členu je predvideno, da je v pristojnosti odbora za razvojno programsko dejavnost pod tč. 6 tudi usmerjanje splošno tehnične dejavnosti. Ker pa obstoje v sklopu splošno tehničnih dejavnosti tudi raziskave kakovosti (tipski preskusi) in zanesljivosti, je bolj smiselno, da se usmerjanje in nadzor raziskav kakovosti in zanesljivosti prenese v pristojnost odbora za kakovost in zanesljivost (tč. 143). III. Ustrezno temu bi bilo treba vskladiti tudi zadnji odstavek 85. člena, da bi s skladom za splošno tehnično dejavnost kar zadeva kakovost in zanesljivost soupravljal tudi odbor za kvaliteto in zanesljivost, kolikor že ta del dejavnosti ne bi prešel v popolnoma pristojnost tega odbora. Komisija za kakovost in zanesljivost PO ZP Iskra V_____________________________________________________________________/ OPRAVIČILO INŽ. VIDI-JELKI LASIČ V 33. številki »Iskre« smo začeli v podlistku objavljati (zaključili v 38. številki) zgodovino znamenitih partizanskih delavnic, oz. partizanske radiodelavnice 99 d v Starih žagah. Pri tem se nam je primerila neljuba pomanjkljivost, namreč, da pri objavljanju tega besedila, objavljenega najprej v brošuri, ki je izšla ob proslavi v Starih žagah, nismo zapisali imena avtorja. Objavljeno besedilo je na osnovi zapiskov, spominov in prispevkov še drugih avtorjev, sodelavcev v partizanski delavnici 99 d, obdelala in pripravila Vida-Jelka Lasič. Avtorici se za neljubo pomanjkljivost po tej poti opravičujemo. Dobro blago se samo hvali Avtomobilske žarnice CK LETO KAKOVOSTI Tudi avtomobilske žarnice so elementi, s katerimi dosegamo glede na dobro kvaliteto lepe uspehe. Pri nas jih izdeluje s komercialnim imenom ELVELUX TOZD »Žarnice« v Kotnikovi ul. v Ljubljani. Lani smo jih izdelali 3,123.474 kosov pa bo proizvodnja narasla že na 5,2 milijona kosov. Tudi izvoz ni majhen. Za letos je predviden v vrednosti 9,5 milijona N din oz. 984.000 kosov. čeprav proizvodnja žarnic vsako leto precej narašča, so vse količine že vnaprej prodane. Prodajalci pravijo, da bi jih prodali vsako leto vsaj 40 % več, če bi jih imeli. Težave pa so z uvoznim reprodukcijskim materialom pa tudi razpoložljivih proizvodnih kapacitet ni. Seveda je avtomobilskih žarnic več vrst, glede na namene uporabe in še bolj zaradi različnih tipov avtomobilov. Temu se je prilagodila tudi proizvodnja. V tujino za zdaj pošiljamo samo asimetrične žarnice. Prodaja žarnic je omejena na tri velike potrošnike. Največ jih rabi seveda avtomobilska industrija, nato servisne delavnice in prodaja rezervnih delov. Reklamacij zaradi slabe kvalitete ni. Občasno se sicer res pojavljajo, vendar v večini primerov kasneje ugotove, da so se žarnice pobile le zaradi neprimernega transporta, npr. železnici. -K. M.- na ISKRA-Zavod za avtomatizacijo Ljubljana S seje poslovnega odbora V razpravi po poročilu o poslovanju v prvih šestih mesecih se je PO dotaknil predvsem problema visoke vezave sredstev v nedokončanih nalogah. Vzrokov za to je več. Enote nabavljajo material precej pred začetkom dela na določeni nalogi, ker so dobavni roki dolgi in dobave nepravočasne, žato bo morala biti 22. SEJA PO ZP ISKRA V torek, 23. t. m. je poslovni odbor ZP na svoji 22. seji razpravljal o korigiranih smernicah poslovne usmeritve ZP v 1. 1974 in o srednjeročnem načrtu ZP, katerega je sprejel. V obravnavi je bil tudi program šolanja kadrov za našo zunanjo trgovino. Iz tehničnih razlogov bomo v naslednji številki Iskre o vsebini razprav napisali več. Elektromehanika Priznanje kolektivu tovarne števcev Poslovni odbor je sprejel na seji 11. oktobra na znanje poročilo o doseženi proizvodnji (100,6%) in izvozu v septembru (104,8%) in s tem v zvezi obravnaval tudi proizvodno problematiko za oktober. Vse kažč, da bo tudi v oktobru plan izpolnjen kljub na seji nakazanim težavam in problemom predvsem v telefoniji zaradi pomanjkanja delovne sile in daljšem uvajanju novih delavk v razvojni proces ATC. Pri obravnavanju poročila tovarne števcev je bilo razvidno, pa tudi dejanski rezultati kažejo, da je to tovarna, ki je v tehnološkem in organizacijskem pogledu ena prvih v okviru podjetja Elektromehanike, za kar je poslovni odbor izrekel kolektivu vse priznanje. Glede predloga tehnološkega področja, da se spremeni način obračunavanja za delavce na priučevanju, ki po obstoječem pravilniku ni več stimulativen, je poslovni odbor naročil strokovnim službam, da predlagajo odboru za nagrajevanje ustrezne korekcije, ki naj upoštevajo tudi možnost posebne stimulacije na priučevanju ožičenja Metaconta enot in stojal. Ker ima tovarna ATC velik interes, da se pri ožičenju Metaconta enot in stojal čimprej doseže maksimalni efekt, bo novi način izjemoma veljal od 1. oktobra 1973, tako kot korekcija pri doseganju norm. Poslovni odbor je odobril, da se ing. Valentinu Grilcu, po členu 43, 44 in 46 pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, izplača premija v višini 49.160 dinarjev neto za patent pri kontaktnem vložku, pri čemer je ustvarjen gospodarski prihranek v višini 3,701.100 din. Iskrin elektronski števec električne energije v polvodniški tehniki Z osvojitvijo elektronskega števca se je Iskra uvrstila med prve proizvajalce tovrstnih števcev na svetu, kar je omogočilo izkoriščenje najnovejših dosežkov na področju polvodniške tehnike v proizvodnji števcev električne energije. nabavna služba v stalnih in tesnejših stikih s centralno nabavno službo. Za razvoj bi bilo potrebno posebno skladišče. Velikega pomena je tudi planiranje nabave materiala s strani proizvodnje, ker sama nabavna služba tega ne more planirati. V skladišču bi morali imeti določene zaloge tipiziranega materiala, ki bi omogočal nemoteno proizvodnjo. Izločiti bi morali material za razvoj in imeti hitrejši postopek za posebna manjša naročila za specialne naloge. Zadevno se bo PO na eni od svojih prihodnjih sej posvetil vprašanju materialnega poslovanja: planira- nje, tipizacija, uporaba materiala, ki ostane na zalogi od unikatov, problematika nabavne službe in njena aktivnost, odnos z nabavno službo ZPI ter z IC glede na sklenjeno pogodbo in drugo. PO je ob pregledu poslovanja v prvem polletju nadalje ugotovil, da bi morali nosilci nalog bolj ažurno zasledbvati izvrševanje nalog. Komuniciranje s kupci je dokaj nekoordinirano in preveč prepuščeno samo razvijalcem. PO je zadevno sklenil, da je treba uvesti sistem spremljanja nalog po stroških in opravljenem delu, za ugotavljanje uspešnosti naloge pa uvesti plan izvrševanja nalog. Ker so vodilni delavci v Zavodu predvsem tehnični strokovnjaki in so za vodenje svojih enot usmerjeni preveč enostransko — bi bil zelo koristen seminar za organizacijo dela in vodenje, katerega bi se morali udeležiti tudi vodje tehničnih pisarn. PO je potrdil poslovno poročilo za prvo polletje 1973 in naročil vsem enotam, da naj analiza poslovanja _ v prvem polletju služi za to, da bi se " v drugi polovici leta čimbolj približali planiranim nalogam. Istočasno je PO zadolžil vse enote, da enkrat mesečno pregledajo svoje naloge in poročajo o tem vodstvu Zavoda v pismeni obliki. Slabost indukcijskega števca v pogledu trajne točnosti, kot tudi velikih stroškov pri izdelavi števcev z večjo točnostjo, je napotila strokovnjake, da iščejo nove vrste merilnih sistemov, kjer bi se izločil mehanski vpliv veličine iz merilnega sistema. Poleg tega se je želelo odpraviti tudi različne druge vplive, ki jim je podvržen električni indukcijski števec. V zvezi s tem so bile razvite najrazličnejše variante merilnih sistemov za števce električne energije, ki pa so bile iz različnih gledišč nezanimive za proizvodnjo števcev — bodisi, da so bile predrage izvedbe ali pa je bila njihova časovna stabilnost bistveno manjša od indukcijskega števca. Z razvojem polvodniške tehnike tako glede izboljšanja kvalitete, predvsem časovne stabilnosti, kakor tudi njihovo pocenitvijo, pa so se nakazale možnosti izvedbe merilnega sistema za električni števec v polvodniški tehniki. Tako je razvojna skupina za elektronske števce v razvoju tovarne števcev v Kranju že pred nekaj leti pričela intenzivno delati na tem področju. Pokazalo pa se je, da je ta tehnika iz ekonomskega vidika primerna za najbolj točne števce, ki se potrebujejo le na določenih merilnih mestih v elektrogospodarstvu in pri največjih potrošnikih električne energije. Istočasno pa je bilo ugotovljeno, da izvedba števca s posameznimi transistorji in ostalimi polvodniškimi elementi ne omogoča racionalne velikoserijske proizvodnje, pa tudi drugi tehnični dejavniki so nakazovali zahtevo po spremembi tehnologije v izdelavi elektronskega števca. Tako smo pred časom navezali stike s predstavniki laboratorija za mikroelektroniko Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je edino tam možno izdelati določene elektronske podsestave za elektronski števec v mikromodulni tehniki, ker v našem podjetju to ni mogoče. Iz'tega sodelovanja med Fakulteto za elektrotehniko in razvojem tovarne števcev je bil izdelan elektronski števec razreda 0,5, ki ga do sedaj v naši tovarni nismo izdelovali v klasični izvedbi. Za osvojitev novega proizvoda so bili potrebni izredni napori tako v laboratoriju za mikroelektroniko, kakor tudi v razvoju tovarne števcev predvsem v razvojni skupini za elektronske števce in merilnem laboratoriju. Iz rezultatov meritev na večjem številu števcev je razvidno, da popolnoma ustrezajo zahtevam predpisov tako glede pogreškov kot vplivnih veličin. Z osvojitvijo elektronskega števca se je Iskra uvrstila med prve proizvajalce tovrstnih števcev na svetu, kar je omogočilo izkoriščenje najnovejših dosežkov na področju polvodniške tehnike v proizvodnji števcev električne energije. Na sejmu »SODOBNA ELEKTRONIKA 73« v Ljubljani je Iskrin elektronski števec zbujal splošno pozornost. Takole izgleda notranjost Iskrinega elektronskega števca električne energije, ki je bil razstavljen na sejmu »Sodobna elektronika 73« v Ljubljani in, ki je vzbujal splošn o pozornost. si« „ ~ III* Detajl vezja v elektronskem števcu električne energije. Vezje je izdelal laboratorij za mikroelektroniko na Fakulteti za elektroniko v Ljubljani. IZ DRUGIH ČASOPISOV Iskrini izdelki so postali že pojem za kvaliteto in elektroniko v Venezueli CARACAS, oktobra. Neonski napisi, ki peljejo prav v središče modernega Caracasa do trgovine z Iskrinimi izdelki, velik oglas Iskre v tele-fonskf m imeniku in Iskrini telefonski aparati v hotelih, uradih in v stanovanjih, kjer opaziš tudi Iskrine števce — to so le nekatera znamenja prisotnosti slovenskega podjetja v deželi petroleja Venezueli. POSEL CVETE To se nanaša predvsem na sestavo Iskrinega podjetja v Venezueli, v katerem sodeluje danes tudi zagrebško Voče. Mešano podjetje z imenom Eurocommerce se ukvarja s prodajo Iskrinih izdelkov ter z nakupom banan in kave v državah srednje Amerike. Posel cvete in prodaja že za-, vzema vidno mesto v trgovinski bilanci med Jugoslavijo in Venezuelo. Iskra je pojem za kvaliteto in elektroniko, v Venezueli. Njeni izdelki se prodajajo in kljub močni ameriški konkurenci ni nobenih restrikcij gle- de kakovosti ali cen. Iskra je osvojila del tržišča, hkrati pa poskuša razširiti svoje delovanje na ostale venezuelske pokrajine, in sicer prek zastopnikov in detajlistov. Drugi posli Eurocommerca, ki ga uspešno vodi Smiljan Pečjak, že kažejo, da podjetje prodira na posameznih tržiščih. Eurocommerce je bila odlična investicija za vse udeležene. Vse kaže, da Iskra ne bo ostala samo pri Eurocommercu, torej pri izvozu, uvozu in prodaji. Njena dejavnost se širi tudi na ostale andske države. V stikih s Kolumbijo pa je čutiti, da skuša Iskra sama vstopiti na to tržišče, namesto da bi z Inter-tradeom združila moči. Ljubljanski trgovski gigant ima gotovo mnogo več izkušenj. Vendar je ta nujna povezava obeh podjetij na kolumbijskem tržišču že na vidiku. Pametno bi bilo, če bi se Intertrade povezal z Eurocommercem tudi v Venezueli.-Obstajajo tudi načrti Iskre, da bi v prihodnosti postavila tovarno števcev in morda celo telefonske opreme v Venezueli. Tovarna bi dobavljala izdelke kupcem v vseh andskih državah. Ta korak bi pomenil dokončno uveljavitev Iskre na perspektivnem tržišču. MOŽNOSTI V VENEZUELI Poslovanje Eurocommerca je pravzaprav edina trgovska dejavnost naših gospodarskih organizacij v Venezueli, deželi z najvišjim poprečnim dohodkom na prebivalca v Južni Ameriki. Predstavništvo zvezne gospodarske zbornice v Caracasu se trudi povečati vpliv naših podjetij ne samo v Venezueli, temveč tudi v drugih srednjeameriških državah. Pri poslovanju z Venezuelo je treba upoštevati dejstvo, da je Venezuela polnopravna članica andskega pakta. To pomeni, da imajo prednost pri prodaji izdelkov prodajalci iz držav članic tega pakta (Peru, Kolumbija. Ekvadoi, Bolivija in Čile). Hkrati pa je politika industrializacije skupna vsem tem državam. Jugoslovanska podjetja imajo v Venezueli z delovanjem Iskre živ primer dela in sodelovanja, ki ga lahko (sicer ne v vseh podrobnostih) posnemajo. Za Venezuelo lahko rečemo: možnosti je precej, denarja je dovolj in vrata so odprta. (Povzetek po Delu) Kratke vesti »VZPON REZERV« V letu 1972 smo dosegli presežek v plačilni bilanci v višini 300 milijonov dolarjev« Na skupščini združenja bank Jugoslavije, ki je bila prejšnji teden v Budvi, je guverner Narodne banke Jugoslavije dr. Branko Čola-novič izjavil, da so naše devizne rezerve dosegle 1,5 milijarde dolarjev in da preučujejo možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo. I Številka 39 27. oktobra 1973 Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher k osnutku samoupravnega sporazuma Iskre (Nadaljevanje z 2. strani) vpliva teh rezultatov "na povečanje dohodka, kot tudi glede medsebojnih pravic in obveznosti, ki nastajajo na podlagi takih odnosov in združevanja dela in sredstev, oz. povečevanja dohodka zaradi uvajanja inovacij in dosežkov raziskovalne dejavnosti. Zato mislim, da je potrebno delitev, ki ste jo začrtali, dosledno nadalje razčleniti v konkretnih medsebojnih odnosih z Z ZA za vsako od teh dejavnosti, ne pa da se usmerjene raziskave po pogodbah s posameznimi podjetji pomešajo z usmerjenimi raziskavami po skupnem programu ZP. To sta dve različni stvari, dva odnosa, ki morata najti svoj ustrezen izraz v samoupravnem sporazumu, kajti za usmerjene raziskave je po skupnem programu ZP lahko odgovoren centralni DS, skupaj s kolektivnim izvršilnim organom. DS potrebuje za svoj kolektivni organ tudi ustrezno organizirano strokovno službo, ki bo omogočala, da se bo v teh stvareh lahko orientiral in zavzel svoja stališča. V drugem delu osnutka je potrebno odpraviti konstrukcijo, ki na centralni DS in na kolektivni izvršilni organ, oz. njegovo strokovno službo deva enostavno preglasovanje z dvotretjinsko večino. To ni dobro. Zato je treba opredeliti, katere so tiste zadeve na področju odločanja o sredstvih,, združenih v banki, ki ne dopuščajo preglasovanja. Treba je razlikovati politične odločitve, ki navadno nimajo neposrednih materialnih posledic, vsaj ne težjih, od posledic preglasovanja v konkretnih poslovnih odnosih. Posebej velja omeniti vprašanje arbitraže. Pri investicijah bo glede na različen sestav Lskre nedvomno prišlo do konfliktov. Zato je potrebno vzpostaviti objektivno arbitražo. Preglasovanje ne rešuje problema, temveč je potrebno omogočiti konfrontacijo argumentov in ne glasov. Statut Ljubljanske banke na primer daje direktorju, ali strokovnim službam možnost, da zahtevajo intervencijo arbitraže, če pride do spora med izvršnim odborom in predlogom strokovnih služb, kajti gre za pomembne odločitve, ki ne smejo.postati predmet manipuliranja. V tem smislu bi bilo treba v osnutku izpopolniti mehanizem upravljanja banke. ____________ Samoupravni sporazum mora opredeliti položaj To so raziskave po pogodbah s pro- in funkcijo Strokovnih ir/xrz-i >xi *-v-». v,z>-.i... ^ , ■ .. z— _ r/ta ti1 r> _ ^ izvodnimi organizacijami ZP. Treba je razmejiti pristojnosti in opredeliti kriterije, po katerih se določa, kolikšen fond je potreben za raziskave na podlagi razvojnega programa podjetja kot celote, kot tudi kriterije, po katerih se ta program dimenzionira in izvaja. Delovne organizacije bodo namreč zahtevale, da raziskave v do-ločehem času pokažejo konkretne rezultate, medtem ko so fundamen-talne raziskave za potrebe ZP po svojem značaju take, da gre za iskanje v neznano, kar. je glede rezultatov povezano z določenim rizikom. Izkušnje kažejo, kolikšen je odstotek rizika in izgube, pa tudi to, da so navidez jalove raziskave odprle nova raziskovalna področja in s tem nove usmeritve, oz. nove možnosti za razvoj. To je izredno pomembno tudi za Iskro, ki želi pokriti celotno področje elektronike in tudi dejavnosti, ki so z njenim razvojem povezane — to pa je skoraj vse. Menim, da se je treba potruditi in ugotoviti, za kaj je smotrno, da odgovarja centralni DS in kolektivni izvršilni organ. Za vsa druga razmerja pa je treba vzpostaviti neposreden odnos med delavci v TOZD in ZZA ter ustrezno OZD tako, da bodo delavci v svojem dohodku lahko dejansko kontrolirali rezultate tega sodelovanja, da bodo lahko vplivali in soodločali pri taki, ali drugačni usmerjenosti v delu ZZA. Brez tega bi se sedanja situacija nadaljevala. Raziskovalnemu delu je potrebno zagotoviti solidno proizvodno osnovo, iz katere raziskovalno delo raste, na katero se opira in kateri služi, ki je hkrati stalna kontrola in vzpodbuda za nove usmeritve. Mislim, da bi bil tak ZZA lahko pomemben dejavnik v izgrajevanju potrebnih strokovnih kadrov, profilov,- ki so potrebni tudi na fakultetah in institutih in za ustrezno sodelovanje z njimi. Pri interni banki je treba razmejiti odnose z Ljubljansko banko in poslovnimi bankami Interna banka je v osnutku precej razdelana. Osnovne funkcije banke so dobro opredeljene. Točne pa so tudi pripombe, da je treba razmejiti odnose z Ljubljansko banko in s poslovnimi bankami. Gre predvsem za takoimenovano tekoče poslovanje. Nedodelano je ostalo področje koncentracije sredstev na računih banke, ki naj omogočijo, da se podjetja pri tekočem poslovanju zavarujejo pred trenutnimi oscilacijami, nelikvidnostjo, hd. in urede odnosi s poslovnimi bankami s stališča hitrosti obračanja sredstev. Treba je točneje opredeliti funkcijo banke pri združevanju sredstev za financiranje vsa h elementov razvoja, od investicij, trajnih obratnih sredstev, raziskovalne dejavnosti, do prodiranja na tuja tržišča. Upravljanje s sredstvi v banki je postavljeno na način, ki ne zagotavlja, da bodo delavci, ki jih ustvarjajo, o njih tudi dejansko odločali. Zato ga je treba spremeniti. Za sprejemanje odločitev se pred vi- 4 I Številka 39 služb 27. oktobra 1973 Upravičene so tudi nekatere pripombe na položaj in funkcijo strokovnih služb, ki sem jih danes slišal. O novem informacijskem sistemu je v osnutku precej rečeno. Vendar bi moral biti sistem informiranja razčlenjen tudi v samoupravnih sporazumih o združevanju TOZD v delovne organizacije, kar mora najti svoj izraz v odnosih med TOZD. Morda le ugovor k temu, da obveznosti centralnih organov glede infor-miranja TOZD niso eksplicitno navedene. Pri opredeljevanju ostalih stro: kovnih služb je slabost, čeprav v manjši meri kot pri drugih samoupravnih sporazumih, v tem, da funkcije strokovnih služb niso zadosti izdiferencirane. Zato tudi niso zadosti izdiferencirani odnosi strokovnih služb do TOZD, oz. do podjetij in na drugi strani do centralnih organov upravljanja. Čisto poslovne zadeve se mešajo s strokovno analitskimi. Pri tem ne gre za nič drugega kot le za jasnejše opredeljevanje odgovornosti. Zato mislim, da bo koristno v nadaljnjem delu analizirati vlogo in funkcije strokovnih služb in jasno opredeliti, katere so tiste funkcije, ki so po svoji naravi take, da so nujno potrebne kot službe centralnih organov upravljanja, ali poslovodnih organov in katere so tiste, kjer je treba vzpostaviti neposredno ekonomsko zvezo s TOZD, z delavci, oz. z njihovimi asociacijami, ker so element v njihovem procesu reprodukcije. Celoten plansko-analitski sektor bo treba jasneje opredeliti, z natančnejšimi odgovornostmi, kakor je to storjeno sedaj in bolj usklajeno s pristojnostmi DS. Analiza vloge strokovnih služb bo narekovala tudi analizo čl. 34. osnutka, ki govori o pristojnosti DS ZP. DS so naložene neke pristojnosti in odgovornosti, ki mu ne gredo kot skupnemu samoupravnemu organu, ker se realni odnosi odgovornosti lahko vzpostavijo samo z neposredno ekonomsko zvezo med funkcijami strokovnih služb in med delovnimi organizacijami, ki te službe potrebujejo. Pokazalo se bo tudi, da je DS slabo organiziran, slabo podprt s strokovno službo, ki naj bi mu omogočila, da se orientira v vseh planskih odločitvah (srednjeročni, dolgoročni plan). To so predvsem odločitve o programski usmerjenosti, ki morajo biti povezane na eni strani z dejavnostjo Iskra Commerce in ZZA, na drugi strani pa z dejavnostjo analitske službe v okviru same direkcije. Direkcija namreč na podlagi planske metodologije in znanosti povezuje delo in usmerjenost ustreznih planskih organov podjetij, delovnih organizacij in TOZD, kajti osnova planiranja so TOZD in glavne odločitve morajo biti sprejete v TOZD. Plan za Iskro je v bistvu samoupravni sporazum TOZD o osnovni programski orientaciji za naslednjih 4—5 let ali pa za dolgoročno obdobje, z vgrajenimi instrumenti, ki omogočajo prilagajanje dinamičnemu razvoju, ki je značilen za to področje gospodarstva in z urejeno problematiko investicij, ki je vezana na programsko usmerjenost, finančne konstrukcije, itd. Menim, da strokovne službe, kot so opredeljene v osnutku in glede na omenjene pristojnosti DS, ne nudijo DS in ZP zadostne znanstvene in strokovne podlage in zadostne povezanosti s celotno aktivnostjo in usmerjenostjo Iskre, da bi Iskra kot celota lahko učinkovito izvrševala svojo vlogo v programiranju razvoja te dejavnosti v našem gospodarstvu. Zato ta poglavja zahtevajo podrobnejšo opredelitev. Načelne določbe v osnutku o sredstvih, dohodku in delitvi dohodka so zelo v skladu s tem, kar je zapisano v ustavi. Kasnejša razčlemba teh določb, v zvezi z delovanjem centralnih organov pa bistveno odstopa od proklamiranih načel. Posebej je pomembno vprašanje usmerjanja delitve dohodka in oblikovanja OD. To je po eni strani element planiranja, po drugi strani element kadrovske politike, kadrovske strukture, ki jo zahteva razvoj podjetja, in na tretji strani element konkretnih dnevnih političnih odločitev. Smo šele na začetku izgradnje samoupravnim odnosom ustreznega sistema oblikovanja OD. Celotna naša praksa je še vedno usmerjena na oblikovanje osebnih dohodkov iz tekočega, živega dela. Sedanji zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in OD, ki je popravek zakona, sprejetega 1. 1971, vsebuje bolj objektivne kriterije, ki naj omogočijo, da se- s samoupravnimi sporazumi med sorodnimi grupacijami izoblikuje enotnejša osnova za oblikovanje OD, ki bi zagotavljala za enako delo v osnovi enak OD. Kar pa zadeva elemente OD, ki izhajajo iz minulega dela, to se pravi iz vloženih investicij v nova podjetja, bodisi v lastni, ali v drugi organizaciji, ali iz dohodka banke, kjer imajo TOZD združena sredstva, ali pa iz dela dohodka, ki se oblikuje na podlagi poslovanja trgovskih organizacij in rezultatov, ki jih le-te dosegajo — smo šele na začetku oblikovanja takega celovitega sistema. To mora biti predmet sistematičnega strokovnega dela, pa tudi ustreznega organizacijskega prilagajanja uresničevanju takega sistema oblikovanju in delitve OD. Podjetje, kot je vaše, ki ima delovne organizacije po vsej Sloveniji, mora imeti posebno strokovno službo, ki bo ustrezno organizirana in sposobna spremljati konkretna dogajanja na celotnem območju in sproti reagirati. Preko posebne strokovne službe pri centralnem DS bo potrebno zasledovati vse, kar se na tem področju dogaja in se vključevati v proces samoupravnega sporazumevanja z drugimi delovnimi organizacijami. V podjetju, kakršno je ZP Iskra, kjer se različne TOZD združujejo zaradi ekonomskih interesov, mora biti tudi sistem financiranja usklajen z ekonomskimi interesi in izdife-renciran. Ne morejo veljati enaki odstotki za vsa podjetja, ki se združujejo v Iskra Commerce, ali z ZZA, in prav tako ne za financiranje strokovnih služb. En del predvidenih potreb bo odpadel s t6m, če boste vzpostavili direktne poslovne odnose med temi organizacijami in službami ter zainteresiranimi TOZD in podjetji. Za tisti del skladov, ki so potrebni za financiranje skupnih služb, pa je treba določiti kriterije glede na obseg storitev za posamezne delovne organizacije, velikost in obseg dohodka, ki ga delovna organizacija ustvarja. Pravo mesto v sporazumu tudi družbenopolitičnim organizacijam Tudi funkcija družbeno-političnih organizacij ni izdiferencirana. Dani so pogoji, da se naloge sindikata jasneje opredelijo. Zveza sindikatov je po načelih slovenske ustave neposredno odgovorna za to, da se zagotovi enakopravnost delavcev, tako pri delitvi dohodka in OD, kot pri združevanju dela in sredstev v skupne TOZD, ali druge integracijske oblike, na podlagi njihovega tekočega in minulega dela. V tem pogledu, bi poleg splošnih določb, mo- rali nekoliko bolj precizirati naloge sindikata, kolikor ni potrebe, da se tudi za druge družbeno-politične organizacije vnesejo specifična določila. Osnutek daje podlago, da se z večjo sigurnostjo in pozornostjo do posameznih problemov in odnosov, ki jih je treba urejati, pristopi k nadaljnjemu ■ sporazuma vanju o združevanju podjetij v ZP, kakor tudi da se pospeši delo pri sprejemanju sporazumov o združevanju TOZD v podjetja, k ustanavljanju branžnih podjetij in pri izdelavi statutov za TOZD. Sami boste ocenili, kako naj bo sinhronizirano delo na vseh treh vrstah aktov. Določena jasnost v opredelitvi medsebojnih pravic in obveznosti TOZD v okviru delovnih organizacij in jasna opredeljenost medsebojnih pravic in odnosov delovnih organizacij do skupnih delovnih organizacij (Iskra Commerce, ZZA, banka, itd.) je nujen pogoj in jamstvo, da bo združeno podjetje res notranje usklajena celota, ki bo sposobna zagotoviti hitrejši razvoj Iskre. Naj na koncu poudarim, da so delovni kolektivi vseh podjetij združene Iskre v zadnjih letih dosegli velike uspehe in s tem ZP Iskra močno notranjo konsolidacijo. Ustrezna ureditev medsebojnih odnosov v samoupravnem sporazumu o združevanju v ZP Iskra bo prispevala k še večji učinkovitosti Iskre kot celote in vsakega njenega podjetja ter k njihovemu še hitrejšemu razvoju. Iskra na devetem mestu med 30 največjimi delovnimi organizacijami v državi Lestvica tridesetih največjih proizvodnih delovnih organizacij v Jugoslaviji — s področja industrije in rudarstva, kmetijstva, gozdarstva in gradbeništva — po celotnem dohodku v letu 1972 (v tisočih dinarjev): 1. »Jugometal—Kombinat« (Beograd 9,578.716, 2. »Rudarsko-topilniški kombinat« (Bor) 9,516.073, 3. »Industrija nafte INA« (Zagreb) 8,627.919, 4. »Inkoteks« (Beograd) 7,262.470, 5. »Jadranbrod« (Zagreb) 5,729.454. 6. »UPI« (Sarajevo) 5,166.883, 7. »Ru d arsko-tn e tal u ršk i kombinat« (Zenica) 4,829.461, 8. »Energoinvest« (Sarajevo) 4,423.815, 9. »ISKRA« KRANJ 4,388.935, 10. »Šipad« (Sarajevo) 4,326.504. 11. »Črve n a zastava« (Kragujevac) 4,273.690, 12. »Združeno elektrogospodarsko podjetje Srbije« (Beograd) 4,015.394, 13. »Kmetijski kombinat Beograd« (Pad. Skela) 3,924.880, 14. »Borovo« (Borovo) 3,457.498, 15. »Naftagas« (Novi Sad) 3,219.773. 16. »UMI« (Beograd) 3,1 11.342, 17. »Valjarna bakra Slobodan Penezič-Krcun« (Titovo- Užice) 2,784.038, 18.' »ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE« LJUBLJANA 2,778.679, 19. »UNIŠ« (Sarajevo) 2,756.141, 20. »GORENJE« (VELENJE) 2,277.268. 21. »Mašinogradnja-Mag« (Beograd) 2,138.178, 22. »Jugotutun« (Skopje) 2,123.129, 23. »Industrijsko-poljedeljski kombinat« (Osijek) 1,992.336, 24. »Sirmium« (Srem. Mitroviča) 1,914.174, 25. »Inteks« (Skopje) 1,885.023. 26. »Industrijsko-kmetijski kombinat Servo Mihalj« (Zrenjanin) 1,992.336, 27. »»Metalurški kombinat Železarn Sisak« (Sisak) 1,873.229, 28. »Rade Končar« (Zagreb) 1,861.786, 29 »ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE« (MARIBOR) 1, 843.785, 30. »Viskoza« (Ložnica) 1,727.620. ■\ Proizvodnja ZP v septembru 1973 Organizacije I—IX /72 Elektromehanika - 370.338 IEZE 232.418 Sprejemniki 55.257 Aparati ' 121.546 Avtoelektrika - 136.198 Elektromotorji z 93.728 Naprave 36.546 Elektronika 18.440 Kondenzatorji 45.356 Instrumenti 28.643 Polprevodniki 17.883 Usmerniki 21.158 Gospodinjski aparati 48.793 Industrijska oprema 8.046 Antene 5.300 Orodjarna 6.660 TOVARNE SKUPAJ 1,246.310 ZZA 57.402 Commerce-proizv. dej. 42.396 inženiring 212.323 CA OP - 2.515 SKUPNE SLUŽBE SKUPAJ 314.636 ZDRUŽENO PODJETJE 1.560.946 EMO 236.800 Baterije Zrna j 52.991 ZP ISKRA SKUPAJ 1,850.737 IZPOLNITEV v 000 din I—IX/73 Mesečna Odnos mes. r. do mes. pl. Odnos r. I—IX/73 do let. pl. Odnos r. I—IX do pl. I—IX 441.013 48.891 92,5 76,2 106,7 308.275 35.468 79,8 65,1 90,0 71.401 - 9.782 87,0 64,9 91,2 139.014 16.383 89,8 66,7 89,4 141.481 17.979 74,9 65,8 . 83,8 103.127 12.152 73,8 58,7 82,2 56.675 7.641 100,5 72,7 96,7 20.465 1.529 89,1 53,1 78,7 68.123 9.213 129,2 81,4 110,0 36.424 4.691 109,9 78,8 108,3 42.476 4.199 33,1 31,4 43,5 19.412 4.015 151,3 62,8 83,7 92.082 10.283 93,3 76,4 105,4 10.654 1.030 60,6 62,2 89,5 7.078 910 74,9 57,1 86,8 10.040 739 55,1 68,6 94,6 1,567.740 184.905 84,6 67,0 92,1 61.013 7.222 93,2 74,4 110,4 56.562 7.758 109,3 77,0 108,8 235.386 29.750 109,9 68,1 97,7 2.791 300 88,2 66,1 92,0 355.752 45.030 106,6 70,4 • 101,3 1,923.492 229.935 88,1 67,6 93,6 252.769 27.819 71,2 55,7 75,6 53.305 6.529 93,3 70,0 97,1 2,229.566 264.283 86,1 66,1 91,2 119.1 132.6 129.2 114.4 103,9 110,0 155.1 111,0 150.2 127.2 237.5 91.7 188.7 132,4 135.1 150.8 125.8 106.3 133.4 110.9 111,0 113.1 123.2 106.7 100.6 120.5 Kaj je Iskra pokazala na sejmu sodobne elektronike Jubilejna 20. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in jedrske tehnike — ■— »Sodobna elektronika« — je za nami. To je bila rekordna prireditev po udeležbi razstavljavcev (37 domačih in 315 tujih firm) in po zanimanju obiskovalcev. Zato je prav, da sedaj ocenimo, kakšna je bila Iskrina udeležba na tej razstavi, kako so se na njej odrezale naše tovarne, smo pokazali tisto, kar znamo in zmoremo? Preden o tem kaj več povemo, kaj smo pokazali in kaj nismo, se moramo spomniti, kakšen je bil pravzaprav namen letošnjega sejma, kaj smo hoteli z njim. Predvsem je sejem namenjen profesionalni elektroniki ter sestavnim delom in materialom zanje, le v manjšem obsegu pa tudi nekaterim novejšim izdelkom komercialne elektronike. Zato izdelkov široke potrošnje razen najnovejših tipov televizorjev nismo prikazali, ker pa je bil tisti del Iskrinega programa, ki je namenjen elektrogospodarstvu, — za avtomatizacijo v industriji, ki jo proizvajamo po kooperacijski pogodbi s tvrdko Siemens. Med novimi proizvodi, ki jih je prikazala Iskra, je obiskovalce med drugim zlasti zanimal elektronski regulator svetlobe — prvi domači izdelek te vrste, pa tudi usmernik za polnjenje akumulatorjev (prenosni), ki je bil sicer že prej nagrajen za dosežek pri oblikovanju. Ne moremo tudi mimo elektronskega števca, ki ga bo Iskra serijsko proizvajala v sodelovanju z ljubljansko Univerzo. Z našo udeležbo na sektorju elektronskih elementov, s katerimi žanjemo lepe uspehe zlasti na zunanjem trgu (doma bi teh proizvodov lahko prodali vsaj trikrat več kot jih naredimo), smo na sejmu vzbudili nemajhno pozornost. Navsezadnje smo ravno na tem področju dobili v tujini za kakovost in dosežke pri miniaturizaciji veliko priznanj. Pogrešali pa smo na sejmu naše elektronske naprave za avtomatizacijo v prometu. središču pozornosti velikega števila domačih in tujih poslovnih ljudi in strokovnjakov. S to našo udeležbo smo zanesljivo potrdili, da sodimo v krog svetovnih proizvajalcev na tem področju, saj smo bili v okviru programa, v katerem smo razstavljali, po kakovosti izdelkov enakovredni vsem drugim proizvajalcem, v tem pogledu nismo imeli vidnejše konkurence. Zasluga za uspešen Iskrin nastop pa velja tudi kreator-jem izgleda in razporeda naše razstave, ki so naše stojnice tako oblikovali, da so obiskovalce kar silile k nadaljnjemu ogledovanju ter odsevale visoko kulturno stopnjo naših proizvajalcev. Ne nazadnje velja [»udariti še to, da je bilo več ali manj pri vseh razstavljenih izdelkih čutiti roko oblikovalca. Kot vemo, smo na tem področju že veliko dosegli, vendar pa še ne dovolj. Naše tovarne naj pokažejo v prihodnje za oblikovno plat izdelkov še več posluha. Igor Ravnikar Osrednji razstavni predmet Iskre je bila nova elektronska centrala Iskra Metaconta I0-C, kakršno naši strokovnjaki prav zdaj že montirajo na pošti Ljubljana-Moste in pomeni pomembno novost. Pohvale vredno je, da so si obiskovalci po ogledu sejma lahko ogledali tudi montažo nove centrale »na kraju samem«, na pošti v Mostah. Letošnji razstavni prostor Iskre na sejmu elektronike je bil nedvomno takšen, da je njegova ureditev vzbujala vsestransko pozornost. Skromna ocena pravi, da je bila tokratna ureditev našega paviljona pravcata osvežitev. Na sliki: la/iko bi rekli — »general-štabni posvet« treh tvorcev našega letošnjega razstavnega prostora, od leve na desno: Marko Deu, Zvone Zupanek in Milan Zornik. Prispevek A. Gorupove na 36. seji CK ZKS V Ljubljani je bila 11. oktobra seja CK ZKS, na kateri je bila podana analiza dela ZK in predkongresne aktivnosti. V razpravi o povezovanju in združevanju organizacij združenega dela je sodelovala tudi ALEKSANDRA GORUP, član CK, zaposlena v ISKRA — IEZE. Prispevek Gorupove v celoti objavljamo: poudarjen' že na jesenskem zagrebškem velesejmu, smo se na to pot na Gospodarskem razstavišču odločili poudariti zlasti neko drugo specializirano področje — elektroniko v telefoniji in sploh telekomunikacijah. Tako odločitev je narekovalo že obratovanje naše nove tovarne v Laborah pri Kranju, ki izdeluje v sodelovanju z belgijsko firmo BTM (Bell Telephone Manufacturing Company) nove sodobne elektronske tranzitne centrale. Razen tega je bil med letošnjim sejmom organiziran VII. jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah za kakšnih 400 strokovnjakov za telekomunikacije iz Jugoslavije in Evrope. Zbrana je bila torej elita strokovnjakov za to področje, ki smo jim imeli priložnost pokazati našo Metaconto, ki jo že tudi montiramo v meščanski pošti. Zdaj pa k samemu sejmu oziroma naši razstavi v hali B na Gospodarskem razstavišču: Centralno mesto je seveda zavzela omenjena elektronska tranzitna telefonska centrala »Iskra Metaconta 10 — C«, ki je sicer nismo pokazali v obratovanju, so pa lahko obiskovalci videli vse njene bistvene sestavine. (Od skupno 17 tranzitnih avtomatskih telefonskih central v vsej državi jih bo Iskra dobavila 13.) Prikaz naše elektronske telefonije smo dopolnili z novimi telefonskimi aparati, kot so: ATA 40 s številčni-kom in tastaturo, kombiniran telefonski aparat IKTA 30 K, hišna telefonska naprava VILISTA, centrala PABX 300 C z zmogljivostjo 24 zunanjih in 200 notranjih priključkov, telegrafska in telefonska stojala, sprejemno-oddajni postaji RT 20 TC 100 in UK M 8 (za PTT zveze), potem naprava za usmerjene zveze RRS 2F M 400 in telefonski usmernik. Naslednja področja, ki jim je Iskra posvetila pozornost na tem sejmu, so merilna tehnika, elektromehanski elementi, avtomatika in elektronski elementi. Med razstavljenimi proizvodi so vzbudili pozornost obiskovalcev zlasti nekateri proizvodi, ki jih izdelujemo v kooperaciji z zahodnonemško firmo Me-travvatt. Obiskovalci so si s posebnim zanimanjem ogledali naše pretvornike za avtomatizacijo, v elektrogospodarstvu, distribuciji in prenosu električne energije. Pogosto so se ustavljali pred napravo SIMATIC DOPISUJTE V ISKRO Kot smo že rekli, pa je bil naš prikaz izdelkov široke potrošnje zaradi specializiranosti tega sejma precej skromen. Pravzaprav moramo znova poudariti, da je bila celotna Iskrina razstava le skromen prerez njene proizvodnje! Pokazali smo naj novejše televizorje v črno beli tehniki — namiznega ATA IR in prenosnega MINIRAM A, ter barvni televizor PANORAMA 73, ki sodi po tehnološki zasnovi med najsodobnejše, saj je popolnoma tranzistori-ziran, montiran v modulni tehniki. Ce sedaj sklenemo ta bežni vtis s sprehoda po Iskrinem rastavnem prostoru na minulem sejmu sodobne elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, moramo reči, da smo naš cilj, ki smo si ga zadali z našo udeležbo pri tej manifestaciji v letošnjem letu — izpolnili. Iskra je bila ves čas trajanja sejma v Iskra-Baterije Zmaj Ljubljana Izvolili so nove organe upravljanja V tovarni Zmaj so v petek 19. oktobra 1973 izvedli volitve v neposredno voljene organe upravljanja, to je v delavski svet, svet za medsebojna delovna razmerja v združenem delu in svet za notranjo samoupravno kontrolo. V vsak samoupravni organ so izvolili po 13 članov, kar pomeni, da je bilo od 67 kandidatov izvoljenih v samoupravna telesa 39 članov. Večje število kandidatov je tokrat omogočalo slehernemu volivcu, da je po lastni presoji laže izbiral tistega kandidata, ki bo dostojno zastopal mnenje sodelavcev iz svoje skupine. Pre tem velja poudariti, da so delavci tovarne Zmaj razdeljeni na 7 delovnih skupin prvič volili člane iz svoje sredine in katere najbolj poznajo. Zato je bilo tudi 7 volišč, ki so bila letos svečano opremljena. Od 405 vpisanih volilnih upravičencev jih je volilo 379, oz. 93,6.1?. Omeniti je še treba, da bodo novo izvoljeni organi upravljanja začeli delati po novem, pravkar sprejetem statutu podjetja, katerega bo v nekaj dneh sleherni delavec v podjetju prejel tiskanega v offset tehniki. My Uresničevanje ustavnih dopolnil in borbo delavskega razreda za prevzemanje vodilne vloge v celotni • družbeni reprodukciji občutimo v bazi tako, kot je potekala naša borba v socialistični revoluciji, kot resnično težak in dolgotrajen boj. Organiziranje delavcev v TOZD in združevanje teh v višje asociacije, smo bolj ali manj uspešno izvedli. Manj mislim zato, ker smo še daleč od začrtanega cilja. Kvalitetne spremembe družbenoekonomskih odnosov med TOZD v delovnih organizacijah še niso velike. Proces organiziranja delavcev v TOZD ni bil povsod do konca izpeljan. Marsikje bi lahko v okviru mnogih velikih TOZD, kjer so združene v delovne organizacije, lahko organizirali več TOZD. Tako imamo namesto resničnih TOZD m ikro podjetja, zaradi česar prihaja do raznih neenakopravnih odnosov med TOZD znotraj delovne organizacije. Te večje TOZD imajo tkzv. skupne strokovne službe v malem, ki so le delno sestavni del delovne celote in so seveda zaradi tega takšne TOZD v odnosu do drugih v dominantnem položaju, obenem pa ovirajo sporazume o optimalnem združevanju in organiziranju strokovnih opravil v okviru delovne organizacije. Prihaja do neskončnih diskusij, o potrebi po tej, ali oni službi in njenem obsegu dela na ravni delovne organizacije, ne oziraje se na to, da so kvalitetne in optimalno organizirane strokovne službe nujno potrebne. Vzroki za to pa so naslednji: še vedno so ponekod prisotne centralistične težnje bivših direkcij, ki so pripravljene decentralizirati vse strokovne funkcije, razen opravljanja z dohodkom. Prisotna so grupno-lastninska hotenja in borba za delitev oblasti med centrom in bazo. Nedodelani so medsebojni ekonomski odnosi in ni izdelanih meril za delitev skupno ustvarjenega dohodka in zato se medsebojni odnosi vse preveč oblikujejo po tržnih cenah. Pravice iz minulega dela še niso niti v začetni fazi uveljavljanja. Zato ni razumevanja za združevanje dela in sredstev in je podrejeno lokalističnim težnjam. Eden od vzrokov pa je tudi ta, da z zakonodajo zamujamo, kar vsi močno občutimo. Tako se marsikaj rešuje po starih zakonih, ki niso v skladu z ustavnimi dopolnili, marsikaj se pa rešuje po občutku. Takšno delo pa ne more dati optimalnih rezultatov. Ko organizacija ZK ocenjuje določene akte oz. sporazume s področja medsebojnih ekonomskih odnosov, slišimo marsikdaj pripombe od strokovnih služb: »Pa povejte strokovno, kako naj to uredimo.« Mislim, da strokovna izdelava rešitev ni delo osnovnih organizacij ZK. ampak strokovnih služb, predvsem pa komunistov, ki delajo v teh službah. Z zborom samoupravljalk — delegatk slovenskih občin, ki je bil 18. oktobra, je Ljubljana proslavila 30. obletnico ustavnega kongresa slovenske pritifašistične zveze. Srečanje je imelo delovni karakter. Po osrednji slovesnosti, ki je bila v republiški skupščini in po govoru Franca Popita, so prek občinskih konferenc za družbeno aktivnost žensk prevzele delegatke iz posameznih občin v goste delovne organizacije in krajevne skupnosti. Tu se je razprava nadaljevala. V IEZE smo imeli na obisku tovarišice iz občine Zagorje. Ogledale so Verjetno nastopajo težave v medsebojnih družbenoekonomskih odnosih tudi zaradi vse preveč deklarativnega pristopanja k principu solidarnosti in vse premalo prisotne integralne komponente samoupravnosti, t.j. iskanja skupnega imenovalca posameznih interesov. Zato so plani v delovnih organizacijah mnogokrat še ved h o seštevek planov TOZD. Vzroki za to pa so težnje posameznih TOZD po absolutni avtonomiji oz. grupno-lastniško obnašanje le-teh, kar pa mnogokrat p(xlpirajo še razni lokalni dejavniki, kar ne koristi združenemu delu. Ne bi bilo pravično, če bi govorili samo o pomanjkljivostih in težavah, tudi pozitivni rezultati so, mislim pa, da so o njih govorili že drugi več povedali. Zato bi v svoji diskusiji nadaljevala s tem, kako bi lahko kon-(Nadaljevanje na 7. strani) si temeljno organizacijo združenega dela Avtomatika na Pržanu in se pogovarjale s predstavniki družbenopolitičnih organizacij IEZE in TOZD Avtomatika ter članicami DS Avtomatika. Delegatke so bile vesele, da so si lahko ogledale proizvodnjo, saj si doslej niso predstavljale koliko dela in truda je potrebno, da se izgotovi npr. televizor. Po ogledu proizvodnje so se posebej zanimale za način samoupravljanja v IEZE in v TOZD Avtomatika, za sprejemanje samoupravnih aktov in udejstvovanje žensk v družbeno političnem delu. Povedali smo jim, kako urejamo družbeno prehrano, stanovanjske probleme, nočno delo žena, prevoz zaposlenih na delo glede na dislocirane TOZD, otroško varstvo. Zanimali so jih naši osebni dohodki, predvsem razmerje med najnižjimi in naj višji mi OD. Vse delegatke, ki so bile v občini Šiška, so se potem zbrale na skupnem kosilu v »Iliriji«. Tu je tekla beseda o delovanju in družbeni aktivnosti žena na vseh področjih naše družbene reprodukcije, tako v gospodarstvu kot samoupravnih in družbeno - političnih skupnostih. Razgovor je potekel v vzdušju, da taka srečanja niso formalnost, ampak koristna za izmenjavo izkušenj in mnenj pri reševanju problemov, ki tarejo naše žene in, da bomo prav v delegatskem sistemu lahko uresničili naša hotenja. M. K. ISKRA 5 Številka 39 — 27. oktobra 1973 Iskra tovarna baterij Zmaj: posnetek z enega izmed sedmih volišč v nove organe upravljanja tovarne. NOVA VLOGA SINDIKATA Posrednik in opora za aktivnost delavskega razreda Ko je Kardelj govoril o novi vlogi sindikata po osnutku ustave, je pripomnil, da »sindikati niso več samo zaščitniki osebnega položaja, pravic in interesov delavcev posamezno ali vseh skupaj ali v posameznih vejah, ampak morajo biti neposredno vključeni tudi v vse ekonomske odnose v celotnem samoupravnem združenem delu. Zavoljo raznih deformacij in prevlade enih nad drugimi bi lahko nastali ne samo spori med delovnimi kolektivi, ampak tudi družbene motnje«. »V takih razmerah mora delavski razred vladati samemu sebi, da pa bi to dosegel, mora imeti svojo organizacijo, ki bo kot doslej na nekaterih področjih zaščite delavskih interesov nekakšne posrednik ali opora za aktivnost delavskega razreda. Prav taka organizacija pa je sindikat,« je dejal Edvard Kardelj, ko je sodeloval na nedavnem posvetovanju v svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. Obisk delegatk samoupravljavk Pošlovnotehnično sodelovanje in integracije Iskre (Nadaljevanje s 1. strani) Poleg matične tovarne v Izoli obstojajo še obrati v Piranu, Materiji in Bujah. V matični tovarni je zaposleno ca. 1350 ljudi in proizvajajo tehnične igrače, vijačno blago, kovinske in plastične izdelke. Obrat v Piranu proizvaja predvsem pisarniške potrebščine in le v manjšem obsegu tudi igrače ter zaposluje ca. 50 ljudi. Obrat v Materijah pri Sežani je specializiran za igrače in zaposluje le 35 ljudi. Obrat v Bujah zaposluje 195 ljudi in proizvaja plastificirane kovinske izdelke. Razvoj Mehanotehnike je bil izredno hiter. Število zaposlenih se je stalno večalo, tako da je sedaj zaposlenih že ca. 1600 delavcev. Rastel je tudi celotni dohodek tovarne. Za letos predvidevajo, da bo dosegel ca. 156 mio din. V vsem obdobju od ustanovitve je tovarna poslovala brez izgube, razen v prvem polletju letos, ko je znašala ca. 240 t. din. Ocenjujejo, da je izkazana izguba le prehodna in da bo konec leta zaključen s pozitivnim rezultatom. Tovarna zaposluje pretežno priučene delavce, ki jih je ca. 1200. Višjo in visoko šolsko izobrazbo ima 90 delavcev, srednjo 103. Kvalificiranih in visokokvalificiranih pa je ca. 230. Večina zaposlenih so ženske, ki jih je ca. 1000. Štipendijo prejema 30 študentov,- Povprečni mesečni osebni dohodki so nekoliko nižji kot v Iskri in znašajo 1.728 din. Tovarna izvaža ca. 50 % proizvodnje v'Ameriko in ostala področja s konvertibilno valuto. Zunanje trgovinska bilanca je visoko aktivna, saj predstavlja vrednost uvoza le ca. 2 % izvozne vrednosti. Stalna prisotnost na zunanjih razvitih tržiščih je zahtevala od kolektiva tudi neprenehno napredovanje v tehnologiji, proizvodnosti in poslovnosti. Tovarna ima sedaj razmeroma razvito tehnologijo, uveden WF sistem itd. Kolektiv je tudi stalno skrbel za povečanje svojih proizvodnih kapacitet. Izredno intenzivne so bile investicije po letu 1969. Skupna vrednost teh investicij znaša ca. 55 mio din. Mehanotehnika je organizacija s pretežno dobro in sodobno opremo, z zadostnim številom osnovnega strokovnega kadra, ki ima izkušnje in tradicijo. Matična tovarna v Izoli je locirana tako, da ima zagotovljene površine za nadaljnji razvoj še za 10 let. Osnutek srednjeročnega načrta, ki je bil izdelan koncem minulega leta predvideva povečanje proizvodnje do 1. 1975 za ca. 25 %. Njena vrednost bo narasla na ca. 194 mio din, pri praktično istem številu zaposlenih kot je sedaj. Delež izvoza v celotnem dohodku bi se še nekoliko povečal in dosegel nekaj nad 50 %. Uvoz naj bi ostal na sedanji višini. Cilji, ki si jih je začrtal kolektiv v naslednjem obdobju, so naslednji: Usmeritev na bolj homogeni proizvodni program, postopna rekonstrukcija vseh obratov, razvijanje ekonomsko upravičenih in zaključenih proizvajalnih enot, uvajanje »marketinga« na vsa področja poslovanja, zboljšanje notranje prodajne mreže, nadaljnje prodiranje na zunanja tržišča itd. Tovarna Mehanotehnika je bila prva in je še sedaj največja tovarna igrač v Jugoslaviji. Tehnične igrače izdeluje velikoserijsko, zaradi tega je še posebno zanimiv začrtani razvoj na tem področju. Tudi v bodoče bodo igrače predstavljale glavno skupino izdelkov v vsakem oziru. Posebno prednost bo imela nadaljnja specializacija električnih in elektronsko vodenih igrač z elektromotorjem ter enostavnih in vzgojno pomembnih igrač. Na tem področju je možno zelo zanimivo sodelovanje z našim Zavodom za avtomatizacijo in tovarno Iskra-Zmaj. GORENJE — VELENJE Ideja o koristnosti poslovno tehničnega sodelovanja med Gorenjem in Iskro je prisotna že nekaj let. Razgovori so še začeli že v letu 1965. Po daljšem vsklaje^anju je bila koncem leta 1966 tudi podpisana okvirna pogodba, s katero sta se pogodbenici obvezali vzpostaviti trajno sodelovanje na področju gospodinjskih aparatov. Žal, pogodba iz različnih razlogov ni zaživela. Odnosi med Iskro in Gorenjem so se nadaljevali le na osnovi solidnih komercialnih poslovnih dogovorov in kooperacij, ki so se vsako leto razširjali. V gospodarskem razvoju Slovenije in Jugoslavije sta dosegla Iskra in Gorenje v zadnjih letih izredno stop^ Številka 39 — 27. oktobra 1973 njo rasti. Izredno ugodni rezultati temeljijo na smotrni poslovni politiki obeh podjetij, ki je osnovana na analizi sprememb potrošnje doma in v inozemstvu. Tudi obdobje naslednjih let diktira obema podjetjema izredno visoko stopnjo rasti, kolikor hočeta požeti sadove že začete poslovne politike. Za dosego primernega deleža naše elektroindustrije na domačem tržišču in izvozu je potrebno okrepiti konkurenčno sposobnost in zagotoviti svetovni nivo v kvaliteti. Oboje je možno doseči le z masovno in visoko mehanizirano proizvodnjo. Iskra ima poleg ostalega organizirano velikoserijsko proizvodnjo elektronskih in elektromehanskih sestavnih delov, sklopov in izdelkov, ki zahteva visoki tehnični in tehnološki nivo. To proizvodnjo razvija Iskra že vrsto let. Visoka vlaganja v delovna sredstva, zgradbe in vzgojo kadra se mnogo hitreje amortizirajo z vgradnjo t. j. finalizacijo končnih izdelkov. Zato je tudi delitev na finaliste in proizvajalce sestavnih delov nesmotrna, kar dokazuje med drugim tudi naša praksa v panogi zabavne elektronike in drugod. Taka delitev vodi do lastne proizvodnje sestavnih delov oziroma do lastne finalizacije. V obeh slučajih se kapacitete podvojujejo, zmanjšujejo se proizvodne količine in ekonomičnost poslovanja. Pred petimi leti še ni bilo prekrivanja v proizvodnih programih Iskra in Gorenje. V kasnejših letih pa je programska ekspanzija v Gorenju in Iskri pripeljala do prekrivanja. Tako trenutno obstaja prekrivanje pri naslednjih skupinah proizvodov: — črno beli in barvni TV sprejemniki — električni in plinski štedilniki, vgradni elementi — oljne, v perspektivi tudi plinske peči — mali gospodinjski aparati skoraj v celotnem asortimentu — antene in antenski ojačevalci. V naslednjem obdobju kaže, da bo prišlo do prekrivanja še sledečih proizvodnih področij — avtoelektrika — mali elektromotorji — elektronska industrijska oprema Takšna problematika, kot obstoja med Gorenjem in Iskro, se v razvitem svetu običajno rešuje s tesnim poslovno tehničnim sodelovanjem ali združitvijo. Tako sodelovanje bi omogočalo specializacijo proizvodnje in zagotavljalo zaposlenim večjo socialno varnost. Elektroindustrija je delovno intenzivna in zahteva razmeroma najmanj sredstev, kar je važno tudi za Slovenijo, ki ima še nerazvita področja, ki jih je potrebno industrializirati. Iskra in Gorenje kot glavna nosilca razvoja in integracij v slovenskem prostoru lahko v tem pogledu veliko prispevata tudi izven republiških meja. Ti in še vrsta drugih razlogov, je povzročilo, da so se ponovno začeli medsebojni razgovori o vskladitvi interesov obeh kolektivov. ELEKTRONSKA INDUSTRIJA JUGOSLAVIJE Enako, kot obstajajo skupni interesi in potreba po smotrni vskladitvi in delitvi dela v slovenskem prostoru, tako obstajajo tudi interesi in potrebe za sodelovanje celotne elektronske industrije Jugoslavije na vseh področjih poslovnega dogajanja. Tudi tu se uvideva in ugotavlja, da bi bilo možno in nujno z vskla-jenimi akcijami povečati poslovne rezultate in konkurenčno sposobnost jugoslovanske elektronske industrije. Na 6. zasedanju Delavskega sveta ZP Iskra, dne 28.9. t. 1. je bil na iniciativo predstavnikov vseh večjih podjetij elektronske industrije Jugoslavije, dan načelni pristanek, da se osnuje »Biro proizvajalcev elektronske industrije Jugoslavije« z nalogo, da inicira in koordinira akcije in ukrepe na področju prometa, pri reševanju gospodarskih in sistemskih vprašanj, kot so devizni, carinski, zunanjetrgovinski, davčni itd. vse pa s ciljem, da se zagotovi uspešnejši razvoj elektronske industrije v državi. Poleg navedenih nalog, ki so pomembne, obstajajo še velike možnosti za koristno sodelovanje naše elektronske industrije. Večje sodelovanje bi zagotavljalo ustvarjenje kvalitetnejšega programa razvoja in kvalitetnejšega zadovoljevanja potreb domačega in tujega tržišča. Š. D. Konferenca mladih delavcev tudi v Kranju Na 2. seji Republiške konference ZMS je bil med drugim sprejet sklep, da morajo vse občinske konference ZMS formirati konference mladih delavcev, ker za to obstajajo v vseh občinah realne možnosti. Tudi OK ZMS Kranj je tik pred ustanovitvijo konference. Ker bo v tej konferenci tudi član Iskre, je dobro, da jo predstavimo širšemu krogu. Skušali bomo prikazati model, ki bi najbolj odgovarjal in zagotavljal učinkovitost konference ter resnično zastopanost avtentičnih interesov delavske mladine. Oblike organiziranja teh konferenc bodo zelo različne, pa tudi vsebina dela. Delova- nje konferenc do mladinskega kongresa prihodnje leto pa bo pokazalo, kateri model je tisti, ki zagotavlja največjo učinkovitost in akcijsko sposobnost delavske mladine. RK ZMS se je na seji zavzela, da bi dejavnost delavske mladine na vseh nivojih in oblikah financirali sindikati, saj je mladina po novi reorganizaciji sestavni del sindikatov kot najširše družbeno-politične organizacije delavskega razreda. Najprimernejše število članov konference mladih delavcev bi bilo do 60 članov v veliki OK, v manjših pa 30 do 40 članov (Kranj naj bi jih imel 60). Konference naj bi imele ■ Elri,li<>nii>t