PodtnhM ojačana v ftoitoi
Leto LXVII., št. 144
Ljubljana, sreda rj. Junija 1934
Cena Dim 1.-
Uhaja vsajt dan popoldne, Lsrzem*) nedelje In praznike. — fiifneti do 80 petit mrt & Din 2.-. do 100 mt a Din 2.50. od 100 do 800 Trst a Din 3.-, večji inseraU petit m ta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratnl lave* posebej. — >Slorenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.-, sa inozemstvo Din 26.-. Rokopisi ss ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA. Kn&fljerm atftca &L 5
In
Podružnic s: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljana** cisaSm. telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamayerjeva ulica X telefon ti. G6> podružnica oprave: Kocenova ulioa 2, telefon §t. 190. — JESENICE, Ob kolodvor* Ml
Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani ftt, 10.561.
Odmev Bukarešte in Beograda
Odločne izjave francoskih, jugoslovenskih in r umunskih državnikov proti revizionistični kampanji so napravile v mednarodni javnosti najgloblji vtis
Pariz, 27. junija, r. Obisk francoskega zunanjega ministra g. Barthouja, njegovi razgovori z rumunskimi in jugoslovanskimi državniki ter izjave, ki so bile podane pri tej priliki, so napravile v vsej mednarodni javnosti najgloblji vtis. Splošno sodijo v mednarodnih političnih in diplomatskih krogih, da je bila to najmočnejša afirmacija politike miru in iskrenega zavezništva med Francijo in Malo antanto, čigar glavni cilj in smoter je ohranitev in okrepitev miru.
Razni dogodki zadnjih tednov so pokazali, da so v Evropi še mnoge države, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da ne smejo in ne morejo nekaznovano kršiti mirovnih pogodb in da bi vsaka revizija meja pomenila novo vojno. Odločne izjave, ki sta jih podala ob priliki pose ta francoskega zunanjega ministra rumunski ministrski predsednik dr. Tatarescu in predsednik jugo-
slovenske vlade g. Nikola Uzunović in ki jih je svečano potrdil g. Barthou, so zaradi tega tem pomembnejše, ker so razblinile vse dvome.
Značilno je zaradi tega, da so se prvi oglasili Italijani in Madžari, Id pač najbolj čutijo, da mora biti konec njihovega slepomišenja in šarenja z revi za oni -stičnimi gesli. Vlada madžarskih grofov in baronov je celo inscenirala protestno sejo madžarskega parlamenta, da bi tako \~saj na videz varovala svoj prestiž, predvsem pa, da bi ustregla želji Rima, ki se sam nikakor noče zameriti Franciji, dobro se zavedajoč, da pri vsej spretnosti svoje diplomacije ne more ustvariti svojih ciljev vse dotlej, dokler so ti cilji v nasprotju z interesi miru, kojih najodločnejši branitelj so Francija in njeni zavezniki.
Vendar pa so hoteli tudi Italijani pokazati svoje ne razpoložen je in so se za-
Madžari protestirajo «..
Naročena protestna seja madžarskega parlamenta
Budimpešta, 27. junija, r. Včerajšnja sejfc sedanjega zasedanja madžarskega par^nenta je prinesla najavljeno manifestacijo poslanske zbornice proti anti-revizijonističnim izjavam francoskega zunanjega ministra g. Barthouja, pri kateri so sodelovali zastopniki vseh političnih strank, tudi socialno demokratske stranke. Prvi je govoril v imenu vladne stranke poslanec Aladar Kruger, ki je nastopil proti trditvi Barthouja, da je bila Sedmograška vedno rumunska, češ. da so bili prvi prebivalci ne samo Sedmograške. temveč tudi Moldave Madžari in da so se Rumuni šele v XIV. stoletju polagoma naseljevali v Moldavi. Povzpel se je do trditve, da je rumunska lažna propaganda dovedla Barthouja do odkrite falzifikacije zgodovine. Na to ima Madžarska samo en odgovor: ^>Ne, ne in nikoli!«
Voditelj agrarne stranke poslanec Ti-bor Eckhardt je v ostrih besedah napadel tudi francosko zunanjo politiko, ki je v zadnjih letih že često prekrižala revizionistične načrte. Madžarska more tudi dalje ostati mirna^ ter se spomniti le na to. da so trdovratni Francozi že večkrat popustili tako v reparacijskem vprašanju, v razorožitvenem problemu in v mnogih drugih mednarodnih vprašanjih. Ako bo francoska vlada nadaljevala s svojo sedaj pričeto politiko paktov, bodo s tem za vselej pokopani revizionistični načrti in Madžarska bo ostala »okrnjena«. Madžarska ne bo opustila svoje zahteve po reviziji, niti v primeru pretnje z vojno. Madžarska nima ničesar več izgubiti in je ne more zadeti slabša usoda, kakor je trianon-ska beda. Ob viharnem odobravanju je končal svoj govor z zahtevo, naj se sestane nova mirovna konferenca, bolje pred vojno kot po vojni. Na tej novi mirovni konferenci bodo gotovo nekateri narodi, ki ne bodo dopuščali, da bi se ponovila pred 15 leti Madžarom storjena krivica.
Govornik krščansko-socialne stranke grof Moric Esterhaszv je protestiral proti temu. da pretijo razoroženi Madžarski z vojno. Govornik je vprašal vlado, ali ji je znano, da francoski parlament ni nikoli sklenil oboroženega jamstva mej zavezniških držav Rumu-nije in Jugoslavije.
V Imenu socialnih demokratov je poslanec Emanuel Buchinger prečital izjavo, ki obžaluje izjave Barthouja in ki označuje revizijo trianonskih mej za neizogibno v interesu miru. Deklaracija zahteva od vlade politiko prostih rok.
Ko je govorilo še nekai govornikov. 12 zaključil debato zunanji minister Kanya z ugotovitvijo, da so govorniki vseh strank izrazili enotno naziranje države. Tudi madžarska vlada je določila svoje stališče v izjavi, ki jo je ministrski predsednik Gombos objavil v listih. Minister Kanya je prečital to izjavo ter dodah Madžarska vlada popolnoma razume razburjenje, ki se je pojavilo v deželi, vendar pa prosi poslance, naj ohranijo mirno kri in naj
vplivajo pomirjajoče na svoje volilce. Madžarska vlada bo nadaljevala svojo dosedanjo politiko ter našla pota in sredstva, da brani življenjske interese Madžarske. Seja je bila nato zaključena ob 19.30. Poletne počitnice bodo trajale do 23. oktobra.
Budimpešta, 27. junija. AA. MTI poroča: Listi komentirajo govor predsednika iugoslovenske vlade Uzunoviča, ki je obtožil Madžarsko, češ. da noče šo-
to odločili za dokaj čudno in prav značilno demonstracijo. Poslati so v albansko pristanišče 27 vojnih ladij, kar naj bi bila ne samo grožnja Albaniji, ki se vedno bolj odtujuje od Rima, marveč najbrž tudi Jugoslaviji in Franciji zaradi nujne politike pomirjevanja na Balkanu.
V mednarodnih krogih je izzvalo to postopanje Italije širno začudenje, ker kaže, da so v Rimu izgubili razsodnost in da jim gre konsolidacija miru v Evropi vedno bolj na živce, ker pomeni fiasko vse dosedanje italijanske zunanje politike. Ti dogodki pa tudi kažejo, da se pripravlja v Evropi velevažna nova grupacija, ki naj postavi mir na čvrste temelje in krepko stopi na prste vsem tistim, ki ga ogrožajo. Kažejo pa tudi, da igra Jugoslavija v tej politiki vele-važno vlogo in da se jo vedno bolj upošteva.
delovati pri ureditvi gospodarskih vprašanj v Podunavju. Prav tako komentirajo njegovo izjavo, da bi revizija pomenila reko krvi. »Pester Lloyd« pjavi,   da   ta   obtožba nima podlage.
Gombos je le trdil, da bi organsko sodelovanja izven okvira normalnih gospodarskih stikov bilo odvisno od rešitve odprtih teritorijalnih vprašanj. Nobena zastraševanja pa ne bi mogla odvrniti Madžarske od tega, da bi povsod ne naglašala, da v Podunavju ne bo miru m reda vse dotlej, dokler se ne odstranijo krivice trianonske pogodbe proti Madžarski. Podobno piše tudi »8-Orai-Ujsag«.
•.. a Lahi demonstrirajo
V Rimu izgubljajo razsodnost in hočejo z vojnimi ladjami preplašiti pacifiste
Pariz, 27. junija. AA. Iz Beograda poročajo: Po vesteh, ki so prispele semkaj, se potrjuje, da je prišla italijanska i eskadra v albanske vode pred dražko pristanišče brez dovoljenja, ne da bi bila svoj prihod najavila in ne da bi izkazala običajni pozdrav. Albanski guverner je takoj dal sporočiti, da se bo albanska vojska z orožjem uprla izkrcanju Italijanov. Tedaj je stopil na suho neki častnik italijanske mornarice in obvestil pristaniškega poveljnika, da je eskadra prišla v albanske vode na »prijateljski« obisk. Na suho ni stopil noben italijanski mornar.
Italijanske ladje so po 20-urnem bivanju v Draču odsplule v neznano smer. V albanskih vodah so ostale le še tri ladje.
Dogodek je izzval v albanskih političnih krogih veliko razburjenje.
Pariz, 27. junija. AA. O demonstraciji pred Dračem pišejo pariški listi na vidnem mestu in nagi asa jo, da je ta gesta zelo čudna. Največjo pozornost temu dogodku posveča Pertinax v listu »Echo de Pariš«. Pisec govori v zvezi s tem ironično o nenavadni vljudnosti Italije. Pertinax vidi v tej demonstraciji dokaz, da Italija od dne do dne bolj izgublja tla na vseh straneh.
Mi pa ostanemo,
kakor smo b'li!
Odločni pobornik! miru, branilci svojih pravic in zagovorniki mednarodnega sodelovanja
Pariz, 27. junija. AA. Snočnji pariški Hsti so prinesli daljše članke o bilanci I obiska francoskega zunanjega ministra v jugoslovenski prestolnici. Posebno važnost pripisujejo razgovorom, ki jih je imel Barthou z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom j »Liberte« celo pravi, da so že ti razgovori sami upravičili potovanje francoskega zu-' nanjega ministra. Tudi »Journal des De-bats« pripisuje velik pomen temu razgovoru in pravi: Jugoslovenski vladar je zelo dobro poučen o zunannh problemih in je pokazal zadovol istvo, da ga ie g. Barthou točno in podrobno seznanil s splošno orientacijo francoske politike, ki io izključno inspicira samo želja po miru. iTsti list pravi med drugim o Nj. Vel. kralju Aleksandru, da ie vreden poveljnik votske, s katero se ponaša, obenem pa tudi odločilni inspirator politike svoje države. Ta najstarejši francoski list prinaša še drugi članek ki ga je napisal njegov diplomatski urednik Pierre Bernus. V tem članku izraža pisec radost nad obljubo Nej. Vel. kralja Aleksandra* da bo jeseni obiskal Pariz. Vsi Francozi, pravi Bernus. bodo navdušeno pozdravili jugoslovenskega narodnega junaka, ki je bil med svetovno vojno naš p re vi vo jn i t o variš
Glede vsebine razgovorov med Nj. Vel kdaljem Aleksandrom in Barthouiem, pravijo pariški listi, da sta govorila o vseh vprašanjih,    ki  se tičejo    Jugoslavije in
Francije. Dak> bi se rezumirati. da so se po sodbi francoskih listov vršili razgovori o splošnih obrisih francoske zunanje politike, o paktih zaradi varnosti, o odnosa jih med J ugoslavijo in Rusijo in o splošnih razmerah v srednji in jugovzhodni Evropi. »Tempkur misli, da je bilo mnogo govora tudi o regionalnih paktih. V zvezi s tem pojasnjuje list francosko tezo o tem vpra šanfu. Razgovori med Nj Vel. kraljem Aleksandrom in g. Barthoujem. zaključuje list, tvorijo, o tem smo trdno prepričani, blagodejno pripravo za boljšo bodočnost. Zvesta svojim prijateljem in zaveznikom, ne bo Francija nikoli opustila dela za okrepitev miru in obrambo pravic svojih zaveznikov.
vPetit Parisien« prinaša bilanco Barthou jevesa potovanja v Bukarešto m Beo-<rrad in pravi: G. Barthon je snoči zaputi Beosrad in vrača čez Budimpešto v Pariz. Sprifo Nemfije. ki svojih nasilnih načrtov ne nrikriva. spri f o Avstrije, ki omahuje sem in tja, in sprifo nepopustljivo Madžarske ter Italije, ki se se nekoliko npi-ra. da b* se nam pridružila, ie imel Barthou ohisk te pozitiven sad. da ie Doka//*l svetu trdnost franeoske zveze z državami Male antante Okrepitev te zveze no ob-e^n samo alian« i našimi zavezniki: rudi **e balkanske države, ki so danes med seboj s*v Udarno za obrambo svoje neodvisnosti, so s
se rtri veriga varnosti, ki se j sliTi. da je napočila ura politiko nasilja. Po-aaeenja pri Turčiji in Rusiji in bo dosegla I vsod. kamor je prišel Barthou, ni prenehal tudi Poljsko m baltske narode, ki so še mi- I razglašati in poudarjati svoje politike rmra
Važnost Barthoujevega poseta v Londonu
Od sporazuma z Anglijo je sedaj v glavnem odvisen uspeh francoske diplomatske akcije
Pariz, M junija. A A. Havots poroča: Lia*i prinašajo dole" članke o Barthoujevem obisku v Jugoslaviji in posebno poudarja jo navdušenje, ki sra je obi^k napravil med iutroekrvenčikim prebivalstvom, ter poveličujejo zvestobo Nj. V?], kralja Aleksandra in njegove države do miru in prijateljstva e Francijo.
>Matin« pravi o včerajšnjih uradnih slovesnostih, da so ee vršile v atmosferi obnavljanja spominov na preteki«* dni in v okviru neomajne zvestobe za skupno ohranitev miru.
0 samih razgovorih med Nj. Vel. kraljem Aleksandrom, e Jevtičeni in g. Barthoujem nravi >Oeuvrpr: Glede treh stvari sta moc:-1b Nj. Vel. kralj Aleksander in Barthou uigotoviti popoln sporazum. Te tri stvari so Mala antanta balkanski pakt in skorajšnji obisk Ruždi beia v Beogradu Nj Vel. krali si je dal nato obrazložiti poetopke pri francoskem     predlosru     Poljski   in   Nemčiji za
vzhodni Locarno. Govora je bilo tudi o pariških razgovorih z Ribb^ntropom. Po razgovorih o Italiji in Avstriji sta Nj. "vVl. kralj Aleksander in Barthou pasv.Miki pozornost sestanku v Londonu, ki od nje^a mnogo  zavisi   bodočnost Kvrope.
Glede te<ia    poslednjega  vprašanja puV* »Ficaroi: Razgovori, ki *o zdaj v tok«, bodo dobili določno obliko in roebino šele po Barthoujevem   potovanju v London.   V»o jo odvisno ml sporazuma, ki se bo d<h»efpe4 nv*l Francijo in  Anglijo na londonskem se*t*n ku. Ti razgovori bodo knlminaeija *ed*nj> diplomatske aktivnosti,  ki  bo obrodila 4o bre» ali slabe sadove — kakor bo lomim ski kabinet   razumel ali   ne   rammH ne»*fo dolžnost do Evrope
List z zadoščen jem ugotavlja popo!no skladi-* med političnimi pogledi obeh držav in pravi: Barthou in Jevtić sta druc drugemu povedala skoraj iste stvari. Červrav se nista poprej o njih nič posvetovala
Zaradi dveh tarifnih praznikov izide prihodnja številka »Slovenskega Naroda" šele v soboto popoldne
Hitler in Papen
Nemogoče premirje med junkerji in narodnimi socialisti — Konfiskacija Papenove brošure
London, K . junija g. V poročilu o položaju v Nemčiji prihaja berlinski poročevalec >M omi rug Poste do zaključka, da premirje med Hitlerjem in Papenom ne bo dolgo trajalo. Velika nasprotstva med nemškimi nacionalci in narodnimi socialisti se bodo v prihodnosti še bolj poostrila. Odpor podkancelarja Papena je jasno pokazal, da vse skupine v tretjem cesarstvu niso izenačene. Dokler bo živel predsednik Hin-denburg, bodo junkerji, zlasti v šleziji, na Pomorjanskem in v Vzhodni Prusiji obdržali svojo oblast. Tudi zastopniki poren-ske težke industrije bodo ohranili svoj vpliv na nemško državno mašinerijo.
BaSel, junija g. >Baseler National-zeitung« poroča iz Berlina, da so bratranca Papena, s katerim je podkanceiar politično sodeloval, prepeljali v koncentracijski tabor. Kakor se doznava, je ta aretacija dala podkancelarju povod, da je dal svojemu zadnjemu govoru obliko, ki je povzročila toliko pozornosti v politični javnosti. Kakor znano, je Papen poslal ta govor v posebni brošuri mnogim jierodajnim osebam. Zaradi tega je tajna državna policija izvršila v prostorih založbe »Germa-nie« hišno preiskavo. Ob tej priliki Je uničila vse plošče za reprodukcijo te brošure ter zaplenila vse izvode brošure, ki jih je še našla.
Odlikovanja
Beograd, 27 junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog zunanjega ministra odlikovani tile uradniki francoskega poslaništva v Beogradu: z redom sv. Save TI. stopnje vojaški ataše general Louis Laperit, kapetan vojne ladje Jules Rouch. pomorski ataše; z redom sv. Save 1H. stopnje: major Jack Kail, pomočnik vojaškega atašeja, in Francis Lacoste. tajnik poslaništva; z redom jugoslovenske krone III. stopnje Alphonse Muzet. trgovinski ataše; z redom sv. Save IV. stopnje Jack de Tarle, ataše za letalstvo. relix Thirauld. tajnik poslaništva; z redom ju-goslovenske krone V. stop. Rene Gauthe-rin, tajnik poslaništva; z redom sv. Save V. stopnje Henri Barbier. pomočnik trgovinskega atašeja, Orlandi. uradnik poslaništva, G. Potchenv, uradnik poslaništva, in Kostić, uradnik poslaništva.
Delavski nemiri v Ameriki
San Franciseo, 27. ninija. Tu >e prišlo do velikih delavskih nemirov. Pristaniški delavci eo sj uprLi znižanjem mezd ter priredili anoči hrupne demonstracije. Moralo je nastopiti poleg policije tjdi vojaštvo. Pri spopadu je bilo mnogo demonstrantov, pa tudi vojakov in policistov, ranjenih. Okrog 300 ljudi je bilo aretiranih. O sličnih n<»-mirih prihaiajo v?sti tudi iz drugih krajec.
Katastrofalna poplava v Indiji
Kalkuta, 27. junija, r. V severovzhodnih indijskih pokrajinah so nastale katastrofalne poplave, ki so po dosedanjih vesteh zahtevale na tisoče človeških žrtev. Vsa pokrajina je odrezana od ostalega sveta. Neki potniški parnik, ki je reševal ljudi in na katerem je bilo nad 200 beguncev iz poplavljenega ozemlja, se je potopil. Vsi potniki s posadko vred so utonili. Vsa žetev je uničena. Poplavljenim pokrajinam grozi strašna lakota, ker je žetev tudi v drugih indijskih pokrajinah zelo slaba.
Poskusen atentat na
Gandhiji
Bombav, 27 junija. w. VčeTai ie Gan-dhi v Puni slučnino ušel otentatu Opoldne je hotel sprejeti v mestni hiŠT čestitke. Ko je ob določenem času pri vozil pred mestno hišo avtomobil ter je začela svirati god-
ba skautov, so mishli. da je prispel Gandhi. V tem trenutku je neki moški vrgel bombo, ki je eksplodirala. V avtomobilu pa je bil le neki pristaš Gandhija. ki >e bil lahko ranjen. Pet drugih oseb med gledalci, mod njimi tudi policijski šef Pune, je bilo hudo ranjenih. Gandhi je prišel šele nekaj minut kasneje peš.
Predsednik Fidaco v Beogradu
Beograd, 'A junija. AA. Rumunski poslanik v Varšavi in letošnji predsednik med-zavezniške organiz. bojevnikov (FIDACa), Viktor Cadere prispe 27. t. m. ob 18.25 v Beograd. Obiskal bo uradno našo državo, kakor so to storili njegovi predhodniki
Kakor je znano delajo predsedniki FIDACa te obiske zato, da stoipijo v stike z bojevniškimi organizacijami in da izca-zijo najgloblje spoštovanje zavezniških bojevnikov vladarjem in šefom zavezniških držav.
Viktor Cadere spada med najbolj ugledne bojevnike v Rumuniji in je velik prijatelj našega naroda. Doma uživa velik ugled kot politik, diplomat in javni delavec. Bil je profesor vseučilišča, narodni poslanec, minister dvora in minister za varnost, zdaj je aktivni diplomatski predstavnik Rumunije v Varšavi.
V Beogradu ostane Cadere 2 dni. Sprejeli ga bodo naši uradni predstavniki, ki so v zvezi z medzavezniško federacijo bojevnikov. G. Cadere bo položil venec na grob našega Neznanega junaka, na Oplencu pa se bo poklonil blagopokojnemu kralru Pa tru Velikemu Osvoboditelju
G. Cadere odpotuje nato v Skopi je, da se pokloni padlim bojevnikom, ki pocivaio v tamošnjem Hramu slave. Iz Skoplja pojde nato v Pariz na širšo konferenco FFDACa
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2311.79 — 3323.16. Berlin 1316.80 — 1357.60, Bruselj 796.07— 800.01, Curih 1108.35 — 1113.85, London 171.14 — 172.74. NewyorJi 3377.72—^406.95. Pariz 234.68—225.80, Praga 141.34—142.20 Trst 290.46 — 292.86 (premija 28.5 odat.) Avstrijski šiling v privatnem klirtngu 9.30—9.40.
INOZEMSKE BORZfc..
Curih, 27. junija. Pariz 20.2T35. Lonion 15.475. Newyork 307.25. Bruselj 71.825. Milan 26.25, Madrid 43.06, Amsterdam 208.575, Berlin 119.— Dmaj 56.80, Prasa 12.76, BufcareSta *XK.
Stran z.
»SLOVEHSKT ITAKOD<, *»e 2T. JanJja 1934
Stev 144
Zakon o mestih
in mestni uslužbenci
V novem zakonu na] bi se povdarilo naielo enotnooti,
stalnosti in enakopravnosti
Ljubljana, 27. Junija. V zadnjem času je našo Časopisje mnogo pisalo o novem zakonu za mr strne občine. Pričakovati je, da pride ta ^akon v kratkem pred Narodno skupščino v razpravo. Zveza mest kraljevine Jugoslavije je k temu načrtu podala svojo opombe in dopolnila ter sprejela resolucijo, ki
pravi med drugim:
»Zveza mest predlaga, naj se občinskim uslužbencem s prihodnjim zakonom za mest# prizna stalnost, prav k* a osebne in družinske pokojnine, obvezno socialno in adravstveno zavarovanje itd.« — Zveza mest se je s to pripombo oziroma dopolnilom k načrtu tega -zakona postavila na edino pravilno stališče, to je na stališče načela socialnosti in enakopravnosti in Ie  želeti  je, <Ja   bi   odločujoči   faktorji to
načelo našin mest osvojili in £a na me-rodajnem mestu podpirali; saj ima tudi načrt tioveei zakona--brez ~dvmma ta namen, da stremi za izenačenjem vseh mestnih uslužbencev. Nekatera mesta naše države imajo ta načela izenačenja svojih uslužbencev iiražena Se v svojih dosedaj veljavnih pra^rmatikah odnosno službenih redih. Vendar se Po večini naših mest deli usluzbenstvo predvBem v dve plavni skupini: 1. v Malne In začasno pragmatične, 2. v stalne in začasno Po-crodbeniške. kamor spadajo tudi dnevni-čarji. Službena pra^tnatika za prvo vrsto uslužbe.nstva sicer predvideva, da po* stane uslužbenec po par letih odnosno po gotovih po službeni praematiki predpisani^ poe<>jlh def initiven, to je stalno pra^matičn^ .nastavljen, a kljub temu dobimo po naših mestih, zlasti uslužbcnstvo nižjih kategorij, ki je izpolnilo vse pogoje, pa ne more priti do stalnosti, rtasi mu je ta pravita zajamčena s pragmatiko. Prejemki pragmatičnega usluž-benstva tako stalnega kakor nestalnega se avtomatično po stopnjah ztiSujejo. Razumljivo j<\ da ti nslnžrienei prejemajo prerip5sario stanarini, in čo po oženjeni, tudi družinske doklade. "Rilno tr-j vrsti uslužbencev pripada  pekojnina  iz  rednega mestnega
-W *-*    "-i    .. ,•» - ....
proračuna. -
Drugo vrsto uslužbencev nadih mest pa tvori kader tako zvanih pogodbenIh nameščencev,  ki se,    kakor zgoraj rasvidno.
dele zopet kar v tri vrste, to je v stalne, začasne in dnevničarje. Tukaj T zbirki te vrste uslužbonstra se Človek res ne more spoznati; je to vpraAanje aaae; zato bi bilo preobširno, ako bi se hoteli na tem mestu podrobneje baviti s tem vprašanjem. Omenjeno naj 'bo le, da so prejemki večine teh uslužbencev stalno enaki. Nekaterim poročenim je priznana družinska doklada. drupim zopet ne. Eni prejemajo stanarino in družinsko dokl&do. d ni si poroee.nl prejemajo dragi.njsko do-klado, ne pa družinske in obratno. Stalni ter začasno pogodbeni uslužbenci ter •dnevničarji nimajo pravice do pokojnine iz rednega mestnesa proračuna; istotako Jim ni zajamčena prevedba T pragmatično stanje. Pomniti-Je tudi, da ti uslužbenci niso organizirani. Poeodbenike in d-nev-ničarje najdemo v vseh položajih od u radništva do nižjega usluibenstva in tehničnega osobja vseh  strok  in  zvan j.
Da taki neenotni službeni odnošaji uslužbenstva naših mest in njega komplicirana ra&delitev ni praktična z upravnega niti ekonomskega stališča, ni treba pov iarjati. Razmere časa dajo slutiti, da se bo kader trga uslu-žbenstva še nadalje množil, ako se to vprašanje ne bo začelo reševati enotno.
Iz tega nujco sledi: V novem zakonu o mestih bi se moralo glede službenih od-nošajev mestnih uslužbencev predvsem po-vdar.iati načelo enotnosti, tO je izenačenja Lb stalnosti. Razlike međ uslužbenci, 'kakor smo zeoraj videli, naj bi se v bodoče z zakonom preprečile. Višino prejemkov pa naj v okviru krajevnih, gospodarskih in finančnih možnosti določajo mesta sama. želeti je, da se ta v resoluciji naših most izražena želja uresniči in formula o izenačenju mestnih uslužbencev vnese v novi zakon, kar je v interesu naših mest samih in ne nazadnje v korist vsem mestnim uslužbencem brez razlike. 1. C.
Mali zapiski z izleta v Maribor
Maribor Je res mesto, dočim je Ljubljana prav za prav le periferija pri
periferiji
LJubljana, 27. junija. Zdaj se torej govori o tem. kar ie mi-mio. O vsem sicer ne, vendar inu reporter besedo. Pre-Iepa navada je, da pišemo o taksnih stvareh z navdušenjem ter da operiramo samo z velikimi besedami. No, da.
Ljubljančani pojdejo v Maribor. Na kolodvoru je živahno, ljudje so veseii že zdaj. Km'j bo iz tega! Ljubljančani so vstali rred solncertv nihče n; zamudil vlaka. In zdaj po vrsti sama dogodki.
Število izletnikov? Lepo. Število vagonov tudi Jepo, zlasti še. ker niso bili Pu!-mannovi. Odhajamo z malo zamudo. Pozavna je zapeia kot na sodni dan, to je signal, da odhajamo. Vlak vozi z brzino 60 do 70 km, kljub temu sre v okrepčevalnici v vlaku vse po sreč .
Tako se tore! vrste dogodki. Za pozavno pridejo na vrsto izletni znaki, ki so se jih mnogi nalezli že, rreden so stopil: na vlak. Lepo. skoraj ganljivo je. da dekleta dele nageljne. Tudi prav, da dele zemlje. Toda žemlje so nekoliko nevljudne, ker taje starost kot stare device.
Prvič smo se ustavili v L ti j L Med Litijo in Zidanim mostom ni nihče opazil, kje je tista imenitna meja, ki nas deli v Štajerce in Kranjce. Toda naj nihče nc taji, da ni Kranjcev in Štajercev. 2e v Hočah se je poznak). da so Kranjci Kranjci in osfcanoto. Pohorja  nočejo poznati. Kdove.
ali so bili t-isti redki turisti sploh »Kranjci«?
*
Ko izstopimo-v Mariboru med živahnim vzklikanjem ter pozdravljanjem Mariborčanov, opazimo, da je na kolodvoru več Mariborčanov, kot nas. Skoraj sram nas je. Zupan, nas pozdravlja res rz srca. Sploh Mar borčani ne ta je src in niso izobesili zastav le na županovo povabHo.
Tu "se začne Izlet sam na sebi, ki o njem reporter ne ve ničesar povedati. Izletniki so se grurirali. pred kolodvorom, nakar jih ie Maribor absorbiral. Kaj so pa absorbirali« izletniki, na»j povedo sami, Če jim ie to sploh mogoče. Novinarska skupina je bila brez številke, odnosno je ime!a številko 0, je prišla v roke mariborskim novinarjem, ki je bil med njrmi baje tisti golotb, ki ga ni bilo pri mariborskem grbu na izletnem znaku. To so torej začne. Proučevali smo Maribor. Rezultati so sicer splošno znani. Toda rodi to spada med medsebojno seznanjanje. Maribor ima okrog 130 gostrjrjubnih lokalov. V tem pogledu se gostoljubnost lahko najlepše razvija. No, da, Maribor ima tudi še marsikaj drugega. N. pr. jrrad. Ogledali smo si ga, videli prelepo dvorano, v kateri grme dan  za  dnem operetni  šJagerjL  Obljubi M
so nam. da bodo postavil! kino pod kap.
*
Će greš v Mariboru na Kal varijo, nc rotiš krvavega potu. Postaje križevega pota pa so res imenitne. Prva je pri Sossu. To je vrt s sadnim drevjem, mecko travo ter seveda z neizogibmroi klopmi, mariborska posebnost Iz mestnega parka, ki je zelo velik ter sega v sredino mesta (škoda, da ni kuhiviran, kot so ljubljanski parki), prideš brez prehoda v kmečko okolico, med sadovnjake in vinograde- Ljubljan-skm novinarjem res ne more nibce šteti v ?k), če so proučevali ie mariborsko vino. 5 Kalvarije se nam je pokazal Maribor kot lase drugo največje ta kot prvo najlepše nesto. Bal bi labfco pravo vrtno mesto, po-coji za to so dani. Ind^strrjski značaj me-
sta ne stopa v ospredje. Podnebie je božansko. Od Pohorja neprestano priteka svež, blažilen zrak. Na zahodu je nebo nenavadno megleno, tam kvari zrak tovarna za dušik v Rušah, tu je pa zrak pravi balzam, Mariborčani nit: ne vedo, kaj imajo.
«
V mestnem parku je godba. Mariborčani imajo vsako nedeljo promenadni koncert in še enkrat med tednom. Takšni koncerti mso za nje noben problem, saj imajo okrog lo godb na pihala. Morda imamo tudi v Ljubljani kakšno godbo, toda prome-nadnega koncerta nimamo nikdar. Sicer lahko vidi nedeljski izletnik v Mariboru marsikaj, čeprav je dodeljen skupini, ki n«ima številke. Povsod si lahko opazil že na cesti, kdo je »Kranjec« in kdo domačin. Tu so ljudje živahni* Maribor je malo mesto v naših očeh, toda v nekem pogledu je večje od Ljubljane. Maribor je v resnici mesto, dočim je Ljubljana prav za prav le periferija pri periferiji. V Mariboru ni toliko oskrbljenih ulic kot v Ljubljani. Mesto je na zunaj uravnovešeno, čeprav se ne more ponašati s tolikimi in takšnimi palačami kot Ljubljana. Nebotičnika nima. toda hiše se zlivajo v skladno enoto. Trgovski del mesta je v resn«ici trgovski, periferija ni umazano industrijsko predmestje, v parke ^e ne zajedajo razne kolibe in ne športni prostori, med starinske zgradbe se ne vsiljujejo sodobne. Skratka, Maribor očituje svojo kulturo in tradicijo.
No, to je drugo poglavje tista mariborska okoHca. ki jo jo treba v nekem pogledu primerjati z našim Posavjem in Čadom. To je a. pr. Rad van je. Gostilna pri gostM-n , gostilniški vrtovi so pa vsi pod sadnim drevjem. Pri vsaki gostilni je godba, toda ne harmonike, temveč godba na pihala. Avtobusi delajo neprestano s polno paro. Človek res ne more mnogo filozofirati o ktrizu Zlasti nazadnje ne, če ni abstinent Toda vsa druga poglavja, ki se vsiljujejo k temu lepemu izletu, morajo ostati nenapisana.
Radio kotiček
LjaMjana. 27. jftraija. Juiri ob 18. stopi pred mikrofon g. Lado I*uc, ki nam bo prešteval o kosovski bitki. Ta bitka je bila odločilne^« pomena ne le za politični in gospodarski razvoj Jugoslovanov, temveč tudi za vso evropsko zgodovino, kar je vidovdanski pora* srbskih borcev utrdil moč turškega cosaretva. Turške to kp • eo poslej gospodarite po Evropi, plenile in morile, tieočkra* prokleto Kosovo, nasičeno s krvjo vidov danskih junakov, jo bilo z trroTJo imenovano skozi petstoietno robstvo.
Z<lai je Kosovo maščevano, svobodno, narod j? znova zgradil porušeno Ssmodrezc. hram carja Lazarja, kjer so pred 545 leti obhajali nesrečno vojsko. Guslarjeva pesem ni več hrepenenji m kik po svobodi, temveč te še spomin na žalostne čase, ko je propadlo ne Dunavu slavno srbsko carstvo, ko ye bilo Kosovo prapo/amo g krvjo junakov, boreč i h se za zlato svobodo. Samo tam na širnem polfu med Labom in Prištino, kjer }e zemlja prepojena in nasičena s krvjo vidovdaneklh junakov, so vzrasli krvavo rdeči kosovski božtrri, cvetke, vzmkle It krvi. Pravijo, da so ie večkrat skušali presaditi božir v drugo zemljo, pa je veoao usahnil. CuOežna zgodba, ki v njo sveto veni e preprc«to ljudstvo.
čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
živilski trg
Ljubljana, 27. junija.
Začenja, se sezona, ko je od dne do dne na trgu manj skrbnih gospodinj. Zdaj jim roje po glavi mnogo bolj počitnice kot cena zelenjave. Vse debate na trge se se-čejo te otffog počitnic. Nfti podražitev jajc ni teko hvaležen predmet razgovorov. Vedar je Še vedno dovolj avestih gospodinj Ljubljeni, ki so Še posebno zveste živilskem trgu in ki nimajo nobenih Tišjih pretennij. Daaes ni bilo na trgn posebno živahno, zato so P a gospodinje še tem lažje izbirale med grmadami Uril.
Domačega sadja se nt, razen črešenj. Trgovci « eadjem m relenjevo na debelo dobivajo dan za dnem velike množne sa^ja in sočivja iz nadih vzhodnih krajev, zlasti mnogo marelic hrušk in stroč-jega fttola. Čedalje več Je tudi zgodnjih češpelj Na kmeokem sadnem trgu je malo lepih crešenj in ljudje jih ne kupujejo več tako kot so jih pred tedni. Zabel jenih tresenj pač ne cenijo posebno; zdaj so baje črešnje že »žive«. Hrustavk ni, druge vrste creSenJ so pa res te zelo sls»bo ohranjene, vendar tako slabega »a-ija, ki bi škodovalo zdravju, tržno nadzorstvo ne pusti prodajati. Cene čreše.nj se niso spremenile, še vedno so najdražje po 4.50 Din. najcenejše pa po 3 Din. Tudi rdeče jagode so že slabe in jih prodajajo po 4 Din liter. Borovnic se ne bomo tako kanalu stradali, vsak dan je z njimi trg izredno dobro založen. Zanimivo bi bilo ugotoviti, koliko borovnic konzunniramo v Ljubljani. Borovnice so najcenejši sadež, ki prihaja na naš trg. zdaj so po 1.50 Din liter. Jurčki so pa na našem trgu navadno dragi. Prave sezone za gobe letos še ni bilo, zato prodajajo jureke še vedno Po 4 Din merico. Na sadnem trgu šc prodajajo ribezen po 3 Din liter tn branjevci marelice po 4 do * T>in kg ter breskve po 14 Din kg.
Na zelenjadnem trgu se gospodinje prav za prav ne M smele več pritoževati nad draginjo, saj je celo novi krompir že po 1.25 Din kg, zelo lepe zeljnate glave so PO 3 Din koma«l. kumare komad po LoO do 3 Din, paradižniki po 5 Din kg. lep uvoženi stročji fižol po 4 Din kg, domači po 5 Din. domača cvetača 1—3 Din komad, salata tri velike glave po di-narju itd. — Edino jajca so ^daj na trgu dražja kot so bila spomladi. Danes so jih prodajali v splošnem po 18 komadov za 10 Din. Na nrodaj je bilo nekaj cenenih piščancev po 8 do 12 Din komad. Gospodinje so se prav trza le za nje. sicer so jih pa au po vale tudi pri drugih prodajalcih, ki so jih prodajali po 21 do 2$ Din ?ar.
Občinska blagajniška služba
Ljubljana, 27. junija Po pregrupaciji občin je banska uprava izdala radi enotnega poslovanja ^ občinskih uprav potom razpisov in okrožnic razna načelno važna navodila, po katerih so občine reševale predmetne zadeve. Občine doslej niso posvečale tem navodilom potrebne pozornosti, temveč so jih nekatere vlaca^e med ostale manj važne spise, ali rh Icako drugače 2flložile. druge so uredrle dotično radevo in jih vrnile oblastvu. Ko
VC morale zadevo ponovno obravnavati, niso vedele, kako na.i poslujejo. T>a se ta nedostatek odnravi. je banska uprava od-rcdUa in uvedla pri vseh občinskih upravah zbirko načelno važnfh odre-cfb. v katero obe me uvršča io vse razpise in okrožnice nadzornih obla-stev načelno važne vsebine. To zbirko urejajo občine po ges-I»cah. Geslica je najznačilnejša beseda sii skupina nekaj besed iz označbe vsebine predmeta. Takšne geslice so n. pr.: »Uslužbenci«. Pod to geslico vlagajo in hranijo občine vsa navodila glede občinskih uslužbencev. Ali »Blagajna«, kamor spadajo vsa navodila glede občinske blagajne itd. Vse razpise, ki spadajo pod eno in isto geslico, opremlja io občine s tekočo številko po kronološkem redu. kakor prihajajo. Radi naraščajočega poslovanja so te zbirke velikega pomena za vse občine in nobena občina brez te zbirke ne bo mogla redno voditi poslov.
Rna najvažnejših takth odredb, lei so dosedaj izšle, je vsekakor odredba o opravljanju občinske bslgajniške službe. V vseh občinah dravske banovine so morali posle občinskih blagajnikov prevzeta s 1. aprilom 1<>34, praviloma člani občinske uprave, ki jih je za to določil občinski odbor razen v občinah, kjer opravljajo občinske posle za to nastavljen" občinski uradniki Izjeme v tem pogledu dovoljuje na utemeljen, obrazložen predlog sre-skega načelstva banska uprava. Nikdar pa ne sme biti občinski blagajnik predsednik občine sam ker je on nakazovalec m ker je dolžan enkrat mesečno pregledati poslovanje občinskega blagajnika m ugotoviti stanje občinske blagajne. Član občinske blagajne, ki je določen za občinskega blagajnika, je dolžan v prvi vrsti prejemati in izdajati ter hraniti občinski denaa: po predhodnem pismenem nalogu predsednika občine, dočim je za pravilno knjigovodstvo in pravilno in pravočasno sestavo in predložitev občinskih zaključnih računov odgovoren le občinaki delovodja (tajnik).
Pri praktičnem izvajanju knjigovodstva nad gospodarstvom občinskih uprav so nadrejeni neštetokrat ugotovili težave in sitnosti, s katerimi se morajo boriti naši predsedniki občin, občinski blagajniki m delovodje pri izvrševanju odgovorne računovodstvene in blagajniške službe občin, njih ustanov in skladov. Eden glavnih vzrokov temu pomanjkanju znanja je tičal vsekakor tudi v tem, da so številni predpisi za vodstvo občinskega gospodarstva, posebno pa za poslovanje občinskih blagajn in za občinsko računovodstvo raztreseni po raznih uradnih listih, uredbah, razglasih in okrožnicah banske uprave. Ni torej čuda ako jih občinski funkcijonarji ne obvladajo, ker jih često prezro, ako niso na nje še posebno opozorjeni, često so člani občinskih uprav postavljeni pred naloge, ki jim povzročajo dokaj razglabljanja in izgube časa, pa si kljub vsemu prizadevanju ne morejo pomagati, ker jim pripomočki niso znani. Zato sta France Gorkič p. tajnik banske uprave v Ljubljani m Karel Vitori. računski preglednik glavne kontrole pregledno sestavila po predpisih, fci veljajo za mčunovodstveno in blagajniško poslovanje n«5ih občinskih uprav, priročnik za opravljanje blagajniških poslov. S tem priročnikom sta olajšala delo in skrbi članom občinskih uprav.
na drugi strani pa tudi olajšala in pospešila izvrševanje nadzorstvene službe nad njih poslovanjem.
S predpisi, ki jih bo v pogledu opravljanj« občinske blagajniške službe izdajala po že omenjenih načelno valnih odredbah v bodoče banska uprav« in i Gorkičevim in V5torijevim priročnikom se je opravljanje enega najvažnejših poslov občine t j- ob-
činske blagajniške službe definitivno uredilo in bo v bodoče marsikatera napaka in nepravilnost izostala, vsa služba okoli opravljanja občinskih blagajniških poslov je pa v vseh občinah dravske banovine & tem izenačena in enotna, kar je bila po progrupaciji občin ena najbolj perečih občinskih zadev.
Proti okniitvi
socijalne zaščite
Odstranjena Je nevarnost, predlog delodajalcev glede
Ljtrbijana, 27. junija
V nizu protestnih zborovanj proti poslabšanju socijalne zaščite po novelizaciji obrtnega zakona je sklical tudi vrhovni strokovni svet zborovanje, ki je bilo snoči v dvorani Delavske zbornice. Vrhovni strokovni svet tvorijo: Narodna strokovna zveza. Zveza društev privatnih nameščencev. Pomočniški zbor združenja trgovcev in Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica v Ljubljani. Zborovanju, ki ni bilo obiskano najboljše, je predsedoval predsednik Zveze društev privatnih nameščencev Joško Zcmlfič, ki je govoril o pomenu zborovanja, naglašujoč. da zdaj ni več tako aktualno, ker ni nevarnosti, da bi minister upošteval predlog delodajalcev glede spremembe obrtnega zakona. Prav pa je, da delavstvo in na-meščenstvo odločno povzdigne glas za svoje pravice, da izrazi svojo voljo in zavest.
Govornik je dejal tudi, da večina ljubljanskih trgovcev ni vedela ničesar o predlogu delodajalcev glede spremembe obrtnega zakona, ker je ni nihče informiral. Trgovci so proti poslabšanju socijalne zakonodaje in če 90 izjeme med njimi, nal ne sodijo po njih večine. Hkrati ie omenil, da je te dni dosegla organizacija grafičnega delavstva v Beogradu, da ročni delavci ne bodo plačevali l0/« davka. Prečital je še pismo ministra Demetroviča ministru dr. Knamerju (na njegovo intervencijo glede noveliziranja obrtnega zakona), ki v njem pravi, da ne bo prišlo do nobenih sprememb obrtnega zakona, ne da bi se prej zaslišale delavske zbornice.
V imenu Zveze društev privatnih nameščencev je obrazložil stališče nameščencev glede predloga delodajalcev dr. Kosti. Minister je dobil pooblastilo ob sprejetju novega obrtnega zakona, da sme samo popraviti besedilo stitistično in kjer je nejasno, ne pa da izdaja nove odredbe. Vsaka odredba bi veljala, če bi bila izdana v okviru omenjenega pooblastil« ter bi zakon lahko spremeniti le, če bi sprejeti zopet novega.    Govornik  je ostro    ob sodri
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM
V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Kvlvia Sidnev in Cary Grant v nepozabnem filmu
Madame Butter£ly
Razkošen tonfilm v nemškem jeziku ob spremljavi lepe Puccinijeve glasbe
Dopolnilo nov zvočni tednik Predstave: v sredo ob 7^ in 9., v četrtek in petek ob 5,, 7. in 9. uri Pride! Elizabeta Bergpaer
CARICA KATARINA
Iz Maribora
_ Vpisovanje na vseh mariborskih šolah &o bo vršilo v soboto 30. t- m. od S. do 12. ure. K vpisovanju v prvi razred je treba prinesti krstni in domovi nek i liat ter potrdilo o cepljenju koz.
— Nov grob. V cvetu mladosti jo v ponedeljek zjutraj za vedno zatianila oči Z laika Božičkova. hčerka trgovca g. Božička na MeJjaki eeeti. Pogreb v zgodnji mladosti preminule Zlatke je bil danes popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežji. Mladenki bodi ob-ranjen trajen spomin, preostalim pa naše iskreno sozalje!
— Zastrupljenje. V ponedeljek jo zaužila 251etna delavčeva žena Pranja Rem-sovn iz Pobrežja precejšnjo količino ocetne kisline. V sBnib krčih so jso mors+i mariborski reševalci prepeljati v bolnico, kjer so ji resili življenje.
— 171etni ubijajee. Med posestniškhn sinom Ludvikom Zjnavcem m 17l?tnini Francetom K. iz Senčaka je vladalo že delj caaa r»apeto razmerje, dasi sta bila poprej, dobra prijatelja. Zaradi mladosti je Zmave Franca zapostavi jal ki ga večkrat pret fanti osmešil. Tako tudi nekega dne, ko ga je Zmavc vpričo fantov in deklet prisilil, da >e na cesti pokleknil in molil. Tega pa France m mogel pozabiti in prisegel je Zmavcu maščevanje. DoJeo jje iskal prilike, da bi poplačal Zmajvra za njegovo objestnost Končno je prišel 26. marec, ki ie bil za oba mladeniča usoden" Žmavc je poplačal predrznost z žrvljeupem. France pa je postal ubijalec. Omenjenega dne sta Ludvik in France kopala v vinogradu na Moravskem vrhu. Franca je spoznal, da je prišla ura osvete. Zato ee je oborožil s kolom m Sel za nič hibdeea sluteckn Ž mavcem, ki se je po delu vračal domov. Ko ga ie France dohitel j? udaril s kokwn Zcnavca večkrat po giavi, tako da mu je zdrobil lobanjo in riesrečnež je čez tri dni podlegel otrpnjenju možganov. Zadnje dejanje te vaške tragedije se \s ▼ torek odigralo na mariborskem okrožnem sodišču, kjer ja mladega ubijalca sodil mali kazen, s inat. Za i adi mladosti bo oddan 17-letnii ubijalec France K. v poboljševalnico kjer se bo spokoril za svoj zločin.
— Utopljene« v Dravi. V ponedeljek je opazil Ivan Simoncič. preglednik fin. kont. v p., % državnega mosta utopljenca v Dravi. MirrK>idoci eo obvestili reševalce* ki so a čolnom preiskali rako. toda utopi jen čev etra trupla niso nasU
— Zaradi meje za Je pobil. Zanimiva kazenska razprava se je v torek dopoldne vršila pred malim senatom tukajšnjega okr. sodišča, ki ie sodilo 41etnega Karla Nudla iz Gašteraja. ker bi bil zaradi meje skoraj ubil svojega soseda Jan-eea Klobaso Oba nosestnika sta orala na njivah, ki sta mejili druga ob drugi in nj ie ločila le ozka steza. Ta steza na ie do zadnjega služila obe-
da bi minister upošteval izpremembe obrtn. zakona
točko ^ točko predloga delodajalcev. P 1 Kravos je govoril v imenu NSZ. lredvsem je naglasil. da mora delavstvo zastopati stališče, da mora dobiti vse socijalne pridobitve, ki }fh že uživa namc-ščenstvo. a ne, da bi zahtevalo, naj bi na-mešeensko socijalno zakonodajo degradirali na nižino socijalne zaščite ročnega delavstva. Odgovarjal je na medklice ter na-giaSal. dii so predvsem tisti krivi sedanjega obupnega položaj delavstva, ki nočejo poznati strokovne organizacije in ki zabavljajo po gostilnah.
Nemir je narastel do viška, ko je spregovoril dr. Alujevič, ki bi moral govoriti v imenu Pomočniškega zbora, a j 9 odgovarjal na medklice ter na razne neoonova-ne očitke. Ognjevito je govoril o potrebi sloge med delavstvom ne glede na struje.
Predsednik Žemljic je prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta m bi se glasi:
DeJastvo in nemeščenstvo zbrano na protestnem shodu vrhovnega strokovnega sveta najodločnejie protestira proti vsakemu poskusu noveliziranja obrtnega zakona, ki bi naj po predlogu delodajalcev poslabšalo socijalno zaščito delavcev in nameščencev. Sedanja socijalna zaSč-ka po obrtnem zakonu je že itak minimahva m ne ustreza duhu časa. njeno poslabtenje bi pa pomenilo vprav ziočm, ker bi bile okrnjene najosnovnejše človeške puavjcc. Delavci in nameščenci obsojajo todri ob tej priliki način. kako so hoteli vtibotaprti poslabšanje v obTtni zakon. Izjavljajo, da bodo znali odločno m z vsemi sredstvi vselej braniti svoje pravice m preprečrt? vsak atentat na obstoječe socija+no pravno zaščito delovnih slojev. Ko protearrjKbmo proti poskusu poslabšanja ovjs^jeoe socijalne zaščite, z vsem j*xid&rk;arn zahtevamo zakon o minimalnih mezckzh, ka mf zajezi vprav katastrofalno naraščajoč« izkoriščanje delavcev m namescer*ce*v.
Da bi ne prišlo do e4»oeao*, ni doW besede nthoe izmed zborovaJeev ter je predsednik  zaključil zborovanje.
ma .gospodarjema na pešpot. Zaradi nega vzroka pa je Kotil prepovedal Klobasi uporabo steze, kar pa akecinjemu m bilo po volji. Iz zlobe ie NodJ nametal na pot vejevje in e tem draža svojega soseda, ki jfc? pravkar orad evojo njivo. Klobma je> vopo odMranil, kar i*? ftodla mino razMTtiila. Pograbil je debelo vejo in z njo dvakrat 'jda-ril Klobaso po glavi, tako da mu jp natrt notranjo plast lobanjske kosti, da se je poškodovanec nezavesten zgrudil. Socfekekj m» ^»poznali Karla N mrl a krivim m gn obeortai na šest mesecev strogega mnesa.
KOLEDAR:
Jaaoe«: Sreda, 27. Junija: katoličani LaA-alav. Hama; pravoslavni 14. junija.
Jutri: Četrtek, 28. junija, katoiicam: Vidov dan, Zorana; pravoslavni 15. junija.
Pojutrišnjem: Petek, 29. junija, katoličani: Peter in Pavel; pravoslavni 16. junija. DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Matica: Srečno pot.
Kino Dvor: Ježa v smrt
Kino Siska.: Madame Butterflv.
Družabni večer Narodne odbrana or» 19.30 v kolodvorski restavraciji. PRIREDITVE NA VIDOV DAN:
Kino Matica: Crni labud.
Kino Dvor; Mož s smolo.
Kino ši&ka>; Madame ButterQy.
Občni zbor Orkestralnega druSWa Giaafca-ne Matice ob 21. v LAjovčevi dvorani. PRIREDITVE NA PRAZNIK
Kino Matica: Crni labud.
Kino Dvor: Prijatelj milijonar.
Kino Šiška: Madame Butterfrv.
DEŽURNE LEKARNE:
Sreda: Mr. Kuralt, Gos posve taka eeata 1A, in Susnik, Marijin trg 5,
Četrtek: Mr. Ramor, Miklošičeva cee ta 20, in Tmkoczv. Mestni trg" 4.
Petek: Mr. Bohinec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Tvrseva cesta 41, in Leustek, Resi jeva cesta 1.
J ml
Naša politika je bila zadnja leta med kronskimi vpokojenkami, zdaj pa vse kaže, da jo bomo reaktivirali. Škoda. Bolje bi bilo za njo in za nas% če bi ostala do svoje smrti tam, kjer je bila. Ko. ker pa že leze zopet na dan ne smemo biti tako neotesani, da bi šli mimo nje, ne da bi ji pogledali v obraz. Čuden, Janusovcmu močno podoben in strašno spačen je ta obraz. Politika mora hoditi svoja pola, sicer bi ne bila politika, toda morala bi biti vsaj na zunaj dostojna če je že ni sram hoditi pri belem dnevu po ulicah, naj bi vsaj nataknila dostojnejšo krinko. Tako pa spravlja ob ves ugled še tiste, ki bela pred n jo.
V  soboto je bila naša politika z eno nogo  na promenadi   v  tivolskih nasadih. Hodila je mimo odraslih in otrok v obliki običajne reklame    za   cirkuške predstave ali za zobno pasto, samo da je nosil nalašč v ta namen najeti fant na drogu tablo z nekoliko drugačnim  napisom. Jugoslovanska narodna stranka  je namreč vabila ljudi na javen shod. In če se je kdo zanimal za njen shod, je fant s tablo ob stal in čakal, dokler ni prečital vsega va bila in  vseh imen overovljenih odrešeni kvo. ki so na včerajšnjem shodu pobijah krizo    Toda vsi so prihajali, a njega ni bilo. ki bi hotel čitati vabilo
Ali fe naša politika res ie cirkus ah pa so začela cirkuška podjetja v strahu pred konkurzom bežati v politiko? Na ka*eri strani je nevarnost konkurza večja?
Srebrni jubilej
Sokola v Sodražici
Tudi v Sodražici se sokolska misel lepo razvija —
Lepa proslava Jubileja
Sodražica, 2b. junija. V nedeljo 17. t. m. je proslavilo agilno sokolsko društvo Sodražica, združeno z okrožnim zletom dolenjskega okrožja župe Ljubljana. 23-lernico svojega plodonosnoga delovanja. Na to izredno sokolsko slavje se je pripravljalo članstvo z veliko vnemo in požrtvovanjem. da pokaže obračun svojega dolgoletnega udejstvovanja in da pravilno pojmuje poslanstvo sokol-stva za preporod naroda. Članstvo je že ves teden urejevalo in krasilo zletišče. kajti pričakovali smo tudi sedaj lepega vremena, s katerim nam je bilo tudi prej vedno ustreženo pri  vsakoletnih nastopih.
umrlih ter zopet odkorakali na trg. kjer se je ravno pričel promenadni koncert godbe br. društva Ribnica.
V opoldanskem odmoru je društvo v lastni režiji skrbelo za prehrano naraščaja in dece. Vse je brezhibno delovalo, iz česar se razvidi, da je bil prireditveni odbor kos svoji nalogi. V spomin na ta jubilej je napravil fotograf Pogačnik več posnetkov, od katerih objavljamo enega tudi v našem listu. Popoldne ob 15. se je vršila slavnostna povorka, pri kateri je sodelovalo poleg 1Q članov godbe 5 praporov in sicer: Ribnica. Kočevje, Vel. Lašče in  Dolenja  vas ter z lipovim vencem
Dru&veoa oprava Sokolske ga društva Sodražica ob 25 letnici obstoja s bratom starosto Jos. Oberstarjem v sredini
Že   na   pvecrvečer si je nadel naš napredni trg praznično lice  m raz vseh hiš so plapolale državne trobojnicc. Vsi smo bili ene misli in čustva z željo, da naj bo to    izredno  slavje  srv^camk manifestacija sofcolske misli vsega okrožja ter viden napredek sokolske rnoS, ki je v našem narodu globoko  ukoreninjena.    Na predvečer se je zbralo članstvo z naraščajem in deco ter v slavnostni povorki z bakljami "m godbo na čelu krenilo na dom br. staroste Jos. Oberstarja, ki  istotako praznuje svoj  srebrni  jubilej sokolskega delovanja in starostovanja našemu društvu. Redkemu  jubilantu  je   zapel  sokolski pevski zbor dve podoknici, za kar se je brat starosta iskreno zahvalil. 135 članov broječa :v>vorka je krenila    potem pred sokolsko dvorano, kjer se je vršil v proslavo 25-emice slavnostni  koncert, ki so ga otvorili pevci s  »Sokolskim  pozdravom«. Br. srarosta je v vznesenem govoru pozdravil prisotne ter v lepih besedah orisal 25-let-rto  delovanje.  Poimensko se je spominjal vseh sodelavcev od ustanovitve do danes, mnogi   člani,  ki se  odejstvujejo sedaj pri drugih društvih, so pa poslali pismene če--irke.
Po govoru br. staroste, ki je ganil vse prisotne, je izročila br. starosti naraščaj-nica s primernim nagovorom šopek cvetlic z željo, da bi nam bil starosta vodnik tuci-! v bodoče. Br. Kleindinst. član društ uprave, je posvetil svoj govor br. starosti za njegovo 25-lctno starostovanje ter mu izrekel v imenu članstva vse priznanje ter skrene bratske čestitke, nakar je v imenu starešinstva žnpe Ljubljana podal pozdrave in čestital tudi župni odposlanec br. Stane Flegar. Pevci so pod vodstvom br. Adamiča zapeli več pesmi po sporedu ter zaključili lepo uspelo prireditev, nato >e je pa vršil na dorrm br. staroste prija-■ ': sk i sestan ek celokupn e d ruš t ven c u:>rave.
Naslednji dan kmahi po jutranji budnici >o pričeli prihajati oddelki raznih sokolskih edinic okrožja, nakar so se pričele telovadne skušnje, ki so trajale vse dopoldne pod nadzorstvom br. okrož. načel-rrka Stane Hočevarja ter župnega prednjaka br. Rajmerja, Članstvo društva So-araiica je po skušnjah odkorakalo v sprevodu z br. starostom na čelu na tukajšnje p 'vopališče. kjer je zapel moški zbor dve žalostinki v spomin umrlim društvenim članom. Br. starosta se je v svojem gan--i:vem in srce segajočem govoru poimensko spominjal vseh članov, kakor pok. narodnjaka in člana tržaškega Sokola br. Kržeta, dalje 1. staroste br. Grudna, bla-eajnika br. I. Drobnica in Košmrlja, dalje r>red kratkim umrlega člana br. Vesela in Jelovška. posebno pa še naše kumice pok. sestre Amalije Faidigove. Lepe spominske besede, namenjene pok. članom, so ganile »se    prisotne.    nakar so počastili spomin
okinčanim praporom v sredini jubil. druživa Sodra/ica, poleg tega je nastonila č*-ta Koprivnik z drž. trobojko. V povorki je dalje sodelovalo 78 članov v kroju, 75 članic, IS žen. nar., 23 m. naraščaja, 106 ženske dece, 102 moške dece ter 34 članov v civilu. Sprevod je zaključilo članstvo našega vrlega gasilnega društva s praporom in 17 člani v kroju. Številno občin stvo je navdušeno pozdravljalo Sokole kakor tudi gasilce. Povorka se je zaklju čila na letnem telovadišču, nakar so številni gostje, ki so prihajali od blizu in daleč, zavzeli svoja mesta. Zaradi lepega vremena so se udeležili tega jubileja in okrožnega zleta skoro vse edinice dolenj skega okrožja kakor: Ribnica. Kočevje, Vel. Lašče, Grosuplje. Dolenja vas. Št. Vid ter čete Dvorska vas. Rob, Nova Sela, Mozelj, Koprivnik, Stara cerkev. Turjak, društvo Dobrepolje in Nova vas, poleg te ga pa tudi čete društvo Sodražica v Loškem potoku. Vel. Poljanah ter odsek Gora pri Sodražici. Poleg Ribnice je dala največje število telovadečega članstva četa Loški potok, ki je ena najagilnejših čet našega okrožja.
Javno telovadbo je otvorila deca (152). nato so se pa s prostimi vajami vrstili tu-di drugi oddelki, od katerih je nastopilo: 18 žen. naraščaj, 23 moškega nar., 78 članic, 78 članov ter 21 starejših bratov s palicami Pri orodni telovadbi so nastopile 3 vrste članov ter 1 vrsta članic, ki so pokazali dokaj posrečene vaje, tako da jih je občinstvo nagradilo in ni štedilo s priznanjem. Posebno se je odlikovala vrsta na krogih, ki je s svojimi drznimi vajami zadivila občinstvo.
Društvo Sodražica je za zaključno točko nastopilo samostojno s posebnimi vajami, pri katerih je nastopilo 146 članov. Z vajami »-Morje« je bil dosežen višek priznanja, izvedba je bila skladna in brezhibna, za kar gre največje priznanje našemu agilnemu načelniku br. Franu Fajdi-gi, ki je k izvedbi te točke največ pripomogel. Članstvo je pa pokazalo svojo neomajno voljo in disciplino, svoj napredek dolgoletnega sokolovanja in moč sokolske misli. Ob zaključku je brat stareta Ober-star imel na vse prisotne navdušujoč govor o pomenu tega jubileja ter podal smernice bodočega dela.
Godba bratskega društva Ribnica pod vodstvom kapelnika br. Majnika je spremljala vse točke kakor tudi posebno točko »Morje« ter ji gre vse priznanje. Po javnem nastopu se je razvila prijetna zabava, ki je zadovoljila vse goste. Vsem ude-deležencem bo pa ostala slavnost 25-let-nice tudi dalje v nepozabnem spominu. Tz poteka prireditve pa razvidimo, da se sokolska misel lepo razvija v pokri meri za boljšo bodočnost in preporod našega naroda.
Črnomelj za svoj napredek
Vse naravne pogoje je treba izrabiti, pa bomo srečno prebrodffi težke
čase
Ljubljana. 22. junija Črnomelj v svojem delu za povzdigo in napredek ne le mesta samega, nego vsega ?vojega okraja, ni nikdar zaostajal za drugimi slovenskimi mesti, nego ga nedvomno srnemo šteti celo med najmarljivejša, dasi v javnosti o njem ni bilo mnogo govora. Z vso energijo je vedno posegal v vse pa-"■-\2e našega javnega življenja in vedno do-^?al prav lepe uspehe, kolikor so pač tež--: razmere zadnjih let dovoljevale. Akcija *a zgradbo novega kopališča, ki bo letos dograjeno, bo Črnomlja izredno mnogo ' ' -ila. ker je kopališče vsakemu letovi-u pač prva in najosnovnejša zahteva. S srnotreno propagando bo potem lahko Privabrta naše srednje sloje, da si privoščilo oddih v cenenih in lepih belokranjskih Wrh. Črnomelj je važen tudi kot izhodišče v najromantičnejše kraje deželice onstran Gorjancev na Vinico m v »republiko« Poljansko dolino s prelepim Stenim trgom, v katera kraja pa bi bilo predvsem •'boljšati zveze tako, da bi jib imela dnev-a ne le dva do trikrat tedensko. Delu za povzdigo Bele Krajine, ki ga pravljajo domačini, bi morala predvsem ^iskočiti na pomoč tadi drža-va, ker so
sicer vse večje akcije skoraj nemogoče. Železniške zveze onemogočajo izletništvo m letovišcerstvo, a letos je Belo Krajino še zlasti prizadelo dejstvo, da je železniška uprava z uvedbo izletniških vlakov v nedeljo ukinila jutranje redne potniške vlake. Cilj izletniškega vlaka ne sme biti le ta, da nadomesti potniškega in odhaja iz Ljubljane prej kot slednji, nego tudi še drugi. Izletniški vlaki bi se ne smeli ustavljati na vsaki manjši postaji, ki jih je na progi Ljubljana—Karlovec precej, nego bi s povečano brzino morali čimprej doseči svoj cilj, ker imajo izletniki sicer spričo velike razdalje  in dolgega   potovanja od
Ljubljane do Bele Krajine v slednji premalo časa za izlete in razvedrilo v naravi. Izletniki, la so namenjeni v kraje, od Ljubljane ne preveč oddaljene, lahko potujejo z rednim potniškim vlakom, ki ga baš zaradi tega ne bi smeli ukiniti. Zakaj bi ne bilo mogoče na naši dolenjski progi uvesti nospešene vlake, ki jib sicer v Srbiji in Bosni že dolgo poznajo, ko so vendar že lanski m predlanski poizkusi dokazali, da je Dolenjska z Belo Krajino sposobna za izletnisrvo in letovišcarsrvo in da bi lahko bfk. frekvenca na tej progi zelo dobra, če
bi se železniške zveze vsaj še malo zbolj-šale in uvedle izletniške karte, ki bi veljale od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj.
V zvezi s pospešeno brzino vlakov proti Karlovcu moramo predvsem omeniti, da bi baš temu morali merodajni posvetiti največ pozornosti. Medtem, ko zahteva zgraditev jadranske železnice ogromne izdatke, ki dosegajo skoraj 100 milijonov, zboljšanje spodnjega ustroja dolenjske železnice, kar bi omogočilo večjo brzino, ni zvezano s takimi velikimi stroški. Proge proti Karlovcu ne smemo smatrati za lokalno, ker bo po zboljšanju spodnjega ustroja lahko postala ena glavnih m v veliki meri razbremenila krožno progo Ljubljana—Zagret)—Karlovec, po kateri gre sedaj največji promet proti našemu morju in ki je za 33 km daljša od dolenjske proge. Enako aktualno je vprašanje motornih vlakov, ki jih je naša država nekaj nabavila, pa ni nobenega dodelila železniškim progam dravske banovine, ki bi jih kot izrazito turistična najbolj potrebovala. Zboljšanje spodnjega ustroja proge in v zvezi s tem pospešenje brzine rednih in predvsem izletniških vlakov in motorni vlaki so glede na sedanje gospodarske razmere naj-nujneša potreba vse Dolenjske in Bele Krajine. Upamo, da bo železniška direkcija upoštevala vse to.
Ko bodo vsaj najvažnejši ne dosta*ki odstranjeni in ko bodo v posameznih krajih ustvarjeni najosnovnejši pogoji za razvoj letoviščarstva. bo gotovo oživela rudi v dolenjskih in belokranjskih krajih ta važna gospodarska panoga. Črnomelj bo tedaj imel nedvomno velik pomen kot letovišče in tudi kot izhodišče za velik del lepe Bele Krajine. Sporedno z delom za uresničenje teh načrtov je treba sistematično posamezne kraje, ki za to prihajajo v poštev, že sedaj pripravljati in vzgajati, da ne bo pozneje med letoviščarji, ki bi jih širokopotezna reklama privabila, razočaranja. Črnomelj ima vsekakor bodočnost in bi bilo potrebno, da končno vendar pride do ustanovitve tujsko prometnega ali olepševalnega društva, ki bi sistematično delalo za povzdigo in napredek tega lepega kraja.
S letnica dr. Žerjavove smrti
Ljubljana, 27. junija. Ob današnji peti obletnici smrti dr. Gregorja Žerjava je bila davi ob 10. na njegovem grobu tiha intimna svečanost, ki so se je udeležili narodni poslanec dr. Stane Rape. zastopstvo banovinskega sekretarijata JNS dr. Zaje, Fr. Marn jn Cimerman Milan, konzorcij »Jutirac, zastopnik ZKD dr. Mihelak in uredrnistvo »Jutra« in »Slovenskega Naroda«. Spominski odbor je na grob položil ogromen venec rdečih nageljnov, okrog belega mramomega stebra so pa med cvetiem trepetale lučke.
Ob petletnici smrti velikega narodnega voditelja je ZKD sklenila, da izda »Žerjavov zbornik« z opisom *n oceno vsega njegovega dela na političnem, socialnem in kulturnem polju, ki vedno bolj spoznavamo njegov ogromen pomen za ves naš narod. Knjiga bo bogato ilustrirana in <bo obsegala 400 do 600 strani in v ta namen se je sestavil poseben odbor, ki so v njem poleg predsednika dr. Bajiča še narodni poslanec dr. Stane Rape, Fr. Marn, Fran Majcen in dr. Mihelak. V knj!gi bodo objavljeni tudJ faksimili najvažnejših pokojnikovih pisem, a odbor prosi pokojnikove prijatelje, da mu dajo na razpolago ves svoj material, ki prihaja v poštev, in ga pošljejo ZKD. Na girob dr. Gregorja Žerjava pa prihajajo tudi drugi ljudje, saj jih je v Ljubljani vendar nešteto v vseh krogih, ki jim ie predobri pokojnik pomagal.
Iz Laškega
— Obveznice   vojn«    škode. Lastniki
2 in polodstounih obveznic vojne čkotfe se opozarjajo, da zamenjajo iste vsaj do 30 julija. Od 1. avgusta dalje bodo izžrebane namreč samo še nove (zamenjane) obveznice. Obveznice sprejemajo v zamenjavo davčne uprave, lahko se pa pošljejo v zamenjavo tudi neposredno direkciji dr žavnih dolgov in kreditov v Beogradu, in to s posebno prijavo, ki jih imajo v zaiogi davčne uprave.
— Vidovdanska proslava se bo vršila 28. t. m. ob 10. uri v Sokolskem domu s sodelovanjem Narodne odbrane ter narodne šole. Na sporedu so: govor, deklamacije,  petje, prrzorcki. Vabljeni!
— Kresni sejem je bil precej živahen. Zlasti je bilo živahno na živinskem sejmišču, kamor so prignali kmetovalci 460 govedi. Cena se je gibala med 3 in 4 Din Poleg posameznih kupčij je bil kupljen 1 vagon živine za Italijo ter 1 vagon za Ljubljano.
— Vroči val, ki je dosegel tudi že za padno Evropo, se pri nas   še ni pojavil Zadnje dni je dosegla temperatura 3S stopinj. V Savinji je nastal cel živ-žav, saj je morala mladina letos presneto dolgo Čakati na kopalno sezono.
Ljubljanski občinski svet
Na včerajšnji seji so bile obravnavane razne tekoče zadeve — Nakup Auerspergovega dvorca za mestni
muzej
Ljubljana. 27. jt/nija. Ljubljanski občinski svet se je sestal snoči k svoji redni javni seji, ki jo je kma-la po 5. uri otvoril župan dr. Puc. Občinski svetniki so bili polnoštevilno zastopani, svojo odsotnost sta upravičila obč. svetnika Jarc in šarabon.
Poročilo župana
Uvodoma se je župan spominjal velikih svečanosti posvetitve »Hrama slave« v Skoplju in svečanosti v šabcu. Na oboje je župan v imenu ljubljanskega mesta poslal svoje čestitke. Nadalje se je župan spominjal dveh pomembnih jubilejev in sicer 501etnice obstoja pevskega društva »Slavec« in 251etnice Sokola II Obema društvoma je župan čestital za plodonosno dela na kulturnem in nacionalnem polju in se je udeležil v družbi z večjim številom občinskih svetnikov dotičnih slavnosti. Nadalje je župan poročal o nedavnem obisku najstarejšega plovdivskega pevskega društva, ki se je sedaj iskreno zahvalilo za gostoljuben sprejem. V svojih nadaljnjih izvajanjih je župan proslavljal predsednika češkoslovašKe republike M asarvka, ki je bil sedaj četrteč izvoljen za predsednika, in SOletniee velikega češkega državnika dr. Beneša. Obema je žu pan v imenu ljubljanskega mesta brzojavno čestital. Občinski svetniki so županove besede podcrtavali z navdušenimi živijo-klici. Nadalje je sporočil župan, da je čestital župniku Ivanu VrhovniKU, ki je preteklo nedeljo slavil svojo 801etnico. S toplimi besedami se je tudi spominjal umrlega velikega češkoslovaškega sokolskega delavca br. dr. Vanička. nadalje 25. maja umrlega slovenskega pisatelja Josipa Kostanjevca in blagopokojnega predsednika deželnega sodišča v pokoju Alberta Le-vičnika. Občinski svetniki, ki so stoje poslušali njegove hesede, so se oddolžili spominu blagopokojnikov s trikratnimi slava-klici. Slednjič je župan demantiral govorice, da namerava vlada pomakniti Ljubljano v II. plačilni razred. Na svoje vprašanje je dobil tudi od centralne vlade brzojavno potrdilo, da 8o vse take vesti izmišljene, ker je že tudi pojasnil minister dr. Kramer.
Finančni odsek
Nato je občinski svet prešel na dnevni red. Načelnik finančnega odseka obč. svetnik Tavčar je podal poročila tega odseka, na podlagi katerih je občinski svet rešil večje število tekočih zadev, predvsem več prizivov proti predpisom pri-rastkarine, proti predpisu občinske pasje takse in proti predpisu mestnih hišnih davščin. Občinski svet je nadalje potrdil računski zaključek Kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske za I. 1933. Priziv hotelske in stavbinske družbe »Union« zoper odmero občinske davščine na vozila je bil zavrnjen, istotako prošnja župnega urada Sv Peter v Ljubljani za konkurenčno obravnavo za nabavo orgei in zvonov župne cerkve. Nato je še občinski svet odobril več nakupov in odkupov zemljišč v ljubljanskem pomeri ju, med drugimi tudi nakup posestva na Špici od Martinca Franca v obsegu 3058 kvadratnih metrov za 558.000 Din. Najbolj važna točka je bil nakup Auerspergovega dvorca pri križevniški cerkvi. Banska uprava je ponudila nakup tega dvorca prvotno za 1,500.000 Din. kasneje je znižala kupnino na 1,300.000 Din. plačljivih v štirih enakih letnih obrokih začenši s 1. aprilom 1955. Mestni gradbeni urad je ocenil stavbo in ugotovil, da predstavlja dvorec znatno višjo vrednost, tako da je nakup za mesto ugoden Dvorec bo uporabilo mesto deloma za svoj mestni muzej, za kar so prostori v tem dvorcu zelo primerni, ker so sobe visoke in svetle. Ostale prostore pa bo porabilo mesto za to, da naseli svoje urade, ki so sedaj raztreseni po raznih privatnih hišah io za katere mora občina plačevati visoke najemnine. Na predlog finančnega odseka je občinski svet soglasno odobril nakup Auerspergovega dvorca za 1.300.000 Din, ki pa naj se odplačuje v letnih obrokih po 100.000 Din
Gradbeni odsek
Sledila so poročila gradbenega odseka, ki jih je podal njegov načelnik obč. svet. inž. Bevc. Rešilo se je več prošenj za parcelacijo in spremembo parcelacije. Nadalje je občinski svet sklenil kategorizacijo občinskih cest. Sokolskemu društvu Ljubljana III. odstopa ljubljanska občina ob mestni gramoznici ob Vodovodni cesti primeren prostor v obsegu 16.000 k v. m brezplačno za svrhe tega društva. Društvo ne sme prodati prostora, niti ga porabiti v druge nego sokolske namene. Za regulacijo Emomke ceste sta se gradbeni in finančni odsek pogodila s prizadetimi posestniki več parcel na krakovskih vrtovih, da odstopijo te parcele za cesto po ključu 1:3 kv. m mestneea zemljišča ob Zeleni poti. Vsega skupaj je tega 6veta potrebnega za regulacijo ceste 911 kv. m, za kar dobe prizadeti posestniki ob Zeleni poti 4908 kv. m. Občinski svetnik Janežič je zahteval, naj se reši tudi vprašanje glede odstopa Speletičeve hiše. ki je bistveno potrebna za regulacijo Emonske ceste. Poročevalec je odvrnil, da sta se gradbeni in finančni odsek že pogajala in pogodila za Speletičevo hiso za 260.000 Din, vendar hipno finančni odsek ne more najti sredstev za ta odkup. Poročevalec je sprejel Janežičev predlog, glasom katerega pooblašča občinski svet gradbeni in finančni odsek, da v svojem delokrogu rešita čim prej sporazumno to zadevo.
Druge zadeve
Na predlog načelnika personalno pravnega odseka občinskega svetnika dr. Subi-oa je občinski svet rešil večje število prošenj za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo in za zagotovilo domovinstva
Občinski svetnik dr Cepuder. Rupnik 'n Podgoršek, so vložili nujno samostojne predloge glede na osnutek novega zakona o mestih. Predlagatelji so v obširnejših govorih utemeljevali nujnost svoiib predlogov.
Občinski svetnik P i č m a n je predložil še samostojni predlog glede regulacije
Ilirske ulice za katero bi bilo dovolj 675.000 do 800.000 Din. dočim se je prej cenilo, da bo treba za to 2 do 3 milijone. Predlagatelj priporoča finančnemu in gradbenemu odseku, naj se z vsemi silami zavzameta za to regulacijo.
Tajna seja
Ob 18.45 je župan zaključil javno sejo in otvoril takoj fea tem tajno sejo, ki je rešila več personalnih zadev, med drugim je bilo oddanih več mest za interni razpis in rešena zadeva glede odpusta omoženih uradnic iz mestne službe na pritožbo prizadetih, o čemer je dospela odločba banske uprave. Rešene so bile v tajni seji rudi še razne druge manjše personalne zadeve
milijonar
Po veseli opereti F. lTjhelyja, v glavnih vlogah Hermann Thimijr, Jakob Tiedtke, ki skrbita za smeh in zabavo. — Samo na praznik 29. t. m. ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer —„ Vstopnina Din 4.50 in 6.50.
»Zvočni kino Dvor«. — Telefon 2730
so napadli
Ljubljana, 27. Junija.
Tomaž je že vpokojen. Včeraj ponoči se mu je zahotelo dobre kapljice in jo je mahnil v kavarno »Leon« v Kolodvorski ulic:. Pogledal je že precej globoko v kozarček, ko so k njegovi miz; pnsedli dva moška in ženska. Naš Tomaž je bil že tako sladko grnjen, da je videl kar tri moške in dve ženski. Ženski, oziroma ženska mu je začela prigovarjati, naj da za vino, nato se ji je zahotelo še piva In klofbase. Tomaž je bil velik kavalir in je vsem željam ustregel. Ob 2. ponoči je družba Tomaža zvabila v kavarno »Viadukt« na Šmartinski cesti. Ker pa je bila kavarna že zaprta, so zavili proti Kolinski tovarni, kjer je ženska Tomaža nagovarjala, naj ji da dva kovača. Tomaž, ki je že pri »Leonu« plačal ves račun, je tudi tej želji hotel ustreči. Potegml je denarnico, v tem ga je pa ženska prijela za roke. njena tovariša sta pa skočila nanj in mu odvzela srebrno aro ter zlato verižico, ženska se je pa polastila denarmce. Po napadu so zbežali. Tomaž je opoteka-jočih korakov prišel do stražnice In obvestil policijo o napadu. Ko se je vračal proti mestu, je srečal moškega M žer>sko, v katerih je spoznal napadalca, čeprav se je ženska med tem že preoblekla.
Po opisu je policija spoznala v napadalcih tri stare znance in je dva kmara aretirala. Sta to 241etni Valentin 2agar, ki ie na zelo slabem glasu in polociji znan kot alkoholik in delomržnež ter je zaradi raznih prestopkov že 18 krat sedel v zapora. Drugn napadalec, ki ga policija še ni pepela, je njegov brat Franc, tudi že 15 krat predkaznovan. Tretji član troreresne deteljice, Jožefa Kastaneto, je prav tako stara znanka policije. BHa je že 14 krat pred-kaznovana zarad; vLačuganja. Pri Valentinu so našli: ukradeno uro in verižico, pri Jožefi pa ukradeno denarnico ter 91 Dm.
„Mož s smolo"
Senzacijonalne pustolovščine v okviru najveselejše vsebine in mnoge glasbe. V glavnih vlogah Knrt Bola, La Jana, H. A. Schletov. — Samo na praznik 28. t. m. ob 3., 5., 7. in 9. — Vstopnina Din 4.50 in 6.50
»Zvočni kino Dvor«      Telefon 2730
SPORT
Dvotnatch Ljubljana-Beograd
Ljubljana, 27. janija.
Naša lahkoatletska reprezentanca odpotuje v Beograd, kjer se bo v soboto pomerila s tamošnjo reprezentanco. Naši atleti so dobro pripravljeni, saj imajo za seboj dvomateh z Gradcem, vrhu tega pa še poseben izbirni miting, ki je prioescl prvovrstne rezultate. Posebno veija to za Kovačiča. ki je po nekaj letih stagnacije kot prvi Jugosloven pretekel progi na rOO in 200 m pod 11 oziroma 23 sekundami.
Tudi Beograjčani so se temeljito pripravili. ImeH so več skupnih ri^nmgov m upajo, da bodo Ljubljančanom dokazal-, da so jim enakovredni. Beograjski listi naglašajo, da bodo morali Slovenci napeti vse sile, ako bodo hoteli zmagati z minimalno razliko. Sestava beograjske reprezentance je že določena. Poleg najboljših atletov BSK in Jugoslavije so pritegni H tudi atlete iz Pančeva, Na 100 m nastopita Stevanovič (J) in Baver (P), na 400 m Nikhazi (P) in Stevanovič (J), na 800 m Nikhazi in Djingalaševič (TRuski), na 1500 m Buteja (P) in Deči (P), na 5 km Čeke (P) in Djordjevič (J). v skoku v daljavo Mioković in Novaković (oba BSK), v skoku v višino Mioković in Telesko (P), v troskotu Miokovič in Novakovič, v krogli in disku Kleut in Bojovič (oba J), v kopju Kleut in Nikolič (J), v štafeti 4X 100 m pa Stevanovič. Miokovič, Novakovič in Baver.
Po zadnjih vesteh naša reprezentanca zopet ne bo kompletna. Predvsem bomo morali pogrešati Zupančiča, najbrž pa tudi Jegliča, ki je službeno zadržan.
— Popravek. 15. L m. amo oorocali o nedeljskem noijomobu iz Hrastnika, da je tam eoetoval SK Ilirija in Izffjbil nogometno tekmo z rezultatom 10:3. Na5 poročevalec se je pa oervidno zmotil, kajti SK Ilirija 6pk>h ni eostoval z nobenim svojim moštvom v Hratniku. temveč je moral biti to kak dmc kVob
Jutri premiera vele filma, ki je dosegel na Dunaju in vseli velemestih ogromen uspeh
€Ri\I LABOD
Film strasti in greha. — Glaudette GoJbert in Ricardo Cortez. — Dopolnilo »Para-
mountov zvočni tednik. — Predstave na oba praznika ob 3., 5., 7J.5 in 9.15 zvečer.
Elitni ldao Matica
Telefon 2124
DNEVNE VESTI
—lj Vrtnarska L*3la v parku na Valvasorjevem trgu dobro napredujejo. Zgradili bodo dve sprehajalni poti, ostali prostor pa snlanirali v grede. Stara drevesa s0 pustili vsa, da se je doslej zapuščen prostor spremenil čez noč v park z drevjem, kot da smo pa imeli že dolgo ter da so nam ga samo odprli. Taka drevesa bi zrastla šele čez dolgo let in bo park že prvo leto takšen, kakršen bi nastal šele čez deset U tje. Zdaj si samo se želimo, da bi lahko kmalu uredili Se okolieo Valvasorjevega trga po načrtu.
—lj 125 Din, povratna 225 Din stane vožnja Sušak s Pečnikarjevim avtobupom Odhod iz Ljubljane vsarf dan o* 5. uri zjntraj  izpred  hotela »Metropol«.
—lj Za mestno pomožno akcijo je nakazal g. odvetnik dr. France Lokar 100 Din, katere je naklonil iz neke sodne poravnave g. Leopold Zupančič iz Ljubljane, Jegličeva ulica, za kar izreka mastno na-čelstvo prisrčno zahvalo.
—lj  Mestna občina   ljubljanska odda reklamo    v    stolpnih    elekričnih urah Tvrdke, ki reflektira jo na namestitev njihove reklame v teh stolpih,* dobe točne jša pojasnila   pri   gospodarskem uradu.
—lj Risarska razstava I. realne gimnazije v Vegovi ulici je odprta danes in jutri. Občinstvu dostop prost. Na razstavo opozarjamo dijaštvo in prijatelje mladine.
—lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati iitd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, tzpirašanem optiku, Ljubljana. Stari  trg 9. Ceniki brezplačno. 3-T
—lj Državna dvorairedna trgovska »o)a v Ljubljani. Završni izpit se je vršil pod predoedatvom direktorja J. Gogale. K izpitu J3 bik* pripušcenih 43 kandidatov in kandidatinj. Završni izpH so napraviti: z odličnim uspehom: Ravnik Maka, Ham Jožica, Eladnik Ivana. Klemene Mira, Verbie Ivana, Žebajvec Marije: s prav dobrim u^p*--hom: Žasnr Boris. Adamič Jožica, Frao Ba-rica, Hawlina Cbarlota. Mišjnk Martina, Primic Marija; z dobrim uspehom: Abrain Stanko. Cerček Zdenka. DolhaT Ana. Pjjan Marija, Kovač Edita. Obid Danica, Bat>nik Albina, Jalen Marija. Jcseršek Helena, Po-čivaišek Berba. Stare Recina. St-iner Draga, Skofic Štefanija, Tenmarre Silva. Sladic Antonija, Urh Angela. Zajec Silva, Zai*mei-stesr Ana; z zadostnim uspehom: Dernik Anton. Golob Branko. Blatnik Ladislava, Kramaršič Marija, štrekeli Serafina. Val^n-čič Nada. Sedem kamdidatov in kandidati nj. je b*Ho odklonjenih za tri meeece, za eelo leto ni bil odklonjen nihče. — Vpisovanje v Drž. dvorazredno trgovsko t*ok> v Ljubliani se bo vršilo dne 1H 2. in 3. septembra. Naredba zaradi sprejerna je objavljena na razglaoni deski: začetkom šoleke-ea leta pa bo razglašena v dnevnem časopisju. — Podjetja, ki nameravajo sprejeti nove pisarniške moči, naj se obračajo na ravnateljstvo Drž. dvorazredne treovske šole v Ljubljani.
—lj Ali bodo nadaljevali kanalizacijo v Šiški? Za šišensko kanalizacijo ni denarja. Letos &o zgradili glavni kanal pod železnico pri gorenjskem kolodvoru do Medvedove ceste, kjer se je delo ustavilo. Med rednimi izdatki ni v mestnem preračunu vsote za kanalizacijo v Šiški, zato pač čakajo na boljše čase. Govorilo se je o predlogu, da bi delo financiralo neko gradbeno podjetje, ki bi kanaliziralo Šiško, torej da bi posodilo občini na ta način milijonsko vsoto denarja. Zdaj ni več nobenih glaBov o šišensKi kanalizaciji in najbrž Šiška še ne bo tako hitro kanalizirana. Trna vremena!
—li »Orni labud« je naslov filmu, ki ca bomo Hitri videli v kinu Matici. Film je spet eno onih velikih del. ki nam predoča k rižev pot lepe mlade Američanke, ki jo je zapjstil njen ljubeek. Ubožiea postane ; mati in s? mora ločiti od svojega otroka, \ nato pa napravi kot >kraliica noci« in san- i soneta največjo velikomestno karijero. Vsi moški nore za njo in ona jih izkorišča brez usmiljenja, vendar fe pa njeno lahkoživo življenja le hipina njene notranjosti, sai 'e še vedno dobra in pripravljena vsakomur pomagati. Hrepeni po svojem iziiubljeiieni otroku ter vsak dan covori v radiu stotiso-čim otrokom kot radijska tetka, ki o njej nikdo n? sluti, da se za njo skriva razvpita •kraljica noči":. Po tej noti se ji posreči, da na ide svoje dete, ki jo spet pripelje v naročje ljubljenJ"cra moža.
SAMO fcE DANES
Ježa v smrt
Borba na življenje in smrt hrabre ga cow-boya Toma Keeneja na divjem zapadu za zmago pravice. Danes ob 4., 7. in 9. uri. Vstopnina Din 4.50 in 6.50. Zvočni kino »Dvor«. Telefon 27-30.
Novo
Širše obzorje,
— Ko sva se vzela, si mi zatrjevala, da sem najboljši mož na svetu.
— Res je, toda sčasoma sem dobila širše obzorje.
na Ljubljanici
Ljubljana, 27. jun'ja.
Suuje se družba, ki namerava zgradit4 ob Ižanski cesti nasproti »špice« moderni, kopališče. Segalo bo tik do Dolenjskega mostu in se razprostiralo ob Gruberjevem prekopu tja do »špice« in Se dalje. Ker bo segalo kopališče do tramvajske postaje, bo imelo zelo ugoden dostop. Sporedno z Gruberjevim prekopom nameravajo zgraditi 20 m dolg Ln več m iirok bazen za plavanje v tekoči vodi, ki bo prihajala iz Ljubljanice na zgornjem koncu v bazen in se na spodnjem koncu odtekala v prekop. Odtok se bo reguliral s posebno zavornico v bazenu. Z odpiranjem in zapiranjem zatvornic se bo tudi regu lirala toplota in višina vode. Poleg bazena bo tudi veli* prostor za solnčenje v mivki, prostor za tenis, za balinanje itd.
Vhod v kopališče bo takoj pri Dolenjskem mestu, od katerega bo speljana sporedno z »Ižansko cesto lepa steza. da obiskovalci kopališča ne bodo hodili po prašni cesti v kopališče in iz njega. Za jedačo in pijačo bodo skrbele renomirane kurjevaške gostilne in pa oicrepčevalnica pri kopališču. Ker je za novo kopališče na razpolago obširen prostor, se bo lahko napravilo poljubno število kabin kakor tu di prhe itd. Novo kopališče bo imelo Idealno lego za solnčenje pa tudi toplo in čisto vodo iz Ljubljanice, ker ne bo prihajala vanj umazana voda Iz Malega grabna ali od drugod.
Ker bodo morale biti zatvornice na Gruberjevem prekonu pri regulaciji Ljubljanice že zaradi iztokov tz Klavnice vedno nekoliko odprte, bo kopanje v no vem kopališču prijetno, ker voda ne bo deroča, pač pa vedno čista in topla Na »špici« bodo pa gotovo kmalu zrastle lepe vile, ki bodo v okras Prulam in okolici.
Jubilej Sokola v Radomljah
Otvoritev novega Sokolskega doma Kamnik, 27 junija.
V Radomljah se z veliko vnemo pripravljajo na praznik, ki bo brez dvoma najlepši in največji v zgodovini tega kraja. Dne 15. julija bodo otvorili veličastno zgradbo novega Sokolskega doma, ki so ga požrtvovalni radomeljski Sokoli postavili lansko jesen in ga to pomlad popolnoma dokončali. Obenem s tem važnim dogodkom bo združena tudi proslava 15-lernice  ustanovitve Sokola  v Radomljah.
Pregled delovanja rc agilne sokolske podeželske postojanke v 15 letih obstoja nam kaže. koliko se da ustvariti s pravo požrtvovalnostjo in ljubeznijo do stvari. Ustanovitev Sokola v Radomljah je zrasla iz navdušenja in krepke zavesti, ki jo je ustvaril v tem kraju izlet in sijajni nastop kamniškega sokolskega okrožja v prvem povojnem letu. Že prej je tu živahno delovalo napredno prosvetno društvo, ki ga je ustanovila in vodila učiteljica gdč. Žgurjeva. Ta je dala tudi največ pobude, da se je iz tega društva osnoval Sokol, ki je v napredni radomeljski vasi prevzel vodilno vlogo pri prosvetni in telesni vzgoji mladine. Takoj na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen za starešino dr. Ivo Potokar. ki je bil takrat najmlajši sokolski starešina in vodi društvo še danes.
Radomeljski Sokol je prav živahno deloval, včasih bolj, včasih manj. kakor so pač nanesle prilike Javni nastopi so bili vedno lepo obiskani in vse prebivalstvo je s simpatijami spremiialo razvoj mladega sokolskega društva. Streho za telovadbo in kulturne prireditve mu je nudil do leta 1930 pokojni Janez Jerman, od takrat pa ni mogel najti primernega prostora za udejstvovanje v zimskem času. Iz te potrebe je nastala misel na zgraditev lastnega Sokolskega doma.
Z majhno vsoto 15.000 Din je šlo društvo na delo in je v enem letu postavilo ponosno zgradbo, ki predstavlja danes vrednost 300-000 Din, vendar tako. da društvo ni zadolženo pri nobenem denarnem zavodu niti za dinar. Da je društvo našlo tako ugoden odmev za svojo akcijo, nam je v dokaz, koliko se da tudi v današnjih težkih časih doseči s požrtvovalnim delom ob složnem sodelovanju vseh vaščanov. Cesar ne zmorejo mnoga močna društva v nekaterih naših mestih, to je zmoslo vaško sokolsko društvo v Radomljah. O tem zglednem primeru sokolskega dela bomo še natančneje spregovoril, za danes samo lahko omenimo, da bo otvoritev Sokolskega doma v Radomljah dne 15. julija največja sokolska prireditev v našem okraju, ki bo privabila velike množice Sokolov in sokolstvu naklonjenega občinstva iz vseh krajev. Na lepem telovadišču ob zgradbi novega doma bo velik sokolski nastop izbranih vrat naših najboljših telovadcev.
_ Zračna zveaa med Ljhibljano in Celovcem bo otvor jena v ponedeljek, ko ee ob 12.20 e trimotornim letalom *Spartan< odpeljejo čez planine v Celovec na obisk ži-nan ljubljanski dr. Dinko Puc s podžupanom prof. Jarcem, da v imenu Ljubljane pozdravita slavno tnmflo sedanje Koroške, razen njjh pa tudi Generalni direktor Aero-ptfttf inž. Tadija Sondermajer, šef centra Ljubljana dr. Stane Rape in predsednik Aerokluba Rado HribaT. Že ob 13.45 ee letalo e prvega poleta čez državno mojo spel vrn? v Ljubljano, ko prispe z njim fejdi župan Celovca in predsednik Avatrofluga, da vrneta Ljubljani obisk, a v ponedeljek bo že reden promet, ko bo iz Ljubljane Malti vozilo vsak dan ob 12.20 v Celovec, kjer ima zv*z z vsemi večjimi središči Evrope, zlasti s Salzburgom, Dunajem in Mflnohe* nom ter Prago in z Italijo.
— Odvetniške vesti. Odbor Advokatske komore je dovolil advokatu v Konjicah dr. Ervinu Mejaku za preselitev pisarne v Gornji grad skrajšani rok, tako da se lahko preseli z 21. julijem. Za prevzemnika pisarne je imenovan advokat v Konjicah dr. Anton Prus. Skrajšani rok je dovoljen tudi advokatu v Gornjem gradu dr. Teodorju Sbrizaju. ki lahko preseli svojo pisarno v Mursko Soboto s 1. avgustom. Za prevzemnika njegove pisarne je imenovan advokat v Konjicah dr. Ervin Mejak.
— Nov sodni tolmač italijanskega je-z,ik*». Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo šolskega upravitelja v Gornji Rečici pri Laškem Marjana Bratuža za stalno zapriseženega sodnega tolmača za italijanski jezik na sedežu sreskega sodišča v Laškem.
— Burno zborovanje jugosloven-kih glasbenih avtorjev. V ponedeljek je imelo udruženje vasrcslovenskih glasbenih a<vtor-jev (UJMA) v Zagrebu glavno skupščino, na kateri ee je pokazalo, da ljudje EMtitefO plač vati avtorskih take. Zborovalei eo izražali svoje ogorčenje nad nekaterimi funkcionarji droStev, ki delajo udruženju ob vsaki priliki ovire, da ne more aspešno delovati. Da S3 suTedi to vprašanje in zboljsa težak položaj glasbenikov, bi bilo treba izdati enoten zakon ki bi preprečeval vsak škodljiv vpliv na delovanje UJMA. Kratko poročilo o poslovalnici v Ljubljani je prečital g. E. Adamič. Tudi v Ljubljani je ua-lMolo izbiranje avtorskih taks na enake težkoče, kakor v drugih mestih.
— Prvi »mučarski dom na Dolenjskem »e že grada. V nedeljo 1. julija bo v Zavr-tačah pri Višnji gori občni zbor SK Polža, ki gradi pod idilično cerkvico Sv. Duha med dvema idealnima smuskim a vežbali-ščema prvi smučarski dom na Dolenjskem. Temeljno zidovje z vodnjakom, kletjo in greznico bo te dni že dograjeno in če se bo delo nadaljevalo z enako vnemo, kakor je šlo dosedaj. če bo našel klub dovolj razumevanja za svoje hvalevredno prizadevanje tudi tam, kjer se bo odločalo o drugem delu njegove akcije, dobimo že z letošnjo zimo nov, praktično urejen smučarski dom, kar bo znatno pripomoglo k razvoju smučarstva pri nas, obenem bo pa to važen korak k organizaciji smučarstva in izletništva na Dolenjskega. Opozarjamo na občni z»bor vse, ki se zanimajo za povzdigo smučarstva in teh lepih krajev v neposredni bližini Ljufbljane. Odbor za zgraditev doma bo poročal o svojem dosedanjem čMkl
Pri astmi In bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke poneha vaj o s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Dele^acijA ja-pon^kah industrijalcer in trgovcev v Beograda. V ponedeljek zve Str jo prispete v Beograd delegacija ja.oonskin irni astri jalce-v in rrizovvov, ki si bodo danes ogledali naš zgodovinski muzej in poedina industrijska podjetja. Iz Beograda odpotu-ieffi drevi v Budimpešto in daJje na Dunaj, v Prago, B?r'Ln. BruselL Ostende. Pariz, Marseille m ?La*nori.  Nafta trgovina  z Ja-
T. Kobaitov:
Piskač z Montmartra
Pozna noč na Montmartru. Vse je preplavljeno s lučjo, s težko krvavo lučjo, ki zastruplja srce, žge telo in ubija dušo. Razkošni dancingi, bari in varijeteji mečejo zublje ognja na slepo množico, ki drvi brezumno v naročje mesenemu Mo-lohu. Od vseh strani buče blazni akordi zamorskih jazzov, vsesavajo se v telesa mimohitečih, ki se penijo in zvijajo od sladostrastja. Vse drvi. Vse vpije. Vse gori. Trenutek je vse; večnost ni nič.
Ob strani tega ognjenega zublja pa sedi na oglu ogromne rdeče obžarjene palače majhen, suhljat starček in piska na piščalko. Njegova piščalka je nenavadna; majhna je in tako izrezljana, da ne piha vanjo z ustnicami, temveč z nosnicami, zato je njen glas slaboten in pretrgan od dihanja. Bre- sledu se izgublja njen glas v poulično godbo in vpitje Montmartra. Igra bolj samemu sebi kot pa drugim. Srepo zre predse, a ničesar ne vidi, njegova misel spi v slabotnih, pretrganih, a mehkih melodijah njegove piščalke, drži jo z desnico, levico pa steguje odprto pred se. Tako igra, dokler se mu roka ne začne tresti in mu ne omahne težka kot kamen. Potem prime
poneko ie neznatna. Predla nek i m smo izvozili na Jaoonsko samo 605 ton braga za 712 tiroč 720 Din, kar znaša 0.02°/o vsega našega izjvoza. Tudi iz Japonske smo uvozili predtene&im samo 38 ton blagta v vrednosti 1,384.274 Din.
— Iz »Službenega li^ta«. >Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« št. 51 z dne 27. t. m. objavlja navodila, kako naj se sestavi predlog proračuna državnih izdatkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1935/36, in objavo banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
— Čebelarje oporarjfa banaka uprava na »Naredbo o prevažam ju čebel ra ajdovo pašo«, ki bo te dni razclažena v ^Služb^m licrtu«. Dovoz čebel je treba prijaviti pristojni občini od 1. julija, odnosno do 2q. julija V prijavi je treba točno navesti število čebelnih panjev in prostor, kamor se nameravajo postaviti, dalje naslov čebelarja ali njesroveea pooblaščenca, in krai (občina), kjer se čebel? stalno nahajajo. Morebitne prepovedi dovoza čebel, bodo občine izdale po prijavnem roka.
— Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Žagar Franc Breg, pristojen k Sv. Primožu na Pohorju, ki je odšel ob mobuizaciji leta 1914 na rusko, pozneje pa na srbsko bojišče in od leta 1917 ni o njem nobenega sledu več.
— Nalezljive bolezni v dra\-ski banovini. Od 1. do 7. t. m. je bilo v dravski banovini 15 primerov tifuznih bolezni, 63 škrlatinke, 82 davice (smrten 1), 60 ošpic, 228 dušljivega kašlja. 18 šena, 92 vnetja pri ušesne slinovke. 9 krčevite odrevenelosti, 5 otročične vročice ter po 1 griže, nalezljivega vnetja možganov in smrkavosti.
— Dobava premoga Mestno na čelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 1000 ton premoga kosovca in 25 m3 bukovih drv za kurjavo. Pravilno opremljene in kolekova-ne ponudbe ie vložiti najpozneje do 4 julija 1934 pri mestnem načelstvu v Ljubljani, gospodarski urad. kjer se dobijo tudi vse podrobne informacije.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, zmerno toplo vreme, po nekod manjše padavine. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja tempprntura je znašala v ^koplju 33. v Beogradu 32. v Zagrebu in Saraievj 31. v Splitu 30. v Ljubljani 29.5. v Mariboru 27.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.6. temperatura je znašala 13.8.
— V eledališeu jo je zadela kap. V ponedeljek zvečer je zadela v zagrebškem gledališču kap soprogo svetnika bamskega stola Marijo Megler Bila je v gl?>dališču z možem in naenkrat ji ie postalo <=»labo. Hoteli so jo prepeljati v bolnico, pa je umrla še prodno je prispel rešilni avto.
— Težka nesreča na železnici. Na železniški progi blizu Velimirovca ee je pripetila včeraj zjutraj težka železniška nesreča. Ivan Klas ie hotel čez progo, da bi prinesel tovari&u vode, pa ga je zgrabil tovorni vlak, da je prišel pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi pod koleni. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu umrl.
— Pod brzovlak je skofil. Včeraj dopoldne je skočil pri Dugi Resi pod brzovlak 231etni Karlovčan Ivan Movre. Strojevoija je v zadnjem hipu opazil samomorilca, pa ni mogel ustaviti vlaka, ki je Movre tu odrezal glavo. V samomor i 1 cevem žepu bo našli pismo in listek, na katerem je bilo napisano, da ni imel ljubio? m da nikogar ne dolži. Vse pa kaže, da je šel v smrt zaradi nesrečne ljabezni.
Iz Ljubljane
—lj Tragična izguba Janka Čolnarja, ki
ga popoldne pokopljemo z največjo slovesnostjo, ki jo jo v resnici zaslužil, je vso našo javnost pretresla v najsrlobokejtše globine in povzročila tudi naivečje sočutje z nje-fjovo vdovo ki edinim sinčkom. Ksr se pa v zvezi e tem v Ljubljani širijo tudi govorice, da pokojni nas odlični m zaslužni pilot ni bil zavarovan, smo se informirali in zvedeli, da je bil Janko Čolnar zavarovan za 80.000 Din. Pogreba, ki se bo ob 18. pričel pred hišo žalosti v Dravski ulici 1.. se gotovo udeleže množice iz vseh slojev prebivalstva, pokojnika pa počaste tudi njejgovi tovariši in prijatelji r* zraka ter zastopstva vsega našega vojaškeca tn civilnega letalstva.
piščalko z levico in z desnico, prosi, ko pa pozabi popolnoma, da prosi, pa si z njo tišči eno nosnico, da poje piščalka gasneje. Trudi se le, da bi igral čim dalje, dokler spet ne omahne brez sape, ves poten in utrujen. Potem sedi nepremično naslonjen na zid in težko sope. Polagoma se mu začne vračati življenje, plaho se ozre naokoli, obriše si nos in piščalko in spet začne piskati stare provensalske pesmi. Spet steguje roko pred se, a nikdo ga ne vidi, nikdo ne vidi njegove koščene roke, ki sega v cesto uživanja in prosi za drobtine, le včasih se kdo slučajno spotakne obenj, zakolne, ali se nasmeje njegovi originalni piščalki in odhiti dalje.
Zaman prosi. Izmed tisočev ga vidi le eden, le eden se ga morda usmili, a nihče ne razume melodij njegove piščalke; razume jih sam, pojejo mu o njegovi sreči in nesreči, o njegovem življenju. . .
Bilo je. Mlad in močan fant je bil takrat. Imel je dekle, lepo Ado. Ljubila sta se kot dvoje pomladanskih cvetk, ki rasteta nezavedno druga k drugi. A Chri-stophe je moral v mesto za zaslužkom. V slovo mu je dala Ada svojo sliko in svoj poljub v dno duše. Z velikim upanjem je odšel z upanjem, da splete toplo gnezdeče za oba. Našel je delo in brani1 denar. Ni se zmenil za goreče oči zapeljivk, ne za pijano godbo, ne za ples. Ži-
vel je le sebi in svoji Adi.
Tako so minili prvi meseci. A polagoma je začel zahajati na široke mont-martrške bulovarje, kamor ga je gnala neumljiva in nepremagljiva sila. Tu je v začetku le meril svojo zvestobo do Ade. z lahkoto je odbijal od sebe morje mehke, omaljajoče luči in godbe. Toda že je podzavedno obstajal pred visokimi palačami veselja in uživanja, že se je neve-doma zapisal smrti.
Spoznal je ognjeno plesalko Floro; iz njenih oči se je odsevala tajna pariških noči: Omamljala ga je in vodila s seboj. Še se je branil, še je bil Adin, še ji je pisal o svoji večno zvesti ljubezni. Toda Ada je že slutila, kaj se godi z njim, njena ljubezen se je podeseterila, potisočt-rila. A ni mogla zadobiti več prejšnjega miru, luč njenih oči je bledela. Prišli so trenutki, ko se ji je napolnila duša z obupom in grozo: tedaj je stegovala svoje roke v daljo in kričala v noč. Njeni klici so v začetku še prišli do Christopha: sredi ulice je zaslišal njen glas, začutil njene proseče roke. obstal je in se vrnil domov; poiskal je njeno sliko in pisma in iskal miru. Nekajkrat ga je našel in Adi je odleglo. A Flora je postajala močnejša, slišal je Adin glas in ni se več vračal, končno je utihnil še glas. ker je bil ve? poln hrepenenja po žgočih očeh razkošne 1
Flore, ki ga je pričakovala sredi bajnih rož, da mu odkrije tisočero paradižev svojega telesa.
Ada ni več dobivala pisem. Na njeno dušo je legala tema, lica so ji bledela, legla je. Nekega večera se je hipoma dvignila v postelji, strmela nekaj trenutkov z nepopisno grozo pred se, zakričala in se zgrudila nezavestna na blazine.., Takrat je Christophe prvič padel Flori v naročje in se je izgubil v njej.
Adi ni več odleglo... Christophe pa je nastopil veliko potovanje od paradiža do paradiža, vsa vrata so mu bila na ste-žaj odprta! Flora se mu je dala vsa, Christophe pa ji je dal ves svoj prihranjeni denar in vso svojo moč. Telo mu je gorelo, duša mu je umrla* Niti misel ga ni več vodila k Adi, le njeno L .iko je še hranil nevede med starimi papirji. Nekoč jo je našla Flora in jo oblatila z zasmehom in prezirom. Tedaj se je za hip zganilo v njem, skušal jo je braniti. Toda že se ga je ovila s svojim kipečim telesom, že ga jeobsula s strastnimi poljubi in mu šepetala omamne besede ljubezni. Padel je na njena prsa in onemel za vse okoli sebe. Flora mu je z nasmehom ukazala, naj raztrga sliko: Christophe . o je prijel in jo počasi, brez misli, raztrgal najprej na dvoje, potem pa čisto na drobno ...
Odbor radomeljskega Sokola je i veliko vnemo na delu. da bo prireditev dosegla čim večji uspeh Ker poznamo agilne sokolske delavce v Radomljah in vidimo pred seboj uspehe njihovega dela. .smo trdno uverjeni da bo uspeh popoln Ra domeljskemu Sokolu starostuje dr. Ivo Potokar, podstaroata je industrijalec Ivan Nastran, nflčelnik Franc Pirš, podnačelnik Slavko Jerman, načelnica Mihaela Icnna nova, tajnik Polde Lovšin blagajnik LoTOO Jerman, prosvetar Idi upravitelj Anton Krištof, gospodar Miško Belec, odborniki pa Marija Pfajfarjeva, Jeluška C'enčičeva, Julij Oicepek. Viljem Nahtigal in Joie Jerman.
— Naši soko|«ki t^kmovalH na slctih \ Opavi in ITstjiu Pod vodstvom namestnika saveznega načelnika br. Jerasa Josipa odpotuje v četrtek 28. t. m. ponoči na Češkoslovaško 7 bratov tekmovalcev, da pokažejo na zletih v Opavi 1. julija 1934 in v Ustju 8. julija 1934 tudi bratom Ohoslo-vakom svojo pripravljenost, ko s« iz znanih vzrokov niso mogli udeležiti mednarodne telovadne tekme v Budimpešta.
- Sok oN ka ileca na Vifu vpri/ori na Vidov r}«n ob 18. v Sokolskem domu »Koso. eko dramo«, h kateri vljudno vabimo rfar* • in prijatelje nnšr» mladine. VMop proat. /. četek ob 18. uri. Zdravo!
Mize in stoli v buCetilt
Trgovinsko    ministrstvo  je   izdalo mi slednji odlok:
Ker kaznujejo poedlne pristojne upr.n ne oblasti, sklicujoč se na člen Si pravil nika notranjega ministrstva o obratovati gostiln,    kavam in drugih    lokalov Itjer se prodajajo alkoholne pijače, lastnike bu fetov zato, ker imajo v svojih lokalih mi ze in stole izdaja v svrho pravilnega i/ polnjevanja  zakona  ln  na  temelju  § 4o<) obrtnega  zakona naslednje navodilo:
Obrtni  zakon  ne  vsebuje  nobenih po sebmh  določb   ki bi  se  nanašale na po stavljanje miz in stolov v buferih in prod njimi   Ker zakon ne vsebuje takih določb ki   bi   izrecno   urejevale   to   vprašanj«, je jasno,  da  zakonodajalec  ni  hotel  v ten pogledu napraviti izjeme za to vrsto stilniških obrti.    Cc bi bil zakonodaj.iU imel ta namen, bi bil  ro izrecno Izrai kakor je bilo to v pravilniku o gost Zato   načelno  prepovedi   postavljanja m in stolov v bnfetih nimajo zakonite pod lage.
Na  drugi  strani   bi  pa  moralo posta* ljanje miz  in stolov po butetih ostati \ skladu s pojmom bufetskih obrti   Buiet i obrt  manjšega  obsega in boljše ured 111 kjer  se prodajajo  alkoholne  in brezalko holne pijače in mrzla jedila. Ta zakonsk: tlefinicija  je rezultat  pomena  besede bu fet, ki jo ima v navadnem življenju. LV pojmom   bufet   v  navadnem  življenju In po  pojmovanju  zakonodajalca  se razum vrsta   gostilniške  obrti,    kamor ljudje glavnem  zahajajo   kjer se pa  ne /adr/ jejo. To so lokali, kjer se ne dobivajo to ple jedi, poleg tega so pa tudi manj.> , i! ni razlogov niti pogojev, da bi se ljudje • njih delj časa muditi. Zato bi moralo M vik) miz in stolov odgovarjati potrebi obsegu takega lokala. tJufeti bi ne mog imeti   toliko   miz   in   stolov,   da  bi pru £nli obseg njihovega obrata, ki jim ie p< zakonu dovoljen iti da bi imeli značaj dni ge gostilniške obrti, postavljanje miz prc bufet pa pomeni  daljše sedenje, obenm pa presega obseg obratovanja, ki je dovo ljeno bufetu po zakonu in se torej ne bo dovoljevalo.
Prepovedi   pobita vi jenja   miz   in fltolov v btrfetih ©o na temelju pravilnika o jftnfHln neonovoine, ker se «me»jK) določbe toga pr.. vilmka  v smifllu parejrraifa  427 (1)  obrt d -Eja zakona izvajati «rmo v toliko, v koli k .-r rrtanj&aio določbe obrtne<?a zakona in v kolikor te določbe  06 nsi»protu.jorO. obrtn«-zakona. Obrtni zakon kot rWv>no ne p voduiji3 postavljanje miz in Molov v buf--! in zato določba čl 99 omenjenega pravilni V . v tem pogledu nxJSprotuge zakonu in tor. ni veljavna.
Pri fotografu.
— Hafeaj se hočete darJ fotografirat s krjuoem?
— Da bo vsate vtoel, da sem gosp dar v hiši.
Pri advokatskem izpitu.
Profesor: Gospod doktor, recimo, tb. vidite svojo klijentko, kako seže tujemu gospodu v žep. Ali boste smatrali to m zločki?
— Ne, gospod profesor, smatral jo botm za njegovo ženo.
Plemenita doša.
Ona: »Po desetih letih se zopet v -diva. Ali se sporrriTiTate, dragi pri jate 1;. blaženega trenutka pred desetimi leti.*
»Ne spominjam se več.«
»Takrat ste me zasnubili, pa sen-vas odbila-«
»Saj sem vedel, da ste dobra, plemenita dtrsa.«
Med tem je tam v dalji njegova Ada umirala; ko je ležala na tleh njena raztrgana slika, je še poslednjič odprla oči, zacepetala njegovo ime in ugasnila . . .
Vse, kar se je potem zgodilo, je bilo enostavno. Ko Christophe ni imel več dovolj denarja za Floro, je izprva delal podnevi in ponoči; ker ga pa je bilo treb:. vedno več in so bile njegove roke že utrujene, ga je začel iskati na vse načine, dokler ga ni Flora zavrgla kot izrabljeno cunjo. Od tedaj je preživel polovico življenja v ječah, drugo pa po kanalih, pod mostovi in v hišah z rdečo lučko. Nazadnje se je izmučil od življenja po beznicah in ječah, ostarel je. izrezljal si je majhno piščalko, tako, da je pihal vanjo z nosnicami, in začel prosjačiti. Hotel je biti originalen in je upal, da bo vzbujal več pozornosti, a pozneje mu je ugajala piščalka radi glasu, tihega in pretrganega, kot je bilo njegovo življenje. In ni se več ločil od nje...
*   » *
Na Montmartru. Človeško kričanje se spaja z ropotanjem avtomobilov in pijanimi glasovi afriških godb v blazno tuljenje človeške krvi ln mesa .. .
Ob strani, Čisto ob strani pa si igru starček na svojo piščalko. Iz davnih časov mu prihajajo v dušo meJodrje bele ' Adine ljubezni.
arde je odkril,
pa umira v fcsđ?
usoda Angleža Honeyballa, ki je odkril najbogatejša zlata polja
Zapuščen in obubožan umira v Londonu 77-letni Georges Honeyball. Smrt naj reši bede in pomanjkanja moža, ki je odkril bogata zlata polja v Južni Afriki. Neizprosna tragika usode ga je zasledovala vse življenje in nihče se zdaj ne zmeni zanj, čeprav Honeyball ni navaden človek. Saj je začel z odkritjem zlatih polj novo dobo, bogato na napetih dogodkih in pustolovski romantiki. Najzanimivejši dogodek je bilo
odkritje zlata samo.
Honevball je bil delavec in težko se je prebijal skozi življenje. Ko mu je bilo 29 let, je zapustil deželo civilizacije in se napotil v afriške džungle. Tam je trpel često lakoto in žejo, napadala ga je tropična mrzlica, prenašati je moral silne napore, toda to mu ni moglo vzeti poguma. Njegovo življenje je bilo v neprestani nevarnosti, kajti džungle so bile polne divjih zveri, moskitov in krvoločnih ljudi. Nevarnost je prežala nanj od vseh strani, toda upanje v končni uspeh, v odkritje zlata ga je podpiralo.
Napori so bili prehudi in končno se je Honevball izčrpan po strašni žeji zgrudil po brezuspešnem iskanju vode na izsušeno zemljo ter čakal, da ga reši smrt » ienja. Ko se je pa čez nekaj časa zavedel, je opazil nekaj čudnega, kar je smatral prvi hip za plod svoje bolestne domišljije. Pred njim na tleh je ležal čuden kremen in se lesketal v solnčnih žirkih. da. je Honevballu kar vid jemalo. Zeljno je segla roka umirajočega po Mestecem kamnu. Ko si je z drugo roko istrf oči proti solncu, je opazil, da ne drži v roki kremena,
temveč krpo zlata.
In to odkritje mu je vrnilo zadnje sile. Izčrpani iskalec zlata je vstal in ves presenečen opazil, da leži okrog njega še več kep zlata. Ves iz sebe od sreče je začel grebsti po zemlji, polni zlatih zrn.
Honevball se je bil zgrudil baš na kraju, kjer se je pričenjala izredno bogata zlata žila. Tu je bilo več zlata, nego so ga našli dotlej na vsem svetu. Honej-ball je
stal na pragu neizmernega bogastva.
Toda siromak je bil zlato polje odkril,
Grof Schwerin von K rosik
finančni mini-«M<r v Hitlerjevi vLidi. O njem Je spregovorilo  svetovno časopisje zadnje dni, ko je napovedala Nemčija moratorij za svoje dolgove.
Redek gost v Pištanih
V sredo zvečer je dobilo češkoslovaško zdravilišče Pištanv nove eksotične g"oste. Na daljše lečenje je prispel s svojim spremstvom bhopalski vladajoči knez hadži na\vab Hamidulla Bahadur, eden najbogatejših mož Indije. Bhopal je kneževina v središču prednje Indije in spada med tako zvane angloindijske vazalske države. Meri približno 11.500 km2 in šteje nekaj nad milijon prebivalcev. Glavno mesto se tudi imenuje Bhopal in šteje nad 50.000 prebivalcev, večinoma mohamedanov. V Bhopalu je krasna knežja, rezidenca, razkošen moderen grad, delo evropsJrih arhitektov, kjer se druži lepota sodobne arhitekture s sijajem azijskega knežjega bogastva.
Gospodar tega gradu, vladar (nawab) Hamidulla je torej zdaj najredkejši gost v Pištanyh. Mož je potomec slavnega rodu indijske sultane begum Jahane, ki je bila ena najboljših indijskih kneginj. Vladala je zelo modro do leto 1926, ko je kot 80-letna starka odstopila in prepustila vladarske posle svojemu vnuku, sedaj vladajočemu Hamidullu. Knez je eden najbogatejših Indijcev, kajti njegova babica je zelo dobro gospodarila in mu je zapustila vse svoje ogromno premoženje. Zaradi svojega bogastva in posebnih lastnosti je eden najmočnejših vladarjev Indije, poleg nizama iz Haj-iarabada najvplivnejši knez prednje Indije
Knez Hamidulla je krepak mož 40 let, že nekoliko sivih las, modrih oči, družabno zelo uglajen, dober plesalec in ve-5k prijatelj dobre zabave. Vzgojen je evropsko, služil je v angleški armadi in 2a svoje zasluge je bil večkrat odlikovan. Poročen je z bogato indijsko princeso, s katero ima tri hčerke. Najstarejša je že omožena z nekim indijskim mogotcem. Kneževa družina je ostala v In-
ni pa še bilo njegovo. Mož je zbral svoje zadnje moči in se napotil k najbližjemu človeškemu bivališču. Po dolgem, napornem tavanju je dosegel svoj cilj brez beliča v žepu, izčrpan in sestradan, da se je komaj še držal na nogah. Ni pa več mislil na svoje trpljenje, na lakoto in žejo, po glavi mu je rojila samo ena misel, razviti tako krepko voljo, da bi mu pomagala držati pokonci faačrpano telo, dokler mu ne bo ogromno, slučajno odkrito bogastvo zagotovljeno.
Honevball je bil pa rojen pod nesrečno zvezdo in namestil poštenega pomočnika, ki si ga je bil tako vroče želel, je našel
pijavko v človeški podobi, oderuha najslabše vrste, Gotfreya Lysa. Honeyball mu je pripovedoval, da postane v kratkem bogat, in prosil ga je, naj mu posodi 5 funtov šterlingov, da se bo mogel najesti in nadaljevati pot. Lys mu je dal denar, zahteval je pa, naj mu Honeyball pove, kje je odkril zlato. Honeyball je spoznal spretno nastavljeno past in na vso moč se je branil izdati tajno svojega odkritja. Toda lakota je bila najboljši zaveznik brezvestnega oderuha. Ves izčrpan . in sestradan je Honevball spoznal, da od druge strani ne more pričakovati pomoči. V obupu, samo da bi se najedel, je
prodal milijardno bogastvo
za borih pet funtov šterlingov.
Kmalu je prihitelo na tisoče ljudi iz vseh krajev sveta in začelo se je izkoriščanje zlatih polij. ki so bila deloma prešla v roke lakomnega oderuha. Mestece Johannisburg se je kmalu razvilo v veliko mesto in glavno mesto zlate dežele. Ustanovitelj tega velikega bogastva, mož, ki je odkril najbogatejša zlata polja, je bil pa kmalu pozabljen. V bedi in pomanjkanju se je moral še nadalje prebijati skozi življenje, čeprav je prineslo bogastvo, ki ga je odkril, drugim milijarde. Kakor je v bedi živel, tako v bedi tudi umira, obubožan in pozabljen. Usoda pa tudi oderuhu, ki je Honevballa tako brezvestno ogoljufal, ni bila naklonjena. Lys, ki si je bil pridobil ogromno bogastvo s tem, da je dal bližnjemu jesti, je sam kmalu umrl v bedi.
diji. knez je prispel v Evropo samo s svojo služinčadjo, zdravniki in najboljšimi prijatelji. Poleg osebnega tajnika Moordnyrasa Vencobe ga spremlja znani indijski podjetnik Pozle Kunkar Hai-der, s katerim se je pogajal Tomaž Bat'a na svojem potovanju po Indiji.
Vročine ne bo več?
Čudno je letošnje leto. Mnoge dežele je zadela strahovita suša in druge elementarne katastrofe, pri nas je pa toliko dežja, da smo ga že davno siti. Angleški zvezdoslovec dr. James Scarr pa trdi, da nas kljub silni vročini in suši v mnogih krajih čaka izredno hladno poletje. Ne dajte se varati, prav Scarr, vse to se bo izpremenilo in ta izprememba bo začetek nove dobe na naši zemlji, dobe, ko bodo dobro služili fabrikanti tople zamske obleke. Naša zemlja se namreč bliža po mnenju angleškega zvezdo-slovca kozmičnemu ozemlju zvezdnega prahu, ki bo zadrževal solnčne žarke, da ne bodo mogli sijati tako intenzivno, kakor doslej. V vsemirju so deli, kjer se že dolgo nabira zvezdni prah in kadar pride naša zemlja v tak del svetov-ja, nastane za njo mrzla doba.
Govori se celo o novi ledni dobi. Zadnja taka doba je bila pred približno milijoni let, sledila ji je pa tropična doba. Zdaj pa zopet drvimo v zvezdni prah, ki nam obeta novo ledno dobo. Trajalo bo pa približno še 20.000 let, predno nastane ta doba na zemlji. Letošnja vročina naj bi bila torej zadnji pozdrav iz preteklih časov, o katerih bodo dedi pripovedovali svojim vnukom, ki bodo pa živeli že v dobi, ko vročine sploh več ne bo. Edino dobro na takih prorokovanjih je, da se navadno ne izpolnijo.
Jedilni listi za pse
Ameriški finančnik Leroy Hoff, ki je postal žrtev ameriške gospodarske krize, ni obupal nad svojo usodo. Začel je znova, ustanovil je novo tovarno in zdaj zasluži baje letno nad 100.000 dolarjev. Njegova tovarna dobavlja lastnikom psov redkih pasem hrano, kakršno potrebujejo taki imenitni pripadniki pasjega rodu, da ostanejo ne samo zdravi, temveč tudi v formi. Lastnik psa, ki potrebuje za svojega četveronožca posebno dijeto, se obrne telefonično na Hoffo-vo tovarno. Kmalu prispeta iz tovarne dva živinozdravnika, ki preiščeta psa in ugotovita, kakšno hrano mora imeti. Potem prispe vsak dan pred hišo ali vilo lastnika redkega psa siv avto z značko tovarne v obliki majhnega jazbečarja in tako dobavlja tovarnar svojim odjemalcem posebno hrano za pse.
Nekateri psi dobivajo mlečno hrano, drugi morajo jesti ribe, tretjim prija vegetarijanska hrana; vsak mora dobiti to, kar mu predpišeta živinozdravnika Hoffovega podjetja. Hoffov avto j-azva-ža tudi hrano, ki mora biti vedno sveža, da psi ne zbole. Tovarna sestavlja celo posebne jedilne liste za pse in jih vsak dan-sproti pošilja odjemalcem. Tako se počutijo dobro i psi i podjetni tovarnar.
pa tudi zdrava pamet ne ugovarja, ker se je že odvadila ugovarjati in navadila na to, da imajo ljudje dovolj razumevanja za živali, za reveže pa prav malo ali nobenega.
Poljski notranji minister Pieracki
V Varšavi je bil ubit 15. t. m. poljski notranji minister Bronislav Pieracki, najintimnejši prijatelj in sotrudnik maršala PUSud-skega
Prebivalstvo Teherana
Po najnovejši statistiki magistrata perzijskega glavnega mesta Teherana šteje perzijska prestolica 310.159 prebivalcev. Število moških je znatno večje od števila žensk. V Teheranu živi tudi mnogo tujcev, in sicer 963 Rusov, 303 Nemci, 255 Angležev, 248 Francozov, 246 Sircev, 119 Turkov, 98 Avstrijcev, 97 Italijanov, 96 Čehoslovakov, 78 Af-gancev, 55 Grkov, 48 Američanov, 26 Belgijcev, 21 Švicarjev, 15 Japoncev, po 14 Bolgarov, Rumunov in Jugoslovanov, 13 Egipčanov, 8 hedžaskih državljanov, 7 Avstralcev, 6 Švedov, 5 Nizozemcev, 5 Sudancev, 4 Litvanci, 2 Danca, 2 Portugalca in 1 venezuelski državljan.
Po tej statistiki je izmed prebivalcev Teherana 51.443 mož, ki imajo samo po eno ženo, 102 imata po 3 žene, 16 mož po 4, 6 mož po pet žen, 1 mož ima 8 žen, eden pa celo IS. Že to je za naše pojme nekaj izrednega, saj si ne moremo misliti, da bi mož kakorkoli skrbel za celo kopico žen, ko mu je navadno še ena preveč, toda pred reformo bračnoga prava v Perziji, ki je delo naprednega šaha Rize Pehlevija, so imeli možje več žen, kakor jih imajo zdaj.
Tretji ruski polet v stratosfero
Iz Moskve poročajo, da bo kmalu dograjen nov sovjetski strat ostat Osovia-him št. 2«, s katerim se hočejo Rusi dvigniti 25 km visoko. Konstrukciji novega balona posvečajo največjo pozornost, zlasti pa pazijo, da bo gondola trdno zvezana z balonom, da bi ne zadela novega stratostata enaka katastrofa, kakor je zadela stratostat ^Osoviahim št. 1«. Prvi ruski stratostat je imel to napako, da gondola ni bila dovolj krepko zvezana z balonom in posledica je bila, da se je med poletom odtrgala od njega in treščila na zemljo. Pri novem stratostatu so znatno zboljšani tudi znanstveni in merilni instrumenti, kajti prvotni niso ustrezali pogojem tako velike višine.
Za tretji ruski polet v stratosfero bodo porabili nedavno izumljeni toplomer za merjenje zunanje toplote. Del tega toplomera, pritrjen na površini gondole, je narejen iz samih platinastih nitk, ki na nje toplota solnčnih žarkov sploh ne učinkuje. Toplomer kaže vedno resnično toploto zraka, kar je bila doslej najtežja naloga. Start bo nekje blizu Moskve, čas pa še ni določen.
Lobanje in civilizacija
Predhodno vprašanje: Ali so vsi možgani enakovredni glede na sposobnost asimilirati civilizacijo? Angleški zdravnik H. L. Gordon pravi o tem: Izračunal sem kubični obseg lobanj prebivalcev kolonije Kanya. Izračunal sem ga pri 3000 odraslih moških in dobil sem povprečno 1.316 cml Evropska povpreč-nina znaša 1481 cma, povprečna teža možganov je znašala okrog 150 gramov, torej znatno manj, kakor teža evropskih možganov. Poleg tega sem ugotovil, da so možgani prebivalcev kolonije Kajiya kvalitativno manj vredni. Možganska mrena ima manj živčnih cehe, in sicer približno za 15%. Te celice so pa tudi manjše, slabše razpredeljene in razvite, nego v povprečnih evropskih mežganih.
Ti statistični izsledki pa niso tako zanimivi, kakor druga Gordonova opazovanja. Učenjak je namreč dognal, da so prebivalci kolonije, ki se šolajo in vzgajajo v duhu evropske civilizacije, močno nagnjeni k mladostni blaznosti. Reklo bi se, da vpliva evropska vzgoja nanje toksično ali z drugimi besedami, da jih zastruplja. Sicer pa to ni nič čudnega, saj zastruplja tudi nas.
Ne sme se ponoviti.
Šef: Zakaj pa prihajate tako pozno v urad. gospodična9
— Bila sem s svojim zaročencem v trgovini, kjer mi je kupil zaročni prstan.
— Glejte, da se to nikoli več ne zgodi!
Rooseveltova revolucija
srca
Kaj pravi o Rooseveltovih radikalnih okrepili Robert
de Saint Jean
Rofeert de Saint Jean, ki je baš izdal knjigo o Rooseveltovi revoluciji, vidi njeno temeljno potezo, da je bolj revolucija čustev, nego gospodarska revolucija. Roosevelt je prevzel lani vodstvo države, potapljajoče se v brezupu. Poznal je zahteve ameriškega duha in ustregel jim je. Napaka njegovega prednika je bila. da ni razumel, da se je Amerika izpremenila in da mišljenje vlade leta 1932 ni moglo biti istovetno z onim, ki je delalo leta 1928 čudeže. Amerika si je želela več svobode. Hoo-ver ni opazil te izpremembe, dočim je Roosevelt s svojimi prijatelji doprinesel žrtve. S tem, da so vrnili Američanom pivo in vino, so bili priznani za osvoboditelje.
Nova pokolenja pa niso verovala samo v pivo in vino, temveč so imela naivno vero tudi v vedo. V hrepenenju mladih povojnih Američanov je bilo nekaj navdušenega in dovzetnega. Vedeti, vse, spoznati, znati živeti. Veda je prinesla ljudem avtomobile, kinematografe, radio. Zakaj bi jim ne prinesla še trajnega proč vi ta in sreče? Ljudje so čitali podobe nove vede, mehanizme prirode, zgodovino filozofije. Javnost je iskala v vsem znanstvene tabele. Paradižnike so kupovali ljudje samo po diagramih, po vitaminih. Nova politična načela so se uveljavljala samo pod zaščito modnih narodnih gospodarjev. In Roosevelt je spretno stavil na to karto.
Trumpf Amerike pa ostane Srce. Na to barvo je prezident igro dobil. Njegova bolezen mu je pridobila simpatije in vzbudila je najplemenitejša čustva v ameriškem ljudstvu. Tisk je širil na tisoče ganljivih anekdot o njegovem razmerju do matere. Prezident je uvedel materinski dan in izdal spominsko znamko, predstavljajočo znamenito VVhistler-jevo sliko. Materinskemu dnevu je sledil pozneje dečji dan. Roosevelt ima mnogo zmisla za čustvovanje javnosti. S tem se je boril proti vsemu zlu težkih gospodarskih razmer. Ameriško ljudstvo ima zmisel za novotarije. Listi morajo dan za dnem prinašati nove ideje in razne novosti. Rooseveltov radikali-zem je presenetil ljudi, novost njegovih ukrepov jih je pa očarala. Slika se neprestano izpreminja, pravi Saint Jean, vse gre, kakor da režiser-umetnik spretno vodi gledališki prizor, ki je lahko še tako dober, pa ne traja del j kot eno minuto.
Če bi bila na svetu samo ameriška srca, bi dosegla Rooseveltova revolucija
Bleriotov jubilej
V soboto 23. t. m. je minilo 25 let, odkar je Bleriot prvič preletel Rokav-ski preliv in si priboril nagrado lorda Northcliffa. Dvignil se je v Calais, v 37 minutah je preletel 21 milj nad morjem in se srečno spustil na tla blizu angleškega pristanišča Dovera. Ohranjena je listina, ki so mu jo izdale oblasti potem, ko se je spustil na angleška tla.
Proslava tega važnega dogodka v letalstvu bo na letališču v Bus. Prisostvoval ji bo francoski prezident Lebrun ter angleški in francoski letalski minister. Sredi letališča bo stalo letalo, ki je z njim Bleriot preletel Rokavsrki preliv. Na to letalo bodo metali vence in cvetje iz 150 letal, ki bodo med svečanostjo krožila nad letališčem.
Ameriška.
V Ameriki mora imeti vsak, kdor se ženi, uradno dovoljenje. Ta listina se imenuje »mariagge licence« in prosilec jo dobi na magistratu.
Na newyorškem magistratu se zglasi krepak fant. Komaj vstopi v veliko dvorano, že zasliši osoren uradnikov glas* »Slecite se!« In ko se sleče, mu uradnik zapove, naj teče trikrat kar se da hitro ckrog dvorane. Ženin stori to, potem pa seže ves prepoten po srajci, da bi se oblekel.
— Počakajte, — pravi uradnik, — plezajte trikrat po tejle lestvi gor in dol. Tako se zgodi in upehani ženin seže znova po srajci, toda uradnik mu veli, naj hitro preskoči vse mize in stole v dvorani Tedaj se upehani fant upre, češ, če je tako, se pa raje ne bom oženil.
— Kaj. oženiti se hočete? Torej ste se zmotili v vratih. Tu namreč preizkušamo gasilce.
velik uspeh. Nesreča je pa v tem, da moramo računati z danimi razmerami. Sveta zlatih polij, tržišč, tovarn in bank ni mogoče izpremeniti tako, kakor se da izpremeniti svet čustvovanja. Zdaj že kaže, da je odpor sovražnih sil v Ameriki žilav. Roosevelt je hotel z inflacijo zvišati cene, kar se je zdelo verjetno. Razvrednotil je dolar za 40%, cene pa niso dohitele tega koraka. Mislil je, da se bo z znižanjem delovnih ur posrečilo zvišati zaposlenost, toda zakoni številk se niso več uveljavljali, ko je šlo za človeška čustva. Trgovino je treba samo vzpodbuditi, pa se bo razvijala sama. Število delovnih ur se je znižalo. Število brezposelnih pa v splošnem ni padlo ne glede na umetno zaposlitev po državi.
Nevarnost revolucije v mišljenju se lahko odvrne. Puritanizma sita Amerika se je navdušeno obrnila k učenjakom. V primeru neuspeha bo nevarnost, da se vrne k svojim starim malikom. V znanstvenem delu prezident ovih svetovalcev ni samo neposredni poziv k marljivost, temveč resnična vera v pota, ki so v 19, stoletju pripomogla k povečanju humanosti in k zmagi nad prirodo. Če ima Roosevek s svojimi prijatelji pogum pri nadaljevanju svoje poskusne metode brez osebnega ponosa izjaviti: Če smo se zmotili, to moramo popraviti in izpremeniti, bi bil še čas, da nastane iz te čustvene revolucije politična revolucija. Kar se tiče sistemov pravi Napoleon, si mora Človek vedno pridržati pravico, da se bo jutri smejal svojim včerajšnjim idejam.
Iz
— Sokolsko društvo se pridno pripravlja na svoj javni nastop, ki bo 8. julija in bo gotovo eden najlepših nastopov vseh oddelkov našega društva. Poskrbljeno bo po prireditvi za najboljšo predlansko vinsko kapljico Moleg janjčkov na ražnju, ki jih seveda ne bo manjkalo. Kljub nerodnim železniškim /vezam upamo, da nas bodo ob tej priliki posetiH tudi številni naši ljubljanski prijatelji, ki jih vse prisrčno vabimo.
— Delo naše občine. Dasi je občin.ska uprava že odločila, da odstopi Sokoljemu in Gasilskemu društvu del sveta za zgradbo jugoslovenskega narodnega doma v Semiču, se najdejo še vedno nekateri, ki se tej občinski odločitvi protivijo ir. nasprotujejo gradbi doma. Upamo, da bodo vsi brez razlike uvideli potrebo našega nacionalnega doma in podprli to akcijo, ne pa da bi temu lepemu in idealnemu delu nasprotovali.
Iz Celja
—c Proslava Vidovega dne. Na Vidov d«La, v četrtek 2S. t. m., bo ob S. zjutraj žalno bogoslužje v ka to Uski župni, nato v pravoslavni, ob 10. pa v evangeljski cerkvi. Sokoli in rezervni oficirji naj se udeleže 'bogoslužij v katoliški župni ln pravoslavni cerekvi ki sicer Sokoli v krojih, rezervni oficirji pa v uniformah.
—c Kopama sezona v Savinji Je sedaj, ko je končno nastalo toplo poletno vreme, močno oživela. Toplota Savinje je v nekaj dneh narasla od IZ na 17 stopinj R.
—c Umrli sta v celjski botaiei v nedeljo 34. t. m. kletna slrržkfcija Jožefa Vrtačnikova s Poljan, v ponedeljek 35. t m. pa 651etna dninarica Marija PiMhova iz Vrbja pri Žalcu.
—c Žaga je skalpirala otroka. V ponedeljek dne 25. t. m. se je dogodila »a žagi na Dobrni težka nesreča. Zasra je zgrabila neprevidno llletno žagarjevo hčerko Leopold mo Jesen ičnlkovo za lase in ji odtrgala vso koio x lasmi vred z glave. Otroka s0 prepeljali v celjsko bolnico.
—C Težka nesreča kolesarja. V ponedeljek dne 25 t m. so nasti v cestnem jarku pri Ponikvi nezavestnega 31 letnega delavca Ferdinanda Krajnca s Ponikve, k! je bil dobro uro prej treščil s kolesa v jarek. Krajncu je pri padcu počila lobanja, izbil si je več zob In zdrobil spodnjo čeljust. Nesrečnež se sedaj zdravi v celjski bolnici.
Brž v zakonski jarem.
— Čuj, m oži ček, sosedov srn resno snubi našo hčerko, pa se bojim dati mri jo, ker je strašno kratkoviden.
Mož: Kar brž mu jo dajmo, kajti ženin z dobrimi očmi bi je ne vzel. Mož bre« volje. Mož na smrt m postelji: — Ženica, čutim, da se mi bliža smrt. Prinesi mi papir, pero in črnilo. Rad bi napisal svojo poslednjo voljo.
2ena: Kak) praviš? Menda si hotel reči prvo.
&tnm 6.
Ponson du Terrail: 57
Lepa Židovka
Roman.
— Kdo vam pa to očita, gospod?
— Oh!
— Baron de Saint-Iiermine je zelo nesrečen mož. njegova hči pa poštena in lepa.
— Strinjam se z vami. — je pritrdil Coarasse
Za hip je obmolknil, potem je pa brž pripomnil:
— Ah, ranjeni ste-
— To ni nič hudega, — je odgovoril markiz. — Samo nedolžna praska, nič
**več. Kar nadaijujte! — .ie zaklical markiz, ki so mu skozi odpeto srajco naenkrat pricurljale kaplje krvi.
— Saj sem dejal, da se strinjam z vami. gospod, kar se tiče gospodične de Saint-ilermine, s katero se nameravam oženiti.
— Kai? Zares?
— Seveda, zato sem prišel z mojim prijateljem po njeno doto.
— Kako?
— Kaj niste slišali, da je skrito tu v palači veliko bogastvo.
Markiz se je zasmejal.
— To se sicer govori, gospod, vendar ne boste ničesar našli, pa lahko še tako iščete.
— Da, če bom slabo iskal.
— Mislite?
— V tem pogledu so nama nekaj namignili.
Markiz je pri teh besedah zadrhtel jn C-oarassov meč se je drugič dotaknil njegovih prs.
— Zopet samo praska. Kar nadaljujte, gospod.
— Gospod, — ie nadaljeval Coarasse, — ta hip sem vas opozoril, da postanete moj najhujši sovražnik.
— Saj bo menda res tako.
— Potem vas bom moral ubiti tem boli, ker se hočem polastiti tega denarja.
— Dokler bom živ, se ga ne boste dotaknili. — je odgovoril markiz.
— To vem, gospod in vendar stopam pred vas s pametnim predlogom.
— S kakšnim pa?
— Snoči ste se zelo zadolžili.
— Gospod, — je odgovoril kapitan ponosno, — to je moja stvar.
— Ce bi vam pa v imenu gospodične de Saint-Hermine ponudil v obliki posojila ...
— Žalite me. gospod! — je vzkliknil kapitan.
— Tudi to sem pričakoval, da boste mojo ponudbo odklonili, toda hotel sem samo pomiriti svojo vest.
— Res?
— Da, kajti če bi mi bilo znano sredstvo, kako bi se mogel polastiti denarja gospodične de Saint-Hermine brez vas ...
— Gospod!
— 2al, vidim, da to ne gre. — je nadaljeval Coarasse.
— Izključeno. — je vzkliknil markiz. — Dokler bom živ. se ne boste tu ničesar dotaknili.
— Človek naleti v življenju na marsikaj neizogibnega. — je nadaljeval Coarasse.
In pri tem je jel odločneje napadati
svojega nasprotnika.
Markiz de Beauverger se je branil le slabo, kakor človek, ki se je že odločil žrtvovati svoje življenje. Bil je pogumen in meč je znal sukati izborao. loda znano nam je že, da je bil sklenil umreti. Pok g tega je bil Coarasse odločno v premoči. Bil je večji in imel je dolge noge, kar mu je omogočalo lažje kretanje. In vendar je vztrajal v dvoboju sedem do osem minut, kar je zelo dolgo.
— Gospod markiz je mnogo bolj trdoživ, kakor sem mislil, — se je obrnil Coarasse naenkrat k svojemu prijatelju. — Morda pride na vrsto tudi vaš meč, čeprav še nisem povsem premagan...
Njegove besede je prekinil krik, kajti markizov meč se mu je bil zasadil v prsa, toda v naslednjem hipu se je zopet vzravnal, rekoč:
— To ni nič hudega.
Coarasse se ni več šalil. Spregovoril ni nobene besedice več, pač je pa še hujše napadel svojega nasprotnika, ki se je začel počasi umikati.
Končno je prišel markiz do zidu.
— Sedaj je pa treba napraviti konec. — je zamrmral Coarasse, — zdaj hočem pokazati, kako je znal sukati meč moj slavni prednik kralj Henrik.
Pri teh besedah je odbil nasprotnikov udarec, sklonil se je, odskočil in pustil svojega nasprotnika, da se je znova pognal v napad. Kar je bliskovito odbil nov udarec in njegov meč se je do ročaja zapičil v markizova prsa.
Mladi markiz je izpustil meč, razprostrl roke, se opotekel in zgrudil na zemljo, ki jo je takoj oblila mlaka krvi.
— Nesrečnež! — je zamrmral Clo-dion.
Coarasse se • je sklonil k svojemu nasprotniku.
Markiz je bil še živ.
— Ni mrtev, — je zašepetal Coarasse. — Morda se bo pa še izlizal.
Obrnil se je k težko ranjenemu kapitanu:
— Verjemite mi gospod, da vas prav nič ne sovražim. Upam, da vaša rana ni smrtna. Naj bo že kakorkoli, mojo častno besedo imate, da bo gospodična de Saint-Hermine poravnala vse vaše častne dolgove.
Markizu se je zalesketal žarek radosti v ugašajočih očeh, ki so se tako; nato zaprle. Markiz je bil ali mrtev, ali je pa omedlel.
Ta čas je stopil Clodio k mizi, kjer je markiz de Beauverger malo prej pisal in prečita! je nedokončano pis^ ~).
— Časa ne smeva izgubljati, — je deja! Coarassu.
— Najprej morava najti denar. — je odgovoril le-ta.
— Ne. naiprej je treba odnesti markiza.
— Pa naj bo.
Clodion je odprl vrata v toaletni kabinet.
— Pomagajte mi! Prijel je markiza za rame   in ga
dvignil. Coarasse ga je prijel za noge in tako sta ga odnesla v kabinet, kjer sta ga položila na divan, potem sta pa zopet zaprla vrata.
— Zdaj pa poglejva, kje je skrit denar.
»SLOVENSKI  NAROD«, dne 27. jomija 1934
Protes
shod
trboveljskih rudarjev
Proti poslabšanju socijalne zakonodaje, za uzakonitev minimalnih mezd in sanacijo starostnega zavarovanja
Trbovlje, 26. junija. Včerajšnje zborovanje rudarskega delavstva v Delavskem domu. ki ga je sklicala H. skupina rudarske zadruge, je izzvenelo v odločnem protestu rudarskega delavstva proti nameravanemu poslabšanju socijalne zakonodaje. Na zborovanju so se obravnavali najbolj pereči socijalni problemi sedanjosti, ki poleg vprašanja zaposlitve brezposelnih in delno zaposlenih najbolj zanimajo naše delovno ljudstvo.
Shod je otvoril lokalni načelnik II. skupine g. Filip Murn, ki je takoj podal besedo pokrajinskemu načelniku II. skupine g. Francu Pliberšku. Govornik je uvodoma omenil splošen odbor delavstva proti nameravanemu poslabšanju obrtnega zakona. Obširno je pojasnil one socijalne določbe obrtnega zakona, ki so jih delo-dajalske zbornice predlagale merodajnim činiteljem v spremembo. Zakonodajalec pri sestavi obrtnega zakona ni imel pred očmi le socijalnih interesov širokih slojev delovnega ljudstva, temveč predvsem tudi državno - brambne interese, kajti obrtni zakon vsebuje tudi določbo, na podlagi katere bi morala podietja svojim delavcem, ki morajo na orožne vaje, za čas istih plačati normalne mezde, kar je naravno v državnem interesu. Govornik se je dotaknil tudi odškodnin delavstvu za primer bolezni itd., kakor tudi o izkoriščanju obrtnih vajencev, zlasti na deželi. Delodajalci, ki večine teh socijalnih določb itak ne izvajajo, skušajo sedaj te določbe iz obrtnega zakona iztrebiti, kar pa se jim ne bo posrečilo, ker se je v najširših plasteh našega delovnega ljudstva porodil odločen odpor proti vsakršni okrnt-tvi obstoječega socijalnega stanja. Govornik  ie končno prečital sledečo resolucijo:
»Rudarsko delavstvo, zbrano na zborovanju II. skupine rudarske zadruge dne 25. junija v Delavskem domu v Trbovljah, protestira proti poslabšanju socijalne zakonodaje, ki preti delavstvu in nameščen-stvu. Delavstvo in nameščenstvo nosi itak vse breme sedanje rudarske krize, in če bi se najrevnejši stanovi v državi ne ščitili s socijalnimi zakoni, bi bili delavci in nameščenci prepuščeni v izkoriščanje delodajalcem v še večjem obsegu, nego doslej. Zato pričakujejo delavci in nameščenci od najvišjih oblastnih instanc, da se bo nakana delodajalcev in njihovih organizacij glede poslabšanja obrtnega zakona v škodo delavcev in nameščencev preprečila. Delavci in nameščenci žive že itak v največji bedi. da jim ne zadostujejo dosedanji prejemki, zato je nujno potrebno da se takoj preprečijo vse nakane, s katerimi se skuša spremeniti zakon odnosno se na ta način omalovažuje s strani delodajalcev, kar je v škodo delavcev in nameščencev.«
Potem je g. Pliberšek obširno govoril o davni potrebi uzakonitve minimalne mezde za vse delavstvo. Življenjski standaM je v zadnjih letih krize silno padel, tovornik je mnenja, da bi se naj določil za samskega delavca kot eksistenčni minimum znesek S00 Din kot mesečna mezda, pri oženjemh pa za vsakega otroka po 100 Din već. torej pri družini s štirimi otroki naj b: znašal minimum mesečno 1200 Din. Treba bi bilo uzakoniti tudi eksistenčni maksimum, ki naj bi znašal v vsej državi naiver 10 000 Din. Prečital je resolucijo, ki je bila so-£l£.sno sprejeta. V resoluciji s- merodajni činitelji resno opozarjajo na težko s^anie v rudarskih revirjih. Že na podlagi poro ~iLa anketne komisije bi morali merodajni
»Snitelji ukreniti vse potrebno, da bi rudarsko delavstvo in delavske družine ne pTopadale. Nujno je potrebno. Ja se uzakoni eksistenčni minimum za delavec žene "m vsakega otroka posebej, pri č^iner pa se naj upoštevajo gospodarske, so^ijaln-r in kulturne prilike in potrebe d.'.avstva Dalje resolucija ugotavlja, da je izkoriščanje delavstva po tujem m drugem kapitalu doseglo baš v rudarski stroki vrhunec. O tem se lahko vse oblastvene instance prepričajo, če pregledajo zdravstveno stanje po revirjih, zaslužke delavstva, zlasti z velikimi družinami in dr. Zato naproša rudarsko delavstvo ministrstvo socijalne politike, bansko upravo v Ljubljani m Delavsko zbornico, da se nemudoma skliče anketa o eksistenčnem minimumu za vse delavstvo v dravski banovini. Napačne so trditve, da se delavstvo, osobito rudarsko, preživlja z lastnimi pridelki živeža, na kar se radi sklicujejo poslodavci, kar pa ne odgovarja resnici Resnica je. da imajo vodstva raznih podjetij, tako tudi rudarskih, v sedanii krizi ko vso delavstvo dobesedno strada, visoke plače, ki niso v ni-kakem razmerju s pravimi potrebami Te visoke plače gredo na račun delavskih mezd ki so za preživljanje absolutno nezadostne. Kakor se morajo določit: minimalne mezde za delavstvo, v istem razmerju se pa naj določijo tudi maksimalne plače vodjem podjetij, ki v mnogih primerih presegajo prejemke celokupnega delavstva.
Končno je govornik načel tretjo točko dnevnega reda Navajal je vzroke kritičnega stanja starostnega zavarovanja rudarjev, podčrtal požrtvovalno prizadevanje rudarskega in plavžarskeaa delavstva, ki je skušalo v zadnjih letih s težkimi žrtvami rešiti svojo sta-rostno socijalno zaščitnico Bratovsko skladnico finančnega poloma. Toda vse kaže. da je bil ves trud in vsa požrtvovalnost zaman. Če bo šlo tako dalje, bo sledil neminovno polom starostnega zavarovanja rudarjev. Zato so potrebni odločni ukrep' merodajnih čini-teljev. Pred vsem je potrebna državna m banovinska dotacija. Zato je Pliberšek tudi v tej točki predlagal resolucijo sledeče vsebine:
»Na zborovanju zbrano rudarsko delavstvo ugotavlja, da se starostno zavaro-nje pri bratovski skladnici stalno poslabšuje in da je to zavarovanje v največji nevarnosti, da propade. S propastjo tega zavarovanja, ki nudi edino možnost preživljanja tisočev vpokojencev in njihovih družin, bi bili eksistenčno uničen- deset-tisoči ljudi v dravski banovini Rudarsko delavstvo doprinaša velike žrtve k sanaciji starostnega zavarovanja v obliki visokih prispevkov, ki presegajo često polovico prejemkov rudarjev Vendar tudi vse te žrtve ne morejo ohraniti rudarjem starostnega zavarovanja. Za ohranitev in saniranje starostnega zavarovanja bo nujno potrebna državna subvencija Z ustanovitvijo osrednjega sklada bratovskih skladnic, v katerega bi se stekali prispevki rudarskib podjetij od vsake producirane tone premoga 5 Din. h tudi za prehodno dobo omogočilo redno Vplačevanje pokojnin. Iz osrednjega fonda bratovskih skladnic bi se nakazala subvencija onim bratovskim skladnicam. ki zaradi redukcije delavstva oziroma članov bratovske skladnice, niso v stanu zadostiti obveznostim do svojih članov-vpoko jencev. Zato rudarsko delavstvo prosi gospoda ministre za šume in
Btev  i 4 4
rudnike, da se z najvišjega mesta podpro upravičeni predlogi glede saniranja starostnega zavarovanja rudarjev pri Bratov ski skladnici. ki so jih stavila delavska za sropstva in ostale delavske ustanove na nujno zahtevo vsega rudarskega in plav-žarskega delavstva.«
Končno je še zaupnik g. Giuliati apel -ral na zbrano delav>tvo. da še v današnph težkih časih tesno strne v enotno stanovsko falango in da si čim preje ustanov ne glede na politično ali načelno orijentacijo enoten strokovni forum, ki bo stalno m vztrajno vodil brigo za vse pereče looijjsi ne probleme rudarskega delavstva (Živahno odobravanje.)
Danes nepreklicno zadnjikrat
ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer
Magda Schneader
HAJK    HAN SEN   v   veseli opereti
SREČNO POT
Dopolnilo: Nov Paramountov zvočni tednik
ELITNI KINO MATICA, telet. 2124
Iz Ptuja
— Uradni dnevi za kontrolo sodov določeni v Ptuju v mesecu juliju    za dn«r It'' Vi" 26 ' 21 - in 2S-; avsrusta za dne 2", 27., 28., 29. in 30. ter septembra .Jne *>4 2o.. 26., 27. in 2S.
— Krožek esperantistov   v    Ptuj U udeleži skupnega izleta v Losarsk,, doline ki  ga priredi  1. julija dru.-tv. esperaal stov v Ljubljani skupno z društvi Celj< Maribor  ln Zagreb. Na Izid   i , vabi tudi esperantisti iz Celovca
— Ptujski  mali  harmonikarji     i»nre . na   praznik   29.   t.  m.   pod  okriljem rk javen koncert v mestnem  parku.    k: h. prvi te vi,-   v Ptuju. Pri koncertu aasl pi 35 d<bro Lzvežbaiiih deklic :n fa.ntko\ pod vodstvom učitelja g. Ba^«    Ker je či sti  dobiče.:   namenjen  počitniški kolonij na Pohorju za bolehn^ deco, pričakujemo da se bodo tudi orastli Ptujeani žrtvoval:, da posetijo koncert, ker so tudi naši malč ki  pokazali  razumevanje  za  troje mat« trpine.
— Javen studenec   pred TvTSevin gom je v spodtiko vsaKemu tujcu. llsjri ker še kazi celotno sliko moirrnega trpa ki je bil šele nedavno zerajen. Lcsma k^ liba na  vogalu   Miklošičeve  ta Blomakc ve ulice ne spada več tja. Zgradil naj bi &e moderen studenec iz betona, kakršen je v Prešernovi ulici, s čimer bi bilo lire tre-i takoj popravljeno. Stroški pa ?omvo hi ne bi bili previsoki.
— V   ptujsko    bolnico    so    pripeli,i težko ranjenega in po vsem životu razb: tega dninarja Najberg Jakoba, br«
nega    bivališča,    rojenega    v šratovcih Najberg je izpovedal, da ga je  prt repe! kolom posestnik G. M. iz Moravč, ki |a i« zasačil pri taavini v družbi drucih tova riše v.    Tovariši  so pravočasno  še ranili, dočim je moral on sam prejVti za 1 plačilo.
— Izredni  občni  zbor sklicuje
organizacija JNS za ponedeljek dne 2 i m. ob 20. uri v zgornji dvorani Narodne ga  doma.    Ker se bo na  oboneni zbori, razpravljalo  o  stališču   napram    on i zaciji »Boja«, je dolžnost vseli čianov, se občnega zbora ude*
Pristopajte h  „Vodnikovi družbi"
Kes t a vraeija •Frankopanski Dvor v Šiški
priredi na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t. m.
VELIKO VRTNO VESELICO OB PRIJETNI JAZZ - GODBI
Nudi vam pristna vina ter okusna jedila. — Ples in razne
zabave. — Cene zmerne. — Vstopnina in ples prosta. Priporoča se UKMAR, restavrater.
Zgodovinsko pomemben in najlepši  kraj  na Dolenjskem je
Stična.   —   Letoviščarjem naznanjamo, da ima
GOSTILNA V GRADIČKU (Ludovik Gabrijel) v Stični na razpolago tujske sobe tudi za dalje   časa.   —   Postrežba je prvovrstna. 2174
					
					-J
ZAHVALA.
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta itd., gospoda
m ti
posestnika, trgovca in gostilničarja na Vidu
smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče vsakomur posebej se zahvaliti. Zato se tem potom vsem najiskre-neje zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo g. dr. Kancu in g. dr. Volavšku, ki si je mnogo prizadeval ob njegovi bolniški postelji. Enako se zahvaljujemo gg. prof. dr. Jeršetu in prof. dr. Žerjavu, ki sta-miu lajšala duševno bol, oo. frančiškanom na Viču, zlasti g. župniku p. Tavčarju ter čč. sestram za ljubeznivo nego. Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, pevskima društvoma »Danicac in »Slavec« za ganljivo petje, Godbenemu društvu Vič-Glince, Gasilski četi Vič, lovskim in stanovskim tovarišem in kolegom, zastopnikom ostalih društev in organizacij ter vsem onim številnim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se govornikoma br. Tribuču in br. Remsu, ki sta se v imenu viškega Sokola poslovila od pokojnika, prav posebna zahvala pa bodi izrečena Sokolskemu društvu Vič, ki je nadvse lepo in v tako velikem številu izkazalo svojemu bratu poslednjo čast.
Vsem naša najiskrenejša zahvala!
BRIVSKI POMOČNIK
išče stalno službo. — Ponudbe: Bombek, s Zlata krona«, Maribor, Vetrinjska 12.
RAZNA ŠALEC KRUHA dobi službo. — Noč, Javornik št. 194, Gorenjsko.
IŠČEM SLUŽBO lovskega ali šumskoga paznika
ali kaj sličnega. Sem neporočen ter izučen šofer s civilnim in vojaškim izpitom, zmožen potrebne kavcije. Nastopim lahko takoj. — Naslov: Joško Ven-šec, Presika pri Ljutomeru.
2169
Na Viču, dne 26. junija 1954.
Žalujoči Novakovi.
STANOVAHIK
DVOSOBNO STANOVANJE
podstrešno, oddam za avgust, Dolenjska cesta 12. 2166
IŠČEM STANOVANJE za takoj, dvo- ali trisobno, svetlo in zračno, v ali blizu centra, s kopalnico in ostalim komfortom. Biti mora čisto in v novejši zgradbi. — Ponudbe z navedbo prostorov in cene na upravo 2 Slov. Naroda« pod šifro >Takoj na razpolago«.
LEPO POSESTVO
blizu Laškega naprodaj. — Pojasnila: Haas, Laško.
a
		33	3	1
MOŠKO KOLO
prodam za Din 400.-. — Tržaška cesta 23, Vič. 2178
GRAMOFON
z 12 ploščami, skoro nov, prodam ali zamenjam za moško ali žensko kolo. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2176
LUKSUZNI AVTO »Fiatc naprodaj. — Pojasnila: Haas, Laško.
NUDIMO VAM
za majhen denar dobra oblačila
A. PRESKER. LJUBLJANA, Sv. Petra cest« štev.  14. 6/1
SPALNICE
iz orehove korenine, moderne, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica 34. 46.T
MALINOVEC
pristen, naraven. » čistim alad korjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v
LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA,   Dunajska  c 6
Tudi Vaša obleka
bo kakor aova.
<o jo pustite aemićno čist u. in  barvat]  v tovarni
JOS. REECH
LJUBLJANA, Poljanski naaip &tev. 4-6 Pralnica — sve ti oli kal ni ca
Za slabokrvne ln oslabele je najboljše sredstvo
»JADRANSKA KAPLJICA«
Kri in moč tvoreče vino Ste-Klenica Din 17.-. — Zaloga: M. Ravtar. Ljubljana, Stari trg st- 19. 45/T
P'UTOROČA SE KOPALIŠČE
EN LETOVIŠČE ŠORL1. Gorenja vas. Poljanska dolina. 43*T
UDOBNO LETOVIŠČE
nudi Višnja gora. Priporoča se Gostilna pri kolodvoru, Višnja gora.
ZAKU HA V A J TE sadje in sočivje v VVECKOVIH KOZARCIH, ki so najboljši. — Cenike pošilja zastonj trgovina s ^pecerijo in železnino Jos. Jagodic, Celje, Glavn? trg. 2139
NOVOST
prage*, brezhibna
POZOR!
Patentirane praktične   k   vsakim vratom, izdelujem — železno in meden«* v vsaki dolžini in množini. Za vsako mesto Jugoslavije zastopnike; mizarje za motiti ran je pragov. — Skico z na vodilom  in  cenami vsakomur franko.  —  Prime   Alojz, Dečkova cesta 15,  Celje-okoli< i
2177
Mak Bila turni papi*
proda
uprava »Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafiljeva ulica štev. s
mmmmmm
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških m igraćim-vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles. tricikljev, si val nib strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarn« »TRIBINA«  b. BATJEL, LJUBLJANA, KAKI.OVfcKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko!
t d
c*LISE za volane * različnih gubah. SPECIELN1 ENTEL oblek, volan, šalov i. AŽURIRANJE, entel vložkov ln čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGKAMOV, zaves. ♦ perila.
^ Hitro, fino ln poceni Izvrši
♦
l Matek & Mikes, Lfubljair
i pole*; hotela Štrukelj
Urejuje: Josip Zupančič,
— £a »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek.
— Za upravo ln lnaeratm dej Usta: u ton vJnnstoi
-  Vsi v Ljubljani
66