GEOGRAFSKI OBZORNIK A N T R O P O G E N I RELIEF K O T DEVASTACIJSKI F E N O M E N O S T R A V S K E G A I N D U S T R I J S K E G A O K O L J A M i r o s l a v H a v r l a n t UDK: 91:551.43(437.1/.2j COBISS: 1.04 IZVLEČEK Antropogeni relief kot devastacijski fenomen ostravskega industrijskega okolja Avtor predstavlja ostravsko območje na severovzho- du Češke. Za to regijo sta značilni velika proizvod- nja črnega premoga in metalurgija, s katerima so povezani tudi različni negativni vplivi na okolje. Med bolj problematične sodi pojav ugreznin. V hribovi- tem reliefu ostanejo suhe, na ravninskih in dolinskih območjih pa so povečini zalite s talno vodo. Zara- di spreminjanja reliefa je potrebno neprestano pre- meščati in obnavljati infrastrukturo, propadajo pa tudi številne stavbe. Zelo opazna so tudi velika odlaga- lišča jalovine, ki predstavljajo dominantno obliko antropogeno preoblikovanega reliefa. ABSTRACT Anthropological relief as a devastating phenomenon of Ostrava industrial environ- ment The author presents Ostrava region in the Northeast of Czech Republic. Black coal-mining and metallurgy, causing different negative impacts on environment, are characteristic for this region. The phenomenon of the sinks is one of the most problematic. They remain dry in the hilly relief while they are watered by underground water in valleys and flat lands. Due to the relief changing a constant transferring and repairing of infrastructure is necessary. Many buildings also dilapidate. A dominant form of anthropological relief presents very noticeable tailing dumps. AVTOR Miroslav Havrlant Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf, univerzitetni profesor v pokoju Naslov: Katedra socialni geografie a regionalniho rozvoje Prirodovedecke fakulty Ostravske univer- zity, 701 03 Ostrava 1, Dvorakova 7, Češka Faks: 00 420 62 69 6222803 Telefon: 00 420 42 69 6226066 Ostravsko območje kot del Zgornje Šlezi- je leži na severovzhodu Češke. Omejujejo ga gorati Jeseniki in Beskidi ter državni meji s Slo- vaško in Poljsko. Za to češko regijo sta značil- ni velika proizvodnja črnega premoga in metalurgija s pripadajočo industrijo, njen zgo- dovinski in gospodarski razvoj pa je tesno povezan s sosednjim poljskim industrijskim območjem. Danes imata češko in poljsko indu- strijsko območje Zgornje Slezije skupaj 4 mi- lijone prebivalcev ter 1 1 mest z več kot 100.000 prebivalci. Na češki strani je največ- je mesto Ostrava z okoli 330.000 prebivalci, ki predstavlja razvojno jedro, okoli katerega se je razvilo več mest s 70.000-80.000 prebival- ci: Karviná, Frydek-Mistek, Havirov, Opava. Gospodarski razvoj industrijskih regij je tesno povezan z bogatimi nahajališči črnega premoga, ki so razdeljena med obe državi. Na poljski strani so zaloge premoga desetkrat večje kot na češki, večje pa so tudi količine izko- panega premoga. Obe območji sta bili vse do 1. svetovne vojne združeni v Avstro-Ogrski. Meje med njima ni bilo in Slezija se je razvi- jala enakomerno tako v zgodovinskem kot v gospodarskem, demografskem in socialnem pogledu, a ob narodnostno mešani sestavi pre- bivalstva. Z nastankom nove države Češkoslo- vaške in z obnovo Poljske je po 1. svetovni vojni nova državna meja razdelila tedaj industrijsko najrazvitejšo regijo Avstro-Ogrske med dve državi. Manjši del Zgornje Slezije je pripadel Češkoslovaški. Predstavljal je industrijski poten- cial na območju Moravske med Odro in Ostra- vico ter osnovo za razvoj težke industrije v novi državi. Ostravsko območje s premogom, metalurgijo in težko kovinsko predelovalno industrijo je bilo označeno kot jekleno srce republike. Danes se za to območje uporablja tudi ime ostravsko-karvinski revir. Ime je dobil po najpomembnejšem središču Ostravi in po drugem večjem mestu Karviná, ki se nahaja na vzhodnem delu rudarsko-industrijskega območja. Arheološke najdbe pri izkopavanju karbon- skega premoga na Landeku v Ostravi-Petrko- vice so potrdile, da so premog tod izkoriščali že pred 25.000 leti. »Novodobno« izkopava- 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK kartografija: Boštjan Rogelj Oddelek za geografijo, FF Ljubljana, 1999 Slika 1: Ostravsko območje nje premoga pa ¡e povezano z njegovim ponovnim odkritjem v sedemdesetih letih 18. sto- letja na nekaj mestih v Ostravi (Petrkovice, Sle- zijska Ostrava) in okolici. Leta 1786 je začel delovati prvi premogovnik v Petrkovicah. Do obsežnejšega izkopavanja je prišlo v prvi polovici prejšnjega stoletja, ko so premog začeli uporabljati tudi v železarnah (do tedaj so kot energetski vir uporabljali oglje iz boga- tega gozdnega zaledja), in po izgradnji severne (Ferdinandove) železnice leta 1 847, ki ¡e vodila z Dunaja skozi Ostravo do Kra- kova. Premog so kopali v manjših rovih tik pod površjem, ki so že dolgo opuščeni, njihovi vpli- vi na okolje pa niso več opazni. Večji rudniki so začeli nastajati v drugi polovici prejšnje- ga stoletja, kar sovpada z industrijsko revo- lucijo in s tehničnim napredkom, predvsem v strojni industriji in energetiki. Nekateri obra- ti obnovljeni in posodobljeni delujejo še danes, drugi pa so postali del industrijskega in rudar- skega muzeja, da bi se ohranili kot simbol mesta Ostra ve. Pri izkoriščanju premoga se na Ostrav- skem pojavlja nekaj razvojnih obdobij, pove- zanih z vojnim gospodarstvom obeh svetovnih vojn in razvojem socializma. Preglednica I: Izkop premoga na Ostravskem območju Leto Ton O b d o b j e 1 9 0 0 6 , 1 5 0 . 0 0 0 A v s t r o - O g r s k a 1 9 1 0 8 , 1 0 0 . 0 0 0 1 9 1 7 1 1 , 0 0 0 . 0 0 0 1. svetovna v o j n a 1 9 2 0 7 , 5 0 0 . 0 0 0 C S R 1 9 3 0 1 0 , 7 3 0 . 0 0 0 1 9 4 3 2 0 , 0 0 0 . 0 0 0 2 . svetovna v o j n a 1 9 4 5 8 , 6 0 0 . 0 0 0 konec v o j n e 1 9 5 0 1 4 , 7 0 0 . 0 0 0 C S R 1 9 6 0 2 0 , 0 0 0 . 0 0 0 1 9 7 5 2 4 , 5 0 0 . 0 0 0 s o c i a l i z e m 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Po letu 1980 se je izkop premoga postopo- ma zmanjševal do 20 milijonov ton v letu 1990. V zadnjih desetih letih so politične in gospodar- ske spremembe v srednji in vzhodni Evropi pov- zročile še močno nazadovanje težke industrije in sedaj v povprečju nakopljejo le še okoli 13 mi- lijonov ton premoga letno. Na ožjem območju Ostrave danes ni več delujočega premogovni- ka. Nekaj manjših je v okraju Frydek-Mistek, postopoma pa jih zapirajo tudi v karvinskem delu revirja. Nadaljnji razvoj revirja je zelo negotov tudi zato, ker se na mednarodnem trgu pojavlja velika konkurenca cenejšega poljske- ga premoga. Današnje kopanje premoga v okraju Karvina in delu okraja Frydek-Mistek poteka večinoma zelo globoko in le izjemo- ma blizu površja. Sloji različno kakovostne- ga premoga se menjavajo s skladi skriljevca in peščenjaka ter so pogosto tektonsko pre- oblikovani. Vseh slojev je 99, debeli pa so 73 metrov. Sloji, tanjši od 50 centimetrov, so v tehničnem pogledu neprimerni za izkorišča- nje in večina takšnih je v zahodnem, ostravskem delu revirja. V vzhodnem, karvinskem delu so skladi premoga debeli tudi po nekaj metrov. Razporeditev območij izkopavanja premoga ponazarja karta ostravsko-karvinskega revirja (slika 1). Od geoloških razmer, debeline slojev, glo- bine kopanja in tehnološke opremljenosti so odvisni tudi spremljajoči pojavi. Od lege kam- ninskih skladov in načina izkopavanja je odvi- sno posedanje opuščenih podzemnih rovov, ki na površju povzroča ugrezanje in vrsto destruk- cijskih pojavov, vključno z uničevanjem zgradb in infrastrukture. Večina rudniških jaškov je danes povezanih v veliko, enotno območje kopanja, zato imajo reliefne spremembe in postopno nastajajoči antropogeni relief na Ostravskem izredno velik obseg. Le pod stra- teško pomembnimi objekti, kot so rudniški stol- pi, visoke peči, elektrarne, kemične tovarne, koksarne in plinarne ter pod mestom Ostravo premoga ne kopljejo. Ta varovana območja omogočajo, da se pod njimi ohranijo nosilni stebri kamnin, ki preprečujejo še večje ugreza- nje. Čim debelejši so premogovni sloji in čim obsežnejše je izkopavanje, tem večje in glob- lje so ugreznine na površju. Najbolj negativni učinki v življenjskem oko- lju ostravsko-karvinskega revirja so povezani prav z ugrezninami, ki se v največjem obsegu pojavljajo v karvinskem delu, vse do meje s Polj- sko. Tu so degradacijsko-devastacijski proce- si prizadeli kar 115 km2 površin, kar predstavlja 33 % karvinskega okraja. Zaradi izkopavanja Slika 2: Odlagališča jalovine v okolici Karvine (foto: Valentina Brečkoj. GEOGRAFSKI OBZORNIK mm - ¡ J . ^ ^ t t f l f f : « Slika 3: Pogled na še aktivni šaht z ugrezninami, kjer je nekoč stala koksarna ffoto: Mirko Pak). premoga v slojih kamnin, ki ležijo bliže površ- ja, so v Ostravi in okolici ugreznine manjše kot na karvinskem območju, kjer se izkopavanje zaradi izkoriščenih zgornjih slojev nadaljuje v večje globine. Ugreznine so ponekod glo- boke od 6 do 1 1 metrov, pogosto do 20 m, nekatere pa celo do 36 m. V hribovitem relie- fu ostanejo ugreznine suhe, na ravninskih in dolinskih območjih pa so povečini zalite s tal- no vodo. Zaradi spreminjanja reliefa je potrebno neprestano premeščati in obnavlja- ti ceste, železniške proge in ostalo infrastruk- turo, propadajo pa tudi številne stavbe. Od starega mesta Karvine stojijo le še rudarski objekti na že omenjenih varovanih območjih, kjer premoga ne kopljejo, današnja Karvina pa je povsem novo mesto. Na novo je nasta- la tudi Orlova, kjer je ohranjen le »torzo« prvot- nega mestnega središča. Zaradi ugrezanja so morali prestaviti del želežniške proge med Bohuminom in Ceskym Tešinom, prestavljen je bil več kot kilometer dolg odsek rečne struge Olše, v zadnjih letih se je pogreznil mestni del Louki nad Olšo, ogroženo je zdraviliško območ- je mestnega dela Karvina-Darkov (zdravilne vode z vsebnostjo joda) in še bi lahko našte- vali. Poleg ugreznin so v okolju ostravsko-karvin- skega revirja zelo opazna velika odlagališča jalovine, ki predstavljajo dominantno obliko antropogeno preoblikovanega reliefa. V celot- nem revirju se nahaja okoli 1 30 jalovišč raz- ličnih velikosti, starosti in oblik, ki pokrivajo 1300 ha površin. Nekatera so bila rekultivira- na in zasajena, druga pa se zaraščajo po naravni poti. Z nekdanjimi obdelovalnimi povr- šinami gospodari posebno sanacijsko-rekultiva- cijsko podjetje. Nekatera jalovišča so tudi več let gorela, ker je v jalovini še vedno okoli 10 % premoga, precejšnje pa so tudi koncentracije žvepla in snovi, ki so toplotno aktivne. Do dru- ge svetovne vojne so jalovino odlagali v nepo- sredni okolici premogovnikov, zato so deponije razpršene po celem revirju in šele kasneje so nastala tako imenovana centralna jalovišča, kamor so odlagali odpadne snovi iz več pre- mogovnikov. Na območju Ostrave so nastala štiri takšna velika centralna jalovišča. Površin- sko največje je centralno odlagališče v Herma- nicah, ki pokriva 1 10 ha in hrani 350.000 m3 jalovine. Jalovišča sprožajo vrsto negativnih pokra- jinskih učinkov, predvsem pa so vizualno moteči elementi v pokrajini. Strokovnjaki iščejo opti- 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Separacija premoga pušča v pokrajini številne močno onesnažene vode ffoto: Mirko Pak). malne možnosti za njihovo rekultivacijo in pri- mernejše vključevanje v krajinski izgled. Naj- večja jalovišča so bila visoka tudi 80-90 m, a so jih kasneje znižali, ker so bila pretežka za tla iz pretežno kvartarnih sedimentov. Možnosti uporabe jalovine so pri karbonskih kameninah precej omejene. Skrilavci namreč hitro razpa- dejo in so manj odporni za preperevanje od peščenjakov. Boljše lastnosti ima zgorela jalo- vina, ki se uporablja kot kompakten in odpo- ren material za gradnjo poti in sipkih brežin akumulacijskih jezer. Možnost tovrstne upora- be je pripomogla k odstranitvi nekaj jalovišč prav iz samega središča Ostrave. Velika jalovišča in ugreznine so privlačni tudi za odlaganje drugih odpadkov (komunalnih, industrijskih), za katere bi bilo potrebno uredi- ti posebna odlagališča, da bi prostorsko ome- jili njihovo širjenje. Primer so odpadki kemične Slika 5: Posledice izkopa premoga so z vodo zapolnjene ugreznine, saj jaškov niso zapolnili ffoto: Mirko Pak). industrije, ki uporablja premog določene zrna- tosti, velikosti in določene vsebnosti posamez- nih sestavin, s tem pa je povezano tudi nastajanje velikih količin odpadnih snovi in jalo- vine. Odpadki, pomešani z vodo, se po cevo- vodih dovajajo v večje ugreznine in se tam sedimentirajo. Devastirana območja ugreznin in jalovišč se tako uporabljajo za skladiščenje odpadkov, ki bi jim sicer morali nameniti dru- ge lokacije. Glede na degradacijsko-devastacijske poja- ve v okolju lahko ostravsko-karvinski revir raz- delimo na tri območja: • manjši del revirja okoli Frydka-Mistka, • zahodni, ostravski del revirja, • vzhodni, karvinski del. V delu revirja okoli Frydka-Mistka izkopa- vanje premoga ni bilo dolgotrajno, zato se degradacija površja pojavlja v manjši meri. Ugreznine ne presegajo nekaj decimetrov, manjša jalovišča pa so na očem manj izpostav- ljenih legah, zato je devastacija okolja manjša. V ostravskem delu revirja se po prenehanju izkopavanja premoga degradacijski pojavi ne širijo, posledice preteklega rudarjenja pa so zelo opazne. Štirim velikim jaloviščem v sever- nem in vzhodnem delu mesta se pridružuje še veliko odlagališče metalurških odpadkov v ju- govzhodnem delu ter veliko manjših jalovišč, nanizanih na desnem bregu Ostravice. Zara- di stabilizacije površja in postopnega sanira- nja in kultiviranja jalovišč z nasadi, ki že pridobivajo uporabno vrednost, ima to območ- je videz idustrijske pokrajine z dominantnimi antropogenimi reliefnimi elementi. V vzhodnem, karvinskem delu so degrada- cijski pojavi najbolj prisotni. Sanacija na rud- niških območjih bo možna, ko bodo končali z izkopavanjem premoga. Manj problematič- na so jalovišča, ki niso zelo obsežna. Jalovi- no namreč v veliki meri uporabljajo za zasipavanje ugreznin. Problemi z novo nasta- jajočimi depresijami so trenutno nerešljivi, nji- hova sanacija in namembnost pa sta odvisni od nadaljnjega razvoja premogovništva oziro- ma od nadaljnjega izkopavanja. Prevod in priredba za Geografski obzornik: dr. Metka Špes 13