»°> Vsa za domače mojstre! Vse za mizarje! Pohištvo za vaš dom pisarno ali lokal! tvo Kovač 0, Novo mesto 210. 324 380 4 380 DOL [ Št. 37 (2457), leto XLVII »Novo mesto, četrtek, 12. septembra 1996 • Cena: 180 tolarjev Nova tovarna sadnih izdelkov Na 36.000 m2 nekdanje zamočvirjene cerkvene zemlje na Mirni zrasla sodobna tovarna Greda - Domicilna listina Grede Gubčevi brigadi - Uidi čestitke predsednika Milana Kučana MIRNA - V teh časih, ko je vse več ljudi na cesti, je resnično velik praznik za nek kraj, če postavijo na noge novo tovarno. In ravno to se je zgodilo na Mirni. ORGELSKI KONCERT ČRNOMELJ - V okviru prireditev Poletje v Črnomlju se v Jamkajšnji župnijski cerkvi v so-“°to, J4. septembra, ob 20.30 °beta še zadnji od petih koncertov. Obiskovalci bodo lahko prislinili orgelskemu koncertu To-aeta Potočnika in sopranistki Olgi Orače Ij. Na voljo ima 36.000 m2 zemljišča in navkljub temu da so proizvodne zmogljivosti potrojili, ima Greda v proizvodni dvorani še dovolj prostora za večanje. Vrednost naložbe, s katero so pridobili tudi 3.500 m3 hladilniških prosto- • Direktor podjetja Greda mag. Avgust Gregorčič je ob otvoritvi nove tovarne posebej poudaril, da so do denacionalizacije župnijskega zemljišča več let iskali lokacijo za novo proizvodnjo in naposled to zemljišče z razumevanjem dogoletnega prijatelja župnika Janeza Petka tudi odkupili. Za pomoč pri razvoju seje zahvalil kupcem in dobaviteljem, Dolenjski banki, SKB banki, firmi Esarom, še posebej njunim lastnikoma Fridricku Kunceju in VVolfgangu Moellsu, ljubljanskemu Imosu in njegovemu direktorju I.ojzetu Zupaniču ter gradbenemu podjetju Kegradu in projektantom. Medvešek Pušnik Odkupujemo privatizacijske delnice KRKE, LEKA, PETROLA, PIVOVARNE LAŠKO, PIVOVARNE UNION ter delnice DRUGIH PODJETIJ. Vposlovalnicah Zavarovalnice Triglav po vsej Sloveniji. ' Informacije po telefonu 061/140-30-10. Danes v DOLENJSKEM LISTU ■ stran 3: • Mesarji strožji kot veterinarji stran 5: • V Osilnici onesnažena pitna voda stran 6: • Zakaj odstopa predsednik Perc? stran 9: • Iz še tako slabega grozdja je mogoče dobiti dobro vino stran 11: • Novinarka žalila Dolenjsko banko? stran 14: • Odgovori in popravki po paragrafu 9 Jto TEKMOVANJE ORAČEV - V okviru velikega zadružnega sejma, M ga je na Grabnu v Novem mestu konec prejšnjega tedna pripravila Novomeška M-KZ Krka, je bilo tudi 40. državno prvenstvo oračev. V °ranju strnišča in ledine so se pomerili najboljši orači iz območnih ekip iz cele Slovenije. Ocenjevali so vse elemente oranja, od odpiralu prve brazde, globine in oblike brazd, ravnine oranja, zaoravanja to'tankov do splošnega vtisa. Zmagala je ekipa Prekmurja, druga sta °da Dolenjca, tretja pa tekmovalca iz Ljubljane. Med posamezniki je yoŠnji državni prvak v oranju postal Jože Zver iz Murske Sobote, drugi te bil Belokranjec Tone Filak iz Gribelj, tretji pa lanski prvak Janez Miklič s Kamene pri Novem mestu. Prva dva se bosta udeležila prihodnjega svetovnega prvenstva oračev, lanski prvak Miklič in podpr-vuk Filak pa bosta branila slovenske barve na letošnjem svetovnem Prvenstvu konec meseca na Irskem. (Foto: A. B.) rov, laboratorije, kotlarno, trafo postajo, pisarno itd., je znašala približno 700 milijonov tolarjev, vrednost celotne tovarne pa je preko 900 milijonov tolarjev! Kot je ob otvoritvi nove tovarne povedal direktor Grede, d.o.o., mag. Avgust Gregorčič, je trenutno zaposlenih 19 delavcev, v novi proizvodnji pa bo vseh zaposlenih 25. V novi tovarni bodo izdelali preko 5.000 ton izdelkov v vrednosti 1,2 milijarde tolarjev. V Gredi izdelujejo arome za proizvodnjo osvežilnih pijač, za različ- ne živilske izdelke, sadne baze za proizvodnjo sadnih sladoledov, za izdelavo sadnih jogurtov, za brezalkoholne pijače in drugo. Firmo Greda so ustanovili s pogodbo o skupnem vlaganju maja 1989 med zasebno obratovalnico Alea, ki sta jo vodila Bojan Gregorčič in Brane Kirm, ter avstrijsko firmo Esarom iz Ober-rohrbacha pri Dunaju. Ustanovitvena deleža sta v gotovini in opremi znašala dvakrat po milijon avstrijskih šilingov. Čeprav je bila ustanovljena le za majhno obrtniško proizvodnjo, je začela že v prvih letih obstoja pridobivati ugled na tržišču. b P. PERC DOMICILNA LISTINA GUBČEVI BRIGADI - V svečanem vzdušju, ki so ga oblikovali tudi trebanjski godbeniki in Ribniški oktet, so prebrali pozdravno brzojavko Milana Kučana, ki je opravičil svojo odsotnost, delavcem Grede in zbranim gubčevcem; sledile so čestitke trebanjskega župana Cirila Pungartnika in poslovnih partnerjev, blagoslov mirenskega dekana Janeza Petka, na začetku slovesnosti pa je direktor Grede mag. Avgust Gregorčič predal domicilno listino predsedniku skupnosti borcev Gubčeve brigade Ivu Bajtu in se ob tej priložnosti iskreno zahvalil gubčevcem. (Foto: P Perc) Nadzorni odbor rr»i» v«i lihe razrešil dosedanjo upravo Miroslav Štimac predsednik začasne uprave NOVO MESTO - V soboto, 31. avgusta, je bila skupščina delničarjev Zavarovalnice Tilie, na kateri so obravnavali zaključni račun te delniške družbe za lansko leto, v katerem je poslovala pozitivno. Na skupščini pa so postavili tudi vprašanje, kako se Tilia prilagaja zahtevam nove zakonodaje o zavarovalništvu, in ugotovili, da je pri tem v zamudi in da bi to lahko ogrozilo samostojno poslovanje zavarovalnice. Nadzorni svet zavarovalnice je na seji v petek, 6. septembra, ocenil, da je za nadaljnje učinkovito prilagajanje Tilie novi zakonodaji in s tem za uspešno poslovanje treba imenovati novo upravo ter vnesti nekaj sprememb v statut. Tako je nadzorni odbor soglasno razrešil vseh 5 članov dosedanje uprave Zavarovalnice Tilia in v ponedeljek, 9. septembra, imenoval novo začasno upravo, ki bo zavarovalnico vodila do sklica skupščine, ki naj bi bila v treh mesecih. Predsednik začasne uprave je Miroslav Štimac, poleg njega pa so člani začasne uprave še Franc Škulj, Igor Vesel, Jože Vardijan in Janez Komelj. Naloge te uprave, ki ji jih je naložil nadzorni svet, so čimprej prilagoditi poslovanje Zavarovalnice Tilia novi zakonodaji. manJp tutisticno. (tijencijcL Kandijska 9 Novo mesto 068/342-136, 321-115 4b, ko je 28 elanov r Črnomlju začelo z organiziranim lovstvom, je napredek opazen tudi številčno. Sedaj družina šteje 75 lovcev, ki so se v soboto, takole praznično oblečeni, z veseljem postavili pred kamero. (Foto: L. Murn) SEMIČ PRAZNUJE SEMIČ - Lovska družina Smuk Semič priredi v nedeljo, 15. septembra, od 8. ure dalje pri lovskem domu na Smuku nad Semičem slovesnost ob 50-letnici obstoja. Slavnostna seja, na kateri bodo podelili priznanja, bo ob 10. uri, sledil bo kulturni program in nato veselica, na kateri bo igral duo Breza. Črnomaljski lovci in Abraham 50 let Lovske družine Črnomelj, ki šteje 75 članov - Izšla Zelena kronika - Podelitev priznanj in odlikovanj SEJEM OVAC IN KOZ V ADLEŠIČIH ADLEŠ1Č1 - Društvo rejcev drobnice Bele krajine in Kmetijska svetovalna služba Črnomelj prirejata v soboto, 14. septembra, od 8. do 13. ure v Adlešičih sejem ovac in koz. Na sejmu bo mogoč ogled in nakup klavnih in plemenskih živali vseh kategorij, živali oz. kontroliranih tropov, opreme in delovnih pripomočkih za rejo drobnice, izdelkov domače obrti in dobrot kmečkih žena iz Adlešič. ZAGRADEC PRI ČRNOMLJU - V soboto, 7. septembra, so črnomaljski lovci praznovali srečanje z Abrahamom, in sicer tako, kot se za lovce spodobi: pri Lovski koči v Zagradcu. Pripravili so svečano sejo, na kateri so na kratko predstavili zgodovino Lovske družine Črnomelj, podpredsednik Lovske zveze Slovenije Franc Golja pa je 21 članom podelil odlikovanja. Priznanje kot zahvalo za pomoč pri delovanju lovske družine sta prejela črnomaljski in semiški župan Andrej Fabjan 1n Janko Bukovec. Praznovanje so popestrili zasavski in štajerski ro-gisti. Anton Vrščaj, starešina LD Črnomelj, je na kratko označil 50-letno delovanje družine, daljši in natančnejši pregled pa nudi brošura Zelena kronika, ki je rezultat skupinskega dela. Vsakoletno kroniko bodo pripravljali tudi vnaprej. Leta 1946 se je 28 ljubiteljev narave odločilo ustanoviti LD Črnomelj in tako se je začelo. Članstvo je naraščalo, ravno tako potreba po izobraževanju in seminarjih; sprejeli so zakonodajo, leta 1954 pa so lovišče zaradi preob-sežnosti (10 tisoč ha) prepolovili in nastala je še LD Loka. Danes ima črndmeljska družina 5 tisoč 200 ha površin, združuje pa 75 lovcev. Na svojem območju imajo vse vrste divjadi, od veverice do medveda. Skrbijo tudi za krmljenje teh živali. Lovci so ponosni, da imajo tudi svojo kočo v Zagradcu, ki je nastala v nekdanji kočevarski hiši. Obnovili sojo in prizidali delavnico. Anton Vrščaj je optimistično dejal, da bodo s slogo in strokovnim pristopom gotovo še napredovali. L. M. Semiški svetniki spet na delu Podjetje Topos predstavilo prostorske spremembe in dopolnitve občine - Ustanovitelj Zdravstvenega doma Črnomelj mora biti tudi semiška občina - Predstavitev investicij Sprehod po Metliki MARSIKDAJ SE ZGODI, DA SE NE VE, kdo bi moral kaj postoriti. Tako se krajevna skup- j nost izgovarja na občino, ta na državo, država ponovno nazaj na krajevno skupnost itd. Zavoljo tega kroga bi marsikaj ostalo nenarejeno, če ne bi bilo ljudi, ki kljub temu sprejmejo naloge na svoja ramena. Tako je Jože Može- | tič, ravnatelj osnovne šole Metlika, vodil dela okrog ureditve ceste, ki vodi z Vinogradniške do j šolske stavbe. Nekateri krajani, | stanujoči ob cesti, so mu pri tem po stari slovenski navadi veselo | nagajali. V OBČINSKI IJPRAVI Ni IČI ZAPOSLEN NIHČE, ki bi bil pristojen za družbene dejavnosti. Pa ne zato, ker župan ne bi imel posluha za to področje, ne, enostavno ni človeka, ki bi obvladal šolstvo, otroško varstvo, kulturo, zdravstvo, šport. Slišati pa je, da bo dobila profesionalca Zveza kulturnih organizacij. Za pol njegove plače bo primaknila denar republika, druga polovica pa naj bi se našla v občinskem proračunu. Da pa zadeva le ne bi bila preveč enostavna, bo moral no-vozaposleni opravljati še posle za Občinsko športno zvezo ali za Zvezo prijateljev mladine. OB ZAČETKU POUKA IMATA RAVNATELJA METLIŠKIH ŠOL kar precej dela z romskimi otroki. Ti prihajajo v šolo brez knjig, brez zvezkov, brez copat, brez pisal in vsega drugega-Na vprašanje, kje imajo šolske potrebščine, odgovarjajo: “Vi nam jih boste kupili.” V šolskem letu 1996/97 je občina dodelila za vsakega romskega otroka 6400 tolarjev, ki naj bi jih šoli porabil' za nakup najnujnejšega. Ravnatelja si bosta še belila lase. Črnomaljski drobir NAJSTAREJŠI LOVEC SE JE SPREHAJAL - Minulo sobotno dopoldne, ko so vsi lovci LD Črnomelj hiteli proti Zagradcu, kjer so pri lovski koči praznoval! 50-letnico delovanja, so po pol' lahko srečali svojega najstarejše-ea člana Draga Brusa, ki ima že ilizu 100 let in je tudi najstarejši rnomaljčan. Prav lepo počasi, lepo p< tako kol vsak dan, seje tudi to soboto sprehajal od Črnomlja do Bezgovca in nazaj, z mislimi pa je bil bog ve kje. Lepo bi bilo, ce bi tudi on prišel na praznovanje * Zagradec, toda tako daleč ga njegove noge verjetno ne nesejo vec-Zato pa imamo, avtomobile, kaj-ne‘> PREDVOLILNI DUH TUDI V BELI KRAJINI - V Črnomlju je bilo v soboto res pestro, saj se . je na vseh koncih in krajih nekaj dogajalo. Poleg lovcev so praznovali tudi borci, ki so prišli iz vse Slovenije na redno letno srečanje v Belo krajino. Tako so dobf® napolnili Jurjevanjsko drago, kje' je na slovesnosti govoril dr. Avguštin Lah. V množici zastav ni bil® težko začutiti pridih “partizan-zborovanj”, saj Je skih časov in zborovanj zbranih borcev, na njmovin odo* zih pa si lahko opazil tudi kakšfl® solzico. Kdor še ni vedel, da s® pred vrati volitve, je lahko začul'1 tudi to, saj je govornik kar močn® kritiziral sedanjo vlado in državo- Semiške tropiivTj PRIVLAČEN NASLOV," JE KAJ! - Ni treba veliko domišljije, da si predstavljaš zanimi*® razpravo ob naslovu tretje točke dnevnega reda 16. seje, ki se Je glasil takole: Obravnava in sprejem sprememb in dopolnitev jj osnutku Odloka o sprememba® in dopolnitvah prostorskih sest8' vin dolgoročnega plana Občin® Semič za obdobje od leta 1986 n® leta 2000 in družbenega plan8 Občine Semič za obdobje od let8 1986 do leta 1990 - dopolnite* 1996 ter k osnutku Odloka ® il|U prostorskih ureditvenih pogou® za območje Občine Semič. ->® lažje pa bo, če povemo, da s® J .1 . 1 . ■ • -1,0' svetnikit ki to točko obravnavali sk°' raj pet ur, kar ie pet šestin trajaj nja celotne seje, in je na koitf® zaradi določenih pripomb SPZJAKAJ DOMAČI PODJEj; NIKI NE DOBIJO DELA SVOJI OBČINI? Trije se mišk' podjetniki: Silvo Hutar - TfcžK® gradbena mehanizacija s.p., M®* tin Sever - Avloprevoznistvo s p- in Janez Malenšek - Storitve gradbeno mehanizacijo s.p . ’ svetnikom poslali pismo, v kat®' rem sprašujejo, zakaj niso ( občino izvajali še nobenih del) javnega razpisa, pač pa to delaj1 izvajalci od drugod, sami pa e8 stopajo le kot podizvajalci. Svetniki so bili mnenja, da to čisto n drži in da odgovor, zakaj ne do®^ jo več in bolj odgovornega dela domači občini, lahko najdejo kasarni. V pomoč jim dajo te1 ključne besede: osnovna zahtevy je kvalitetno delo, opravljeno obljubljenem roku. Drobne iz Kočevja delo za celega človeka - Na prvi naslednji seji kočevskega občinskega sveta, ki “o predvidoma konec tega mese-j-a. bo najbolj vroče županu Janku Vebru. Pa ne le zaradi vprašanj, ki mu jih nameravajo zastali nekateri poslanci, ampak tudi zaradi amandmaja za spremembo statuta, ki ga bo vložila stranka Zelenih. Zeleni so namreč prepričani, da je delo župana v druži najvefiji slovenski občini, delo za celega človeka, pa najsi skuša župan to, kot pravijo, še tako zatekati, med drugim tudi s tem, da ue priznava potrebe, da bi imela kočevska občina tudi podžupana (o tem Zeleni veliko vedo, saj so sami predlagali kandidata za Podžupana!). Zato bodo predlani, naj se v statutu določi, daje funkcija župana profesionalna, kur pa županu, ki bi se lahko tudi sam odločil za to, če bi tako hotel, očitno ne bo všeč. ŽUPAN KANDIDIRA ZA DRŽAVNI ZBOR - Če se je kočevski župan Janko Veber s svojim dosedanjim delom obča-]>om kočevske občine dovolj privabil, pa mu morda, če bo aman-unta Zelenih sprejet, niti ne bo Potrebno razmišljati, kaj bi bilo “olje in pametneje pustiti: ali županovanje ali direktorski stol-jtek. Kaj lahko se namreč zgodi, ?a bo mirno rekel “papa” tako županovanju, kot visokemu poloblo na Hydrovodu. Poslovil se bo tenko (vsaj za prihodnja štiri leta, te ne še za dlje) tudi od celotne kpčevske občine in njenih pritiskov, zahtev in kritik z vseh koncev in krajev. Odločil se je "amreč, da bo kandidiral za volitev državni zbor, in sicer kot kan-tedat kočevske območne organizacije Združene liste socialnih 'temokratov. Ribniški zobotrebci DVOIZMENSKI POUK - Po skoraj treh desetletjih so v Ribni-j-i letošnje šolsko leto pričeli z “voizmenskim poukom. Razlog za to je, ker v staro deško šolo u°lga leta niso nič vlagali, zato jc siavba, ki bo prihodnje leto stara ?P let, neusmiljeno propadala, "kor bodo s prenovitvijo stavbe Učenci dobili boljše možnosti za «elo, starši zaradi dvoizmenskega P°uka ne godrnjajo preveč glasno. Na šoli pravijo celo, da so s[arši sprejeli uvedbo dvoizmenskega pouka s precejšnjim razumevanjem. Kako tudi ne bi, obnova šole in s tem dvoizmenski Pouk bosta trajala predvidoma le 'Ja do novega leta! V sosednji kočevski občini, kije ribniški vedno služila za primerjavo, bi bili s'arši šoloobveznih otrok presrečni, če bi lahko pričakovali nkinitev dvoizmenskega pouka žc Cez štiri mesece! V Kočevju nam-teč o ukinitvi že leta trajajočega ‘tepizmenskega pouka še ne mo-tejo govoriti in računati v mescih, ampak v letih. rpsilmški nadev .za avtobus tudi ob %\ZNIKIH IN NEDELJAH -pvtobusno podjetje Integral-‘Uojna Kočevje je pred kratkim 'azobesilo po občini Osilnica in "ligod obvestila, da zaradi majh-"ega števila potnikov ukinja ob j|edeljah in praznikih progo Ko-tevje-Osilnica, ob sobotah pa l*r0go Osilnica-Kočevje-Ljublja-jte. Občina je 4. septembra pisa-a Integralu-Stojni, da je ta pro-ka nujna ter da so se pripravljeni Pogovarjati o delnem kritju izgu-na tej progi. podaljšana razprava '■lavno razpravo o prostorsko-preditvenih pogojih (PUP), ki ?°do med drugim določali tudi Paj, kje in kako je možno graditi, *).e bodo ceste, prostori za kampanje itd. je občina Osilnica Podaljšala do 15. septembra. KAM Z ODPADKI? - V obči-P1 Osilnica je veliko črnih odlaga-'šč odpadkov. V občini ni primerno urejeno zbiranje, sortirale, odlaganje in odvoz odpadkov. Zdaj se bo občina o tem dogovarjala s kočevsko Komunalo. Kabelska tv - Natečaj za Reditev kabelske televizije na pnočju občine Osilnica je razdan in bodo zbirali ponudbe do 'll-septembra, nakar bodo izbrali ^ugodnejšega ponudnika. Mirtovški šratelj: 'Je na zadnji občinski seji ■edstavnik Hidroconsultinf> de-% da ne vedo, koliko vode daje-* v»dna zajetja v osilniški občini ™(«i, saj izvirov niso nikoli me-p v poletnih mesecih. Seveda ne, ^leti, ko zmanjkuje pri nas vode, ve merilci izdatnosti vodnih iz-'jov sončili na morju in se kopa-1 v slani vodi. ” ttiii 12 M A S I H OS Č I MŠŠ v Kdo bo rešil Cabranko in Kolpo? Z novinarske konference Zelenih Kočevja, ki zahtevajo od slovenske vlade, naj odgovori, kaj je bilo storjenega za rešitev obmejnih rek Čabranke in Kolpe KOČEVJE - Na novinarski konferenci, ki je bila minulo sredo, so Zeleni Kočevja ob predstavitvi dela stranke v zadnjih mesecih in načrtov za delo do konca letošnjega leta med drugim spregovorili o reševanju mejnih rek Kolpe in Čabranke ter problemih odvodnjavanja s ceste Cvišlerji-Koprivnik v vaški studenec. Predsednik Branko Dekleva in član Zelenih Bojan Kocjan sta povedala, da so pred nedavnim na ministrstvo za okolje in prostor naslovili zahtevo, naj jim odgovorijo, kaj je država naredila za reševanje mejnih rek Čabranke (kjer je hrvaška stran samovoljno zgradila malo hidrocentralo in ribogojnico) in Kolpe (kjer je tik pred uresničitvijo izgradnja obrečnega obzidja pri vasi Hrvat-sko). Poudarila sta, da so znane želje Hrvaške po gradnji verige malih hidrocentral, da pa je možno, da načrtujejo še kaj, o čemer zazdaj v Sloveniji še nič ne vemo. “Zato zahtevamo odločnejše in hitro ukrepanje za zavarovanje interesov ljudi, ki živijo ob meji, predvsem pa za učinkovito varstvo naravne dediščine,” sta povedala in dodala, da so zapisali v zahtevi Zelenih, ki sojo sklenili z izraženim upanjem, da država ne bo dopustila, da obe reki dokončno opustošijo, saj bi si s tem ob hkratnem prizadevanju za zavarovanje doline obeh rek v okviru regijskega parka na Kočevskem država naredila medvedjo uslugo. “Tretjina človeštva se že ukvarja s problemom pitne vode, zato ne smemo uničevati studenca za studencem,” je ob predstavitvi problema odvodnjavanja s ceste Cvišlerji-Koprivnik opozoril Dekleva. Povedal je, da je izvajalec del že lani ob gradnji ceste deponiral odvečni material s ceste za vasjo Cvišlerji, s čimer je spremenil iz-gled in dostop do tamkajšnjega studenca, kasneje pa je proti studencu usmeril še odvodnjavanje s cestišča. “Če bo tako ostalo, se bodo olja in ostala nečistoča s cestišča spirala v studenec, enako RIBNIČANI V ITALIJI RIBNICA - Tradicionalnega mednarodnega sejma domače obrti v italijanski Anconi se udeležujejo tudi ribniški suhorobarji in lončarji. Gostitelji so povabili Draga Koširja mlajšega iz Zamostca pri Sodražici, ki se čedalje bolj uveljavlja kot rezbar in je na poti svojega že uveljavljenega očeta Draga starejšega. Ribniško suho robo je predstavljal Tomaž Košir, lončarstvo pa Jaka Nosan. Vsi malicajo Razveseljivo: po 15 letih spet dva oddelka 1. razreda VELIKE LAŠČE - Osnovno šolo Primoža TVubarja v Velikih Laščah to šolsko leto obiskuje 357 šolarjev, od tega 9 v podružnični šoli Karlovica (kombinirani pouk v 3. in 4. razredu), 26 v podružnični šoli Rob (dva kombinirana oddelka) in 38 na Tiirjaku (en kombinirani in dva čista oddelka), “Posebno razveseljivo je, da imamo po 15 letih spet dva oddelka v prvem razredu,” pravi ravnatelj Edi Zgonc. Vozačev je kar 219 ali skoraj dve tretjini. Letos prvič opravljajo prevoze šolarjev samo domačini, tudi z avtobusom (in ne le s kombiji), kar bo ceneje, kot je bilo doslej, ko je prevoz z avtobsom opravljalo ljubljansko podjetje. Najbolj oddaljeni učenci z Mohorja in s Krvave Peči se vozijo kar okoli 15 km daleč v šolo. Otroci z Mohorja so se še minulo šolsko leto vozili v šolo v Novo vas v občini Cerknica. “Tltko smo letos prvič omogočili vsem šolarjem prevoze skladno z zakonom o osnovnem šolstvu,” ugotavlja ravnatelj Zgonc. pa bo tudi pozimi s soljo. Kaj to pomeni za studenec, ki je še nedolgo tega služil vaščanom kot vir pitne vode, je povsem jasno,” je dejal Dekleva in dodal, da so zato na občino Kočevje naslovili prošnjo, naj še pred zaključkom del pri ureditvi odvodnjavanja ukrene vse potrebno, da bi studenec ohranili. M. LESKOVŠEK-SVETE Cilj: brez gnilobe KULINARIČNA RAZSTAVA - Društvo upokojencev Kočevje je prejšnji četrtek pripravilo v Likovnem salonu razstavo domačega peciva, na kateri je sodelovalo 61 razstavljalk z 244 različnimi izdelki. V popestritev razstave preko 90 različnih vrst peciva je bilo razstavljenih tudi veliko število namiznih in stenskih prtov in prtičkov, ki so nekoč krasili domove naših babic, pa tudi predpasnikov, prijemalk, starih kuharskih knjig, posod, receptov in podobnega. To je bila že četrta in dosedaj največja kulinarična razstava, ki so jo pripravili kočevski upokojenci. Na posnetku: ob otvoritvi razstave, ki si jo je ogledalo okoli 800 obiskovalcev, je v kuharski opravi nastopila pevska skupina Odmev, ki jo sestavljajo članice DU Kočevje (Foto: M. L.-S. ) KDAJ OBRTNA CONA? VELIKE LAŠČE - Občinsko vodstvo je upalo, da bo obrat ljubljanskega Iga v Velikih Laščah nekako preživel, a ga je doletela usoda matičnega podjetja: 35 delavcev - pred leti jih je bilo zaposlenih 70 - je tako od junija doma, saj je laški obrat v stečaju. Občina se zavzema, da bi del prostorov odkupila pod ugodnimi pogoji za obrtno dejavnost. Nikakor ne more navezati stikov s stečajnim upraviteljem, ki se izogiba pogovoru. Sicer je v zazidalnem načrtu določena lokacija nove obrtne cone pri železniški postaji, kjer je zdaj “sporno” tudi zemljišče, ki ga je pred leti za svoje potrebe kupil ribniški Riko, ki je prav tako v stečaju. DOLENJSKI LISTI VELIKE LAŠČE - “Največ lahko naredi za zdravo zobovje vsak sam s temeljito higieno,” ugotavlja zobozdravnica specialistka za otroško in mladinsko zobozdravstvo dr. Emilija Lušnic, ki od L septembra kot kon-cesionarka skrbi za zdravje zob v ambulanti v osnovni šoli Primoža Thtbarja v Velikih Laščah. “Naš glavni cilj je, vzgojiti mlade. Za nego zob so najpomembnejši zobna ščetka, voda in zobna pasta, medtem ko so nitke, zobne prhe itd. le dodatki,” meni Lušniceva, kije dosedaj najdalj delala v zdravstvenem domu na Rudniku v Ljubljani. Zdaj si je zaželela bolj umirjeno delo, zato je odšla na podeželje. Vendar tudi tu ne bo premalo cfbla, saj Laščani ne slove po zdravih zobeh, pa tudi sama si je določila obširen delovni program: uvedla bo redne sistematične preglede, na katerih bodo šolarji dobili navodila o higieni in prehrani, na modelu pa jim bo prikazala tudi pravilno čiščenje zob. Uvedla bo tudi tekmovanje za čiste zobe, ki ga organizira Zdravniško društvo že 14 let. Vse to je potrebno zato, ker se otroci nepravilno hranijo, se pravi, uživajo preveč i J ŠOLAR PRI ZOBOZDRA V-NICI - Na fotografiji: zobozdravnica dr. Emilija Lušnic s mlado prvošolko v šolski ambulanti šole v Laščah. (Foto: J. Primc) sladkega in tudi mehko hrano. “Z zahoda smo prevzeli veliko dobrin, ki so slabe za zobe,” opozarja zobozdravnica Emilija in dodaja, da zdaj celo že psom gnijejo zobje, ker jih tudi nepravilno hranimo. ____ J. PRIMC REKORDERKA DALA 13.685 LITROV MLEKA RIBNICA - Krave črno-bele pasme veljajo za najboljše mlekarice, zato ni nič presenetljivega, če je krava z največjo letno mlečnostjo v letu 1995 črno-bele barve. Lastnik mag. Anton Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici jo je lahko vesel, saj mu je krava Roza, kot piše v posebni zloženki, ki jo je izdalo Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji, lani dala kar 13.685 litrov mleka, kar je absolutni slovenski rekord. Omenimo še, da je na tretjem mestu krava Drina iz hleva Antona Zidarja iz Suš-ja pri Ribnici, ki je dala 12.519 I mleka, kar je prav tako lep rejski dosežek. Medved “poskrbel” za prevoze otrok Zaradi medvedov vozijo v šolo na krajše razdalje RIBNICA - Po zakonu jc občina dolžna poskrbeti za prevoze otrok v šolo, če so oddaljeni od šole več kot štiri kilometre. V ribniški občini pa so se zaradi medvedov odločili, da bodo otroke vozili v šolo tudi na krajše razdalje. “Do sedaj smo na krajše razdalje vozili otroke le na prometni magistralni cesti, kjer ni bilo urejenih pločnikov, s pričetkom letošnjega šolskega leta pa jih vozimo tudi iz vseh tistih zaselkov v občini, kjer je nevarnost, da bi utegnili otroci na poti v šolo ali iz nje naleteti na medveda,” pojasnjuje svetovalka za družbene dejavnosti Brega Oražem. Po napadu medveda na občana Zlatega Repa so v ribniški občini veliko premišljevali o tem, kaj storiti, da bi se izognili podobnim tragedijam. “Ker so na območju Sv. Gregorja že prej in tudi potem videvali medvede, je občinski svet junija sprejel sklep, daje potrebno zagotoviti prevoz otrok v šolo pri sv. Gregorju s celotnega področja te krajevne skupnosti,” pravi Oraž-mova. Čeprav so zaselki precej razmetani in med njimi ni Breda Oražem povezave, jim je uspelo zagotoviti prevoz za vseh 20 otrok, ki se vozijo iz 11 okoliških zaselkov v šolo pri sv. Gregorju, kot tudi za tistih 23, ki gredo od tod naprej v šolo v Sodražico. Zaradi dobrega sodelovanja z obema domačima zasebnima prevoznikoma, Alojzom Knafljem in Stanetom Krajcem, kot tudi Integral Stojno iz Kočevja in velikolaškimi prevozniki, ki prevažajo otroke z območja ribniške občine v šolo v Velike Lašče, pa jim je uspelo zadovoljivo pokriti tudi vse ostale prevoze. Nerešen je ostal pravzaprav le prevoz otrok iz približno 1,5 kilometra oddaljenih Otave. M. L.-S. Primorani bodo prišli na boljše Glasbena šola bo dobila boljše možnosti za delo RIBNICA - V teh dneh so v Ribnici pričeli z obnovo stavbe na Kolodvorski, ki je bila po izselitvi SKB banke zadnji dve leti prazna. Stavba je v lasti občine, v njej pa bo svoje dolgoročnejše domovanje našla ribniška glasbena šola. Stavba, v kateri je sedaj glasbena šola, ne zadovoljuje v celoti potreb te šole, v katero je bilo v lanskem šolskem letu vpisanih 197 učencev. Vendar pa to ni bil razlog, da je občina začela za šolo iskati primernejše prostore. Sovpadala sta pravzaprav dva razloga: lastnik stavbe je glasbeno šolo obvestil, da ima s stavbo drugačne načrte, hkrati pa je tudi upravna enota v Ribnici začela vse glasneje iskazovati potrebo po dvorani v stavbi stare občine, ki jo sedaj uporablja glasbena šola. Lani jeseni so si zato strokovnjaki z ministrstva za šolstvo ogledali stavbo na Kolodvorski. Ugotovili so, da bo obnovljena zadoščala vsem predpisom zvočne izolacije, prednost nove lokacije pa bo za glasbeno šolo tudi v tem, da bo v sklopu že obstoječega šolskega okoliša in da bo imela možnost priključitve na toplovod. Po letu dni potrebnih priprav so pred dnevi končno pričeli tudi z gradbenimi deli. Obnova bo stala predvidoma okoli 45 milijoni tolarjev, kar pa bo ribniška občina le težko zmogla sama. Letos imajo iz občinskega proračuna, skupaj s prenesenimi neporabljenimi sredstvi iz prejšnjega leta ter amortizacije za glasbeno šolo, za obnovo rfa voljo 17 milijonov tolarjev. Ker je stavba, v kateri bo glasbena šola imela tudi svojo dvorano, vredna 24 milijonov tolarjev, je vložek občine že tolikšen, da v Ribnici upajo, da jim bo za njeno obnovo uspelo pridobiti tudi državni denar. M. L.-S. Potoške vesti MEJA NI OVIRA -15. septembra bo v Prezidu na Hrvaškem praznovanje 110-letnice gasilstva, ki bo tokrat, kot zatrjujejo, izredno slovesno. Za to slovesnost se pripravljajo tudi potoški gasilci, ki jih s sosedi kljub državni meji druži staro prijateljstvo, sicer pa so nekatere vasi in zaselki na slovenski strani v primeru požara prej dostopni hrvaškim kot poto-škim gasilcem. PUNGERT NI POZABLJEN -Vas Pungert v KS Draga ima le še 18 prebivalcev. Občina je poskrbela, da so v teh dneh dobili 1700 m asfaltne ceste, s katero so se priključili na republiško cesto, ki pelje na mejni prehod Podplani-na. Ti pa je še vedno makadamska in zaprta za ves tovorni promet. Je pa v vasi nekaj otrok, kijih morajo dnevno voziti na Travo do avtobusa, to pa vsekakor opravičuje investicijo, in če bo država le uredila regionalko, bo v vas lahko zapeljal tudi šolski avtobus. SREČANJE BODO PONOVILI - Letošnje prvomajsko srečanje občanov, planincev in pohodnikov, ki je že nekaj let pri lovski koči pod najvišjim potoškim vrhom Jazbino, je letos zaradi slabega vremena odpadlo, tokrat pa ga oodo ponovili po 25. septembru, ko bo odprt tudi lov na polhe. A. K. V Osilnici onesnažena pitna voda Potrebno jo je prekuhavati najmanj 20 minut, zahteva Zdravstveni inšpektorat OSILNICA - Hydrovod Kočevje-Ribnica je 4. septembra razposlal po občini Osilnica obvestila, daje na območju naselij Osilnica, Rib-jek, Papeži, Belica in Žurge pitna vode oporečna in da jo je treba za prehrambene namene prekuhavati najmanj 20 minut. To je od Hydro-voda zahteval Zdravstveni inšektorat Slovenije, izpostava v Kočevju, ker je bila oporečnost vode ugotovljena na osnovi mikrobioloških in sanitarno-kemijskih analiz. O tej zahtevi so razpravljali tudi na zadnji seji občinskega sveta Osilnica 5. septembra, na kateri so nekateri bolj ali manj določeno izrazili prepričanje, da “gre za neko nagajanje”. Na srečo pa sta bila na seji prisotna tudi predstavnika Hidroconsultinga iz Dra-gomerja in Zavoda za zdravstveno varstvo, ki sta pojasnila, da mora zdravstvena inšpekcija po novem izdajati podobne odločbe uprav-ljalcu vodovoda, v tem primeru Hydrovodu Kočevje-Ribnica, v bodoče pa bo direktno občini Osilnica, če bo ta prevzela uprav-ljalstvo nad vodovodi v svoji občini. Na dnevnem redu seje je bil sprejem odloka o varstvu virov pitne vode, odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Osilnica, sklep o ceni proizvodnje in razdelitvi vode in sklep o izbiri izvajalca (koncesionarja) za opravljanje oskrbe s pitno vodo. Vse te predpise so sprejeli. V poprejšnji razpravi pa so ugotovili, da je v občini 15 zajetij pitne vode, izmed katerih bi dva (Bezgarji in Ribjek) zadoščala za potrebe vse občine (za okoli 6.000 prebivalcev, občina pa jih ima okoli 400) in da sta ti dve vrtini najbolj potrebni varovanja in opazovanja. J. PRIMC MM I Z MAŠI H O B Č IM Mii Občina pomaga Sinolesu in Kalanom Sklad stavbnih zemljišč v ivanški občini odkupil parcele Sinolesa in omogočil okrog 200 delavcem (začasno) socialno varnost - Kalani in župan na Vročem stolu Vala 202 DOBRA LETINA ZELENEGA ZLATA - Hmeljišča sevniškega Mercatorja so se še pred nedavnim razprostirala na 88 ha, predvsem zaradi denacionalizacije zemljišč so se skrčila na dobrih 30 ha v Loki, na Kompo-Iju in na Logu. Letos bodo Sevničani pridelali najmanj glodinga, ker hočejo pivovarne v zadnjem času več grenkih sort, z več grenčine oz. alfa smol, to so aurora, bobek, celeia itd. Z obiranjem hmelja so pričeli Sevničani 22. avgusta, ob pomoči okrog 60 obiralcev, pretežno iz Hrvaškega Zagorja, pa naj bi na strojih jugobruf in wolf v Loki končali obiranje okrog 40 ton hmelja do L septembra. Na posnetku: sezonci, ki nalagajo hmelj na traktorske prikolice, imajo najtežje delo. Direktorica profitne enote proizvodnja inž. Martina Koritnik je letos bolj zadovoljna s kakovostjo pridelka kot lani, s pravočasnim škropljenjem pa so se izognili težavam, kakršne so imeli predvsem z rdečim pajkom savinjski hmeljarji. (Foto: P. P.) IVANČNA GORICA - Ivanški župan Jernej Lampret slovi kot zelo varčen mož, ko gre za trošenje proračunskega denarja, pravijo tisti, ki ga dobro poznajo in cenijo; so pa vmes tudi taki, ki ne pozabljajo pogreti “postane jedi”, vedno priročne za serviranje vsaj pred Jernejevo malho - to je zdaj razvpit, a sprva dokaj prikrit nakup službenega avtomobila. Lampret pa seje nedavno, natanko 18. avgusta, (spet) izkazal kot socialno čuteč možak, saj je prvikrat sam sklical sejo (in to izredno!) sklada stavbnih zemljišč, ki mu sicer predseduje svetnik Pavel Groznik (SKD) iz Višnje Gore. Na tej izredni seji sklada stavbnih zemljišč so sicer na meji sklepčnosti sprejeli zelo pomembno odločitev za socialno varnost okrog 200 delavcev Sinolesa, ki je že nekaj časa v tako hudih težavah, da v tem podjetju, znanem tudi po izdelovanju stavbnega pohištva, nimajo niti za plače delavcev. Sklad je namreč sklenil, da za več kot 14 milijonov tolarjev odkupi parcele Sinolesa. Ivanška občina bo tako prišla do prostorov, ki naj bi bili v prihodnosti rezervirani za mirne obrtne neproizvodne dejavnosti. ' Župan Lampret in tudi člani odbora za nasprotovanje ustanovitvi terapevtske skupnosti za zasvojence z drogo na Velikem Kalu pa so se zelo dobro znašli v oddaji Vroči stol na Valu 202 v ponedeljek zvečer, na kateri so se znašli ravno zaradi odklanjanja vsiljene terapevtske skupnosti narkomanov. Kakorkoli že si je moderator oddaje prizadeval, da bi bil nevtralen, in je tudi sam nekajkrat poudaril, da noče biti advokat nasprotne strani (to je države oziroma ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter projekta človek, ki ga podpirajo v Ljubljani), je v ušesih poslušalcev njegovo “vrtanje” v vaščane oziroma ivanškega župana, izzvenelo prav kot zagovarjanje pogledov in stališč gospodov iz Ljubljane. A se Lampret, Orehkova, Sadar in Vencelj niso dali zmesti. Franc Sadar je predstavnike Vala 202 posebej povabil na srečanje s prebivalci Velikega Kala, da bi tam dobili še popolnejše dokaze, da ni proti temu projektu le peščica posameznikov, in spoznali, zakaj nasprotujejo tudi kakršnikoli začasni, prehodni rešitvi. P. PERC Zoper izgubo zgodovinskega spomina 54-letnico ustanovitve Gubčeve brigade obeležila množica zbranih na zgodovinskem prizorišču - Ljubljančani ne bodo dovolili rušenja spomenikov - Pester kulturni spored KLENE BESEDE - Trebanjski župan Ciril Pungartnik je zopet ostro nastopil zoper tiste, ki bi radi z izgubo zgodovinskega spomina ceneno nabirali poltične točke in spreminjali narodovo zgodovino. Med številnimi borci in drugimi gosti je bil tudi poslanec državnega zbora Igor Bavčar. (Foto: P P) TREBELNO - Že dolgo se ni v gozdu pod 'IVebelnim, kjer je bila 4. septembra 1942 ustanovljena Gubčeva brigada, v tako slabem vremenu zbrala tolikšna mnnožica ljudi. Pred spomenikom je stala častna straža Slovenske vojske, zapelje 'IVebanjski oktet, občinski pihalni orkester iz Trebnjega pa niti s partizanskimi koračnicami ni uspel pregnati temačnih oblakov, iz katerih seje ravno med osrednjo polurno slovesnostjo ulilo kot za stavo. Toda vsi so vztrajali. Uidi otroci mokronoške osnovne šole s Trebelnega so s svojimi tovarišicami kar pod dežniki pridjali kamenček h kulturnem sporedu. niti kakšrnih drugih. Še vedno niso opustili možnosti, da se o tem Ljubljančani odločijo na referendumu. P. P. PRENOVA NADVOZA - Delavci novomeškega cestnega podjetja računajo, da bodo še ta teden končali prenovo cestišča nadvoza nad magistralno železniško progo Zidani Most-Dobova na regionalki R-328. Dotlej pa bo na tej vpadnici v Sevnico promet zelo oviran, saj poteka lepo enem vozišču, in čeprav je urejen s semaforji, nastajajo precejšnji prometni zamaški. Predsednik trebanjske borčevske organizacije Tone Žibert je povedal, da so na skupščini sklenili, da bodo borci 4. septembra praznovali v spomin na ustanovitev Gubčeve brigade svoj spominski dan, če so se že občinski svetniki odločili, da to ni več občinski praznik niti datum toliko pomemben, da bi bil vsaj spominski dan. Thkšno odločitev svetnikov je obžaloval tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, ki je spomnil na pomen ustanovitve protifašistične koalicije in sodelovanja slovenskih partizanov v narod nosovobodil ne m boju. Brez tega prispevka borcev se nekateri naši politiki, ki javno zaničujejo pomen NOB za osvoboditev in ohranitev meja nacionalne drža- ve, verjetno ne bi mogli brezskrbno pohajkovati po Primorju ali čolnariti po Soči, ker bi bila tam neka druga država in oblast. Zbranim sta spregovorila tudi podpredsednik slovenske borčevske organizacije Bojan Škrk in predsednik skupnosti Gubčeve brigade Ivo Bajt. Ljubljanski podžupan Anton Colarič (ZLSD), ki je prihitel na TVebelno v odsotnosti župana dr. Dimitrija Rupla, je obljubil, da v slovenski prestolnici ne bodo dovolili nikakršnega rušenja spomenikov, niti NOB Zakaj odstopa predsednik Perc? Predsednik ARK Vega Sevnice Drago Perc nepreklicno odstopa, ker mu ni uspelo zagotoviti ustreznih klubskih prostorov za nemoteno dejavnost kluba niti dovolj denarja SEVNICA - Za poznavalce razmer v slovenskem in še posebej v sevniškem raketnem modelarstvu novica, da predsednik Astronavtično-raketnega kluba Vega iz Sevnice Drago Perc nepreklicno odstopa s te funkcije, ne more biti preveliko presenečenje, je pa vsekakor Perčeva odstopna izjava ravno v času, ko poteka na slovenskih tleh, v Kamniku, 11. svetovno prvenstvo raketnih modelarjev, toliko bolj pomenljiva in ima večjo težo. Drago Perc je odstopno izjavo napisal že 14. avgusta in pravi, da jo je najprej posredoval Dolenjskemu listu, da pa bo njegova odločitev neomajna tudi na skupščini ARK Vega, ki bo predvidoma 20. septembra. “V času mojega predsednikovanja smo člani kluba dosegli doslej največje uspehe v raketnem modelarstvu. Osvojili smo namreč kar dva naslova svetovnega prvaka ter dve drugi in dve tretji mesti na svetovnih prvenstvih. Poleg tega smo v prvem letu tekmovanja za svetovni pokal osvojili drugo in tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Kljub tako velikim uspehom in velikemu zanimanju osnovnošolcev za našo dejavnost mi ni uspelo dobiti dovolj finančnih sredstev. Letno bi potrebovali vsaj milijon tolarjev. Ker tudi od sponzorjev dobivamo čedalje manj denarja, ne vidim ustrezne rešitve naših težav,” obupan ugotavlja Perc. Doslej je bil skromen proračun ARK Vega odvisen od dobre volje Občinarjev, sponzorjev, v mno-gočem pa tudi tekmovalcev in njihovih staršev. Ker klub ni registriran za drugo dejavnost, teh sredstev tudi ne more pridobiti na drugačen način. Iz leta v leto se zmanjšujejo občinske dotacije za tehnčno dejavnost, pravi Perc. Še kot študent mariborske ekonomske poslovne fakultete je Perc zalagal klub s skromnimi prihodki, in čeprav je zdaj že pri svojem kruhu, se mu zdi, da je okrog 7.000 mark, kolikor je založil za klub, dovolj! Bo sploh kdaj dobil te denarce povrnjene? Mačehovski odnos sevniške občine ponazarja Perc s tem, daje ARK Vega v letu 1994 prejel od občine le 61.000 tolarjev, kar ni bilo dovolj niti za financiranje ra-ketnomodelarskega krožka na sevniški osnovni šoli, kaj šele za klubsko dejavnost. Občina jim je v tem letu sicer nakazala tudi 330.000 tolarjev namenskih sredstev za udeležbo treh članov na svetovnem prvenstvu na Poljskem. Lani pa je po navedbah Perca ARK Vega prejel od občine 270.000 tolarjev. Zaključni račun ARK Vega za leto 1995 je pokazal primanjkljaj RAZSTAVA ROČNIH DEL V DOMU IMPOUCA IMPOLJCA - Stanovalci in zaposleni v Domu upokojencev in oskrbovancev na Impoljci že vrsto let prirejajo letna srečanja s svojci. Ob tej priložnosti je vsakokrat odprta tudi razstava izdelkov stanovalcev in zaposlenih. Thko bo tudi letos, ko si bodo lahko obiskovalci, ki cenijo ročne spretnosti in umetelnosti, v prostorih doma na Impoljci od ponedeljka, 16., do petka, 20. septembra, in sicer od 8. do 16. ure, ogledali razstavo • Na sevniški občini so nam povedali, da so lani Zvezi organizacij za tehnično kulturo (ZOTK) Sevnica za delo ARK Vega in radiokluba nakazali 525.000 tolarjev, letos pa v dveh obrokih 200 tisočakov. Skupaj bo ZOTK letos prejel po besedah občinskega tajnika dr. Zvoneta Košmerla 551.000 tolarjev, od te vsote pa je treba odšteti 96.000 tolarjev, kolikor je občina že nakazala Novo-meščanom za sodelovanje 32 Sevničanov na srečanju Mladih tehnikov. GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV SPET ODPRTA TREBNJE - Navzlic temu, da je 269 likovnih del iz zbirke Galerije likovnih samorastnikov Tfebnje v Franciji, je v domačih depojih ostalo še dosti umetniških del, kijih zaradi pomanjkanja prostora doslej niso mogli postaviti na ogled. Po 15. septembru bo trebanjska galerije zopet odprta in bo ravno zavoljo takih novosti gotovo zanimiva za ljubitelje naive. KLIC V SILI Drago Perc v višini 407.059,40 tolarjev, ki so ga člani pokrili s svojim denarjem. Letos se je primanjkljaj povečal še za 398.610 tolarjev, tu pa je še svetovno prvenstvo v Kamniku, na katerem sodelujejo trije sevniški raketarji. • I JU III JAN A - Telefon za otroke in mladostnike je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah iu nedeljah) na številki 061/323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela. • SKVNICA - Otroci in odrasli, ki imate težave ali ste v stiski, lahko pokličete na številko 0608/41-536 vsako sredo med 15. in 16. uro. P. H • TRKBNJK - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka je 068/44-293. Sirene zavijale, ravno ko so prvič zasedali Pozornost varnosti otrok TREBNJE - V trebanjski občini je zadnja leta vsako leto udeleženo v prometnih nesrečah okrog 20 mladostnikov oz. otrok. Natančneje: lani jih je bilo v teh nezgodah poškodovanih 17, predlani pa dva manj, medtem ko je letos v Starem trgu žal ugasnilo mlado življenje pešca. Kot zanimivost naj omenimo, da je ravno tisti dan, ko so zavijale sirene rešilca, da bi rešile ponesrečenega otroka, ki ga je na cesti zbil avto, zasedal na novo ustanovljeni Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ifcbnje (SPVCP). Zadnjemu sestavu sveta je potekel mandat že v letu 1994. Predsednik novega SPVCP je Jože Uhan, vodja trebanjske izpostave CP Novo mesto, tajnik Igor Perpar, inž. geodezije, zaposlen na občinskem oddelku za okolje in prostor. Svet je že maja ob pomoči občinske ZŠAM speljal občinsko kolesarsko prvenstvo, Igor Perpar o svojih ciljih je seznanil vodstva krajevnih skupnosti in jih povabil k sodelovanju, saj najbolje poznajo razmere v svojih okoljih. “Ravnatelje OŠ smo zaprosili, naj preverijo prometnovarnostne načrte in na tej osnovi določijo najvarnejše šolske poti. Moram pohvaliti dober odziv. Zavarovalnica Tilia je podarila vsem prvošolčkom in otrokom v mali šoli rumene rutice. Na nedavni sestanek pa so prišle učiieljice prvih razredov z vseh osnovnih šol,” je v ponedeljek povedal tajnik občinskega SPVCP v 'Hebnjem Igor Perpar. P. P. Krjavljeve iskrice KDAJ BO SEJA? - Ni malo takih, ki menijo, da bi se morali ivanški svetniki sestati celo na izredni seji, da bi sprejeli stališča glede terapevtske skupnosti narkomanov na Velikem Kalu in bi tako vsaj nekoliko razbremenili pritisk na vaščane in županstvo. Po predlogu koledarja sej občinskega sveta, ki ga je predlagal predsednik sveta mag. Jurij Gorišek (SKD), svet pa tudi sprejel, naj bi ivanški svetniki ponovno “sejali” 27. septembra. Predlog vodje svetniške skupine SDS Igorja Bončine, naj bi bila seja sveta že 13. t.m., na njej pa naj bi razpravljali tudi o narkomanih, avtoceti in nekaterih okoljskih vprašanjih, očitno ni bil sprejet. Morda je Bončini predsednik Gorišek zameril, ker naj bi v pobudi za predčasni sklic zapisal, da seje sveta niso maratonsko dolge zaradi LDS in njihovega svetnika Franca Godeše, ampak zato, ker Gorišek slabo vodi seje-Zvedeli smo, naj bi Gorišek županu Lampretu že nekaj namignil, naj on umiri oz. “pasivizira” svojega strankarskega kolega Bončino, če ga že ne more Janez Janša... OBRITOGLAVCI Franc Sadar z Velikega Kala je na ponedeljkovem Vročem stolu na Valu 202 na vprašanja moderatorja, ali je že prišlo do kakšnih konfliktov z občasnimi obiskovalci predvidenega centra, odvrnil, da ne, čeprav so neki tujci že sedeli sredi čete, da je bilo potrebo potrobiti, če si hotel mimo z avtom. “Ker so mamila, tam je kriminal, so preprodajalci droge.... Tega se bojimo zaradi naših otrok!” Sadarja je pri tujcih motilo, ker je “eden postrižen kot petelin, drugi gologav”. Trebanjske iveri TERŠAR NOČE BITI POSLANEC? - Predsednik občinskega odbora LDS v Trebnjem, profesor glasbe Igor Teršar - Jure, je zanikalnamigovanja, da namerava kandidirati za poslanca. In; formatorji so nam prišepnili, naj bi se Teršar že videl v poslanskem stolčku in naj bi še izjavil, da bi bi neumen tisti, ki ne bi poskušal priti do tako zelo dobro plačane službice za tako malo dela. Drevi, 12. septembra, ob 18. uri bodo v pisarni stranke na Gubčevi 25 izvolili kandidata za državnozborske volitve, in če se štejete za :jete z» člana ali simpatizerja LDS, poh( tite tja, da boste iz prvega vira | zvedeli, kaj je res in kaj m! zvedeli, kaj je res in kaj ni! KOBILICE IN BANKETI - Znano je, kako huda nadloga so za kmetijstvo v nekatrih državah roji kobilic, ki se naglo selijo, seveda po zraku: tam, kjer se pa ustavijo, na zemlji ne ostane nobena rastlina pri življenju-Takšno asociacijo smo dobili p°. otvoritveni slovesnosti v tovarn! Greda na Mirni, kjer je v nekaj minutah z bogato obloženih miz, ki jih je z raznovrstnimi jedrn* nadvse okusno in lično opremila novomeška srednja gostinska šola, zmanjkalo vse razen enolončnice. Samopovabljenih go- stov j e bilo menda vsaj za stotnij jo več, kot so računali! K sreči h* zmanjkalo pijače in prijetne dalmatinske glasbe, prepevalaje kla-pa Amfora Zadra, ki jo je Gustel| spoznal, kot je povedal, ob 5. uO zjutraj. Sevniški paberki^ LISCA NE ODPUŠČA, PAf PA NE PODALJŠUJE PO- GODB - V Večernjaku, kot Za- grebčani pravijo dnevniku z največjo naklado i večjo naKlaao na Hrvaškem Vcčernjem listu, poleg Vjesnika najbolj značilnem trobilu vla; dajoče stranka HDZ so objavi" .................Lisca od' na Senovem, ki so se senika) vozile tudi po 17 let, ostalo br& dela, toda to se ni zgodilo le njih1; ker se jim je v avgustu iztekla enoletna delovna pogodba, ampak s1 konca leta tudi 70 Slove"' bo do konca leta tudi --- kam. V obeh primerih je temeu' ni razlog, da pač ni dela za tolik" delavk. PIPAN PREDSEDNIK, M*' LINOVIČ DIREKTOR - V J"' tranjki, d.d., so na skupščini za predsednika nadzornega sveta izvolili sevniškega odvetnik3 Franca Pipana. Na razpis za dri - rektorja družbe oz. podjetja s1" prispeli dve vlogi, nadzorni sve* pa se odločil za pravnika Drag3 Milinoviča z Dola pri Hrastnik1!" Sevničani se ga verjetno spo""' njajo kot bivšega direktorja Sli""' sa ali pa z vodilnega položaja Jutraniki, kjer je bil Milinovic d Jutranjki, kjer je bi....... . leta 1993, do odhoda iz Sevni""- glavni direktor Jutranjke. Ih' glede odprtosti do medijev inj"v nosti je z Milinovičevim prih" dom pričakovati nov veter... 3 f Krške novice ŠOLA - Začelo se je šolsko teto. V krškem atomskem mestu z dvojnim proračunom pa osnovnošolci potujejo po mestu malo sem in malo tja, da najdejo kakšno šolsko klop. Krška osnovna šola je namreč nekako premajhna, zato učence selijo na več koncev mesta. Starši šolarjev so teh šolskih selitev siti, nejevoljni so in že večkrat opozorili na prob-tem. Stvari kljub temu ostajajo nespremenjene. Ker je Krško v Prijateljskih odnosih z mestom Obrigheim, se Krčani sprašujejo, kako je to s šolo v Obrigheimu. Odgovor bodo dobili iz prve roke Pri svojem županu, ki gre kar Pogosto v tisto mesto in se je verjetno že pozanimal, ali imajo tudi y Obrielieimu šolo po gasilskih domovih. ODPRTA VPRAŠANJA -Predsednik Kučan je torej razpihal volitve. Krški občinski zbor Demokratske stranke Slovenije razmišlja, ali bi se krški demokra-!■ sploh udeležili volitev, ko pa je 'mela ob letošnjih volitvah v svete krajevnih skupnosti take teža-ye z volilno komisijo. Nekateri v ■krškem pravijo: “Le kaj se toliko Petelinijo ti demokrati!” Slednji se pa kar oglašajo, celo pred občinski svet so prišli z vprašanji. Mogoče računajo na to, da bodo v letošnji politični zimi dobro Prišli skozi in da jim bo pred no-vembrskim odločilnim slalomom Pomagala vijugati nova pridobitev Mateja Svet. DVOJNO - V Krškem je nekje na voljo prazen list, na katerega Paj bi - lahko skrivaj - vpisali svoja imena tisti obrtniki in podjetja. ki so dobili dvojno plačilo za delo, ki so ga ali pa sploh niso opravili na znamenitem krškem domu upokojencev v nastajanju. Pravijo, da se doslej ni oglasil še rihče, ki bi rekel, da je pri krškem domu upokojencev zaslužil pre-v?č. Ne, niti partijska disciplina n>ti krščanski strah pred grehom yeč ne odpreta ust. MM I Z N A |jl h občim MM Novo v Brežicah . POŠTENO - Marjan Podobnik Je ob nedavnem obisku v Breži-cah rekel, naj zemljišča za bodočo aytocesto, ko jih bodo prodajali, Prodajajo korektno. Mogoče je tejslil tudi na prodajo zemljišč za teko imenovani obmejni plato na Dbrežju in tudi na zemljišča za Ppdočo srednjo ekonomsko šolo. '-e bi Podobnik povprašal malo Pp Brežicah ljudi, kaj mislijo o Pjpgovem predlogu, bi mu najbrž Pritrdili. Verjetno pa bi mu rekli, daje prišel s predlogom nekaj let Preprozno in prepotiho. U Za TELEFON - V Borštvu, pačji vasi in tam okrog kopajo, paj kopajo? Domačini so napos-|ed le izvedeli, da kopajo za tele-‘°n. Kopači in izvajalci drugih “Premljajočih del so sicer taki tiči, da jih težko najdeš. Cesto so prekopali, da seje zraven na široko lomil asfalt. Omarice so prišli ! hiše vzidavat brez kele. Doma-•tei upajo, da bodo še račun za telefon prišli napisat brez svinč-pka. Ce bo tako, jim bodo za spodrsljaje pogledali skozi prste, drugače pa ne... . PROMET - Vsaj ena od brežiških ulic je še kar naprej enosmer-;a. čeprav je občinski svet rekel, ;aJ po njej poteka promet v obe teeri. V Brežicah se to spreminja Počasi. Ker pa radi vpeljujejo teornetne novosti, se kaj lahko fkodi, da bo ulica spet poslala JJosmerna prav takrat, ko bodo teferji začeli voziti v obe smeri. • • • V BREŽICAH O SAMOPRISPEVKU BREŽICE - V brežiški obči-te.Potekajo pogovori o možno-hh za uvedbo občinskega samoprispevka. Glavnina denar-”>' ki bi ga zbrali z morebitnim terrioprispevkom, bi v občini djJli krajevnim skupnostim. Če finskega samoprispevka ne ?°do uvedli, bo po besedah pPana Jožeta Avšiča več krajnih skupnosti uvedlo krajne samoprispevke, zato se bo .hčina morala v najkrajšem jteu odločiti, ali bo razpisala Jenski samoprispevek ali ne. imir IZ imnžiŠKE V času od 29. avgusta do 5. Jteptembra so v brežiški porod-JoSnici rodile: Marjeta Kranjec | Rožnega - Lucijo, Sonja U* *nej iz Osredka - Danijn, /arija Bogolin iz Breg - Anjo, *[eksandra Antolovič iz Brežic (.Matjaža, Marija Bedek iz (Uvnice - Evo, Ana Petrovič iz - Aleša, Metka Dolamič z uritovega - Kristino. Čestitamo! S tujci se bodo lažje dogovorili Podjetje Alpves z Rake bi za nadaljnjo širitev potrebovalo dostopnejša posojila -“Sklad za malo gospodarstvo je nepotreben” - ISO-standard RAKA - Svojo dejavnost razvijamo že 17 let. V začetku smo imeli obrt, iz katere je nastalo podjetje. Širimo se in bi želeli poslovanje še povečati, vendar se v Sloveniji srečujemo s prevelikimi težavami pri pridobivanju naložbenega denarja. Tako pravi Emil Vehovar, direktor podjetja Alpves, d.o.o., z Rake. “Tudi kadar gre za kredit sklada za malo gospodarstvo, nas to stane preveč, saj bi obresti iz tega naslova, upoštevajoč vse postavke, skupno znašale 21 odstotkov. venije delajo. Zdaj je praksa drugačna. Od Ljubljane sem dol denar ne gre in ne gre. Bilo bi zanimivo tudi pogledati, kaj se je dogajalo z denarjem, ki ga je sklad dal dozdaj v podjetja. Veliko teh podjetij je propadlo,"zatrjuje Vehovar, kije član upravnega odbora gospodarske zbornice Slo- venije. Alpves, ki želi širiti zmogljib-vosti in se seliti v Leskovec, bi z načrtovano naložbo zagotovil 15 do 20 novih delovnih mest. Vsemu navkljub bo v naslednjih šestih mesecih na novo zaposlil dva delavca. Hkrati z načrtovano širitvijo podjetja ureja tudi vse potrebno za pridobitev ISO-stan-darda. Vehovar je pri Gospodarski zbornici Slovenije vodja projekta za pridobivanje tega standarda za mala podjetja. e. M. Emil Vehovar Ker prodamo na tuje 80 odstotkov proizvodnje, smo dovolj močan izvoznik, da lahko poiščemo kredit v tujini. Tim je na voljo po 10-odstotni obrestni meri,” pojasnjuje Vehovar. Omenjeni skladje po njegovem prepričanju nebodigatreba, ustanova, katere namen je, da z razpoložljivim denarjem živi predvsem samo sebe. Denar, ki ga sedaj obrača sklad, bi po Vehovarjevem mnenju bolje uporabili, če bi ga dali bankam, ki bi tako lahko dajale malim podjetjem ugodnejša posojila. “Pa še to v zvezi z dodeljevanjem posojil: tu bi morala biti enakopravnost. Dobili naj bi jih vsi podjetniki, ne glede na to, v katerem koncu Slo- • Dolenjec pozna in čisla duševne in telesne odlike in dražesli svojih devic. (Trdina) • Služite vsem, ljubite eno samo! (Viteško geslo) • S stališča cerkve je revščina socialni položaj, ki omogoča hojo za Kristusom, (papež Janez Pavel II.) Po 50 letih se še zatika Izgnanska zakonodaja ostaja zgolj črka na papirju? BREŽICE - “Ali bomo čakali, da bomo vsi izgnanci umrli?” Tiho vprašuje sebe, še bolj pa vlado in njene organe in službe, Vlado Deržič, predsednik upravnega odbora Društva izgnancev Slovenije. Odgovor je neznanka, ve pa se, da Slovenija zelo počasi uresničuje zakon, s katerim je državni zbor priznal izgnancem odškodnino. “V Društvu izgnancev Slovenije smo izredno ve-seli, da je bil, sicer z velikim zamikom v letih, 17. oktobra lani sprejet zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki je začel veljati 1. januarja letos. Dejstvo pa je, da te stvari rešujemo prepočasi. Ne nazadnje je treba spomniti, daje letos minilo 55 let od agresije. Zdaj, ko smo dočakali omenjeno zakonodajo, je ključno vprašanje, zakaj se zakon uresničuje tako počasi,” pravi Deržič. Ko društvo izgancev trdi, da se stvari premikajo počasi, ima v mislih podatek, da je povprečna starost izganca danes 71 let in da je med njimi velika umrljivost. Ob tem je znano, da je krška upravna enota obdelala 1.200 primerov, kjer bo lahko izdala odločbe, in da so tam doslej že izdali 135 odločb. Uradom v Krškem otežuje delo pomanjkanje prostora in slaba kakovost računalniških programov, za kar je menda krivo ust- Brežiška bolnišnica ima kapelo Vsak teden maša BREŽICE - Potem ko je ministrstvo za zdravstvo pred približno tremi leti sklenilo, naj bi bila v vsaki bolnišnici kapela oziroma prostor, kamor se lahko v stiski zatečejo pacienti, so tudi v Splošni bolnišnici Brežice začeli razmišljati, kako bi naredili tak prostor v svoji ustanovi. Na ministrstvu je bilo sprejeto stališče, naj bi sleherna bolnišnica zagotovila prostor za kapelo, Cerkev pa naj bi zadevo financirala. Thko je v Brežicah sredstva zagotovilo župnišče, darovali pa so več ali manj v vseh farah videmske in leskovške dekanije, tako da so lahko zbrali potrebna sredstva. “Pri zagotavljanju prostora v naši bolnišnici smo izhajali iz tega, da ne bi na račun prostora za kapelo siromašili bolniškega standarda, da torej ne bi namenjali za to bolniških sob, in daje hkrati v takem delu, kjer je možen dohod. Pri nas smo se odločili, da je v podzemlju, v kleti, vendar ne daleč od dvigala in v bližini stopnišča. Za kapelo smo namenili prostor, ki je velik nekaj več kot 20 kvadratnih metrov. Je sicer nekdanje skladišče, vendar je po zamisli arhitekta Franca Filipčiča tam nastal izredno lep sakralni prostor z 22 sedeži in še prostor za stojišča, kar bo popolnoma za- * *p' JI KAPELA V BOLNIŠNICI - V brežiški bolnišnici je v preteklosti že bila kapela. Potem, ko so to uporabili za druge namene, so zdaj naredili novo in to je v nedeljo blagoslovil mariborski škof, ordinarij dr. Franc Kramberger. (Foto: Ernest Sečen) dostovalo za shajanje bolnikov,” je povedal direktor bolnišnice Tbne Zorko. Kapela bo odprta od 7. do 8. zvečer. Bo sicer bolj internega tipa, vendar bodo vanjo lahko prišli tudi zunanji obiskovalci. Enkrat na teden, verjetno ob torkih, bo ob sedmih zvečer maša. Brežiški župnik je, ker je sedež bolnišnice v Brežicah, tudi župnik bolnišnične kapele. Zdajšnji župnik Milan Kšela si je po Zorkovih besedah tudi najbolj prizadeval, da bila kapela nared čimprej. L. M. Vlado Deržič rezno ministrstvo. V takih razmerah so leskovški izgnanci napisali anonimno pismo in tako izrazili nezadovoljstvo. Napovedujejo tudi drugačne proteste. V Brežicah, kjer je upravna enota prejela 3.543 zahtevkov za priznanje statusa izgnanca, so • “Kar je Društvo izgnancev Slovenije doseglo, je doseglo tildi s pomočjo skupine poslancev, ki smo jo prosili za sodelovanje. Moram se tej skupini zahvaliti. 'I\i so Društvu posebej veliko pomagali Miran Potrč iz Združene liste, Danica Simšič iz demokratske stranke, Franc Černelič iz Podbočja iz krščanskih demokratov, Alojz Metelko iz Trebnjega iz ljudske stranke, Branko Janc iz Krškega iz LDS, Marjan Šetinc, naš brežiški poslanec član LDS, dr. Jože Pučnik socialdemokrat, Zmago Jelinčič iz Slovenske nacionalne stranke. Ti poslanci so veliko storili v korist Društva izgnancev Slovenije,” pravi Deržič. doslej izdali 340 odločb o priznanju statusa, 232 sojih poslali v revizijo. Uslužbenci upravne enote sprejmejo dnevno tudi do 40 ljudi in telefonskih klicev, ki zahtevajo pojasnila glede izdajanja odločb. L. M. Vodna pot Gabernica za izobraževanje V Pišecah minister Gantar odprl prvo slovensko vodno učno pot PIŠECE - Tli so v petek, 6. septembra, odprli ob reki Gabernici prvo slovensko vodno učno pot. Otvoritve se je med drugimi udeležil dr. Pavel Gantar, minister za okolje in prostor, ki je v svečanem nagovoru poudaril zlasti izobraževalni, naravovarstveni in promocijski pomen take vodne učne poti. Dejal je, da je treba pri ljudeh krepiti zavest o pomenu vode, to bo pomenilo korak k ohranjanju vodnih virov. Mitja Starec, predsednik Društva vodarjev Slovenije, ki je dejansko pripravilo pot, je opozoril na človekove škodljive vplive na naravo in s tem na vodo. Brežiški župan Jože Avšič pa je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je prva slovenska vodna učna pot prav v brežiški občini, saj se tukaj steka več kot polovica vseh slovenskih voda. V petek popoldne so organizirali posvetovanje na temo Varstvo voda, izobraževanje, sodelovanje. Projekt sta denarno podprla. Mednarodni center za okolje in Ministrstvo za okolje in prostor s financiranjem dejavnosti nevladnih organizacij za varstvo okolja. . .. L. M. GLASBENA SOLA BREŽICE ZAMEJSKIM ROJAKOM BREŽICE-Glasbena šola Brežice je na povabilo Slovenskega prosvetnega društva Kočna iz Sveč v Avstriji gostovala pri tamkajšnjem občinstvu. Na prireditvi v sklopu vsakoletne kolonije, ki jo pripravlja omenjeno društvo, se je predstavila z dekliško vokalno skupino Solzice pod vodstvom Marjetke Podgoršek ob klavirski spremljavi Ele Verstovšek in Nataše Vegelj. V celovečernem programu brežiške glasbene šole sta nastopila tudi citrarja Nina Mandžuka in Marko Ferenčak. Glasbena šola, ki je tudi sicer dejavna in pogosto nastopa na številnih prireditvah različnih organizatorjev, ob gostovanju pri Slovenskem prosvetnem društvu izraža zadovoljstvo, daje lahko s pesmijo in glasbo približala zamejcem Slovenijo. • Mesto prepuščam okupatorjem: vedno številnejšim, povprečnim, umazanim, nevzgojenim, nesramnim turistom. (Brigitte Bardot) PISECEV PLETERŠNIKOV SPOMIN PIŠECE - Danes in jutri priredijo tu simpozij v počastitev spomina in dela leksikografa profesorja Maksa Pleteršnika. Dopoldne so se udeleženci zbrali na Pleteršnikovi domačiji in si ogledali muzejske prostore, nakar se je pod vodstvom prof. dr. Jožeta Toporišiča začelo znanstveno srečanje, ki je potekalo tudi popoldne. Večerjo na kmetiji so združili z družabnim večerom, jutri pa bodo delo nadaljevali. Ob 14. uri bo v kulturni dvorani pišečke osnovne šole tiskovna konferenca, ob 18. uri pa bodo simpozij sklenili. Nanj so povabili pomembne kulturne delavce iz Ljubljane, Brežic in drugih krajev. Tg. VODNA UČNA POT-Pr\>o slovensko vodno učno pot je v Pišecah c petek odprl minister dr. Pavel Gantar (na sliki v ospredju prvi z leve). Dobrodošlico udeležencem sta izrekla KS Pišece in Turistično društvo Pišece. (Foto: Ernest Sečen) V Brežicah lahko zgradijo dvorano Pri bodoči srednji ekonomski šoli bo zrasla večnamenska dvorana, potem ko so prvotno načrtovali telovadnico - Pomisleki, daje naložba predraga - KS dajo svoj denar BREŽICE - Kot vse kaže, bodo v Brežicah pri zdaj nastajajoči srednji ekonomski šoli zgradili tudi večji pokrit objekt, saj je občinski svet izglasoval sklepe, ki dovoljujejo tako gradnjo in določajo, kako bodo v občini plačali naložbo. Objekt imenujejo nekateri večnamenska telovadnica, drugi večnamenska dvorana; gre za to, da naj bi poleg šole nastal pokrit prostor, ki bi bil namenjen ne samo telovadbi. Sprva so mislili postaviti le “normalno” šolsko telovadnico, vendar so se pozneje domislili, da bi lahko k tej še nekaj dodali in bi tako pridobili veliko prostora, ki ga zdaj Brežice nimajo. Pogovori so se že v preteklosti ustavili ob vprašanju financiranja, saj bi morala omenjeno širitev prvotno načrtovane telovadnice plačati občina s svojim denarjem. Ko je o zadevi razpravljal občinski svet, je zlasti Združena lista večkrat trdila, da občina, ki ima velik proračunski primanjkljaj, ne more zagotoviti potrebnega denarja za omenjeno naložbo. Na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila v Pišecah, je tako stališče Združene liste podprla tudi Slovenska ljudska stranka, češ da bi za širitev prvotno načrtovane šolske telovadnice v večnamensko dvorano občina morala nameniti toliko proračunskega denarja, da ne bi imela več kaj dati krajevnim skupnostim. Na omenjeni seji sveta so tudi socialdemokrati izrazili pomisleke, kako bo gospodarsko šibka brežiška občina zagotovila denar za večnamensko dvorano, ki se je sicer ne kaže braniti. Prvotno načrtovana šolska telovadnica bo torej zrasla v večjo večnamensko dvorano. Zagovorniki gradnje - v občinskem svetu so ti zlasti v vladajoči koaliciji LDS-SKD-SLS-SNS - menijo, da bo tako nastali pokrit prostor brez težav našel uporabnike, s čimer naj bi bila upravičena gradnja. Kar zadeva denar, s kate- rim bo občina morala sofinancirati gradnjo bodoče večnamenske dvorane, pa velja omeniti zagotovilo župana Avšiča, da za občino omenjena naložba ni prevelik zalogaj in ne pretrd oreh. Thk županov optimizem je verjetno tudi • Občina Brežice in krajevne skupnosti Brežice, Zakot-Buko-šek in Šentlenart bodo podpisale pogodbo, ki krajevne skupnosti obvezuje za 15-odstotno sofinanciranje pri gradnji večnamenske dvoranev Brežicah. Krajevne skupnosti bodo omenjeni denar zagotovile iz sredstev samoprispevka ali iz drugih lastnih sredstev, to med drugim določajo sklepi, ki jih je občinski svet sprejel na omenjeni zadnji seji. vplival na odločitev svetnikov v Pišecah, ki so, kot rečeno, prižgali zeleno luč za gradnjo večnamen- • ske dvorane. . M. LUZAR h O Velika “žeja” po ugodnih posojilih Lep odziv na razpis sklada, ki ima sedež v Ribnici RIBNICA - Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja na razpis, ki gaje sklad objavil 24. julija in je namenjen dodeljevanju ugodnih posojil za projekte v kmetijstvu in dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter za projekte gospodarskih dejavnosti na demografsko ogroženih in gor-sko-višinskih območjih v Sloveniji, prejel 138 prošenj za kmetijski del in 115 prošenj za gospodarski del, in sicer v skupnem znesku 2 milijardi 200 milijonov tolarjev. Število prispelih prošenj kaže izjemno veliko zanimanje za ta posojila, predvsem pa na veliko praznino, ki se je pojavila v zadnjih dveh letih, ko ni bilo podobnih posojil. Vse kaže, da bodo razpisana sredstva v višini 750 milijonov tolarjev razdeljena že v prvi obravnavi. Zato bo Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja objavil nov razpis predvidoma že v začetku prihodnjega leta in tako skušal tudi v prihodnje s podobnimi posojili spodbujati razvoj na demografsko ogroženih, gorsko-višinskih in obmejnih območjih. Sklad bo o prispelih prošnjah odločal v skladu s temi kriteriji predvidoma v zadnjem tednu sep- tembra' B.DEJAK ODLIČJA ZA VINA PODJETJA VINO BREŽICE - Podjetje Vino Brežice, ki v teh dneh praznuje 50 let obstoja, je sodelovalo z vini na nedavnem Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Ocenjevalci so mu dodelili dve veliki zlati medalji, in sicer za laški rizling - ledeno vino, letnik 1992, in za laški rizling - jagodni izbor, letnik 1995, ki je postal tudi slovenski vinski prvak. “Vino” je prejelo tudi šest zlatih medalj, in sicer so bila nagrajena vina: laški rizling - izbor, letnik 1993; chardonnay -jagodni izbor, letnik 1995; char-donnay - izbor, letnik 1995; modra frankinja - ledeno vino, letnik 1993; sauvignon - izbor, letnik 1995, in Porthos Thwny, letnik 1990. Spet sodelovanje z Bihačem? Delegacija novomeške občine obiskala Bihač - Stike sta navezali tudi obe gospodarski zbornici NOVO MESTO - Obnoviti med vojno pretrgane gospodarske vezi med bosanskim in slovenskim gospodarstvom je želja obeh strani, načini, kako do tega priti, pa so v večini primerov vseeno še vedno neznanka, zato je bil obisk delegacije mestne občine Novo mesto, ki se ji je pridružil tudi Janko Goleš, direktor novomeške območne zbornice gospodarske zbornice Slovenije, v Bihaču namenjen ne le obnovi sodelovanja med dvema nekdaj pobratenima občinama, pač pa tudi navezavi gospodarskih stikov. Janko Goleš se je v ponedeljek v Bihaču srečal z inž. Ala-go Miljkovičem, predsednikom odbora za ekonomsko sodelovanje s tujino pri gospodarski zbornici unsko-sanskega kantona, ki kot dolgoletni predsednik tamkajšnje gospodarske zbornice zelo dobro pozna gospodarstvo tega območja. Miljkovič je poudaril, da je ključni problem in primarna naloga tamkajšnjega gospodarstva obnoviti poškodovane in porušene industrijske dvorane, popolna obnova proizvodnje pa bo mogoča šele po tem. Na biha-škem območju med gospodarskimi panogami prevladuje kemijska, kovinskopredelovalna, prehrambena, lesna in tekstilna industrija, obstaja pa tudi bo-sansko-slovensko mešano podjetje za proizvodnjo hladilnikov Bira, kjer ima velik delež velenjsko Gorenje. Bihaški gospodarstveniki si tako v prvi vrsti želijo sodelovanja pri obnovi, kamor bi se med dolenjskimi in belokranjskimi podjetji po besedah Jan- • Prva večja priložnost za navezavo konkretnega sodelovanja bo prva razstava gospodarstva unsko-sanskega kantona IPIISK od 25. do 27. oktobra, ki bo prva javna predstavitev njihovih podjetij po vojni. Kot cilj te prireditve so si v tamkajšnji gospodarski zbornici zastavili predstavitev obstoječe proizvodnje, predstavitev naravnih resursov in turističnih možnosti ter poslovno povezovanje s sosednjimi regijami in državami. Cena najema predstavitvenega prostora je 50 nemških mark za 1 m2, natančnejše informacije pa lahko zainteresirani podjetniki dobijo na novomeški gospodarski zbornici ali pa kar pri bihaški zbornici po telefonu 00387-77-229-172. ka Goleša lahko vključili predvsem Trimo, Bramae, Novo-term, Kolpa, Begrad, Pionir Standard in drugi, tudi zasebniki. Poleg obnove industrijskih objektov bo precej dela tudi pri obnovi stanovanjskih objektov. I. VIDMAR Svetovalnica tudi v Novem mestu Zanimanje za denarne spodbude pri energetsko varčni gradnji izredeno - 20 energetskosvetovalnim pisarnam v Sloveniji se bo 20. septembra pridružila tudi pisarna v Novem mestu Akcije za manjšo porabo energije, ki jih je zastavila Agencija RS za učinkovito rabo energije, njihova posebnost pa so denarne spodbude za gospodinjstva, resda trajajo cel september, a že po odzivu na prvi dan akcije, 5. septembra, je bilo jasno, daje 85 milijonov, kolikor naj bi jih razdelili med približno 3.500 gospodinjstev, mnogo premalo. Ker pri akciji velja, da “kdor prej pride, prej melje”, ste morda možnost državne pomoči zamudili, vendar pa vam lahko tokrat postrežemo še z eno razveseljivo novico: Novo mesto bo (končno!) energetsko svetovalno pisarno dobilo 20. septembra. Akcije za tesnjenja obstoječih oken, nastavitev in kontrolo oljnih gorilnikov pri kotlih za centralno ogrevanje, toplotno izolacijo obstoječih podstrešij in subvencioniranje vgradnje individualnih solarnih sistemov za pripravo tople vode financira državni proračun, del denarja pa bo zagotovil program Phare. Glavni namen akcije je spodbuditi energetsko varčno gradnjo in učinkovito rabo energije. Denarne spodbude so nadgradnja sistema energetskega svetovanja, ki v Sloveniji deluje že 5 let. Danes je pri nas 20 svetovalnih pisarn, tudi v Brežicah na Cesti prvih borcev 18, s telefonsko številko 0608 62 050 interna NAJVEČ RENAULTOV NOVO MESTO - Francoski Renault je med 45 proizvajalci avtomobilov, ki svoja vozila prodajajo v Sloveniji, daleč na prvem mestu, saj je v prvih sedmih mesecih prodal 11.449 avtomobilov in s tem dosegel 27,8-odstotni delež. Julija so prodali največ cliov, 618, meganov so prodali 354, na tretjem mestu pa soe volk-swagni polo, ki sojih julija prodali 335. Novotehna se širi in posodablja Pred kratkim je v Novem mestu odprla prenovljeni tehnični center - Z Merkurjem, ki je njen večinski lastnik, širi prodajno mrežo - Do konca leta zgrajen informacijski sistem NOVO MESTO - Novotehna, trgovina na debelo in drobno s tehničnim blagom in avtomobili, ki letos praznuje 50. rojstni dan, se je po lanskem postopku prisilne poravnave organizacijsko, kadrovsko, programsko in Finančno ter kapitalsko reorganizirala. V dobrem letu, odkar je kapitalsko in preko franšizing pogodbe povezana s kranjskim Merkurjem, je povečala prodajne površine in začela graditi informacijski sistem. Konec lanskega leta je odprla prodajalno v Kostanjevici, pred kratkim prodajalno v Gradcu v Beli krajini, konec avgusta pa prenovljeni tehnični center na Rozmanovi v Novem mestu. Trenutno poteka prenova servisnega centra v Kandiji, pripravljajo pa se tudi na gradnjo gradbenega centra v Bršljinu. V Novotehni je danes zaposlenih 90 delavcev. Večinski lastnik je Merkur, kar pomeni, da je ekskluzivni dobavitelj blaga za vse Novotehnine trgovine. “Od Merkurja prevzemamo tudi tehnologijo trženja in celostno podobo prodajaln, z njihovo pomočjo gradimo informacijski sistem, skupaj načrtujemo tudi razvoj in razširi- tev prodajne mreže pa tudi izobraževanje in usposabljanje zaposlenih,” pravi direktor Spaso Milovič. Njihovi prodajni centri in specializirane prodajalne v Novem mestu, Krškem, Kostanjevici, Tebnjem in Gradcu dobivajo Kako kaže na borzi? Tudi v preteklem tednu je borza vrednostnih papirjev poslovala z rdečimi številkami. Izgube so beležiti lastniki skoraj vseh delnic, ki so uvrščene v kotaciji A in B. Najbolj so cene padle delnicam družbe Primofin (-39%) in Dadas (-62%), pri katerih seje kar nekajkrat zgodilo, da sploh ni bilo povpraševanja. V zvezi z druibo Dadas je vedno pogosteje slišati govorice o izgubi licence za opravljanje borznih poslov, kar bi verjetno pomenih likvidacijo njene borznoposredniške hiše. Pri Pri-mofinu pa je nedavna revizija njegovega lanskoletnega poslovanja odkrila izgubo v višini 153 mio tolarjev, kar je popolnoma nasprotno od tistega, kar je izkazoval v računovodskih bilancah. Nekoliko so izgubile vrednost tudi nekatere najpomembnejše delnice iz privatizacije. Tako so na primer delnice Mercatorja dosegle najniijo vrednost pri ceni okrog 3.100 tolarjev, delnice Lisce pa 500 tolarjev. Borzni analitiki so mnenja, da je glavni vzrok povečana potreba prebivalstva po denarju, ki je v jesenskih mesecih nekoliko bolj izražena. Ne glede na že dalj časa neugodne razmere na trgu vrednostnih papirjev se dejavnost borze nezadržno širi. Samo v tem tednu se bo pričelo trgovanje s tremi novimi delnicami iz privatizacije. Gre za delnice Trboveljskega Rudisa in Tosame iz Domžal, ki bosta kotirali na OTC trgu, ter razširitev A kotacije z Lekovimi delnicami serije A. Za naše področje je zanimiv predvsem Lek, saj je svoje lastninske certifikate tej družbi zaupalo kar precej Dolenjcev. Poleg tega bo borzna kota-cija Leka tudi dobra osnova za prve ocene o tem, kako se bodo na borzi obnašale delnice drugega farmacevta Krke, ki so za Dolenjsko še pomembnejše. Na borzi so doslej že kotirale Inkove delnice serije C, ki so po svojih vsebinskih lastnostih povsem enake privatizacijskim delnicam serije A. V tej serij je 1.744.927 navadnih imenskih delnic, vsaka z nominalno vrednostjo 6.000 tolarjev. Njihova knjigovodska vrednost je bila na dan 31.12.1995 14.250 tolarjev. Odkupne cene na sivem trgu so se v zadnjem času gibale med 10.000 in 12.000 tolarji za delnico. Zanimivo je, da se za Lek zanimajo tudi tuji vlagatelji, saj jih imajo v svojih portfeljih tudi ie nekateri ameriški skladi. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d.o.o. DBD, d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5 'lil. 068/323-553, 323-554 novo celostno podobo, hkrati pa jih tudi programsko dopolnjujejo z novimi artikli. Prenovljeni tehnični center na Rozmanovi, v stavbi, kjer je tudi Abanka, ponuja na 820 nvprodaj-ne površine preko 20 tisoč različnih izdelkov tehničnega in drugega blaga najrazličnejših proizvajalcev in je računalniško podprt. Pred trgovino je tudi urejeno parkirišče namenjeno njihovim kupcem. “Poleg rednih akcij 'Merkurjeve vroče cene’, bo tehnični center prirejal tudi posebne prodajne akcije, z Merkurjevo kartico zaupanja, ki jo lahko dobijo vsi kupci, pa bodo ob nakupu deležni še dodatnega popusta, od 4 do 8 odstotkov,” pravi direktor Milovič. Prenova tehničnega centra jih je stala 35 milijonov tolarjev, informacijski sistem, ki naj bi ga zgradili do konca letošnjega leta, pa jih bo stal 40 milijonov tolarjev. Računajo, da bodo bodo vse naložbe v letošnjem letu znesle okrog 1 milijon nemških mark. Do sedaj so sredstva za naložbe zagotovili od prodaje nepotrebnega premoženja, v bodoče pa bodo skupaj z Merkurjem poiskali tudi nove finančne vire. Ker pa se v Novotehni zavedajo, da naložbe v objekte in opremo niso dovolj, nameravajo v bodoče veliko vlagati tudi v znanje in usposablja- nje zaposlenih. Spaso Milovič J. DORNIŽ 202, v Črnomlju na Kolodvorski 34/11, kjer je telefon 068 52 040 ali 53 135, v Novem mestu pa so sedaj 4 svetovalci na voljo še vsak na svojem domu, prav obisk pri energetskem svetovalcu pa je prvi korak za pridobitev proračunskih sredstev. • Akcije so v skladu z letos sprejeto resolucijo o porabi in oskrbi Slovenije z energijo, na ministrstvu za gospodarske dejavnosti pa računajo, da bi s prej omenjenimi akcijami letno prihranili 600 tisoč litrov kurilnega olja. Sredstva so močno omejena. Tako lahko za tesnjenje oken dobi gospodinjstvo največ 10 tisočakov, za toplotno izolacijo obstoječih podstrešij največ 28 tisoč tolarjev, za nastavitve in preverjanja oljnih gorilni- PODATKI PRAVILNI NOVO MESTO - Novomeška tovarna zdravil Krka bo predvidoma letos še pred koncem leta zaprosila agencijo za prestrukturiranje in privatizacijo za drugo soglasje, saj je po dobrem letu od javne prodaje ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj le potrdilo, da so podatki v vseh izpeljanih načinih lastninskega preoblikovanja pravilni. Na prvi skupščini, za katero pa datum še ni določen, bodo lastniki med drugim odločili tudi o tem, kako bodo razdelili in za kaj namenili kar za 6,2 milijarde tolarjev dobička iz zadnjih treh let. kov pri kotlih za centralno ogrevanje do 5.500 tolarjev, za vgradnjo sprejemnikov sončne energije pa največ 18 tisoč tolarjev. Čeprav denarne spodbude niso ogromne in morajo tisti, ki se odločajo za tak poseg, tudi sami precej prispevati, se denar, ki ga vložijo v dodatna tesnjenja, izolacijo, nastavitve gorilnikov, lahko kaj kmalu amortizira, hkrati pase pri vseh krepi zavest o učinkovitejši rabi energije in za izboljšavo kakovosti del. To pa je tudi namen akcije. 0 V KRANJU RAZSTAVA 0 KAKOVOSTI KRANJ - V torek so v otvoritveni dvorani PPC Gorenjski sejem odprli 6. strokovno specializirano razstavo Slovenski proizvod - slovenska kakovost. Z njo hoče ministrstvo za znanost in tehnologijo dodatno spodbuditi prizadevanje za boljšo kakovost slovenskih izdelkov, ki si morajo utirati pot na zahteven evropski in svetovni trg. Naša država že zdaj izvaža več kot dve tretjini svojih izdelkov v države Evropske zveze. KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE g 22-341 V Vitri teden izobraževanja v “Deželi suhe robe” Ponujajo denarno pomoč LOŠKI POTOK - O projektnih zasnovah centra za uravnotežen razvoj podeželja Vitre iz Cerknice smo že pisali. Vanj so vključene občine Kočevje, Cerknica, Osilnica, Loški Potok, Ribnica, Velike Lašče, Ig, Borovnica, Vrhnika in Loška Dolina. V tem letu je center pripravil več mednarodnih raziskovalni!1 taborov, pooblaščenci Vitre pa so v naštetih občinah ali demografsko ogroženih delih popisali gospodinjstva. Namen zbiranja podatkov je pomemben predvsem zato, da vedo, kam je potrebno usmeriti znanje in nasvete. Teoretična razmišljanja združujejo v projektu “Dežela suhe robe”. Sodelavci Vitre so začeli sodelovati z Andragoškim centrom Slovenije (ACS), ki usposablja mentorje za študijske krožke, podpirajo pa tudi projekt energetskega svetovanja občanom. Za letošnji teden vseživljenjskega učenja pripravljajo predavanja o učinkoviti rabi energije v Ribnici, Cerknici, Vrhniki in Loškem Potoku. Morda velja zapisati, da enef; getsko svetovanje ENSVET, k1 sodeluje z Vitro, ponuja državne denarne podpore za učinkovito rabo in izkoriščanje obnovljivih virov energije. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je skupaj5 programom Phare pripravilo razpis za denarno pomoč pri izkoriščanju sončne energije, informacije pa je možno dobiti v energetski svetovalni pisarni, Dimičeva” v Ljubljani, ali v pisarni v Cerknici, Cesta 4. maja. A. KOŠMERl- NOVOTEHNA ODPRLA PRENOVUENl TEHNIČNI CENTER -Kupcem ponujajo na enem mestu več kot 20 tisoč različnih izdelkov tehničnega in drugega blaga, poleg tega pa bodo imeli redne akcijske prodaje- Vino Brežice: “Naše geslo je kakovost” Pol stoletja podjetja BREŽICE - Podjetje Vino Brežice bo z vrsto prireditev v teh dneh proslavilo 50-let-nico delovanja. Tako bodo danes ob 19. uri v proizvodnih prostorih v Šentlenartu pri Brežicah odprli razstavo Vinorejski tiski, ki jo pripravljata avtor Stanislav Bačar iz Ajdovščine in Goriški muzej. Hkrati bodo odprli retrospektivno razstavo del otroške likovne kolonije Trgatev, ki jo je ob podpori Vina Brežice doslej že petkrat organizirala OŠ Marija Broz iz Bistrice ob Sotli. Otvoritev razstava bosta popestrila tamburaški orkester iz Artič in igralec in pesnik Tone Kuntner. Osrednja slovesnost ob prazniku hov petek, 13. septembra, ob 11. uri v Vinovih proizvodnih prostorih v Šentlenartu, kjer bo med gost tudi predsednik Milan Kučan, slavnostni govornik pa bo Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slo- venije. Popoldne bo temu dogodku sledil zabavnejši del praznovanja. V soboto, 14. septembra bo Vino Brežice organiziralo dan od 9. do 17. ure odprtih vrat v proizvodnih prostorih v Šentlenartu. Ob obletnici, ki jo bodo počastili s tako pahljačo prireditev, ima podjetje Vino kaj ponuditi, kot poudarja glavni direktor Karl Recer. “Naš namen je ponuditi unikatne proizvode,” pravi direktor Recer. “Naše geslo je kakovost. Da smo na pravi • Podjetje načrtuje več naložb, med katerimi bo tudi gradnja raziskovalno-raz-vojnega laboratorija, ki bo opravljal tudi storitve za druge, ne le za podjetje Vino. poti, pričajo ne samo koncesije tujih partnerjev, ampak tudi v zadnjih petih letih najvišja odličja za naša vina na mednarodnih in domačih ocenjevanjih vin, naslov slovenski vinski prvaki in slovenski prvaki sort.” Na vinu temeljijo tudi nekatere druge Vinove pijače, poleg teh pa podjetje izdeluje brezalkoholne pijače, za katere je že prejelo priznanja. PREOBILICA KROMPIRJA ZBIJA CENO Natančnega podatka ni mogoče ugotoviti, saj celotnega slovenskega pridelka krompirja ne bo nihče stehtal, po oceni odbora za krompir pri Poslovnem združenju Prehrane Slovenije pa smo letos nakopali 450.000 ton krompirja, kar je 100.000 ton več, kot ga potrebujemo. Za izvoz zelo slabo kaže, saj ga je Evropska zveza pridelala 46 milijonov ton, poteklo pa nam je tudi naše izvozno dovoljenje za Italijo. Vse to bo vplivalo na odkupno ceno, ki se zdaj giblje med 15 in 35 tolarji za kilogram, kar povrne stroške Pridelovanja le kmetom z največjim pridelkom. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so namreč izračunali, da znaša polna lastna cena pridelka 17,44 tolarja za kilogram ob hektarskem donosu 40,5 tone, medtem ko je pri manjšem pridelovalna cena precej višja. Dolgoletno povprečje pridelka krompirja v Sloveniji je več kot dvakrat manjše. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Rejci bodo morali odločiti Iz nastopnih nagovorov kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca v Dobrepolju DOBREPOLJE - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc je minuli teden v Dobrepolju govoril na razstavi živine, ki jo je organiziralo domače Govedorejsko društvo ob 100-letnici kmetijskega zadružništva v Dobrepolju, se pogovarjal s predstavniki občinske in območne SKD, predstavil položaj kmetijstva v državi, govoril na otvoritvi spomenika organizatorju zadružništva v Dobrepolju Franu Jakliču itd. Iz njegovih nagovorov in pogovorov povzemamo nekaj misli. Dobrepolje je od nekdaj slovelo po odlični živini, predvsem plemenskih telicah. Dobrepoljci se bodo zdaj morali odločiti ali za prirejo mleka ali vzrejo plemenskih telic, po katerih je to območje slovelo že pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Danes so slabi časi za govedo, a tega ni kriva kmetijska politika. Zaradi bolezni norih krav je tudi pri nas upadla poraba govejega mesa za okoli 30 odstotkov, a se prodaja že izboljšijje in bo predvidoma kmalu dosegla običajno raven. Ko smo prešli na demokratični režim, so nekateri menili, da je treba takoj ukiniti kombinate. Ugamismo storili, v drugih državah, kjer so take zahteve politikov upoštevali, pa je zašlo kmetijstvo v krizo. “Rezultati kažejo, da sem ravnal prav,” je dejal Osterc in nadaljeval: “Resje veliko kritik na račun kmetijstva in moje delo, MINISTER IN NAJBOLJŠA KRAVA - Minister Jože Osterc pripenja zmagovalni z\’onec kravi Meka Janeza Okorna iz Vodic, ki je bila ocenjena kot najboljša v skupini starejših krav na razstavi živine v Dobrepolju. (Foto: J. Primc) vendar menim, da bi morali kritiki priti na dan tudi z dokazi. Podatki kažejo, da se kljub raznim cih res upadlo za tretjino, a kljub temu proizvodnja in odkup mleka nista upadla. Res pa se je precej kmetov odločilo za prašičerejo, kar je prav, saj smo svinino uvažali, mleko pa izvažamo. Belokranjci tožijo, da jim primanjkuje tretjina jagnjet, ker rejci nimajo parcel, vsaj ne zloženih. Izdelati je treba programe komasacij. Fran Jaklič je še v prejš- • RAZSTAVA GOVEDA IN OVC - Take razstave v Dobrepolju ni bilo že več kot 30 let. Govejo živino so tudi ocenjevali in najbolje ocenjene nagradili z zvonci, najbolje ocenjene tri pa še s priznanji in praktičnimi nagradami. Komisija je živino ocenila tako: starejše krave: 1. Meka, last Janeza Okorna iz Vodic, 2. Malina, last Jožeta Drobniča iz vasi Cesta, 3. Mala, last Marije Miklič iz Podtabora; mlajše krave: 1. Viža, last Antona Jakopiča (župana) iz Podpeči, 2. Sava, last Janeza Marolta iz Podgore, 3. Malina, last Julke Habič iz Kompolj; pre-vesnice: I. Drina, last Ivana Habiča iz Male vasi, 2. Helena, last Staneta Mustra iz Kompolj (nagrajeni le tidve); plemenske telice: I. Metla, last Antona Cimpermana iz Male vasi, 2. Zeka, last Albina Kastelca s Ceste, 3. Sivka, last Janeza Marolta iz Podgore. očitkom pri nas stvari spreminjajo na boljše. Število krav je pri rei- Kljub hladnemu jutru se je na tržnici zbralo veliko branjevk, pa •udi kupcev ni manjkalo. Branjevke so tokrat ponujale: fižol po 450 tolarjev kilogram, krompir po 60, cvetačo po 200, papriko po 130, solato po 200, korenje, kolerabo in peso po 150 tolarjev kilogram, redkev po 150, radič štrucar Po 200 tolarjev, rdeči radič pa po 400 tolarjev kilogram. Kozarec domače smetane je stal 500 tolarjev, sirček 400 tolarjev kilogram, jajca 25 tolarjev, orehi po 1200 in liter domačega hruškovega žganja 700 tolarjev. Od sadja so Ponujale: hruške, jabolka in slive Po 100 tolarjev, grozdje po 200 do 300 tolarjev, breskve po 120 tolarjev kilogram in košarico jagod po 260 tolarjev; BREŽICE - Na sobotnem sej-•Uu so imeli naprodaj 170 do 3 •Uesece starih prašičev in 80 starejših. Mlajših so prodali 50 Po 300 do 330, starejših pa 70 po 200 do 240 tolarjev kilogram žive •eže. PRIZNANJE LE MATIJI SENČARJU LJUBLJANA - Med 21 dobitniki priznanj, ki jih je novi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk te dni podelil za pomemben prispevek v razvoju zadružništva na Slovenskem, je z območja širše Dolenjske in Posavja samo en zadružnik, Matija Senčar iz KZ Mercator Sevnica. Ima zadružna misel pri nas res tako malo podpore in ugleda? SEVŠEK PODPREDSEDNIK Uideset slovenskih društev vinogradnikov je pred kratkim na prvem občnem zboru ustanovilo Zvezo društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije. Predsednik zveze je postal Stane Šoster iz jeruzalemskega društva, podpredsednik pa Vili Otto Sevšck z Dolenjske. Namesto roke očisti vime Pulli-mamm Preizkušena novost Kmetovalec, glasilo društva kmetijskih svetovalcev, je sprejelo ponudbo podjetja Virna, d.o.o., (Ljubljana, Šmartinska 239), in strokovno preizkusilo strojni čistilec seskov z imenom Puli-mamm. Molža že od nekdaj velja za najtežje in higiensko najzahtevnejše kmetovo opravilo, zato je dobrodošel vsak pripomoček, ki ga olajša in izboljša. Molzni stroj je rejce rešil težaškega fizičnega dela, ročnega iztiskanja mleka iz vimena, ostalo pa mu je ročno čiščenje in masiranje, ki naj bi ga zdaj odpravil strojni čistilec. To delo res dobro opravi v pol minute, če krava ni preveč umazana, in molzniku prihrani močenje in mazanje rok, vendar stane 450.000 tolarjev, to pa je več kot 10.000 litrov mleka. Zato strokovnjaki revije Kmetovalec, ki je jih sicer rjovost po tehnološki plati navdušila, niso mogli dati pritrdilnega mnenja brez zadržkov, češ da je tudi udobje pri delu nekaj vredno. Prigovor so imeli tudi k teži in (ne)okretnosti čistilca seskov, ki ga en sam rejec lahko premika le po prostorih brez stopnic. Kaj pa živali? Novost so takoj sprejele, zlasti tiste, ki sojih že doslej strojno molzli. Čistilec seskov, ki dela podobno kot avtomobilska pralnica s krtačami, toplo vodo in razkužilom, živalim z masašo seskov celo prav dobro dene. - n RAZSTAVA KONJ V BREGAH KRŠKO - 28. septembra bo na hipodromu na Hregah pri Krškem druga slovenska razstava vseh pasem hladnokrvnih konj. Razstavo bodo v sodelovanju pripravili kmetijska svetovalna služba Krško, republiška selekcijska služba za konjerejo in ministrstvo za kmetijstvo. Prva in edina tovrstna razstava do sedaj v Sloveniji je bila pred 15 leti na Ptuju. njem stoletju znal prepričati kmete, kaj je v njihovo korist, in tako bi morali postopati tudi danes. S prisilo bi dosegli prav nasproten učinek. Res se bo kje zemlja še zaraščala, vendar menim, da bo zmagalo prepričanje, naj ima zemljo tisti, ki jo obdeluje, in ne tisti, ki jo pušča zaraščati.” J. PRIMC CEPLJENJE KUNCEV NOVO MESTO - Društvo gojiteljev malih živali Novo mesto obvešča rejce kuncev, ki se nameravajo udeležiti razstave na Kmetijski šoli Grm oktobra meseca, da dajo cepiti kunce proti zajčji kugi. Cepljenje bo na Vetrinarskem zavodu v petek, 13. septembra, od . 8. do 10. ure, in v soboto, 14. septembra, od 10. do 12. ure. To priložnost lahko izkoristijo za cepljenje svojih kuncev tudi nečlani in tako preprečijo širjenje te bolezni. N/ Čebela in ajda V razmislek in izziv Čebelarji se radi spominjamo . dišečih ajdovih njiv, ki so krasile naša polja. Na ajd), ki je cvetela ob tem času, so se čebele oskrbele z dobro in zdravo zimsko zalogo hrane. Na ajdovem medu so čebele dobro preživele in se spomladi odlično razvile od prvih paš. Cvetoče ajdove njive so bile v ponos pokrajini. Odlično ajdovo strd, ajdov med, zasledimo le še v starih kuharskih receptih. Uidi če pogovor nanese o ajdovih žgancih, se marsikomu sline cedijo. Danes vidimo le malo njiv, posejanih z ajdo. Posevki so lepe rasti, vendar ajda ne medi več, zato jo čebele bolj malo obletavajo in je slabo oprašena. Kaj je temu vzrok? Njive so za ajdo prebogato gnojene, predvsem z umetnimi gnojili. Uikaj je pospeševalna služba kmetijske panoge povsem zatajila. Naj bo to v razmislek in izziv za naprej, da se zamujeno popravi, kajti ajdovo zrno se lahko proda in doseže boljšo ceno kot na primer pšenica. Čebelarjem svetujem, naj pohitijo z dodajanjem hrane za zimo; ajda ne bo medila in tudi ajdove strdi ne bo, dokler kmetje ne bodo ugotovili, da se ajdo splača sejati. Še prej pa je treba vedeti, katero sorto sejati in v kako pripravljeno zemljo, da bo ajda spet rodila kot včasih in poplačala trud. MIRKO PAVLIN • Lažje je verjeti laži, ki si jo stokrat slišal, kot resnici, ki je nisi še nikoli. (Lynd) • Živijo tisti, ki se borijo. (Hauptman) kmetijski nasveti v Cas vsejavanja travnikov September, deloma pa tudi druga polovica avgusta, sta Najprimernejša meseca za vsejavanje travnikov. Spomladansko vsejavanje ali vsejavanje po drugi košnji je bolj tvegano, saj takrat Pogosto primanjkuje vlage, tako da semena trav in detelj ne kalijo Najbolje ali pa celo povsem zatajijo. Za vnos semena mešanice trav in detelj - na primer mešanice z imenom Ruša, v obstoječo •favno rušo se uporablja posebna sejalnica, ki jo je moč najeti že •adi na Doknjskem, medtem ko se nakup posameznemu kmetu •tli manjši skupini ne bi izplačal. Ob nepravilni rabi travinja in enostranskem gnojenju z dušičnimi gnojili (gnojevka) se tudi pri nas vse češče dogaja, da Se poslabša botanična sestava ruše in da sc pojavijo pleše in Preslege, na katerih se prej ali slej razbohoti malovreden plevel 1,1 slabše vrste trav. Od ščavja in drugih vrst kislic, podobno pa •••di od pasje trave in nekaterih latovk, ni mogoče pričakovati •jobre krme. Prej ali slej je treba na travnik ali pašnik poseči z d°sejavanjem boljših vrst, ki pa so praviloma manj agresivne in Se ne morejo uveljaviti brez človekove pomoči. Zato je že pred vsejavanjem potrebno uničiti ali vsaj oslabiti teželjene slabše vrste zeli ali trav. O zatiranju ščavja (Rumex ob-•••sifolium) je v tem kotičku že tekla beseda. Najbolj učinkovit je ?sulox, za vse druge vrste širokolistnih plevelov pa sc obnesejo Se drugi herbicidi, kot deherban rational, herbocid, duplosan, stakne, aniten idr. V vsakem primeru je potrebno dosledno Npoštevati na embalaži napisana strokovna navodila, saj gre za ekološko nevarne snovi, pri katerih je vrag že zdavnaj odnesel ,alo. In še to: pleveli so najbolj občutljivi v določeni razvojni fazi, s^avje na primer v fazi rozete. Po vsejavanju rastišča običajno ni treba dognojevati razen v Primeru, če je travnik ali pašnik izjemno slabo založen s fosforjem in kalijem. V vsakem primeru pa stroka odsvetuje uporabo Snojevke, ki sme na vsejane travnike šele tedaj, ko so se mlade •fave in detelje že dodobra ukoreninile, pa še v tem primeru je reba gnojevko razredčiti v razmerju 1:1 in je ne smemo upora-b|ti več kot 25 kubičnih metrov na hektar. Inž. M. L. Iz še tako slabega grozdja je mogoče dobiti dobro vino Celoleten trud v vinogradu je lahko pokopan ali pa nagrajen v enem tednu po trgatvi. Še vedno je med vinogradniki premalo znanja, zato je preveč napak in bolezni vin. V še tako slabi letini pa tudi od toče poškodovanega in gnilega grozdja se da pripraviti vino, ki zasluži nad 15,0 točke. Pred nami je možnost, da to tudi dosežemo, in če bomo srečno izpeljali alkoholno vrenje, bomo uspešno prebrodili najnevarnejšo fazo pridelave vina. Za pravilen potek vrenja je potrebna dobra organizacija. Podobno je potrebno vse predvideti in upoštevati, da se spreminjajo tudi pogoji za potek alkoholnega vrenja (vsebnost kislin v jagodnem soku, temperatura mošta, novo orodje ali stroj v zidanici...). Da bi čim lažje dojeli, kaj je važno za normalen potek alk. vrenja, moramo predvsem: a) poznati osnovne zahteve kvasovk, b) poznati sestavo mošta (sladkor, skupno kislino), c) vedeti, kako vpliva na alkoholno vrenje posamezen kletarski ukrep. »K a): kvasovke delimo grobo na avtohtone ali domače, ki so na grozdju in selekcionirane, ki jih dobimo na trgu. Pri domačih kvasovkah težko napovemo: - koliko bo ostalo po končanem vrenju v vinu nepovretega EN N/ HRIBČEK Ureja: dr, Julij Nemanič sladkorja, čeprav vrenja nismo prekinili, in - količino skupnega S02 v vinu. Četudi mošta nismo žveplali pred začetkom vrenja, vino kaže določeno količino skupnega žvepla, ki znaša lahko tudi čez 40 mg/liter. K b): vsebnost hlapnih kislin nas lahko preseneti, saj lahko znaša kljub srečnemu zaključku vrenja nad 0,5 g/l. K c): žveplovodik, ta neprijetni, po gnilih jajcih smrdeči plin, se pogosteje razvije pri vinih, ki so bila prevreta z “domačimi” kvasovkami. Zakaj je toliko neznank, če pustimo vrenje “domačim” kvasovkam? V zidanici je v mirujočem stanju veliko različnih sojev žlahtnih kvasovk (Saecharomy-ces), poleg divjih (Kloeckera apiculata). Vse žlahtne kvasovke Saccharomyces pa niso enako kakovostne. Rezultat njihovega vrenja je zelo različen, podobno kot pri ljudeh, ki se med sabo zelo razlikujejo po natančnosti ali površnosti. Pregled sojev kvasovk po končanem vrenju v posodi pokaže, da se je uveljavilo in prevrelo mošt mogoče 20 različnih sojev in niti eden ni zastopan s 50% deleža. Zato mora kletar preprečiti “svojim” kvasovkam, ki so v prostoru, posodi in na orodju, da bi prevrele njegov mošt. Tb pa stori najuspešnejše, če doda selekcionirane kvasovke. Kako in kdaj se pravilno dodajo v mošt selekcionirane kvasovke, o tem pa prihodnjič! (Nadaljevanje prihodnjič) dr. JULIJ NEMANIČ PRIPRA VE NA TRGATEV - Vodja krške vinske kleti inž. Janez Živičsi v vinogradih na Sremiču ogleduje, kako zori grozdje, saj se trgatev naglo približuje. Pravi, da bo letina dobra, kakovost pa podobna lanski. Sicer pa se v kleti pripravljajo tudi na odkup grozdja od članov zadruge in drugih vinogradnikov. Kmečka zadruga zagotavlja, da bodo odkupna cena grozdja in plačilni pogoji ugodni, saj si je vinska klet pri prodaji vina, zlasti dolenjskega posebneža cvička, ustvarila na slovenskem tržišču zavidljiv ugled. (Foto: M. Vesel) helena mrzlikar gospodinjski kotiček (Ne)znane resnice o soji Ena že davno znanih resnic je, da je soja zdravilna in edina naravna hrana, ki se po beljakovinski vrednosti lahko meri z mesom in sirom. V makrobiotič-nih trgovinah je mogoče kupiti vrsto sojinih izdelkov, kot so sojin koncentrat, sojino meso v kockah ali v obliki zrezkov, sojin sir - tofu, sojina moka in podobno. Uidi iz pravilno pripravljene zrnate soje je mogoče skuhati številne zelo okusne in predvsem zelo raznovrstne jedi, kot so juhe, enolončnice, bogate glavne jedi, solate in tudi nasitljive sladice. Kako kuhamo sojo? Soja v zrnu je uporabna samo kuhana. Čas kuhanja skrajšamo z večurnim namakanjem soje v vodi. Skodelica suhega zrnja po namakanju nabrekne za enainpolkrat. Sojo kuhamo približno 45 minut v isti vodi, v kateri se je namakala, in dodamo še malo soli. Zmleto sojino zrnje - sojin pire lahko uporabljamo kot nadomestilo za mleto meso, zamesimo ga v te- sto pri peki kruha, z njim gostimo omake in obogatimo njihovo beljakovinsko vrednost. Sojin pire lahko zamešamo med krompirjev pire, dodamo jajca in začimbe ter maso oblikujemo v polpete. Če pripravimo več sojinega pireja naenkrat, ga lahko zamrznemo, saj tudi takšen ob- * drži hranilno vrednost. Za pripravo SOJINIH ZREZKOV potrebujemo za 4 osebe: 200 g sojinega pireja, 300 g mešane kuhane zelenjave, 200 g ovsenih kosmičev, 2 jajci, 1 čebulo, strok česna, 2 vejici peteršilja, muškatni orešek, sol, poper in olje za pečenje. Mešano kuhano zelenajvo, to je cvetačo, korenje, krompir, drobno sesekljamo ali zmeljemo in primešamo kuhanemu sojinemu pireju. Masi dodamo stepena jajca, dišave, začimbe in namočene ovsene kosmiče ter vse skupaj dobro premešamo. Zrezke oblikujemo s pomokanimi rokami in jih primerno opečemo na olju. POGOVOR Z MAKSIMOM SEDEJEM NOVO MESTO - KUD Krka v okviru Srečanj z znanimi Slovenci in Slovenkami pripravlja v četrtek, 19. septembra, ob 20. uri v dvorani izobraževalnega centra v Hotelu Krka srečanje s slikarjem Maksimom Sedejem mlajšim. Pozornost domačim avtorjem Opus vztraja pri nekomercialnih izdajah KRŠKO-Založba Opus iz Krškega je letos že izdala strip-album Antique mladega avtorja Miloša Radosavljeviča. Sredi poletja je predstavila prvo pesniško zbirko domače avtorice Marije K. Mirtič z naslovom Škatla s pokrovom, ki jo je opremil s fotografijami krški fotograf Ljubo Potočnik. Založba bo pred koncem leta poslala na knjižne police še nekaj zadev. V tisku je njena knjiga-kole-dar, ki je novost na slovenskem knjižnem trgu in ki ima naslov Sreča za vse dni v letu, v sodelovanju z že omenjenim avtorjem stripa Radosavljevičem pa bo izdala novoletne voščilnice. Opus pripravlja še en domač pesniški prvenec, tokrat gre za poezijo vse bolj znaneTamare Vonta. Ttko založba potrjuje svojo usmeritev, da bo izdajala dela domačih avtorjev, pri tej svoji odločitvi pa vztraja, čeprav tudi pri izdajanju izrazito nekomercialnih knjig nima občinske podpore, kakršno bi v danih okoliščinah sicer pričakovali. Nov prevod Svetega pisma Komentirana izdaja prevoda Svetega pisma po 15 letih prevajanja tik pred izidom - Predstavitev na Bogenšperku BOGENŠPERK - Tfc dni so tiskarski stroji v tiskarni Dela natisnili zadnje pole novega slovenskega prevoda Svetega pisma, največkrat prevajane in tiskane knjige na svetu, knjige vseh knjig, ki je položena v same temelje zahodne kulture. Za Slovence je Sveto pismo še toliko pomembnejše, saj stoji kot eden največjih mejnikov na poti slovenskega samozavedanja, zato je najnovejša izdaja Svetega pisma, ki bo v kratkem prišla med bralce, tak dogodek, da zasluži vso pozornost. Na pomembnost dogodka so opozorili minuli petek, 6. septembra, na gradu Bogenšperk, kjer je potekalo predstavitveno srečanje, na katerem so spregovorili tako o novem prevodu kot o mednarodnem simpoziju o interpretaciji Svetega pisma, ki bo od 17. do 20. septembra v Ljubljani. Izid novega prevoda bo pospremila tudi razstava Biblija na Slovenskem in druge kulturne prireditve. Na Bogenšperku, kjer je nastala za Slovence prav tako zelo pomembna knjiga Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, so po pozdravnem nagovoru litijskega župana Mirka Kaplje pomembni kulturni dogodek pozdravili podpredsednik SAZU Ciril Zlobec, predsednik Slovenske škofovske konference in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, prorektor Univerze v Ljubljani dr. Janez Musek, prorektor Univerze v Mariboru dr. Bruno Cvikl in dekan Filozofske fakultete dr. Frane Jerman, obširneje pa so zahtevni projekt, kije potekal več kot 15 let, predstavili predsednik Koordinacijskega odbora za novi prevod dr. Jože Krašovec, usklajevalec lektorskega dela dr. Pe-rer Weiss in predsednik Svetopisemske družbe Slovenije inž. Janko Jeromen. Novi slovenski standardni prevod celotnega Svetega pisma iz izvirnih jezikov je plod interdisciplinarnega skupinskega dela več kot 50 biblicistov, prevajalcev, slavistov, računalničarjev in drugih sodelavcev. Prva izdaja bo natisnjena na biblijskem papirju v nakladi 11.000 izvodov, več o nji pa bomo pisali v Prilogi. M. MARKELJ NA BOGENŠERKU - Vimenu SAZU je na predstavitvi govoril podpredsednik le ustanove akademik Ciril Zlobec (na sliki desno), kije poudaril izjemen pomen prevoda Svetega pisma v slovenščino za nacionalni kulturni in jezikovni razvoj. Velika modrina Šalamunovih krajin V samostanski cerkvi v Kostanjevici so na ogled krajine koprskega umetnika Andraža Šalamuna, ki ga je predstavil Andrej Medved - Harfistka Mojca Zlobko KOSTANJEVICA NA KRKI - Od petka, 6. septembra, se v samostanski cerkvi v Galeriji Božidarja Jakca, s svojimi deli tukaj prvič predstavlja koprski akademski slikar Andraž Šalamun. Bojan Božič, direktor Galerije, kije na otvoritvi razstave pozdravil umetnika in ostale goste, je poudaril, daje pohvalno predvsem to, daje Šalamun sprejel izziv tega prostora, kar je prav tudi zato, ker so razstavljene slike nastale kot posledica slikarjevega pogovora z mogočno arhitekturo nekdanje samostanske cerkve. Otvoritev razstave so pospremili čudoviti zvoki harfe, kar je prispevala mlada in uspešna slovenska umetnica, harfistka Mojca Zlobko. Kustos Obalnih galerij iz Pirana Andrej Medved, ki je na otvoritvi predstavil Andraža Šalamuna, je njegove najnovejše krajine označil za “psihične pejsaže”, saj njegovo ustvarjanje vodi primarno doživljanje in čustvovanje. Šalamunovi pejsaži niso realistični, impresionistični niti abstraktni ali modernistični, pač pa globoko intimni in čustveni, kar pa nikakor ne pomeni nekega sanjarjenja. Njegova krajina ni posnemajoča, ampak likovni privid, prežet z , melanholijo, ki pomeni skrb ob Andrej Medved in Andraž Šalamun izgubi krajine v modernizmu. Vsebina, predmet in sporočilo dela ostajajo skrivnost za gledalca in slikarja. Pomembno je vživetje in ob gledanju njegovih del se ni težko prepustiti neizmirno-sti tišine in tudi samega sebe. “Brez besed smo zaverovani v te like, ki ne zahtevajo ne upanja ne NOVOMEŠKI PESNIKI NA BREGU NOVO MESTO - Danes, 12. septembra, se bo ob 20. uri v restavraciji Breg začela prireditev, ki bo potekala pod nazivom druženje pesnikov. Na nji se bodo predstavili pesniki in pesnice iz Novega mesta. Prireditev so pripravili na pobudo mlade pesniške generacije, ki želi na ta način poživiti zanimanje za domačo literarno tvornost. V sproščenem vzdušju naj bi med ustvarjalci samimi ter med njimi in občinstvom stekel tudi pogovor, za dodatne užitke pa bodo poskrbeli kitarist Dušan Pavlenič in znani duo violinistke Petre Gačnik in harmonikarja Branka Rožmana. vere, ampak se znjimi zlijemo v trenutnem doživetju do kraja potešenega ugodja. Nobena metafizika, nobeno razodetje ni potrebno, samo občutek potešitve želje, nekakšn^ notranje zavetje, ki ga doživljamo v spoju s temi liki," je med drugim dejal Medved.Šalamunove slike se navezujejo na ideal romantične umetnosti, kjer gre za ujemanje vseh človeških čustev. To pa pomeni, da gre v novih Šalamunovih slikah za zlitje klasičnega in romantičnega ideala, ki se izpolni v harmoniji etičnih principov. Tildi zato si velja pogledati slike, ki bodo v Kostanjevici na ogled do konca septembra. . MimN] CIUHA V POSAVSKEM MUZEJU BREŽICE - Posavski muzej Brežice vabi v četrtek, 12. septembra, ob 18. uri v galerijo Posavskega muzeja na otvoritev razstave slik in grafik Petra Ciuhe. Razstavljeni opus zajema slike in fraktalne grafike, ki so nastajale v času študija pa vse do danes. V kulturnem programu bo nastopila pianistka Irena Koblar. SPET GLASBENI VEČER PRI SLONU NOVO MESTO - V priljubljenem novomeškem lokalu Pri slonu, kjer so v pretekli jesensko-zimski sezoni potekali zanimivi glasbeni večeri, bo to soboto, 14. septembra, ob 20. uri nastopila skupina Moj Boogy Band, ki jo sestavlja pet glasbenikov iz Ljubljane. Igrajo boogy in blues. Gledalci si želijo več komedij Rezultati ankete o gledališkem programu sezone 1995/96 KC Janeza TVdine • Od 16. septembra do konca tega meseca vpis letošnjega abonmaja - Velika dvorana KC bo menda nared do 15. oktobra NOVO MESTO - “Gledalci so bili z gledališkim programom zavoda minulo sezono zadovoljni in dobrih 81 odstotkov nanj ni imelo pripomb, v prihodnje pa želijo predvsem, da bi v abonmajski program uvrstili več komedij,” je kratek povzetek rezultatov ankete med abonenti gledaliških predstav v novomeškem Domu kulture lansko sezono, ki jo je pripravila Mira Maljuna, direktorica KC Janeza TVdine v Novem mestu. Vpis gledališkega abonmaja za sezono 1996/97 bo do konca septembra. Zanimivo in potrebno je vsake toliko časa, da ustanove od svojih “potrošnikov” dobijo informacijo o tem, ali so z njihovo ponudbo zadovoljne ali ne in zakaj, da vedo kako delati naprej. Tildi kulturne. Strokovni svet KC Janeza Trdine je tako maja ob koncu lanske gledališke sezone med gledalce zadnje abonmajske predstave razdelil anketni vprašalnik in rezultati so naslednji. Izpolnjen vprašalnik je vrnilo 74 odstotkov gledalcev, kar kaže umestnost ankete. Publiko predstavljajo«ko-raj v celoti odrasli gledalci (80 odstotkov starih več kot 30 let), skoraj 60 odstotkov jih ima višjo ali visoko izobrazbo, dobra polovica pa je večletna gledališka pub- Gradnja prizidka knjižnice se bliža lika. Skoraj 40 odstotkov gledalcev obiskuje tudi izvenabonmaj-ske predstave. Splošna ocena je, da so bili z gledališkim programom minulo sezono, ki je bila kot vedno sestavljena iz 6 predstav različnih žanrov (komedije, drame itd.), zadovoljni in dobrih 81 • Maljunova je povedala, da bodo letos prišli na svoj račun ljubitelji resne glasbe. Razpisan bo glasbeni abonma, ki bo letos potekal že tudi v novi veliki dvorani KC Janeza TVdine (premogla bo približno 363 sedežev), ki naj bi jo delavci podjetja Hrast dokončali do 15. oktobra. Letošnja novost bo uvajanje t.i. kul-turno-vzgojnega glasbenega programa za učence na razredni in predmetni stopnji ter dijake srednjih šol. “Zavedamo se, da si je tudi publiko za glasbeni program treba vzgojiti,” meni Maljun.ova. bo tudi letos razpis izvenabonmaj-skega programa in programa za otroke in dijake srednjih šol. V Novem mestu pa bo v drugi polo; vici maja 1997 potekal drugi mednarodni lutkovni festival. Za abonente predstav, ki imajo razne ugodnosti, organizirajo tudi obisk prireditev v drugih krajih, sicer pa v Novem mestu najpogosteje gostujejo igralci SNG Drama iz Ljubljane, Mestnega gledališča ljubljanskega, Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Prešernovega gledališča iz Kranja, SLG iz Celja itd. L. MURN JESENSKE SERENADE BOGENŠPERK PRI LITIJI - Na gradu Bogenšperku se bodo tudi letos v mesecu septembru kot že več let do sedaj ob nedeljskih popoldnevih odvijale prireditve za ljubitelje resne glasbe Jesenske serenade. Preteklo nedeljo je bilo grajsko dvorišče polno do zadnjega kotička, prizorišče koncerta z naslovom Glasba za dve harmoniki v izvedbi harmonikarjev Sebastjana Erna in Primoža Paravelja. NOVO MESTO - Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto muči prostorska stiska; ta bo rešena, ko bo narejen še prizidek. Njegova izgradnja bo dala 2794 kvadratnih metrov prostora. Kdaj se bodo dela začela, še ni jasno, verjetno pa do takrat ni več tako daleč. Prejšnji teden so namreč na Mestni občini Novo mesto izbirali izvajalca del. Ministrstvo za kulturo RS je za potrebe knjižnice iz proračuna namenilo 100 milijonov tolarjev, polovico pa bo prispevala novomeška občina. Poleg rednega dela (izposoja) knjižnica trenutno sodeluje tudi pri pripravi slavnostne akademije ob 250-letnici Gimnazije Novo mesto. Pripravila bo razstavo knjižnih del najimenitnejših učencev, ki so izšli iz te šole, verjetno bosta to Jarc in Grum. Prihodnji mesec bodo že začeli z literarnimi večeri, ko bodo imeli v gosteh Edvina Fliserja, Marjeto Dajčman in druge. KUD Krka nadaljuje z gledališko dejavnostjo Prenova razstavišča prihodnje leto NOVO MESTO - Da je kulturna ponudba v dolenjski metropoli pestra, pripomore tudi KUD Krka, ki združuje različne dejavnosti: v okviru društvu deluje pevski zbor Krka, knjižna dejavnost - vsako leto maja pripravijo, knjižni sejem - in galerijska dejavnost v Ljubljani ter Novem mestu. Slednjo uspešno vodi Bojka Kmet. Cez leto pripravijo kar nekaj likovnih razstav, letos, ob 25-letnici društva, pa v dvorani izobraževalnega centra v Hotelu Krka potekajo tudi Srečanja z znanimi Slovenci in Slovenkami. Razstave pripravljajo v avli .upravne stavbe Krka v Ločni, ki so jo do letošnje jeseni nameravali prenoviti in preurediti, tako da bi bila primernejša za te vrste prireditev, da bi v njej lahko pripravili tudi kiparske razstave ter razstave plastike in da hi k sodelovanju lažje povabili tudi tuje razstavljalce. Bojka Kmet je povedala, da ti načrti žal ne bodo uresničeni in bo letošnja galerijska dejavnost potekala še v starih prostorih. Bo pa vseeno pestra. Najprej bo v avli svoja dela -ženska Eva razstavljala Irena Polanec, oktobra bosta na temo Novo mesto v letu 2000 razstavljala Marjan in Danilo Lapajne, ob 25-letnici KUD Krka bo od 12.-18. oktobra na Otočcu potekala slikarska kolonija, otvoritev narejenih del pa bo v začetku decembra. L. M. odstotkov nanj ni imelo pripomb. Želje in kritike, ki so jih gledalci izrazili v anketi, pa bodo v prihodnje skušali upoštevati, je dejala Mira Maljuna. Predvsem si želijo več komedij, gostovanj tudi kakšnega hrvaškega gledališča (predvsem zagrebškega Jazavca oz. Kerempuha), da se v program vključi kakšna eksperimentalna predstava, več klasičnih dramskih tekstov, več del slovenskih avtorjev in predstava ljubiteljskega gledališča. Polega abonmajskega KONCERT KOMORNEGA ZBORA AVE SEVNICA - V okviru sevniške-ga grajskega poletja ZKO Sevnica pripravlja v soboto, 14. septent; bra, ob 20. uri v Lutrovski kleti koncert Komornega zbora Ave, ki je ena izmed zaključnih prireditev sevniškega grajskega poletja, katerega glavni pokrovitelj je bila Lisca Sevnica; organizatorji pa se za pomoč zahvaljujejo tudi ostalim sponzorjem. Kultura brez kulturnega doma V Šentjerneju, kjer je ljubiteljska kultura zelo živa, že 15 let nimajo kulturnega doma ŠENTJERNEJ - Skorajda ni kraja, vsaj večjega, kjer prebivalci ne bi imeli kulturnega hrama, v katerem bi lahko gojili in predstavljali svojo kulturno ljubiteljsko dejavnost. Zato je še toliko bolj čudno in žalostno, da se s takim problemom ukvarjajo v občini Šentjernej, ki je na tem področju resnično zelo plodna, pa tako ni od nekdaj. Pred približno 15 leti je mesto imelo tak prostor, v njem pa sedaj domuje Kmetijska zadruga s skladišči in bifejem. Kako je do tega prišlo, menda ni najbolj jasno in danes, ko bi odgovorni na šentjernejski občini želeli kaj spremeniti, se menda niti ne ve točno, kdo je lastnik te stavbe. Tako je dejal šentjernejski župan Franc Hudoklin. Tilko sedaj skorajda vse kulturne prireditve potekajo v večnamenski dvorani šentjer-njeske osnovne šole, ki pa ni najbolj akustična. Nekatere proslave pripravijo tudi v družbenem domu v Orehovici. Toda želijo si trajno rešitev, torej nov kulturni dom. In kakšne so možnosti? Hudoklin je dejal, da so o tej potrebi že nekajkrat govorili s kulturnim ministrom, saj bi bila pomoč z državne strani še kako dobrodošla. Minister dr. Dular pa je povedal, da ministrstvo v zadnjih letih praviloma ni sodelovalo pri gradnji kulturnih domov razen v demografsko ogroženih in dvojezičnih območjih, kamor pa šen-tjernejska občina ne spada. Edina možnost denarne pomoči je, če bo sprejet t.i. zakon o kulturnem tolarju, ki bo med drugim sredstva namenil tudi za nujne investicije v kulturi. Hudoklin in Peter Pucelj, višji svetovalec za pravne, splošne in finančne zadeve ter kulturo in šport pri šentjernejski občini, upata na to pomoč. Sicer pa je ena od možnih rešitev tudi stara osnovna šola, ki se nahaja v neposredni bližini občinske stavbe, torej v samem središču mesta. Tiko bi bilo poskrbljeno že tudi za parkirni prostor. Hudoklin je dejal, da bi verjetno bolj kot prenova prišlo v poštev porušenje stavbe in gradnja nove, kajti stara stavba je dokaj dotrajana. Kakorkoli že, rešitev je treba najti čimprej, kajti kultura brez kulturnega doma prav dolgo neovro Mervarje z zmago na predzadnji dirki za državno prvenstvo na obnovljenem astrijskem dirkališču v Zeltvvegu, kjer bodo prihodnje leto po dolgem času spet zahrumeli motorji dirkalnikov formule 1, kronal svojo sedemletno tekmovalno pot v cestnohitrostnem motociklizmu z naslovom državnega prvaka v razredu 600 supersport. Lovro Mervarje tekmovalno pot začel na motorju za motokros; na cestnohitrostnih dirkah se je v razredu do 250 ccm GP prvič preizkusil pred sedmimi leti, zadnji dve leti pa je nastopal v razredu 600 ccm supersport, v katerem je bil lani v skupnem seštevku za državno prvenstvo tretji, medtem ko si je z zmago na letošnji predzadnji dirki prejšnjo nedeljo v Zeltwegu že zagotovil naslov državnega prvaka. Drugi je bil njegov najresnejši tekmec v boju za naslov prvaka Ljub- V Zeltvvegu so slovenski motoristi nastopili skupaj z Avstrijci in Nemci, Lovro pa je imel med vsemi 16. štartno mesto, vendar je odlično štartal in si že na prvem ovinku priboril 12. mesto, ki ga je potem zadržal vseh 16 krogov oziroma 65 kilometrov in tako tudi osvojil prvo mesto med slovenskimi motoristi. Ijančan Marko Mihič, ki je pred to dirko v skupnem vrstnem redu vodil s 5 točkami prednosti. Od Dolenjcev je v istem razredu dobro tekmoval tudi Matej Dule, ki je v seštevku za državno prvenstvo osvojil 4. mesto. Lovro, ki še pred kratkim ni vedel, ali bo s tekmovalno kariero nadaljeval tudi naslednjo sezono, ima nov izziv - v njegovi garaži že stoji 750-kubični Kavvasakijev dirkalnik, s katerim se bo prihodnje leto poizkusil še v razredu superbike, prvič pa se je zgodilo, da si motorja ni moral kupiti sam, ampak mu ga je ponudil slovenski zastopnik te znane japonske tovarne motorjev. Na zadnji dirki za državno prvenstvo, ki bo 29. septembra na Grobniku, bo Lovro tako nastopil tako v razredu 600 supersport in 750 superbike. I. VIDMAR imela zaključno žogico, nesrečno izgubila proti kasnejši zmagovalki, najboljši češki mladinki Regini Rafkovi. Izid je bil 3:11,11:4,12:10 za Čehinjo. V kategoriji do 16 let pa se je Ljubljančanki Nini Šumi, ki nastopa za mirnski klub Tom, uspelo prebiti v finale, potem ko je v polfinalu zaigrala odlično in gladko premagala Madžarko Zsofio Toth z 11:6 in 11:2. V finalu pašo Šumijevi povsem pošle moči, kajti ni še povsem okrevala po preboleli angini. Igralka Olimpije Nina Pulko je Šumijcvo premagala s 7:11, 11:4 in 12:10. Predsednik BK Tom Janez Dule in trener Čuk sta bila zelo zadovoljna tudi s polfinalistom do 14 let Žigom Strmoletom, ki je s tretjim mestom dosegel svoj največji uspeh doslej. Proti poznejšemu zmagovalcu Mihi Poharju je Žiga izgubil šele v treh nizih. Izid je bil 7:15, 15:5, 15:7 za Poharja. Pri mladincih do 18 let najboljši češki igralci niso dovolili nikakršnega presenečenja. V češkem finalu je Jan Frohlich zlahka premagal MihalaTureka(15:5,15:5), Raškova pa Evo Brozovo (1:11, 11:3, 11:8). Mervar drugi v Slov. Bistrici V Slovenski Bistrici so morali Krkini kolesarji prepustiti zmago Kranjčanu - Med mladinci le Šuštaršič SLOVENSKA BISTRICA -Vsa slovenska kolesarska smetana razen polovice Krkinega moštva, ki je nastopala v Avstriji, se je v nedeljo borila na drugi dirki za nagrado Slovenske Bistrice. Na 5 km dolgi razgibani krožni progi, ki so jo člani in mladinci prevozili petindvajsetkrat, smo gledali dolgočasno dirko, ki je bila pravo nasprotje veliki nagradi Roga pred tednom dni, ko je celotna Krkina vrsta vseskozi narekovala za slovenske razmere izredno hiter tempo. Že v 4 krogu so se od glavnine odcepili Novomeščan Boštjan Mervar, Savina kolesarja Tadej Križnar in Uroš Gnezda ter rogovec Andrej Hauptman. Prav slednji je ves čas narekoval tempo, ki pa ni bil prehud, vendar je zaostanek glavnine, v kateri ni imel nihče interesa loviti ubežnike, naraščal iz kroga v krog in na začetku zadnjega kroga znašal že 6 minul. Na vzponu, 3 km pred ciljem, je Mervar poskušal z napadom, sledila sla mu Križnar in Haupt- man, medtem ko je bilo videti, da Gnezda ne bo več ujel priključka, vendar je z vratolomno vožnjo na spustu dohitel trojico. To je bilo tudi odločilno v zaključku, saj je Gnezda pripravil Križnarju najboljši izhodiščni položaj za šprint, ki gaje ta odlični kranjski kolesar izkoristil in zmagal nad Mervarjem in Hauptmanom. V Sprintu glavnine so ostali Krkaši omogočili zmago Sandiju Papežu, kije osvojil skupno peto mesto in obdržal točko prednosti v točkovanju za zlato Rogovo kolo, ki jo bo branil prihodnjo nedeljo na zadnji dirki v Radencih. Medtem ko med starejšimi mladinci, ki so vozili skupaj s člani, Krkinega kolesarja ni bilo med peterico najboljših, je pri mlajših mladincih Matevž Šuštaršič na 50 km dolgi progi osvojil 5. rfiesto za Miklavcem iz novogoriškega Hita, Božičem iz idrijske Sloge, Marinom iz ptujske Perutnine in Stimcem iz Vinice. R. KASTELIC V Uspeh Krke na dirki po Štajerski Vlado Miholjevič v skupnem vrstnem redu tretji - Pavel Šumanov v zadnji etapi izmučil rumeno majico - Štangelj dobro začel, a zbolel - Sedaj Hessen in Bolgarija NOVO MESTO - Kolesarji novomeške Krke so učilno v izredni formi, saj zadnje tedne nizajo uspeh za uspehom. Potem ko je Boštjan Mervar pred dvema tednoma zmagal na Tirolskem in pred tednom dni Uroš Murn na prestižni dirki za veliko nagrado Koga, je Krka konec prejšnjega tedna v Avstriji uspešno zastopala Slovenijo na dirki Po Štajerskem, kjer je bil Vlado Miholjevič v skupnem vrstnem redu tretji. Dirka Po Štajerskem spada v isti razred kot dirka Po Sloveniji (2/5), na njej pa je poleg Krke nastopilo še 17 moštev iz Nizozemske, Sv 17 moštev iz Nizozemske, Švice, Belgije, Češke, Nemčije, Hrvaške in Avstrije. Že na prologu, ki so ga organizatorji speljali na I km dolgem 18-odslotnem klancu v Gradcu, seje od novomeških kolesarjev najbolj izkazal Vlado Miholjevič, ki je dosegel sedmi čas. Gorazd Štangelj, ki letos tekmuje v dresu italijanskega moštva Fior, je tokrat nastopil v Krkinem dresu in je bil na prologu deveti. V prvi etapi se je organizatorjem zgodil velik spodrsljaj. Kmalu po štartu je pobegnila skupina 12 kolesarjev, ki st) imeli 30 km pred ciljem 3 minute prednosti, kar naj bi zadostovalo, da jih glavnina ne bi ujela, vendar so ubežnikom zaprle pot spuščene železniške zapornice, organizatorji pa takrat niso zaustavili tudi glavnine, tako da so dbko nadaljevali vsi kolesarji skupaj. V ciljnem šprintu se je s četrtim mestom izkazal Gorazd Štangelj. V drugi etapi je Miholjevič izgubil zmago. Skupaj z Branetom Ug-renovičem sta bila med 16 kolesarji, ki so pobegnili kmalu po štartu in prišli na cilj 156 km dolge etape s 4 minute in 37 sekundami prednosti. 3 km pred ciljem je štirim kolesarjem uspelo ločiti se iz ubežne skupine, Miholjevič, ki je bil v tistem trenutku v ozadju, pa je na cilju za njimi zaostal 9 sekund, ki jih do konca dirke ni mogel nadomestiti, v skupnem vrstnem redu pa je bil četrti. Ugrenovič je v drugi etapi osvojil 7. mesto. V zadnjih dveh etapah je bil cilj Krkinih kolesarjev, da Miholjeviču privozijo 3. mesto. 3. etapa je bila za mnoge usodna, saj je kolesarje na 172 km dolgi poti spremljalo izredno slabo vreme, na višini 1300 m, kjer sta bila oba zahtevna gorska cilja, pa je celo snežilo. Od Novo-meščanov se je med najboljših 10 uvrstil le Pavel Šumanov, ki je bil deveti, Miholjevič pa je s 13. mestom in le 8-sekundnim zaostankom ohranil 4. mesto v skupni razvrstitvi. Žal se je kar precej kolesarjev prehladilo, tako da Gorazd Štangelj zaradi bolezni naslednji dan sploh ni štartal, Branko Filip je po 20 kilometrih odstopil, kar se je nekaj kasneje zgodilo tudi Andreju Gimp-Iju, v igri pa so ostali le trije. Tedaj je na sceno stopil Pavel Šumanov, ki je tako kot spomladi na dirki za Veliko nagrado Krke skoraj celo progo bežal, avstrijsko moštvo A - Tel - Vladimir Miholjevič • V naslednjih dneh bodo Krkini kolesarji nastopili na dveh pomembnih dirkah. Brane Ugrenovič, Uroš Murn, Branko Filip, Andrej Gimpelj in Milan Eržen bodo nastopili v Nemčiji na dirki po pokrajini Hessen, na dirki po Bolgariji, od koder je nekdanji trener krkašev Kamen Stančev sporočil, da bo dirka speljana po pretežno hribovitem terenu, pa špecialisti za težke, pretežno gorske dirke Bogdan Ravbar, Sandi Papež, Branko Filip, Martin Derganc, Vlado Miholjevič in šprinter Boštjan Mervar. Določeni so tudi že kandidati za svetovna prvenstva. Med kolesarji do 23. leta bodo slovenski dres oblekli trije Novomeščuni - Branko Filip, Uroš Murn in Martin Derganc. medtem ko je do tedaj vodilni Wrolich zaostal, skupno zmago pa si je le privozil Morscher. S sedmim mestom v zadnji etapi se je Šumanov povzpel na 18. mesto, medtem ko je Brane Ugrenovič dirko končal na 39. mestu. Po besedah trenerja Srečka Gli-varja je s tem uspehom 22-letni Rečan v dresu novomeške krke Vlado Miholjevič, študent drugega letnika prava, v kolesarskem smisla dozorel in obenem dokazal, da lahko na podobno težkih dirkah resno računajo tudi nanj. I. VIDMAR ROBERT DRAGAN NA SVETOVNI POKAL? Mineralwolle/2U0, ki je branilo rumeno majico Petra Wrolicha in tretje mesto Haralda Morscherja, pa se je izčrpavalo z lovom na novomeškega Bolgara. Njihovo utrujenost je na zadnjem vzponu pred ciljem izkoristil Miholjevič, ki si je priboril skupno 3. mesto, Lovro Mervar Ljubljančan ujel Krčana Omerzela NOVO MESTO - Atlet novomeške Krke Robert Dragan je n8 nedavnem državnem prvenstvu v polovičnem maratonu na Ptuju v absolutnem vrstnem redu osvojil 4-mesto, v svoji kategoriji tekačev d° 30. leta pa je bil drugi. Čeprav l dolenjskim rekordom v tej disclipi' ni (1:09,10) ni izpolnil norme z8 nastop na svetovnem pokal*1 (1:06,00), se temu lahko vseeno nadeja, saj naj bi tako kot lani tud) letos na tem tekmovanju nastopil' štirje slovenski tekači ozirom8 popolna ekipa. Poleg Dragana so se od atletov novomeške Krke izkazali Franci Menič, ki je bil tretji na 7 km, in Manca Horvat ter Martin Ercek, ki sta bila na 10 km četrta. Poškodovani krški speedwayist seje v Petišovcih hrabro upiral razpoloženemu Ljubljančanu in ostal na vrhu - Poleg Omerzela in Pintarja za naslov tudi še Lekše TURNIR V MAJERJU KRŠKO - Ljubljanskemu- speedvvavistu Gregorju Pintarju je na peti letošnji dirki za državno prvenstvo v Petišovcih pri lamdavi uspelo to, kar je na četrti dirki v Krškem uspelo krškemu veteranu Krešu Omerzelu -zmagal je v vseh petih vožnjah in tako pred zadnjo letošnjo dirko Krčana v skupnem vrstnem redu dohitel. Poleg njiju se za naslov prvaka še vedno bori tudi lanski šampion Gerhard Lekše, ki je bil v Petišovcih četrti. PRVAK NA DELU - Novomeščan Lovro Mervar, novi državni prvak v razredu 600 supersport, ki je do naslova prišel s kmvasakijem ZX6R (na sliki med dirko na Madžarskem na Hungaroringu), bo tudi naslednje leto sedel na motorju iste znamke, vendar v razredu 750 superbike. Vseeno je Krešo Omerzel prvi junak tekme v Petišovcih. Ko je na prejšnji tekmi za državno prvenstvo v Krškem Krešo zmagal, je v zadnji vožnji, ki so jo kasneje ponovili, padel in si zlomil zapestje ter si poškodoval prsni koš. Zaradi tega so se mnogi spraševali, ali bo tokrat sploh nastopil, vendar si s tem neuničljivi Krešo ni belil las, saj je bil ves čas trdno odločen, da bo nastopil, čeprav je povrh vsega padci še na treningu pred tokratno dirko. Kljub temu se je postavil na Start, a mu je že v prvi vožnji spodrsnilo, ko ga je ugnal Hrvat Krznarič. V njegovem drugem nastopu, ko seje pomeril zdo tedaj tretjeuvršče-nim v skupnem vrstnem redu, Ljubljančanom Gregorjem Pintarjem, jc bil zmagovalec odločen. Omerzel je moral še drugič priznati premoč tekmeca, in čeprav je v naslednjih treh nastopih zmagal, mu to ni veliko pomagalo. Pintar je namreč tudi v nadaljevanju tekmoval brez napak in zmagal z največjim številom točk - 15. S 13 točkami je bil drugi Krznarič, Omerzel, ki jih je zbral prav toliko kot Hrvat, a se je zaradi poškodbe odpovedal dodatni vožnji, je bil tretji, drugi najboljši Krčan Gerhard Lekše je bil z 12 točkami četrti, Izak Šantej (AMD Krško) in Roman Špitaler (Atom Krško) pa sta si z 8 točkami delila 7. mesto. Pred odločilno šesto dirko za državno prvenstvo tako v skupnem vrstnem redu s 64 točkami vodita Omerzel in Pintar, tretjeuvrščeni Lekše jih ima 62, četrtouvrščeni Šantej 55, medtem ko Špitalerju 36 točk zadošča za skupno 7. mesto. Zadnja dirka bo 6. oktobra v Ljubljani. ČRNOMELJ - Danes, v četrtek. 12. septembra, bo v teniškem cen*' ru Majer v Črnomlju zanimiv turnir, na katerem se bodo pomerili p0' slanci državnega zbora in pomebn* možje iz Bele krajine. Začetek turnirja bo ob 17. uri. ZULIC IN SPILER NOVO MESTO - Petega aeroral- lyja za državno prvenstvo in pokaj mestne občine Celje so se udeležil" tudi tri posadke novomeškega aeff' kluba. Medtem ko sta zmaga*9 domačina Bauer in Štuklek, sta bil9 od Novomeščanov najboljša Dath' jan Žulič in Boštjan Spiler, ki st9 bila med 17 posadkami deseta-Posadka S. Kos - T Vintar je bila 15-’ I. Pekolj - M. Kos pa 16. ■■*■■**: •••“• ,**»■**■- Dolenjski in belokranjski kolesarji zelo uspešni - Kolesarsko društvo Črnomelj pod pokroviteljstvom občine Semič je bilo v soboto, 7. septembra, organizator državnega cestnega prvenstva za dečke 4. B in C. Dirko, ki je štela za pokal Dana in je potekala med 15. in 19. llro, je odprl semiški župan Janko Bukovec, ki je povedal, da je vesel, da ,akšno tekmovanje poteka pri njih. Vsem tekmovalcem je zaželel dobre rezultate, najboljše pa so dosegli prav dolenjski in belokranjski mladi kolesji, ki jim grejo tudi naše čestitke. (Foto: L. Murn) Zrimšek je bil najboljši kolesarski klub Črnomelj je v Semiču pripravil državno prvenstvo za kolesarje mlajših kategorij SEMIČ - Novomeščan Jure Zri-mšek je v Semiču zmagoslavno Vključil svoje nastope v kategorijah dečkov: z zmago na cestnem državnem prvenstvu, ki so ga pod pokro-viteljstvom občine Semič pripravili Prizadevni kolesarski delavci koledarskega kluba Črnomelj, si je priboril tudi zmago v skupnem vrstnem redu letošnjega pokala Dane, za ka-■erega tekmujejo dečki v vseh treh ^arostnih kategorijah. Veliko veseli0 prirediteljem je pripravil mladi črnomaljski up Matej Starešinič, ki le med dečki B osvojil bronasto nredaljo. Med dečki C, to je v najmlajši kategoriji, ki ji nekoliko več pozornosti posvečajo le redki klubi, je Zrr>agal Novogoričan Tadej Slolič, ki Je zmagal tudi v skupnem vrstnem redu za pokal Dane, z našega konča pa je bil najboljši Črnomaljec Janez Muhvič, ki je bil 12.,vpokalu ^ane pa 5., medtem ko je bil Črnomelj ekipno 3. Pri dečkih B je konkurenca precej hujša: zmagal je •riiha Kraker nad Davidom Rožmanom (oba Sava Kranj), medtem ko !e Matej Starešinič s 3. mestom še eukrat potrdil tako svojo nadar-lenost kot dobro delo v črnomalj- SENTJERNEJČANI USPEŠNO ŠENTJERNEJ-Na zadnjih dveh konjeniških tekmovanjih so šent-lornejski kasači nastopili uspešno. 1. Jčptembra je bil na Brdu v 2. dirki Jjjmon Bele s Pcri Lobel peti, v 3. boki Borut Antončič z. Agilom tretji’ Rudi Govek je z Indo (1:22,89) v :etrti dirki delil prvo mesto, v 7. dirki Pa je bil Vojo Maletič s Pelizono B:22,7) peli. Teden dni kasneje so »»stopili v Ljutomeru: v 3. dirki je Jksil zmagal (1:23,4), v 4. dirki je bila '»da (1:22,8) četrta, v šesti dirki je Janez Košak s Fin Keyem j':2l,8) tretji, prav tako pa je bila roija tudi Pelizona v sedmi dirki ' -20,3); vse konje pa so vodili isti Jozniki kot na Brdu. Med člani kakega konjeniškega kluba Posavje |člja omenili Mira Kovačiča, ki je 6,1 s F i roso m v šesti dirki na Brdu in v Ljutomeru peti. Nekreativni vzpon s KOLESI NA MIRNO GORO x ČRNOMELJ - Wind surfingclub v rnomelj oz. njegova kolesarska ?ckcija Potepuh organizira v nedelj0. 15. septembra, ob 10. uri relativni vzpon z gorskimi kolesi na /mno goro. Več kot 18 km dolgi !zPon se bo pričel pri tovarni Dan-°ss v Črnomlju. Kolesarji bodo /jzdeljeni v več kategorij: moški do let, od 18 do 40 let in nad 40 let M enotna ženska kategorija. Pri-J»v° zbirajo na telefonu 52-170 in I 478, kjer dobite še dodatne inflacije, prav tako na dan prire-sl|vc na štartu od 8.30 do 9.30. .'»rtnina znaša 500 tolarjev. Udcle-Jčhci bodo vozili po cestno-promct-: 'L predpisih. Najhilrejši bodo pre-..I pokale in priznanja, vsi udeležiti, ki bodo prikolesarili do cilja, »spominsko medaljo. Za vse /Uskovnice Mirne gore bo pri pla-,'Uski koči za zabavo poskrbela k urini raška skupina Vodomec iz ritgatuša. Katarina je osvojila Otočec Novomeška tenisarka Katarina Zupančič je zmagala na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije do 16. leta skem klubu. Njegov ‘uspeh sta dopolnila tudi njegova klubska tovariša Josip Radakovič in Matjaž Vrtin z 10. in 1L mestom. Od krkašev velja omeniti Gorazda Matka, ki je bil četrti, in Aleša Keblja, ki je bil šesti. V pokalu Dane je bil Starešinič drugi, Matko tretji in Kebelj četrti, med ekipami pa Krka druga in Črnomelj tretji. Najboljšo uvrstitev krških kolesarjev na semiškem prvenstvu je dosegel Mišel Zalokar iz Master teama, kije bil pri dečkih B osmi. Za dečke A je bila to ena zadnjih dirk pred prestopom med mlajše mladince. Kot že rečeno, je zmagal Zrimšek, ki je tudi zmagovalec pokala, Gregor Švajgerje bil šesti in Tomaž Nose deveti. V pokalu Dane je Krka zmagala tudi v končnem ekipnem vrstnem redu. KONJSKE DIRKE KRŠKO - Konjeniški klub Posavje Krško bo v nedeljo, 15. septembra, ob 14. uri na hipodromu v Bregah pripravil veliko konjeniško prireditev, katere osrednja izmed osmih točk bo državno prvenstvo dvoletnikov, kot vedno pa bo eden od vrhuncev sporeda tudi dirka najboljših slovenskih konj za memorial Ivana Lipeja. Organizatorji bodo pripravili tudi srečelov, vstop otrokom do 15. leta pa bo prost. SODNIŠKI TEČAJ NOVO MESTO - Dolenjsko poverjeništvo društva nogometnih sodnikov Ljubljana namerava pripraviti tečaj za nogometne sodnike. Kdor bi to rad poslal, se lahko prijavi pri poverjeniku Bošku Vujatfinu po telefonu 44 150 (dopoldne) ali 47 237 (popoldne). KONJENIŠKE IGRE DOBE PRI KOSTANJEVICI -V soboto, 14. septembra, bodo na pašniku turistični kmetiji na Dobah pri Kostanjevici že drugič letos pripravili konjeniške igre s spretnostno vožnjo dvovpreg, paralelnim jahanjem med ovirami in tekmovanjem v viteških spretnostih ter družabnim srečanjem. Prireditev se bo začela ob 15. uri. OTOČEC - V ponedeljek se je s finalnima dvobojema na igriščih teniškega centra Otočec končalo odprto prvenstvo Slovenije v tenisu za dekleta in fante do 16. leta, na katerem je nastopilo 57 mladih športnikov iz skoraj vseh slovenskih teniških klubov, med katerimi so bili zelo uspešni tudi igralci novomeškega kluba. Posebno veselje je organizatorjem pripravila Novomeščanka Katarina Zupančič, kije bila postavljena za prvo nosilko in je na turnirju povsem upravičila vlogo prve favoritinje. Brez večjih težav se je prebila v finale, kjer jo je čakala Urška Dvor-šek iz celjskega teniškega kluba Bum. Novomeščanka je bila boljša in je zmagala z 2:1 v nizih. Kot da bi katarina s svojim uspešnim nastopom za sabo povlekla tudi ostale, se je do četrtfinala prebila Tjaša Blaznik, Aleša Šantelj pa je turnir kočala v drugem krogu glavnega turnirja. Tako so novomeške tenisarke dosegle enega največji ekipnih uspehov kluba, ki se je šele pred nekaj leti odločil za načrtno delo z mladimi, prav te igralke pa spadajo v generacijo, s katero je teniški klub JESENSKI DEL DSI NOVO MESTO - Z odbojko na pesku se je včeraj na kopališču na Otočcu začel jesenski del delavskih športnih iger. Ta mesec namerava novomeška agencija za šport pripraviti še tekmovanja v plavanju, malem nogometu (24. septembra) in tenisu (17. in 19. septembra). Prijave zbira Agencija za šport, p.p. 30, ali pa po telefonu 322 267 in 322 941; tam pa lahko dobite rudi podrobnejše informacije o tekmovanjih. Po spomladanskem delu pri moških vodi Krka s 366 točkami pred Pedagogi s 326 in Revozom s 304, pri ženskah pa Krka s 236 točkami pred MKZ Krko z 224 in Dolenjskimi pekarnami s 147 točkami. Premika se Letos dokončati Kajakaški center - Vlome in škodo še raziskujejo OSILNICA - Projekt inženiring, p.o., Ljubljana, ki je lastnik nedokončanega Turi-stično-športno-rekreativnega centra Stari ntalni pri Osilnici (na kratko tenu objektu rečejo kar Kajakaški center, saj je tu urejena steza za kajakaška tekmovanja), je pred kratkim obvestil Občino Osilnica, da namerava še letos dokončati gradnjo TŠRC “Stari malni” pri Osilnici. Dela trenutno presegajo finančne zmožnosti podjetja, zato bodo najeli posojilo. Kandidirali bodo na razpis Sklada za razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, vlogi za posojilo pa je treba priložiti potrdilo, tla je investicija zajeta v program celovite obnove osilni-ške občine. Občina Osilnica je zaprošeno potrdilo takoj poslala. Na policijski postaji v Kočevju pa smo povprašali, če raziskujejo, kam je izginilo več polken s stavbe Kajakaškega centra. Zvedeli smo, da so bila polkna poškodovana in zato odstranjena, ker jih bodo popravili. O storilcih še poizvedujejo, o zadevi pa je obveščen tudi okrožni javni tožilec. J. P. I E* KRKNZDRAVILIŠČK Jk HOTELI OTOČEC ■!$$' TENIŠKI CENTER OTOČEC ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH: Union, Sava, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Radenska, Luka Koper, Petrol, Heljos, Cestno podjetje Celje. RAZVOJNA DRUŽBA, Tomšičeva 3, Ljubljana. Tel.: 125-10-14, 125-70-56. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO, d.o.o, Krško, CKŽ, tel.: 0608/21-522, MIRNA: Promles, tel.: 068/49-235. ČRNOMELJ: Štrucl, tel.: 068/51-523, NOVO MESTO: d.i. MARKETING, tel.: 068/28-694,341 -522 Novo mesto začel uresničevati svoje tekmovalne ambicije. S starejšimi tekmeci so se uspešno kosali tudi fantje. Tomaž Kastelec se je, potem ko je v drugem krogu z 2:1 izločil osmega nosilca Davida Lenarja iz Šenčurja, uvrstil v četrtfinale, kjer pa je bil prvi nosilec turnirja Domžalčan Ogrinc zanj premočan in je Tomaž dvoboj izgubil z 0:2^ Blaž Turk, Tomaž Budja, Gašper Župevec in Maj Jožef so izpadli v prvem krogu glavnega turnirja. 1 VT. NOVO MESTO Foersterjeva 10 objavlja prosto delovno mesto VZDRŽEVALEC ŠIVALNIH STROJEV za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesecev Pogoj: IV. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali elektro smeri Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. V Šport iz Kočevja in Ribnice KOČEVJE - V tretjem krogu ljubljanske medobčinske lige so nogometaši Kočevja imeli v gosteh Ivančno Gorico. Tekma se je končala z nedoločenim izidom 1:1. Gostje so imeli igro do kazenskega prostora, toda v končnici si niso priigrali prav nobene priložnosti. Gostitelji so povedli s Potočnikovim zadetkom v 65. minuti, ko je hitronogi napadalec z glavo poslal žogo v mrežo. Gostje so izid izenačili z avtogolom Brunerja. Najlepšo priložnost za zadetek sta imela Potočnik in Fu-gina, a se nista najbolj znašla pred gostujočim vratarjem. V prihodnjem krogu igrajo Kočevci proti Cerknici. Med tednom je Kočevje v pokalni tekmi premagalo Jevnico s 8:1. SODRAŽICA - Na tradicio-nalenm balinarskem turnirju za četverke je nastopilo 14 ekip. V močni konkurenci so prvo mesto osvojili gostitelji, ki so v finalu premagali Krim z 10:4, v tekmi za tretje mesto je Trnovo premagalo Rožno dolino z 10:9. Druga ekipa Sodražice je bila peta. V petekje bil na sporedu 11. krogv Notranjski ligi. Sodražanom tudi tokrat ni šlo in so na Rakeku izgubili z 10:6. RIBNICA - V 13. krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Okrepčevalnica Malus:Divji jezdeci 4:3, Biba Market T: Avto-center Prestige 3:8, Kocka & Ur-ška:Gostilna Murn 4:2, Aga-ton:Grafit 4:2, Elin Kot:Optik Poznič 3:3. Na lestvici vodi Avtocenter Prestige s 35 točkami, pred Kocko & Urško (31), Agatonom (28) itd. Na.listi strelcev pa še naprej vodi Srečko Rajšel s 25 zadetki. RIBNICA, KOČEVJE - V soboto se bo začelo tekmovanje v prvi in drugi rokometni ligi. Ekipa Kočevja je nekoliko slabša kot lani, ker je klub zapusila vratarka Zorica Jovičič. Trener Zdenko Mikulin je prepričan, da ne bo težav glede obstanka v ligi, ekipa pa se bo potegovala za uvrstitev do 8. mesta, ki prinaša igranje v enotni ligi prihodnjo sezono. Ribničani bodo nastopili z mlado ekipo: kar 7 igralcev je odšlo v druge klube, priložnost pa bodo dobili mladi upi. Od ekipe ne pričakujejo čudeža, saj povsem jasno, da bi Inlesu uspelo obstati v ligi. V ligi štartajo tudi odbojkarice Lik Tilie, ki so še kar dobro pripravljene, če izvzamemo že znane težave, s katerimi se srečujejo v klubu (denar, neredni treningi). Upajo, da se bodo uvrstili v A-ligo. KOČEVJE - Na jahališču podjetja Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje so v soboto pripravili četrte galopske dirke. Nastopilo je 52 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Gledalci, zbralo se jih je več kot tri tisoč, so uživali v razburljivih tekmah. V glavni dirki polnokrvnih konj na 1.100 in 1.600 metrov, so imeli največ uspeha tekmovalci iz Zagreba s slovaškimi jahači. Na sporedu je bilo šest dirk. V skupini delovnih konj je zmagala Franc Štefanič iz Kočeevja na kobili Mici, v skupini polnokrvnih in polkrvnih arabskih konj je bil najboljši Dušan Globočnik (Sen-na) iz Radomelj, v skupini športnih konj Andreja Zavodnik (Vilma) iz Grosupljega, v skupini vi-sokopolnokrvnih konj pa Marjetka Padar (Cigly Get) z Iga. V skupini galoperjev na 1100 metrov je zmagal Pavel Gašper (Falco Cro-ato), Zagreb, na 1600 metrov prav tako Slovak Gašper Pavel (Vratnik), ki je skupaj zaslužil 300.000 tolarjev, nagradni sklad je znašal 720.000 tolarjev. M. GLAVONJIČ »PET 22« septe^p0pus,a jefeSSl -0^ s®le zai OKNA VRATA ~ na MOS '96 v CELJU ( hala J ) H'SW © JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261 hiša ZALKA (modif.) POTRJENA KAKOVOST • ISO 9001 JELOVICA: NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel. fax: 068/323-444, METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716, KRŠKO, CKŽ 21, tel.: 0608/21 -236, JAKAELEKTRO Radeče, BAVEX Trebnje, KERA TRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje _ ----------------------------------- • DA, pošljite mi PROSPEKT STANOVANJSKIH HIŠ • DA, pošljite mi PROSPEKT PRENOVE OKEN IN VRAT • DA. pošljite mi PROSPEKTE STAVBNEGA POHIŠTVA • DA. pošljite mi PROSPEKT MONTAŽNIH STEN Prosimo, pošljite po faxu 064/634-261 ali pa izrežite in nalepite na dopisnico Naš naslov : JELOVICA, Kidričeva 58 % 4220 Škofja Loka g Marketing 2 Naslov: J Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9, Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Ibvrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). V petek je izbruhnilo v Labodu Dol. list št. 32, 8. avgusta Prišel je dan D, ko so v Labodu na novo samoizvoljeni predstavniki sindikata vzeli vodenje problematike plač, nezadovoljstvo delavk in delavcev, razrešitev direktorja in sindikalnega predsednika v svoje roke. Kot prvi razlog za mojo razrešitev so navedli izjavo, da naj bodo delavci zadovoljni, če zaslužijo za cigarete in topli obrok, kar je povsem nasprotno z mojim celoletnim trudom, da delavke in delavci ne bi padli prav na to življenjsko raven, kar je razvidno tudi iz priložene dokumentacije. Novoizvoljenega predsednika sindikata in njegovo skupino pa sprašujem, ali si ni mogel najti bolj tehtnega razloga za mojo razrešitev. Mislim pa, da ne, kajti po vsem dosedanjem delu novoizvoljenega sindikata bodo delavke in delavci kmalu ostali brez plač pa tudi brez tistega malo osebnega spoštovanja. Zanima me, glede na obstoječo situacijo v Labodu, zagovor sindikalnih predstavnikov, zahtevamo pa tudi osebno opravičilo za izjave, ki niso resnične. ASTA LAZAR Humekova 8 Krško Partizani na domobranskem spomeniku? Dol. list št. 35, 29. avgusta V članku omenjeni trije spomeniki so tri obeležja, ki nas spominjajo na dogajanje med drugo svetovno vojno v teh krajih. Zadnja leta se po župnijah postavljajo obeležja tudi tistim, ki jih do sedaj niso imeli. V povezavi s takim obeležjem sem predlagal, naj bi to obeležje bilo za vse padle in pobite iz naše župnije in za civilne žrtve. Župnijska obeležja so koristna tudi zato, ker so župnije še danes najbolj stalne enote, po katerih bi se najlažje in naj-točneje preštele žrtve druge svetovne vojne. 'Uidi matične knjige so do leta 1945 vodile le župnije. Če bi tako dosledno prešteli vse žrtve druge svetovne vojne, bi bil to tudi za zgodovino velik prispevek - skoraj popolna statistika. Za župnijo Podgrad smo tako prišli do podatkov, da je bilo vseh žrtev iz župnije 123. Od tega 20 partizanov, 28 civilnih žrtev in 75 domobrancev. Napis, ki bi to povedal, ne bi bil ne političen ne ideološki, ampak strogo zgodovinski. Glasil bi se: Na tem kraju se spominjamo vseh 123-ih prebivalcev iz župnije Podgrad, ki so padli ali so bili pobiti v letih 1941-1945. Potem bi sledilo: Padli in pobiti domobranci, vas, priimek in ime, letnica rojstva in smrti. Padli in pobiti partizani z istimi podatki. Civilne žrtve, tudi te z vsemi podatki. Mislim, da bi to moralo biti sprejemljivo za vse župljane in za civilno oblast. Vse drugo, kar navaja članek, je tudi pomembno za zgodovino, seveda če so dogodki vsestransko raziskani. Tiko zbrana snov hi žrtve osvetlila iz različnih vidikov. Zbrani bi bili tudi neizčrpni podatki za literarno, pravno, etično, vojaško in še kakšno drugo obdelavo. Članek navaja tudi nekatere konkretne dogodke, npr. napad na hrib Štrc poleti 1944. To je v prvi vrsti vojaško in etično vprašanje tistim, ki so postavili tako improvizirano in strateško neustrezno obrambo. To velja tudi za druge podobne primere, ki se jih večkrat navaja na eni ali drugi strani. Članek omenja tudi odpiranje “starih ran”. Tbdi to vprašanje v Sloveniji iz različnih razlogov še ni razčiščeno. Omenjeno obeležje jih gotovo ne bi odpiralo. Nevarnejši za odpiranje starih ran so konkretni primeri, kijih navaja in komentira članek. Omenja se tudi nabiranje podatkov od vrat do vrat - šlo je za pogovor in soglasje s sorodniki. Vse omenjene žrtve smatram za prebivalce naše župnije, za očete in sinove naših družin. Za vse molimo in opravljamo sv. maše in jim želimo večni pokoj. Težave pa ostajajo pri živih. JOŽEF ŠUŠTARIČ Podgrad Partizani na domobranskem spomeniku Dol. list št. 36, 5. septembra Na članek mladeniča Silvestra Šurla sem primoran odgovoriti, saj me ljudem, ki me osebno ne poznajo, predstavlja za najbolj krutega in negativnega človeka, kar z vso gotovostjo trdim, da nisem. Ljudi nisem ločil in ne ločujem na “tako misleče in drugače misleče”, pač pa upoštevam samo merili, kot sta poštenost in pridnost. Zagotavljam, da to lahko potrdi večina naših krajanov in tudi ljudi od drugod. Zato moram navesti nekaj stvari, ki so se v resnici zgodile. Od gospoda župnika sem v začetku avgusta letos prvič uradno izvedel, da imajo namen postaviti skupen spomenik z imeni, ki so tudi na našem spomeniku. O tej zadevi sem se z njim z vsem spoštovanjem pogovoril. Omenil sem mu, da to ne bo v redu in da bo pri svojcih žrtev vzbudilo precej kritik, ter mu zagotovil, da člani ZB Podgrad ne oviramo postavitve spominske plošče nasprotni strani. Na sestanku ZB smo se s tem vsi prisotni strinjali in se odločili, da se zadeva da v časopis. G. Šurla je v članku navedel precej lažnih izjav in dogodkov iz vojne. Zadevo je obrnil tako, kot da sc je v našem kraju začela državljanska vojna. Mislim, da niti jaz niti Šurla ne moreva spremeniti zgodovinskih dejstev, zato naj raje o tem razpravljajo zgodovinarji. Nikoli nisem izjavljal, da je potrebno pozabiti zla dejanja, ki jih je storila ena ali druga stran. Vedno sem trdil, da se jih je treba še kako zavedati in opozarjati mlajše generacije, da sc take morije ne bi nikoli več ponovile. Primeri, ki so bili opisani v prvem članku, so vsaj resnični, medtem ko so njegovi le delno. Poboj Ivana Lukšiča in Janeza Kovačiča sem sam večkrat obsojal zaradi ravnanja partizanske enote, ki je leta 1942 napadla belogardistično postojanko na Dolžu, saj bi ju zaradi sumov lahko samo zastražili in po končani akciji izpustili. Na njunem pogrebu sem bil osebno in skupaj s še sedmimi fanti pogrebnik. Vsi smo bili iz Podgrada, ker so bili takrat domači fantje iz Vinje vasi večinoma že, zavedeni, v beli gardi. Ib zanika trditev Šurlc, da takrat ni bilo še nobenih kvizlingov, zanika pa tudi sam, ko v zadnjem odstavku piše, kako me je I. 1942 v Črmošnjicah rešil Jože Plantan, ko so me ujeli belogardisti na poti iz Novega mesta. Tb je bilo vse res in sem mu še danes zelo hvaležen. Udaril je s puško ob tla, da se je sprožil strel v strop gostilne, in zavpil: “Lojza pa že ne boste!” Večkrat sem odkrito izjavil, da bi mu tudi jaz rad pomagal, če bi takrat le imel možnost. Ib je Šurla zelo nizkotno izrabil proti moji osebnosti. Drugi primer mi je manj znan. Vem le to, da je Jože Cimermančič takrat oviral napad na italijansko postojanko pri Zajcu in je bil res ubit, vendar do sedaj nisem nikoli slišal o kaki peki na žerjavici. Trditev, da so Alojzijo Šime ubili partizani, pa je čista laž. Pavla Gazvoda iz Novega mesta in Anica Plantan z Vel. Cerovca sta bili priči dogajanju spomladi 1.1945. Pravita, da so po spopadu v bližini vasi domobranci streljali v zrak. Tako jc zablode- la krogla nenamerno ubila Šim-čevo skozi okno. Ona je že 30 let zapisana na našem spomeniku kot žrtev. Njen sin Alojz me je pred tremi leti prosil, da bi spisala vlogo za denarno nadomestilo po ubiti materi. Z njim sem šel celo na krajevni urad, vendar se ni dalo nič urediti. Vedno in še danes obsojam poboje po končani vojni, saj bi se dalo problem vrnjenih in zajetih domobrancev rešiti drugače. Ob tem se večkrat zamislim, kaj bi se zgodilo z nami Slovenci, če takrat ne bi zmagali zavezniki. Za grobe laži, da sem koga ozmerjal z “belogardisti” in o tem, da “se bomo še klali”, naj bo sram njega in njegove priče. Kaj takega nisem nikoli govoril doma, kaj šele v javnosti. Mislim, da to lahko potrdijo številni svojci, ki so imeli kogarkoli v sorodstvu pri domobrancih. Kot priča takratnih dogodkov sem bil v imenu ZB Podgrad dolžan javno povedati, da ta imena ne gredo vkup na istem spomeniku. Šurla piše, da teh imen niso zbirali organizirano, čemur oporekam. Od sovaščanov sem izvedel, da jih je obiskal g. Alojz Kastelic st. iz Vinje vasi zaradi njihovega soglasja k novemu spomeniku. Prvi primer so Jeničevi (teta moje žene, ki je bila ubita od nemškega aviona), drugi pa Ivan Gosenca, ki je padel kot partizan. Njegovega brata je osebno obiskal isti človek. Šurla me je za ta resnična dejstva obtožil za nesramnega in prezirajočega. Na njegovo nadaljnje pisanje mu ne mislim več odgovarjati. Njegove priče ne poznajo ali pa sprevračajo dogodke, ki so se v resnici zgodili. Večina krajanov se bo najbrž strinjala, daje isti pisec očrnil že mnogo ljudi v našem kraju, marsikoga od teh zelo žaljivo in brez pravih dokazov. Svetujem mu, naj se zamisli nad svojim pisanjem, ker škoduje največ njemu samemu. Upam, da je prebral članek g. Vilija Mala-riča v isti številki DL, ki je vse lepo ponazoril in se z njim v marsičem strinjam. ALOJZ MURN Podgrad sprejete carinske dokumentacije na Ljubljanski cesti 36 opravljajo delavci izpostave nadzor nad carinskim blagom in pregled blaga na 5 lokacijah: na Ljubljanski cesti 36, na terminalu Češča vas, na železniški postaji v Novem mestu, v skladiščnih prostorih in na industrijskem železniškem tiru za potrebe družbe REVOZ ter v skladiščnih prostorih družbe KRKA. Na podlagi vložene dokumentacije opravijo delavci CI Novo mesto cca 30% (50 pregledov) postopkov v Češči vasi in 70% postopkov na drugih naštetih lokacijah, največ v tovarnah. Carinska uprava Republike Slovenije se ne vmešava in se tudi v prihodnje ne želi vmešavati v poslovno politiko gospodarskih družb. Carinska služba je sprejela in podprla pozitivne spremembe v okolju, v katerem deluje, in je zaradi novozgrajenega terminala in skladišča v Češči vasi izdala družbi BTC dovoljenje za opravljanje dejavnosti v skladu s carinsko zakonodajo ter tudi sama prenesla del svojih dejavnosti na to lokacijo že v letu 1992; tako je razbremenila do tedaj dejansko precej obremenjeno lokacijo ob Ljubljanski cesti. Že od leta 1992 se opravljajo postopki carinskega nadzora in pregleda blaga na cestnih prevoznih sredstvih na terminalu v Češči vasi, zato trditev, da je zaradi carinskih postopkov prihajalo do prometnih motenj v Bršljinu, ne drži. Carinska uprava Republike Slovenije ni bila obveščena o sprejetju zazidalnega načrta in investicijah v zvezi z novo carinsko izpostavo, čeprav je pristojna za odprtje in selitev organizacijskih enot carinarnic po 13. členu Zakona o carinski službi. Tfditev, da je bilo s Carinsko upravo dogovorjena preselitev v CI Novo mesto v Češčo vas, ni resnična. Carinska uprava Republike Slovenije jc v pisnem odgovoru družbi BTC, d.d., Ljubljana, na njen dopis z dne 26.5.1996, ko je bila gradnja upravne zgradbe že v polnem teku, zapisala, da bo Cari- Zakaj carina ne sme v v Ceščo vas Dol. list št. 35, 29. avgusta Ker članek pa tudi v isti številki objavljena notica vsebujeta neresnico in nepreverjene trditve, smo dolžni bralce vašega časopisa obvestiti o resnici v zvezi s preselitvijo Carinske izpostave Novo mesto, ki deluje v poslovnih prostorih na Ljubljanski cesti 36, na novo lokacijo v Češčo vas. CI Novo mesto je organizacijska enota Carinarnice Ljubljana in opravlja svojo dejavnost v skladu s pooblastili iz Zakona o carinski službi vse postopke, predpisane v Carinskem zakonu, Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju in drugih zakonih, ki se izvajajo ob carinjenju blaga. CI Novo mesto je locirana na Ljubljanski cesti 36 (v kraju Brš-Ijin), v prostorih, ki so last družbe B I Č, d.d., Ljubljana, Enota Novo mesto. Na tej lokaciji se nahajajo vsi delavci CI Novo mesto, kjer posamezna špediterska podjetja, ki se ukvarjajo s carinskim posredovanjem in sc na tej lokaciji tudi nahajajo, vlagajo carinsko dokumentacijo za carinski nadzor nad carinskim blagom in carinske postopke za vsa podjetja, podjetnike posameznike in fizične osebe s tega področja, ki ga pokriva dejavnost te izpostave. Na podlagi narnica Ljubljana, Carinska izpostava Novo mesto, v Češči vasi še naprej opravljala carinski nadzor in carinjenje blaga, poslovne prostore pa obdržala v najetih prostorih poslovne stavbe BTC, d.d., na Ljubljanski cesti 36. Zaradi prikaza dejanskega stanja in pravilne obveščenosti bralcev vašega časopisa naj navedemo, da morajo vsa prevozna sredstva, ki pripeljejo carinsko blago zaradi uskladiščenja in carinskih postopkov v Češčo vas oziroma odpeljejo to blago iz Če-šče vasi podjetjem, lociranim v mestu, prevoziti pot skozi središče Novega mesta (cca 98% prevozov) in le zanemarljivo število prevoznih sredstev prihaja iz smeri Straža. Glede na navedeno bi preselitev dejavnosti CI Novo mesto s sedanje lokacije na novo v Češčo vas pomenila povečanje prometa skozi središče mesta in ne zmanjšanje, kot navaja avtor članka. Poudarjam: L Nisem izdal nobene prepovedi o preselitvi CI Novo mesto na lokacijo v Češči vasi. 2. Avtor članka ni iskal informacij ali preverjal svojih navedb pri Carinski upravi Republike Slovenije ali Carinarnici Ljubljana. Ne želim komentirati trditev avtorja članka, da bom še naprej in vedno bolj motil življenje mesta ter njegove dejavnosti nav- kljub vsem prizadevanjem mesta, da bi težki tovorni promet izrinil iz mesta, saj je očitno, daje namen te javne polemike preusmeriti pozornost od dejanskega ozadja, tj. neustrezne lokacije prostorov za carinske postopke v Češči vasi in s tem v zvezi napačne ocene prometnih tokov, ki bi bili zato skozi središče mesta še intenzivnejši. Pri tem je potrebno omeniti še to, da mesto in njegove oblasti niso nikdar predstavile zahtev in želja v zvezi s Carinsko izpostavo Novo mesto, če izvzamem kratek dopis g. župana konec lanskega leta. FRANC KOŠIR direktor Carinske jiprave Republike Slovenije V Šentjernej od praznika do praznika Dol. list št. 36, 5. septembra Pisca navedenega članka prosimo, da ima v bodoče več poguma in se podpiše s celim imenom in priimkom, da bi ga lahko za naslednje “JERNEJEVO” vključili v organizacijski odbor, kjer bo lahko aktivno sodeloval in dokazal svoje inovativne in organizacijske sposobnosti. Dejstvo pa je, da J. B. tudi letos ne more trditi, da ni imel priložnosti, če se čuti tako sposobnega, da bi se aktivno vključil v sodelovanje, saj smo na dovolj demokratičen način pismeno pozvali sleherno gospodinjstvo v občini, naj se aktivno vključi s svojimi predlogi za občinske nagrade in priznanje ter ostale dejavnike za to prireditev; saj predvidevamo, da je tudi J. B. občan Občine Šentjernej. FRANC HUDOKLIN župan občine Šentjernej V Šentjernej od praznika do praznika Dol. list št. 36, 5. septembra * v Rad bi odgovoril osebi J. B. (ki ni imela hrabrosti, da napiše svoje ime in priimek), predvsem na drugi del članka v Dol. listu 36. Kot mi je znano, je jernejevo praznik občine Šentjernej in Orehovica, jc del te občine, zato je lahko tudi Orehovičan nosil prapor. Prav malomeščanska pa je trditev, da so nekakšne nagrade podeljene otrokom. Vse tri podeljene nagrade so imele svojo obrazložitev, ki sijih preberite (na voljo so vam pri županu). Vesna Krošelj je dobila nagrado, ker je bila druga na kemijski olimpijadi, in Aleš Tomič jo je dobil zaradi uvrstitve na mladinskem svetovnem prvenstvu v atletiki; tam je osvojil 16. mesto, kar v Sloveniji v tej disciplini še ni uspelo nobenemu. Omenjena dosežka sta lahko v ponos še kakšni večji občini, ne samo šentjernejski, obema pa je nagrada lepa spodbuda za nadaljnje delo. Za nameček lahko še dodam, da se za 'Il>miča zanimajo celo na Univerzi Južne Kalifornije v ZDA (kjer pa ne poznajo nobene kmetije in obrtnika iz okolice Šentjerneja). Na žalsot se v medijih več piše o pljuvanju kot o spodbujanju za nadaljnje delo. Aleš in Vesna sta šele na začetku svoje življenjske poti in sta lahko le koristna za okolje, če bosta tako uspešno nadaljevala. Vsak, ki je poskusil podobno pot, ve, koliko truda je potrebno za takšne rezultate. Medtem ko večina sedi za televizorjem ali počiva na kakšen drug način, se onadva pripravljata (prvi na stadionu in druga za knjigo) na svoje bodoče podvige. Za Aleša lahko še potrdim (saj sem njegov osebni trener), da je do tega uspeha vložil v 4 letih skoraj 5000 ur dela. Za pisanje J. B,-jevskega članka pa je potrebna le 1 ura. Oseba J. B., vložite 5000 ur dela za kakšno pomembno stvar, pa boste lahko tudi vi kandidirali za nagrado občine Šentjernej! Ti otroci, ki so prejeli nekakšne nagrade, si zaslužijo vsaj to, da jih J. B. in podobni pustijo pri miru. Sicer pa sta lahko zgled tudi večini starejših. Čeprav nisem iz Šentjerneja, vsem trem nagrajencem iskreno čestitam in želim še veliko uspeha. Vztrajajte naprej, ne glede na polena, ki vam jih mečejo pod noge domačini! BORUT RETELJ Novo mesto Mlatev in škopanje na Črešnjevcu Dol. list št. 35, 29. avgusta Rad bi popravil vašega novinarja Igorja Vidmarja, ki je pisal e mlatvi na Črešnjevcu. Napisal je> da so mlatili z motorjem iz leta 1917. Ker sem bil tudi sam na mlatvi, sem videl ta motor, kij5 zelo lepo ohranjen, poznam pa tudi njegovega gospodarja. Motor je iz leta 1905 in so ga izdelali v Chicagu, povedali pa so mi, daj5 bil v Slovenijo pripeljan leta 1914-Oprostite, da malo pokritizirani' toda taka je naša gradaška navada. Predlagam pa še, da bi podrobneje opisali ta motor, saj veni’ daje edini ali pa eden zelo redkih motorjev bencinarjev. Lep pp' zdrav in veliko uspeha in zanimivega pisanja! v JOŽE KAPUSIN Šemi5 Novomeška kronika Dol. list št. 33,16. avgusta Sprejemamo vso odgovornost za slovnične napake, ki so se p®' javile v zloženkah, naslovljenih no občane Novega mesta in okolice ob zaporah cest pred Svetovnim1 mladinskimi prvenstvi v kolesarstvu. Na zloženkah je bil sicer podpisnik novomeški župan gospo5 Franci Koncilija. K. D. Cyclotour Slovenji5 predsednik I. (J JOŽE MAJE« Begunci ne hrepenijo po vrnitvi Dol. list št. 33,16. avgusta Moram se oglasiti na pisanje S' Leopolda Korevca iz Črnomlj5 Čudno se mi zdi, da ni bilo nob«; nega odziva bralcev. PovedaJ1 namreč hočem to, da v vsem pod; piram izredno zanimiv pogled,*1 ga ima pisec članka do problem5: tike beguncev v Sloveniji in tud1 odraža stisko človeka, ki se čut| ogroženega zaradi malomarnost' vlade, ki premalo odločno ukrep5 za hitrejše vračanje beguncev. Dejstvo je, da se begunci, ki s° šc v Sloveniji, nočejo vrniti v svm jo domovino. Tb jim je vsekak"f lepše in se lahko obnašajo do kruha in ostalega tako, kakor s5. Kaže, da so to izključno ekonomski begunci. Vedo pač, da jih '. Bosni čaka siromaščina, ker tu1" pred vojno niso ničesar imeli. Zdi se mi zanimiva pišče'11 primerjava s slovenskimi izgnanci v II. svetovni vojni, ki so j5 vsekakor drugače vedli do srbski" gostiteljev in so komaj čakali, d" se vrnejo domov gradit porušen" domovino. Na koncu se pridružujem ap5' lu g. Korelca na vse Sloveni'5, politike in poslance. Dovolj s m5 že naredili za begunce. PrijazU" jim čimprej omogočimo prevoC njihovo domovino, kjer je sed") mir in kar kliče po pridnih roka"-da jo bodo ponovno zgradile. u VIKA LO/A* Črnom«! Dolenjski list svetovni časopis Dol. list št. 35, 29. avgustt Zdi se mi, da mi sedaj ni P°[ trebno pisati, kaj Dolenjski list in kaj ni, Čeprav seveda im^ svoje mnenje. Mislim pa, da s danes ta časopis zasluži ravm tako veliko priznanje ali odlik1’! vanje, kot gaje prejel leta 1968 n" pokojnega predsednika Jug0’ slavije Josipa Broza. . Ta je takrat kot zanimivo** prišel na polhe na Raduljo pri Tr5' nelncm. O tem pa je podrobn" poročal tudi Dolenjski list, kar "1 lahko prebere v spominih g. Jož5' ta Smoleta, njegovega osebneg" tajnika. ANTON JUDE7' Osilniški boj za šest učencev Najnovejši predlog: dvoizmenski pouk v osilniški šoli ali učilnica v farovžu OSILNICA - Prava vojna se je začela te dni za šest šolarjev 3. in 4. razreda iz občine Osilnica. Povod zanjo pa je odločba Zdravstvenega inšpektorata Re .... 96, ki med drugim pravi, da se podružnični šoli Osilnica, ki sodi pod Osnovno šolo Fara, prepove uporaba prostora, v katerem je doslej potekal kombinirani pouk za 3. in 4. razred, da ta odločitev velja takoj in stalno. Učilnico za 3. in 4. razred so namreč za minulo šolsko leto začasno uredili kar na odru večnamenske dvorane, a je -tako pravi ugotovitev inšpektorja - brez dodatne umetne osvetlitve, pozimi je mrzlo in učence zebe, prostor pa ne ustreza minimalnim higienskim in sanitarno-zdravstvenim normativom. Zaradi te ugotovitve in odločbe je bil 29. avgusta v Osilnici sklican 1. roditeljski sestanek v novem šolskem letu, ki so mu poleg domačih učiteljic in staršev vseh šestih šolarjev prisostvovali še ravnateljica osnovne šole Fara Vera Cimprič, župan občine Osilnica Anton Kovač in predsednik občinskega sveta Mladen Žagar. Sklep sestanka je bil: Starši želijo, da učenci obiskujejo pouk dopoldne v šoli v Fari, dokler ne bodo v Osilnici zagotovljeni pogoji za pouk. Občina Osilnica je 4. septembra naslovila na osnovno šolo Fara dopis, v katerem zahteva uvedbo dvoizmenskega pouka na šoli v Osilnici, dokler se ne uredi ustrezni prostor za 3. in 4. razred. V njem je opozorila še, da tak ukrep pomeni težnjo za postopno ukinitev šole v Osilnici, ki je potrebna za ohranitev slovenstva na meji in za razvoj občine saj: “Ko so bile ukinjene šole v naših krajih, je to pome- nilo naglo nazadovanje kraja.” 5. septembra se je zvrstilo več sestankov in dogodkov v zvezi zosilniško šolo. Župnijski upravitelj v Osilnici Jože Brilej je pisal pismo ministru dr. Slavku Gabru, da je v pogovoru z žup-ljani zvedel, “da želi ravnateljica OŠ Fara ga. Vera Cimprič ukiniti pouk 3. in 4. razreda na podružnični šoli Oštlnica”, s čimer se kot župnijski upravitelj ne more strinjati, in da bi bila s takim ukrepom občini in župniji storjena velika škoda. O šolstvu so razpravljali tudi na seji občinskega sveta, ki je bila istega dne in na kateri je podpredsednik Gibanja za razvoj Osilniške doline Miro Šti- mac med drugim poudaril pomen jezika in kulture ob meji in s tem tudi šolstva in dejal: “Kjerkoli smo ob meji popuščali, smo košček za koščkom izgubljali našo zemljo.” Na seji so pooblastili za ponoven pogovor s starši župana Antona Kovača. Razgovor je bil takoj po občinski seji, na njem pa so starši predlagali (in tako spremenili svoj sklep izpred nekaj dni), naj bo za učence pouk v dveh izmenah v šolskem razredu v Osilnici (ki je primerno urejen) ali pa naj bi imel en oddelek (3. in 4. razred) pouk v župnišču, kjer je učilnica za verouk. JOŽE PRIMC ANTON KOVAČ, župan občine Osilnica: “Vse, kar je v moji moči, bom storil, da bo tudi pouk za 3. in 4. razred v Osilnici, kot je bil že lani. To je možno z uvedbo dvoizmenskega pouka v isti učilnici, ki pa prektično niti ne bi bil dvoizmenski, saj bi trajal pouk v vsaki izmeni le okoli 3 ure na dan. Sicer pa je občina soustanoviteljica šole, zato ravnateljica ne more avtonomno odločati, ampak se je treba dogovarjati z nami. ” (Foto: J. Primc) FRANC CIMPRIČ, učitelj na osnovni šoli v Fari (ravnateljica je bila službeno odsotna): “Naša ravnateljica se je lani in tudi letos trudila, da bi bil pouk v podružnični šoli v Osilnici, a pod boljšimi pogoji. Ona ni ukinila pouka za 3. oz. 4. razred, ampak jele spoštovala sklep inšpekcije. Vodstvu naše šole se zdi predlog za dvoizmenski pouk neutemeljen. Ko bo Osilnica dobila primerne prostore, se bodo učenci skupaj z učiteljico vrnili c Osilnico'. • Brezplačne šole ni bilo in je najbrž v prihodnje ne bo. (Minister Gaber) Parki za življenje Nova knjižica o naravnih parkih - Prispevek dr. Pluta LJUBLJANA - Predzadnji torek je bila v Ljubljani v okviru Ekološkega foruma LDS in Liberalne akademije predstavitev zbornika Vrt Evrope - Parki za življenje v Sloveniji. Objavljeni so razširjeni prispevki avtorjev z lanskega podobnega posveta v Bovcu. V knjigi je tudi obsežnejši prispevek belokranjskega rojaka dr. Dušana Pluta Naravni parki in pokrajinska pestrost Slovenije. Slovenski naravni parki niso mišljeni kot nekakšni sterilni pokrajinski parki. Med objavljenimi deli so zato tudi zanimivi prikazi raznih dejavnosti v takih parkih, npr. mag. Bojana Počkarja o Varstvu narave in trajnostnem razvoju na Bovškem, Žarka Mlekuža Strategija razvoja turizma v občini Bovec. Zanimiv je prispevek Siniše Grmovška O zadrugi Soča-Tfenta. Od nekdanjega fuži-narstva so se preostali prebivalci preusmerili v planinsko pašništvo in živinorejo, v drugi polovici prejšnjega stoletja se je v Trenti razširil planinski turizem. V zadnjih stoletjih se je prebivalstvo skoraj v popolnosti izselilo. Na kraju pride avtor do sklepa, da morajo preostali domačini sami prevzeti pobudo in se odločiti o svoji usodi. Povsem nazoren primer, kako se je le mogoče lotiti povsem gospodarske dejavnosti, prinaša prispevek Monike Ravnik “Pridelava mleka v THglavskem narodnem parku’.’ Knjižica je zanimiva tudi za naše območje: Mira Ivanovič piše o Krajinskem parku Kolpa kot izzivu za razvoj: ista avtorica predstavlja Krajinski park Lahinja, direktor Kozjanskega parka Franci Zidar predstavlja ta park. Na koncu knjižice so lepe fotografije naravnih znamenitosti iz cele Slovenije z doslej najbolj popolnim seznamom tudi vseh predvidenih parkov v naši državi, med njimi tudi predlog za naravni park na Velikem Kozjem, kjer so znana rastišča encijana. Vsi parki so predstavljeni tudi na zemljevidu v merilu 1:750.000, in sicer po stanju iz maja letos. Knjižica je izšla s pomočjo liberalne fundacije Friedrich Naumann iz Nemčije. ALFRED ŽELEZNIK ZAHVALA STARSEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH OTROK Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Novo mesto ter Sekcija staršev gluhih in naglušnih otrok se iskreno zahvaljuje mestni občini Novo mesto, Sekretariatu za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve za moralno, finančno in organizirano pomoč pri prevozu gluhih in naglušnih otrok v Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih Ljubljana. Mestna občina Novo mesto je zopet dokazala, da je edina v Sloveniji, ki zna prisluhniti invalidnim otrokom in na tako zadovoljiv način rešuje problem prevoza gluhih otrok Novega mesta. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Novo mesto Sekcija staršev gluhih in naglušnih otrok LJUDSKA MODROST Dolenjec o ženski h knjige Rože in trnje pisatelja Janeza Trdine • Dekleta teleta - ženice tiče. • Dekle v skok - baba v jok. • Kamor dekle pojde, rožce pože-no, kamor baba pojde, sto let koprive ne poženo. • Za dekletom oči, za babo uši. • Dekle je na meni zakurila, pa me ni peklo, baba se me je s kodeljo dotaknila, pa mi je oteklo. • Dekliška pamet, božji glas - babja kunšt hudičev špas. • Dekle zlata - baba iz blata. • Ljube oko, sveto nebo - škiljasta baba, slinasta žaba. MODNI KOTIČEK Privlačen vonj Vonj ima v človekovem življenju pomembno vlogo, čeprav je skozi razvoj njegov čut voha izgubljal pomembnost. Z vonjem prepoznavamo vrsto in uporabnost živil, in kar je izrednega pomena, sočloveka. Vonj velikokrat odloča: ali sta si dva všeč ali ne. Vonjave zbudijo čute, ki odločajo o privlačnosti oziroma odbojnosti. Dišave pa pomenijo tudi razkošje. Do sredi 18. stoletja je bilo še normalno, da je človek dišal naravno, danes pa je povsem drugače. Vprejšnjem stoletju si parfuma ni mogel privoščiti vsakdo, rezerviran je bil predvsem za višje sloje. Danes si ga lahko kupi že vsaka srednješolka. Industrija dišav se je že tako močno razvila, da ne mine več mesecev, v katerem ne bi predstavili vsaj pet novih vonjev. Združujejo oziroma osamosvajajo vonje zahoda, Orienta, cvetlic... Tudi v Sloveniji so predstavili številne nove dišave, ki se ujemajo z evropskimi. Tako po vonju med slovenskimi parfumi zasledimo dvojnike francoskih, italijanskih. Zadnja modna muha v kozmetiki je menjavanje parfumov. Veliko je žensk, ki uporabljajo moške vonje in tudi obratno se dogaja pogosto. Tako tudi modni oziroma kozmetični ustvarjalci sledijo potrebam in na trgu je kar nekaj t.i. unisex (za oba) parfumov. Parfumi in toaletne vode pa niso edini izdelki, ki so namenjeni obojim, tudi druge preparate za kožo si partnerja lahko delita. Praktično, kajne? JERCA LEGAN KOCENI KNJIGE - Novomeška knjižnica Mirana Jarca izločene knjige Prodaja v tako imenovani bukvami, kjer se da za 300 tolarjev dobiti prav ‘fvrstna in tudi solidno ohranjena knjiga. Zadnjo soboto so del knjig iz "Hkvarne iz knjižnične avle postavili tudi na plato pred stavbo in tak način Prodaje je privabil številne ljubitelje knjige. (Foto: A. B.) DRUŽABNO SREČANJE DIABETIKOV Zveza društev diabetikov Slovenije ob 40-letnici ustanovitve in Društvo sladkornih bolnikov Domžale vabita na 1. družabno rekreativno srečanje ljudi dobre volje, ki bo 21. septembra v športni dvorani Park v Domžalah. Udeleženci bodo lahko od 9. do 14. ure sodelovali v dru- žabnih igrah, odbojki, balinanju, sprehodu in pohodu ter tekih za otroke in odrasle. Društvo diabetikov Novo mesto vabi člane, da se srečanja udeležijo. Prevoz v Domžale bo brezplačen, odhod s postaje bo 21. septembra ob 7. uri zjutraj. Prijave do zasedbe sedežev v avtobusu sprejemajo v diabetični ambulanti na tel.: 321-095 ali 21-127. VOLJE ZA DELO DOVOLJ - Žužemberški upokojenci in upokojenke se redno sestajajo in skrbijo, da jim ni dolgčas. Tako bodo v septembru organizirali izlet v Belo krajino, v mesecu oktobru pa martinovanje na Tolminskem. Da vse dobro teče, skrbi delavna predsednica DU Žužemberk Francka Ožbolt. Upokojencev se spomnijo ob njihovem rojstnem dnevu pa tudi ob zlatih porokah. Ob tej priliki čestita predsednica vsem, ki so imeli zlato poroko v letošnjem letu. Žužemberške upokojenke so na srečanju upokojencev Dolenjske v kulturnem programu nastopile tudi s partizansko pesmijo “Tujci pohlepni". Na sliki (od leve proti desni): Jožica Kranjc, Ljuba Senica, Mojca Pršina in Francka Ožbolt. (Foto: arhiv DU, besedilo: S. Mirtič) Invalidom preostane samo še protest — _____________________________________________________ S počasnostjo prevedbe se zaradi novih nižjih prejemkov povečuje invalidom dolg, ki ga bodo morali vrniti • Vlada je pozabila na polletno uskladitev invalidskih prejemkov s stroški - Invalidski referat v Novem mestu po vratolomnih stopnicah Novi zakon o vojnih invalidih ‘fvilnim spodrsljajem. Upr ^tžba ministrstva za delo ga je Popravljala poltretje leto. Časa za izmislek o tem, kaj vse bo potreb-1° postoriti, ko bo sprejet, je bilo 0rej na pretek Posledica so namreč Spremembe denarnih prejemkov (tu v pretežni meri za znižanje) in jugih pravic okoli 11 tisoč upravi-Ceucem. To je vsekakor obsežen °Pravek. Da je bil razmislek premajhen in prelahkoten pa kažejo Pjsledicc, ki so že vidne. Z grenkim '‘Uniorjem bi lahko rekli, da se je Prevedba na novi zakon spremenili v telovadbo, namenjeno starim jUdem (domala vsi invalidi so po fhh starci), stari sklepi pa so za kakršnokoli telovadbo preveč otrde- . Osnutek zakona je vseboval '"'ločilo, da mora biti prevedba na j°va določila opravljena v 6 mescih po uveljavitvi. V objavlje-Je pravilna. Za napako se opravičujemo. ' - SEAT IBIZA I. 93 11 - FIAT UNO I. 87 1 - CITOREN AX I. 88 1' - HYUNDAI PONY I. 90 - FORD ESCORT I. 87 , - CITROEN AX I. 92 , - HYUNDAI SCOUPE I. 92 i - RENAULT 191,4 RT 1.93 i — HYUNDAI LANTRA 16 V ' 1.94 ' - HYUNDAI SONATA 2,0 i! I. 92 - KOMBI GRACE I. 94 , PRODAJA: i EMINENT, Novo mesto i tel. 068/323-902, 28-950 i Krško, 0608/22-950 i Črnomelj, 068/51-379, ' 51-378 LESARSTVO KOPOREC proizvodnja masivnega pohištva Podhosta 12a Dolenjske Toplice Tel. 068/65-828 Lesarstvo Koporec sprejme v redno delovno razmerje s poskusno delovno dobo: 2 mizarja in 3 lesne delavce. Informacije na gornjem naslovu. IZŠLA JE SEPTEMBRSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT V njej lahko med drugim preberete: — Britiga Bukovec: »Prijatelji in lepa beseda — več kot denar«. — Andraž Vehovar: »Olimpijsko progo sem poznal kot svoj žep«. — Samo Medved: »Z boljšim žrebom bi bili blizu medalje«. — Srečko Katanec: »Spremeniti bo treba miselnost ljudi«. — Rado Lorbek: »Smelt Olimpija gre v boj za sam evropski vrh«. — Bo župan grobar ali rešitelj kranjskega športa? — Velikani športa — Miro Steržaj trideset let v svetovnem vrhu. — Richard Krajiček — nova velika zvezda svetovnega tenisa. — Denis Rodman — vražji mladenič poklicne košarke. — Vzporednice in ločnice med Formulo 1 in motociklizmom. — Divac in druščina so dvignili Jugoslavijo na noge. — Poslovnež: direktor Avtoimpexa Fedor Zajec. Nagradnka križanka in še marsikaj v novi številki revije E- SPORT, ki vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov! Vabimo vas, da nas obiščete v novem emona centru Novo mesto, v dvorani B novomeškega BTC, Ljubljanska 27, od 12. septembra dalje. trgovina na drobno, d.d.Jjubljana ZDRAVSTVENI DOM METLIKA Svet Zdravstvenega doma Metlika razpisuje za mandatno dobo 4 let dela in naloge DIREKTORJA ZDRAVSTVENEGA DOMA METLIKA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo medicinske, pravne ali ekonomske smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj — da spoštuje zakonitost J — da odgovorno gospodari s sredstvi in da ima pravilen odnos do soljudi Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni na Razpisno komisijo Zdravstvenega doma Metlika. Zavarovalnica Triglav, d.d. — Območna enota Novo mesto objavlja NATEČAJ ZA IZBOR NAJSTAREJŠE ZAVAROVALNE POLICE NA PODROČJU DOLENJSKE, BELE KRAJINE IN KOČEVJA POGOJI NATEČAJA 1. Veljajo vse zavarovalne police katerekoli zavarovalnice za zavarovanje objekta na področju Dolenjske, Bele krajine in Kočevja, oz. občana s stalnim prebivališčem na Dolenjskem, v Beli krajini ali Kočevju z datumom pred letom 1971, torej starejše od 25 let. Velja datum sklenitve zavarovanja oz. izdaje ponudbe za življenjsko zavarovanje. 2. Na natečaju ne morejo sodelovati zavarovalne police, ki so v lasti muzejev in arhivov. 3. Zavarovalne police sprejemamo od 21.3.1996 do 30.9.1996 na naših predstavništvih, torej v Kočevju, Metliki, Črnomlju in Trebnjem ter na sedežu enote v Novem mestu v času uradnih ur. 4 Vsak občan, ki bo prinesel zavarovalno polico v skladu s pogoji natečaja, prejme priložnostno skromno darilo. 5. Za 3 najstarejše zavarovalne police bodo podeljene nagrade: 1. nagrada 50.000 SIT 2. nagrada 40.000 SIT 3. nagrada 30.000 SIT Za 3 najzanimivejše zavarovalne police bodo podeljene 3. nagrade po 10.000 SIT. Nagrade bodo vnovčljive kot vrednostni bon za plačilo zavarovalne premije. 6 Izbor bo opravila 3-članska strokovna komisija do 30. 10. 1996. Direktor Boris Šepetave 50 LET zavarovalstva ■= zavarovalnica triglav območna enota novo mesto m Pooblstčttn /»»topnih u •v*tov«ni«, montažo in wv»* tttobiUri. ŠMARJE 13,18310 ŠENTJERNEJ (•I.: 068/81-118, fn: 048/81-119 P-E. Novo metlo Ljubljanska 27 - BTC *•!.: 068/323-000 RUBIKON <£» 5 PRIHODNOST FINANCE PARTNER DELO RAZLAGA SANJ f CčO 47! 7pl LTahot karte a»twolooija : Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. -------------------------------------------------------------------------H Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: line in priimek:_____________________________________Upokojenec: da ,j»e Naslov (kraj, ulica, hišna številka):______________________________________ _______________________________________________Pošta: ___________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1996. Kny: Datum: , Podpis: KADROS, Podjetje za kadrovske storitve in kadre Novo mesto, Prešernov trg 4, Novo mesto Agencija za kadre IŠČE 1. Za svojo banko podatkov mlajše, ustvarjalne strokovnjake s V., VI. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Vprašalniki se dobijo na sedežu podjetja. 2. Za potrebe svojih poslovnih partnerjev — NATAKARJE IN NATAKARICE Prijave pošljite na naslov: KADROS, Podjetje za kadrovske storitve in kadre Novo mesto, Prešernov trg 4, Novo mesto. Veselimo se vašega odziva! , [| tal. 152-11-26 fax. 152-13-62 107.3 \J 91.2 OGNJIŠČE RADIO \I 107.5 Hvunnni HYUNDAI SONATA nova razsežnost razkošja in udobja zastopstvo in prodaja: ChNEMT HYUNDAI COUPE vodilna linija bodočnosti Novo mesto, Dol. Kamence 61, tel. 068/323-902 Novo mesto, Kandijska 14, tel. 068/28-950 Krško, CKŽ 51, tel. 0608/22-950 Črnomelj, Belokranjska 14, tel. 068/51-379, 51-378 V mesecu septembru prejme vsak kupec novega vozila HYUNDAI brezplačno registracijo. 29. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM GENERALNI POKROVITELJ KOVINOTEHNA CHJSA' SEJB* (EUE, 13.-22. SEPTEMBER '96 Črnina, ki nas obdaja, je vsak dan večja. Tudi zato, ker številna slovenska gospodinjstva še vedno ogrevajo svoja stanovanja z okolju škodljivimi trdnimi gorivi. Toda peč na premog ali drva lahko kmalu postane vaša črna preteklost. Izkoristite ugodne kredite za okolju prijazno in udobno ogrevanje! Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije ponuja ugodne kredite vsem, ki živite v območjih z bolj onesnaženim zrakom in bi radi prešli na uporabo čistejših goriv. Da Krediti za bi omejili onesnaževanje oko|iu prijazno okolja in si hkrati zagotovili ^vnliecT udobno ogrevanje, vam njih bankah: predlagamo uvedbo ogreval- Nova kreditna nega sistema na daljinsko ^"001^3!?°"' ogrevanje, plin, kurilno olje, Dolenjska toplotno Črpalko ali solarno banka, Banka energijo. Za namestitev Ce|ie’ naštetih vrst ogrevanja so vam na voljo ugodni krediti. Odločite se za čisto udobje. LB Zasavje, LB Koroška banka, Gorenjska banka. Informacije: Ekološko razvojni sklad RS, telefon: [061] 176 33 44 zamenjajte uir energije! i republike islovenije, d.d. J 'Kotefo ^7%ade, d.o.O'. Vas zanima dinamično, ustvarjalno delo na področju že uveljavljene blagovne znamke ? Širimo prodajno mrežo v smeri Dolenjske, zato nudimo podjetniku oz. d.0.0., ki se že ukvarja s prodajo in distribucijo prehrambenih izdelkov, možnost razširitve svoje dejavnosti. Pismene ponudbe posredujte v roku 8 dni na naslov: Koleks Trade, d.o.o., 1000 Ljubljana, Šmartinska c. 30. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Ljubljanska 47 8000 Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto za diplomiranega gradbenega inženirja gradbenega inženirja Delo je dinamično, ustvarjalno, kombinirano s terenskim delom. Od kandidata pričakujemo iznajdljivost in komunikativnost. Zaželjene so delovne izkušnje in starost do 35 let. Pisne prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazilom o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Cestno podjetje, Novo mesto, Ljubljanska 47, Splošrrokadrovski sektor. Dodatne informacije lahko dobite na tel. 068/321-723 ali 068/322-531. FASADE, DEMIT, STIROPOR FASADE KOPALNICE TERMOPUTZ, STENSKE OBLOGE GRANITNI GREŠ TEPIHI - PREVOZ Z DVIGALOM - SVETOVANJE - UREDIMO IZVAJALCA ! AVTOKLINIKA, d.o.o. ■ Novo mesto, Foersterjeva 10 ■ ‘S’ 068/ 323-035 Uradni zastopnik za NOVI ^ PRODAJNI SALON KERAMIKE ^ KOPALNIC IN FASAD NA DOLENJSKEM JANE* ..J*"*’ ŠPORTNA OPREMA MOHROEFi-|» amortizerji E Č J A VARNO ST NA CEST SVET VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA TREBNJE razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA VVZ TREBNJE Kandidati morajo izpolnjevati pogoje v skladu z zakonom. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Svet VVZ Trebnje, Slakova ul. 5, 8210 Trebnje, s pripisom »za razpis« v roku 8 dni od objave razpisa. Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 8-ih dneh po opravljeni izbiri. NOVO SENSATRAC AMORTIZER "DVA V ENEM ZA VSE TIPE VOZIL DVE LETI GARANCIJE VURENA, d.o.o. šola tujih jezikov M. Kozine 49a, 8000 Novo mesto, tel./fax. 068/341 -434,342-400 Tečaji angl., nem., fr., it., rušč. za otroke, mladino in odrasle. Vpis po tel. med 10. in 16. uro. VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA NUMEROLOGIJA Mftgic line 090 4123 TUDI PISNO p p 34 L|ubl|ano Črnuče 156 SIT/mir NIPP0N S&P.d.n.o. Vse, kar želite Izvedeti o sebi In svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšimi 090/41-29 090/42-381 Obrtniška i O 02 10 TrcrbnJ^ dad nr DHl\LU\3 Fax. 06«/45 70 T TRAKTORJI TORPEDO TD 45 15.072 DEM TD 55 18.088 DEM ' TD 75 22.945 DEM TD 90 39.867 DEM UGODNI KREDITI e zavarovalnica triglav. največja slovenska zavarovalnica VABI K SODELOVANJU vse, ki jih zanima sodelovanje na področju prodaje zavarovalnih storitev OD VAS PRIČAKUJEMO: • najmanj srednješolsko izobrazbo • veselje do dela z ljudmi, komunikativnost • samoiniciativnost, iznajdljivost • starost od 18 do 40 let PONUJAMO VAM: ustvarjalno delovno okolje samostojnost in dinamičnost pri delu možnost strokovnega izobraževanja stimulativne zaslužke, možnost napredovanja Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili0 izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi n3 naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana Območna enota Krško, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško $ SUZUKI Vabi vas A VTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto Pooblaščen prodajalec in serviser za vozila SUZUKI DOLENJSKA BANK A Dolenjska banka vabi k sodelovanja DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA za delovno mesto pravnega svetovalca v pravni pisarni Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — visoka izobrazba pravne smeri — znanje enega tujega jezika — usposobljenost za delo z računalnikom v okolju Windows — komunikativnost — sposobnost za samostojno delo — ustrezne delovne izkušnje. Delovno razmerje borilo sklenili za nedoločen čas. Si 'oje pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite i1 roku S dni po objavi na naslov: Dolenjska banka, d.d., Oddelek kadrovsko izobraževalnih, tajniških in administrativnih poslov, Seidlom J, 8000 Noro mesto. A AVTOHISA Novo mesto Servisno prodajni center d.o.o. za vozila RENAULT 5, CLIO IN TWINGO PONOVNO POSOJILA PO OBRESTNI MERI T + 5% NOVE ZNIŽANE CENE ZA MEGANE [♦ NOVO * NOVO ♦ NOVO * NOVO « NOVO ♦ 1 za vozila MEGANE, LAGUNA in vsa RABLJENA VOZILA iz zaloge OBRESTNA MERA OD T+7,5% DALJE Pustite se presenetiti in nas obiščite v SALONU PRODAJE VOZIL v Locni, ali nas pokličite na tel. (068) 324-533 RENAULT JP ELEKTRO LJUBLJANA PE ELEKTRO NOVO MESTO objavlja prosta delovna mesta KV ELEKTROMONTERJA za področje Bele krajine, Novega mesta in Trebnjega Pogoji: - 3-letna šola za elektrikarja-energetika oz. 3-letna šola za elek-trikarja-elektronika z možnostjo opravljanja dodatnih izpitov za energetika - 1 leto delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik) • zaželjen šoferski izpit B-kategorije - starost do 25 let. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas oz. za določen čas -1 leto - za elektronike, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: JP Elektro Ljubljana, PE Elektro Novo mesto, Ljubljanska 7, Novo mesto, splošna služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Razpisujemo tudi prosto kadrovsko štipendijo za IV. stopnjo, elektrikar-energetik, za področje Novega mesta. Prijave pošljite na naslov: JP Elektro Ljubljana, PE Elektro Novo hiesto, Ljubljanska 7, Novo mesto, splošna služba. *a tm CIMI W. M. M. A F. E.V. VVORLD MO D ERN MARTIAL ARTS FlDfcRATlON WELTVEREIN!GUNG D ER MODERNEN KAMPSPOKTAPTEN ' DACHVERBAND FUR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FUL1. CONTACT ^ £ KJCKBOXING KUNC FU fORMEN VVAŽTEN SELBSTVERTEtDICUNG ETC frAUTf ŠPORT ZDRAVJE REKREACIJA ,* vpis novih članov * program obrambe in zaščite * program hitre psihofizične transformacije * začetni in nadaljevalni program * zdravniška kontrola * tekmovalni in demonstracijski program * individualni trening Treningi so v: ponedeljek, sredo, petek, od 17. do 19.30 v športni dvorani Marof (mala telovadnica) Treninge vodi mojster športa Šemso Šehič - ŠESTI DAN Tonson vpis v tečaje tuiih iezikov redšolske otroke, šolar ladmo in odrasle na O.S. Grm v Novem mestu inf. 068 85 882 SREDNJA GRADBENA SOLA KRANJ, Cankarjeva 2 Srednja gradbena šola Kranj razpisuje vpis v programe za odrasle za šolsko leto 1996/97: 1. PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE: - slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) 2. PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA - slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) 3. PROGRAM DELOVODJA - SLIKOPLESKARSKI DELOVODJA, GRADBENI DELOVODJA (V. stopnja) POGOJI ZA VPIS IN DOKUMENTACIJA: pod 1. - spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20); pod 2. - spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20); pod 3. - končana triletna poklicna šola (slikopleskar, zidar, tesar, pečar), 5 let delovnih izkušenj v poklicu, spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20). Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2,4000 Kranj, s pripisom “Izobraževanje odraslih”. Na podlagi določila 3. člena Odloka o priznanjih Občine Brežice z dne 5.9.1996 in 3. člena Poslovnika o delu komisije v postopku podeljevanja priznanj razpisuje OBČINA BREŽICE OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 1996 1. Oktobrska nagrada Občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. 2. Priznanje občine Brežice se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela. 3. Predloge lahko posredujejo občani, župan, krajevne skupnosti, podjetja, druge organizacije ter društva, najkasneje do 30. septembra 1996. 4. Predloge je treba podati v pisni obliki na naslednji naslov: “Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice - “Priznanja občine Brežice”. 5. Predlog naj vsebuje: - - podatke o predlagatelju, - podatke o kandidatu oz. o predlagani pravni osebi, - kratek življenjepis kandidata, - vrsto nagrade oz. priznanja, - natančno obrazložitev in utemeljitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala. 6. Kriterija za podelitev: - če gre za enkraten dosežek, je pomembna odmevnost dosežka v slovenskem in mednarodnem prostoru, - če gre za življenjsko delo pa pomen njegovega dela za gospodarski ali družbeni razvoj občine Brežice. 7. Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj občine Brežice za leto 1996 bo ob prazniku občine Brežice. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice SOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, Novo mesto VPISUJEMO v šolskem letu 1996/97 v naslednje programe za izobraževanje odraslih: I. PROGRAMI USPOSABLJANJA - US0 I, TEČAJI IN SEMINARJI 1. VOZNIK VILIČARJEV 2. UPRAVUALEC MOSTNIH IN UPRAVUALEC VRTLJIVIH STOLPNIH ŽERJAVOV - ŽERJAVAR 3. UPRAVUALEC LAHKE IN UPRAVUALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE 4. VARJENJE: OSNOVNI IN NADAUEVALNI PROGRAM (PO NAČINIH: RE0, TIG, MAG, PLAMENSK0...) 5. OSNOVNI IN NADAUEVALNI TEČJI RAČUNALNIŠTVA: WIND0WS, EXCEL, W0RD, ACAD, VVORDPERFECL. 6. SEMINARJI ZA OSNOVE REGULACIJ IN KRMILJENJA 7. SEMINARJI ZA RAČUNALNIŠKO VODENJE OBDELOVALNIH STROJEV 8. SEMINARJI ZA PNEVMATIKO IN HIDRAVLIKO (FEST0 oprema) 9. STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA, STROJNIK PARNIH KOTLOV 10. HIŠNIK (PROGRAM USPOSABLJANJA PO IV STOPNJI) 11. ENOSTAVNA GRADBENA DELA (zidarska in tesarska) Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in ustrezno zdravniško spričevalo. II. PROGRAM USPOSABLJANJA - USOII 1. ZIDAR ZA ZIDANJE IN 0METAVANJE 2. TESAR OPAŽEV 3. POLAGANJE KERAMIČNIH OBLOG 4. UPRAVLJANJE LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE 5. VARJENJE V SERIJSKI PROIZVODNJI Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in ustrezno zdravniško spričevalo. III. DVELETNI PROGRAM POKLICNIH ŠOL 1. KEMIJSKO-FARMACEVTSKA DEJAVNOST 2. OBDELOVALEC LESA ‘TJ. PRIDOBIVANJE, PREDELAVA IN OBDELAVA KOVIN 4. UPRAVUALEC GRADBENE MEHANIZACIJE 5. BOLNIČAR Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in vsaj 6 razredov osnovne šole ter zdravniško spričevalo. IV. TRILETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL 1. OBLIKOVALEC KOVIN; POKLICI: STRUGAR, FREZALEC, BRUSILEC IN ORODJAR 2. PRE0BLIK0VALEC IN SPAJALEC KOVIN; POKLICI: KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČAR, VARILEC, KLEPAR IN AVTOKLEPAR 3. MONTER IN UPRAVLJALEC ENERGETSKIH NAPRAV; POKLICI: MONTER VODOV. NAPRAV, MONTER OGREVALNIH NAPRAV 4. MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV; POKLIC: AVTOMEHANIK 5. STROJNI MEHANIK; POKLIC: STROJNI MEHANIK 6. VOZNIK; POKLIC: VOZNIK 7. ELEKTRIKAR; POKLIC: ELEKTRIKAR-ELEKTRONIK 8. MIZAR IN TAPETNIK; POKLIC: MIZAR 9. AVTOELEKTRIKAR; POKLIC: AVTOELEKTRIKAR 10. KEMIJSKA DEJAVNOST; POKLIC: KEMIK Izobraževanje odraslih j Tel. (068)326-263; faks: (068)326-263 Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so uspešno zaključili 8. razred osnovne šole In so zdravstveno sposobni opravljati poklice tega programa. Vključijo se lahko tudi udeleženci, ki imajo nedokončano poklicno kovinarsko šolo, poklicno avtomehaniško šolo ali z nedokončanim programom kovinarstva in strojništva različnih smeri, ter udeleženci, ki so uspešno opravili SKR program kovinarske usmeritve. Izobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. V vseh programih je možna prekvalifikacija iz drugih programov. Vt PROGRAMI TEHNIŠKIH ŠOL (V stopnja) 1. STROJNI TEHNIK; POKLIC: STROJNI TEHNIK Pogoji za vključitev: Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno kovinarsko ali poklicno avtomehaniško šolo ali z uspešno končanim programom za kovinarstvo in strojništvo. Izobraževanje traja 2 leti. 2. ELETROTEHNIK; POKLIC ELEKTROTEHNIK-ELEKTRONIK Pogoji za vključitev: Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno elektro šolo oz. s končanim programom elektronika smeri elektrikar-elektronik. Izobraževanje traja 2 leti. 3. LESARSKI TEHNIK; POKLIC LESARSKI TEHNIK Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti. 4. KEMIJSKI TEHNIK; POKLIC: KEMIJSKI TEHNIK Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti. 5. FARMACEVTSKI TEHNIK; POKLIC: FARMACEVTSKI TEHNIK Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti. 6. ZDRAVSTVENI TEHNIK; POKLIC: ZDRAVSTVENI TEHNIK Pogoji za vključitev: Trajanje izobraževanja: 4 leta za udeležence s končano osnovno šolo ali končanim SKR programom oz. 3 leta za udeležence s končanim programom Bolničar. 7. PROMETNI TEHNIK; POKLIC: PROMETNI TEHNIK Pogoji za vključitev: Trajanje izobraževanja: 4 leta za udeležence s končano osnovno šolo ali končanim SKR programom. Za udeležence s končano triletno poklicno šolo je izobraževanje ustrezno krajše. VI. AVTOŠOLA - 25 let izkušenj 1. TEČAJI IZ PROMETNIH PREDPISOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL VSEH KATEGORIJ 2. POUČEVANJE VOŽNJE MOTORNIH VOZIL B, C, D IN E KATEGORIJE Po konkurenčnih cenah z osebnimi vozili RENAULT R-5 DIZEL, CLIO 1,2 RN, R-19 ADA-GI0 ter s tovornjaki TAM 130, MERCEDES 1314 in avtobusom MERCEDES 303. Za dijake In študente nudimo 10% popusta! y : : ' Prijave za vpis vložijo kandidati v oddelku za izobraževanje odraslih, soba 158, do vključno 16.9.1996. Tega dne bo ob 17. uri informativni sestanek kandidatov za izobraževanje ob delu in vpis v programe. V programe usposabljanja, tečaje, seminarje in v avto šolo vpisujemo vse leto. Podrobnejše informacije o programih in načinu izobraževanja dobite po telefonu 326-263 ali osebno v sobi 158. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijol, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizijel, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. V VIZIJI smo se odločili, da omogočimo vpis certifikatov in njihovih ostankov do Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe izteka roka nilhove ve javnosti. Od l.avausta lahko vložite rertifikatunnnhlaerann ........ ............. izteka roka njihove veljavnosti. Od 1. avgusta lahko vložite certifikat v pooblaščeno investicijsko družbo DPB VIZIJA1, d.d., na naslednjih vpisnih mestih: • sedežu Zavarovalnice TILIA, d.d., Seidlova cesta 5, Novo mesto • predstavništvih TIUE v Kočevju, Kopru, Kranju, Črnomlju, Ljubljani, Metliki, Trebnjem in Sevnici • poslovalnicah TILIE v Tržiču, Škofji Loki, Radovljici in Šmarju pri Jelšah • na sedežu VIZIJE, Novi trg 5, Novo mesto • Dolenjskemu listu, Glavni trg 24, Novo mesto • Studiu D, Seidlova cesta 29, Novo mesto • vseh PE PTT Novo mesto in pošti Kočevje Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 8000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT DAN MESEC LETO KRAJ PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA vašem kanalu - ciniino oddaja si je po dolgih mesecih zaslužila kliniini požitek, zalo bo no sporedu spet septembra - — karavan že od 999.000,00 SIT ali 216 DEM na mesec — samara že od 999.000,00 SIT ali 216 DEM na mesec — niva 1,7 že od 1.398.000,00 SIT ali 299 DEM na mesec — možnost kredita od 1-5 let — ugoden leasing od 2-5 let s pologom od 10%—50% — možnost menjave staro za novo CMIMEHT Krško, CKŽ 51 tet. 0608/22-950 Črnomelj, Belokranjska 14 tel. 068/51-379,51-378 vsak kupec prejme avtoradio BLAUPUNKT LUKY Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 msp Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: ..................................... Ulica in kraj: ...................................... Pošta: .............................................. Naročniška številka: ....................... Podpis: Datum:. ................... umcard.no. (pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30. sBudgets rent a carw Rozmanova 19, "S 068127-174 ZAHVALA V 68. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric VIKTOR ŽAGAR t z Uršnih sel Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter za pisno in ustno izražena sožalja. Iskrena hvala tudi Interni bolnišnici Novo mesto ter patronažni sestri Jelki za lajšanje bolečin, Sekciji za vzdrževanje prog Novo mesto, Dolenjski banki, d.d., Novo mesto, Beti Metlika, OASIS Brine Črnomelj, Kovinotehni MKI Novo mesto. Pionirju Standardu Novo mesto, govornikoma g. Ivanu Porebru inj». Antonu Malovrhu za besede slovesa, GD Uršna sela in GD Dobin Dol, pevskemu zboru iz Šmihela, izvajalcu Tišine, g. Leopoldu Oklešnu za pogrebne storitve in vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: vsi njegovi zas Avtomobili LADA Motorji in scuterji YAMAHA Ugodni krediti in leasing! ZAHVALA Ne moreš iz zemlje kol drobceno seme. ki kuje in rasle in sad obrodi. Zalo počivaj v miru ob dragemu sinu. saj luč naše ljubezni za vaju gori. Mnogo prezgodaj nas je tragično zapustil naš dragi IVAN PEČARIČ iz Krškega Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam nesebično stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje, sveče, maše ter nam izrazili sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala zdravniški ekipi ZD Krško, zdravniškemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, vsem obrtnikom, pevskemu zboru Brestanica ter župniku za lep obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš dobri oče, dedek, pradedek, tast in brat JANEZ ŠPRAJCER z Rožič Vrha pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojniku prinašali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni govornikoma g. Planincu in g. Grabrijanu, GD Rožič Vrh, Talčji Vrh in Rodine, pevcem iz Črnomlja, Franciju za zaigrano Tišino in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Kako je prazen dom. dvorišče, zaman oko le naše išče, • ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. V 63. letu nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in tašča JOŽEFA DRAGINC roj. Turk iz Konca Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem za darovano cvetje, sveče in nesebično pomoč. Zahvala tudi avtopralnici Kocjan, g. Zvonetu Kramarju, sodelavcem Krke iz centralne raztehtalnice in skladišča surovin. Lepa hvala pevcem iz Šmihela in g. župniku za lepo opravljen obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, sinova Jožko in Tomaž, hčerka Jožica z družino ZAHVALA V 52. letu starosti nas je zapustila dobra in skrbna žena, sestra, svakinja in teta dr. MARJETA PAVLIN - METELKO Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnici darovali toliko lepega cvetja, sveč ali darovali za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja ge. Darinki Slak, dr. Aniti Kostevc in gospodu Alešu Metelku. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, obema duhovnikoma, govornikom, pevcem, sodelavcem Ginekološko- porodniškega oddelka in ostalim sodelavcem Splošne bolnišnice Novo mesto ter sodelavcem-poslancem Državnega zbora. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: mož Lojze, brata z družinama in ostalo sorodstvo jr±s Si ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ VRČEK z Gmajne pri Raki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Krško, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Še posebno iskrena hvala Lovski družini Raka za poslovilne besede in lepo opravljen lovski obred. Še enkrat vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi naše ljube hčerke, sestre, vnukinje, nečakinje in sestrične BARBARE VIDIC iz Bele Cerkve 14 se vsem, ki ste v teh za nas najtežjih dneh sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pokojni podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku in pevskemu zboru iz Bele Cerkve, Janiju Krmcu, sošolcem in profesorjem osnovne in srednje gradbene šole ter govornikoma za poslovilne besede. Vsi njeni Bela Cerkev, 4.9.1996 V SPOMIN Rož’ce en čas cveto, ptički en čas pojo, življenje ravno tako. 8. septembra je minilo žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oči in dedi STANE BREZAR upokojeni sprevodnik iz Bršljina Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi sohe ne utre, nihče me nežno ne poboža, vse molči, odkar te ni. Le kam naj svojo bol izlijem, le komu dušo naj odkrijem, le kam naslonim naj glavo in komu naj podam roko? 12. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubi mož, ati, stari ata in tast EDI VOGLAR iz Krškega Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje, prisrčna hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila mama in stara mama ROZALIJA HOČEVAR iz Grmovelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje in sveče, za izrečeno sožalje ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Domu starejših občanov za ves trud. Se posebno prisrčna hvala družini Marjetič in Jožetu Prazniku, sodelavcem podjetja Krka- Biokemija, Mikrobiološki oddelek ter sindikatu Krka in sodelavcem DURS, izpostava Novo mesto. Zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Leopoldu Oklešnu za pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hči Jožica, vnukinja Janja in ostalo sorodstvo ZAHVALA Hramček stoji, grozdje zori, tebe, dragi ate, dedi, da bi ga pil, več ni! V 65. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, boter in stric FRANC BELE s Potov Vrha 17 a Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali našemu očetu v času bolezni ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete daritve. Posebej pa se zahvaljujemo patru Luki in g. Francu Brečku ter patronažni sestri Marici. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob zadnjem slovesu drage tete in sestre MARIJE ŽELJKO se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Migolice in vaščanom Dol. Nemške vasi, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v teh žalostnih trenutkih, pokojni darovali cvetje, vence in sveče, jo spremili na zadnji poti, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, ge. Mari Logar za poslovilni govor ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke, DU Trebnje, RK Mirna ter Pogrebnemu zavodu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Slavka z družino V 48. letu nas je po težki bolezni zapustila draga žena, mama, sestra, majkica, tašča in teta KATICA PERIČ Seidlova cesta 52, Novo mesto Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 14. septembra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš FRANC PRIMC s Sel pri Dol. Toplicah Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje, prisrčna hvala! Vsi, ki ga imamo radi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka FRANCA HENIGMANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Bošnjaku, dr. Vukoviču, patronažni sestri Anici in pogrebnikom. Vsi njegovi Metlika, Francija, 3.9.1996 ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra, teta, sestrična, nečakinja in svakinja MARIJA BUKOVEC iz Trebnjega, Goliev trg 10 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki so nam pomagali in izrekli sožalje.Hvala za podarjene vence, cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se delavkam Cvetličarne Trebnje, sosedi Darinki Oštir-Mevželj kakor tudi tov. Ivanki Pavlin za poslovilne besede, Trebanjskemu oktetu za zapete žalostinke in Mitji Prijatelju za izvajanje Tišine. Posebna zahvala keg-ljačicam KK Mercator kakor tudi vinogradnikom Dolge Njive, še posebej Gajeve ulice. Hvala Alojzu Zupančiču, grobarju, za nesebično pomoč pri pokopu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Ciril in sin Marko z družino Ne toži drugim, tožiti je neumno. Trpiš krivico - trpi jo pogumno. In ko pade zadnja noč, preskusi v molku svojo moč! (Natašin moto) ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage NATAŠE se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, dobrim sosedom, njenim prijateljem in sošolcem, njenim in najinim nekdanjim sodelavcem, pevcem, skavtom, gospodu župniku za ganljive besede slovesa, ostalim duhovnikom, samostanu Stična, sestram redovnicam za molitve, vsem, ki ste jo v zadnjih dneh množično obiskali in z nama delili bolečino. Brez Vaše pomoči bi omagala. Posebna hvaležnost naj velja soplanincem, ki so z njo delili zadnje trenutke srečanja z gorami, ki jih je imela tako zelo rada. Hvala gorskim reševalcem, ki so se trudili, da bi rešili njeno življenje. Oči in mami Trebnje, 16.8.1996 ZAHVALA V 89. letu starosti je odšla v večnost naša ljuba mama, tašča, stara mama, prababica, sestra, teta in svakinja ANA KRAMAR rojena Nadu z Lutrškega sela 2 Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji prinesli cvetje, sveče in darove za svete maše ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom novomeške kirurgije za prizadevanja v zadnjem tednu, da bi ji ohranili življenje, ter vsem zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju, ki so ji kakorkoli pomagali na njeni življenjski poti. Posebna zahvala patronažni sestri Nevenki za večletno skrb in pomoč. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, cerkvenim pevcem za zapete pesmi ter vsem, ki jih nismo posebej imenovali. Za njo žalujemo: hčerka Anica z družino, sinova Edi in Janez z družinama, sestri Pavla in Olga, vnuki, pravnuki, svakinje in ostalo sorodstvo f Lutrško selo, Ljubljana, Krško, Sisak, Otočec, Novo mesto Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. Zajokal je vinograd, zaman je čakal tvoje pridne roke, trte kličejo za tabo, tebi več se ne mudi, za vedno si zaprt oči. t 9 V dopolnjenem 53. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi JOŽE LUNAR Ji A ■ iz Blatnika pri Črnomlju Želimo se zahvaliti vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani v težkih trenutkih in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Se posebna zahvala dr. Boriču, sosedom za nesebično pomoč, govornikoma g. Panjanu in g. Rogini za izrečene besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za ubrano petje, GD Dobliče in kolektivoma Iskre Semič in Begrada. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi TA TEDEN WAS IAND M TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM Z=\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 12. septembra - Gvido Petek, 13. septembra - Filip Sobota, 14. septembra - Rasto Nedelja, 15. septembra - Nikodem Ponedeljek, 16. septembra - Ljudmila Torek, 17. septembra - Frančiška Sreda, 18. septembra - Irena LUNINE MENE 13. septembra ob 1.07 - mlaj kino BREŽICE: Od 12. do. 15.9. (ob 18.30) ameriška komedija Tajni agent 000. Od 12. do 16.9. (ob 20.30) grozljivi film Čarovnice. 17. in 18.9. (ob 20.30) komedija Dim. ČRNOMELJ: 13.9. (ob 20. tiri) in 14.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Tajni agent 000.15.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Ljubezen v cvetju. KRŠKO: 12.9. (ob 20. uri) in 14.9. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Kritična točka. 13.9. (ob 20. uri) in 15.9. (ob 18. uri) ameriška drama Zadnji ples. METLIKA: 13. in 14.9. (ob 21. uri) ameriška romantična komedija Ljubezen v cvetju. 15.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Tajni agent 000. NOVO MESTO: 12.9. (ob 17., 19. in 21. uri) ter 13. in 14.9. (ob 17. in 19. uri) in drama Zbogom Las Ve-gas. Od 13. do 18.9. (ob 21. uri) drama Othelo. 15.9. (ob 17. in 19. uri) ter od 16. do 18.9. (ob 19. uri) drama Zadnji ples. film • GOLO MESTO, politična kriminalka (City Hall, ZDA, 1995, 110 minut, režija: Harold Becker) V razgaljenem New Yorku, m ega polisu čisto svoje vrste, se zgodi poboj. Pha, boste rekli, nič novega in pretresljivega za tiste kraje! Pa zapišimo drugače: razvpiti narkodiler in zakrinkani policaj sta v obračunu, ki je pokosil oba, smrtno zadela tudi nedolžnega v šolo namenjenega črnega fantiča. Mesto je na nogah, mediji hvaležno glodajo novo kost. Zupan, karizmatični, demagoški, ambiciozni in blago avtoritativni Al Padno, se pred obtožbami, da je mesto nevarno, brani s statistiko in protinapadom. Na dečkovem pogrebu v revni, besni črni soseski, kamor se je kljub očitni nenaklonjenosti povabil kar sam, ima visoko emocionalen, oster in tvegan govor o bitki za varno, človeka dostojno življenje. Ploskajo mu, iz poraza je naredil zmago ter si razširil krog volilcev. Toda župan ima namestnika, zvestega, marljivega deloholične-ga japija Johna Cusacka, ki v svojega šefa sicer veruje in zaupa kot katoličan v boga, vendar pa, da bo zadoščeno resnici in njegovi etiki, naprej brska po primeru. Župan je v svojem mestu “bog i batina”, toda v primeru New Yorka so pravi bogovi še višje, oziroma če smo natančni, precej nižje, pod zemljo, v podzemlju. Tega Cusack še ne ve, je še prezelen, zato pa rine svoj radovedni in pravičniški nos, zasvojen s šolniškim idealizmom o pošteni politiki. In kaj smrdi? Narkodiler je bil namreč pogojno na prostosti, čeprav bi moral za dokazano organiziranje dilerske mreže z zasvojenimi otroki sedeti deset do dvajset let. Se huje, na prostost ga je spustil sicer pravičen in strog sodnik. Vpleteni so vsi: policijski inšpektor, ki je podpisal poročilo o pogojnem odpustu, sodnik, ki se zdaj skesano krivi in Cusacku prizna, da je sodniški stol dobil po zvezah, lokalni predstavnik demokratov, posrednik med obema “upravama". Padajo žrtve, mali pa spoznava tisto najhujše. Vpleten je tudi njegov “oče". Težko si prizna, kar je mnogim že jasno, da je politika biznis in da po stotih biznisih meja, etična in pod., preprosto izgine, sicer bi izginil politik. Cosa nostra je tako tisti dejanski upravitelj, njen paravan, pravzaprav predstavnik za javnost in tisk pa je župan. Mafija je kot podjetje, župan pa kol pravnik. Ravno nasprotno od “menškajta” (moškost v jidištt), besede, ki jo Padno vzeskozi valja po ustih, češ, to je načelo politike. Cusack kljub vsemu ostane idealist. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji KMETOVALCI! Agroizbira Kranj ugodno nudi rezervne dele za traktorje Ursus, Zetor, IMT, Univerzal, Tomo Vinkovič, Fiat, Štore, cisterne Creina Kranj, kosilnice BCS, gume Barum, akumulatorje Vesna, Topla, ATSA, Sip Šempeter itd. Predno se odločite za nakup, nas pokličite. Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. AGROIZBIRA KRANJ, Slavko Prosen, s.p., Smledniš-ka 17, ® (064)324-802. 8491 OBIRALEC KORUZE Tornado 35 prodam. ® (068)57-172, zvečer. 9631 MOLZNI STROJ in novo prešo ugodno prodam. ® (068)42-315. 9655 NOVO klinasto brano prodam za 40.000 SIT. ® (068)76-051. 9661 UNIVERZAL 550 DT, 4x4, Univerzal 643 s kabino, 4x4, Torpedo 6206, Torpedo 55 TD, Adriatic 4x4, Štore 402, TV 420, TV 523, TV 730, TV 818, TV 821, TV 826 in TV 420 s kabino in priključke za traktorje, odkupljene na sejmu v Kranju in Radgoni po sistemu staro za novo, servisno pregledano, prodajamo. Ugodne cene in krediti. Agromehanika, ® (064)331-030. 9662 MLIN za grozdje Mio Standard z elektomotorjem, Sip pajek 4500 in 2 hrastovi kadi, 900 1, prodam. Selak, Dobrava, ® (068) 42-189. 9663 MOLZNI STROJ Virovitica prodam. * (068)76-282. 9666 TRAKTOR DEUTZ Fahr, 100 KM, 4 x 4, silokombajn Mengele, samonakladal-no prikolico, trosilec hlevskega gnoja in pajka prodam ® (068)81-323, zvečer. 9677 TRAKTOR Torpedo TD 48, 1100 delovnih ur, letnik 1987, prvi lastnik, uporabljen samo za vožnjo, prodam za 8500 DEM. ® (068)47-192, zvečer. 9683 SILOKOMBAJNA Mengele in Vihar 80 prodam. * (068)21-143. 9687 ČELNO rotacijsko kosilnico 220 in BCS 127, z vozičkom, prodam. ® (068)23-303. 9688 DVOOSNO kiper prikolico in obračalni plug prodam. ® (068)76-183. 9690 EEMMEM IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gtkvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.6S0 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.000 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev (po telefonu 2.000 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe 1 cm malega oglasa 2.500 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d, Novo mesto). NASLOV. Dolenjski list, 8000 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: dl@insert.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafiku Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. TRAKTOR Ursus 335, 950 delovnih ur, odlično ohranjen, prvi lastnik, prodam. ® (068)73-716. 9694 TRAKTOR IMT 539, rabljen, kupim. ® (068)57-866. 9695 SAMOHODNI triredni pobiralec koruze, silokombajna Pottinger in Mengele, puhalnik, samonakladalko in cno-redni obioralec koruze prodam. ® (0608) 75-411 ali (0609)645-304. 9709 MLIN za grozdje - pecljalnik ter silokombajn SK 80 ugodno prodam. ® (068)42-598. 9712 DVOBRAZDNI PLUG, 12 col, visoki greben, prodam ali zamenjam za eno-brazdnega, enake znamke. ® (068)77-552. 9721 TRAKTORSKE VILE za nošenje sena prodam. ® (0601)81-377. 9739 TRAKTOR URSUS 360, letnik 1990, prodam. ® (068)73-427. 9741 TRAKTOR Zetor ali Deutz kupim. V račun dam triletno kobilo hanoveranko ali Uno 55, letnik 1987. ® (068)42-527. 9847 LIČKALNIK za koruzo kupim. ® (068)60-006. 9858 TROSILEC hlevskega gnoja Sip, pokončni valji, plug, 12 col, brane z ježki ter samonakladalko, 17 m3, prodam. ® (068)45-319. 9871 kupim SUHE hrastove plohe debeline 5 cm kupim ® (068)44-734. 9674 BUKOVA in gabrova suha drva kupim v Beli krajini. ® (068)58-213, zvečer. 9681 ODKUPUJEMO DELNICE Krke Plačilo v gotovini. ® (068)41-160 ali (0671)274-458, zvečer. 9763 ODKUPUJEMO vse gozdne sadeže, štorovke in jurčke po najvišnji dnevni ceni. ® (068)52-508. 9884 motorna vozila LADO SAMARO, Rivo, Karavan, kupim. Takojšnje plačilo, moj prepis. ® (061)1263-400 ali (0609)614-484. 7613 FIAT Tl PO 1,1, letnik 1990, modrc barve, registriran do 11. 10. 1996, cena 7.000 DEM, prodam. ® (068)322-113ali 21-170. NOVO, NOVO! Posredniška prodaja vozil, fine cars, d.o.o., Bajčeva 6, Novo mesto (pri cerkvi v Šmihelu). ® in fax: (068)26-157. 9339 R 5, letnik 1991, rdeč, 5V, druga lastnica, zelo ugodno prodam. ® (068)49-234. 9633 R 4 GTL, letnik 3/87, prodam. ® t068)81-562. 9640 Z 101 GTL, letnik 1986, prodam za 130.000 SIT. Slavko Kos, Odrga 17, Trebnje. 9643 GOLF 1.3 JGL, registriran do 11. 3. 1997, ohranjen, bel, ugodno prodam. Zvone Šime, Pristava 6, Novo mesto. 9647 FIAT 126 PGL, letnik 1987, registriran do 6/97, prodam. ® (068)85-706. Z 750 LE, letnik 1982, poceni prodam. Tinca Žibert, Vinji Vrh 30, Šmarješke Toplice. 9668 Z 750, belo, letnik 1983, dobro ohranjeno, registrirano do 1/97, prodam. ® (068)22-526. 9680 OPEL KADET11.3 S limuzina, letnik 1988, prevoženih 98.000 km, prodam ali menjam za cenejše vozilo ® (068)48-356. 9682 GOLF D, letnik I987, prodam. ® (068)85-959, (0609)643-711. 9686 MOPED, potreben manjšega popravila, prodam. Anton Bovhan, Gor. Stara vas. Tržišče. 9693 OPEL CORSO 1.5 D, letnik I990, prodam. ® (068)321-395. 9697 R 19 1.4 energy, letnik 1989, registriran do 2/97, prodam. Boštjan Brezovar, Belokranjska 38, Novo mesto. 9703 CITROEN AX 14 RD, letnik 1990, prvi lastnik, 69.400 km, registriran do 4/97, ugodno prodam. ® (0608)80-351. GOLF, letnik 1988 in Z 128, letnik 1988, prodam. ® (068)78-092. 9705 JUGO 55, letnik 1990, registriran do 12.9.1997, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)41-092. 9706 AX 11 TRS, letnik 1991, prodam. ® (068)322-716, po 16. uri. 9707 VW PASSAT GL 1.8, z vgrajeno elektronsko klimo, letnik 12/92, prodamo. ® (068)322-770. 9710 R 5, letnik 1991, rdeč, prva barva, 62 KM, prodam. ® (068)73-069. 9713 R 18 in R 4 GTL prodam. Ucman, Črmošnjice 48, Stopiče. 9716 MAZDO 626 1.8 LX, 5V, letnik 1990, prevoženih 92.000 km, prodam. ® (068) 73-216, Gorazd. 9719 Z 101, letnik 1984, neregistrirano, vozno, prodam. ® (068)76-664. 9722 JUGO KORAL 45, letnik 2/89, odlično ohranjen, garažiran, ugodno prodam. ® (068)68-035. 9725 UNO 60 S, letnik 11/87, rdcčrregistri-ran do 6/97, lepo ohranjen, prodam. ® (068)51-831, popoldan. 9730 JUGO KORAL 60, letnik 2/90, bel, spuščen, 58.000 km, prodam za 4400 DEM. Slavka Špendal, Loke 1, Straža. FIAT TIPO 2.0 16 U, letnik 91, prodam. ®(0608) 75-219 in (068) 23-9$6. UNO 60 S, Črn, letnik 1988, prodam. ® (068)83-037. 9734 126 P 650 GL, letnik 4/90, registriran do 4/97, 39.000 km, drap, dobro ohranjen, prodam za 1100 DEM. ® (068)26-157, od 8. do 18. ure. 9743 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 1990/91, kovinsko svetlo moder, ugodno prodam. ® (068)89-101. 9751 Z 101, letnik 1987, na novo registrirano, prodam. V račun vzamem Z 750 ali 126 P ® (0608)82-831. 9758 JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 7/97, prodam. ® (068)85-775. GOLFJX D, letnik 1988, bel, 3V, prodam ® (068)25-344 ali 28-010, po 16. uri. 9764 DOLENJSKA BANKA Splača se varčevati v tolarjih. Pri Dolenjski banki vam omogočamo številne in donosne oblike tolarskega varčevanja: Vezani depoziti -od31 do 90dni od TOM ‘+ 4,5 % do TOM + 5 % - od 91 do 180 dni TOM + 5,5 % - od 181 dni do 1 leta TOM + 6 % V a r č e v a 1 n i p a k e t Doba varčevanja Minimalni znesek mesečnega pologa Obrestna mera Obročno varčevanje 12 mesecev 7.500 SIT TOM + 6% Premijsko varčevanje od 24 do 60 mesecev 4.000 SIT od TOM + 6,52 % do TOM + 7,5 % Doba varčevanja Minimalni znesek depozita Obrestna mera Tolarski depozit s premijo 12 mesecev 80.000 SIT od TOM + 7,31 % do TOM + 7,5 % Tolarski depozit z valutno klavzulo 12 mesecev 80.000 SIT od V” + 7,06% do V +7,25% * TOM: temeljna obrestna mera " V: valutna klavzula Ekspozitura Novo mesto, Seidlova 3,068/316-500 Ekspozitura, Trebnje, Gubčeva cesta 8, Trebnje, 068/44-279 Enota Črnomelj, Trg svobode 2, Črnomelj, 068/51-113 Ekspozitura Metlika, Trg svobode 7, Metlika, 068/58-132 Ekspozitura Brežice, Cesta prvih borcev 42, Brežice, 0608/61-442 Ekspozilttra Videm-Krško, Kolodvorska 1, Krško, 0608/22-762 Enota Ljubljana, Tavčarjeva 7, Ljubljana, 061/133-31-35 AUDI 80 TDI, letnik 1993, odlično ohranjen, veliko dodatne opreme, prodam. ® (068)341-037. 9771 126 P, letnik 1987, registriran do novembra, ugodno prodam. ® (068)65-676. 9772 JUGO 45, letnik 1988, ugodno prodam. «(068)341-662. 9778 OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1985, garažiran, prva barva, registriran do 7/97, prodam za 5500 DEM. ® (0608) 65-083. 9780 126 P, letnik 1990, in tovorni avto Z 650 N, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. ® (068)49-508. 9784 UNO 1.3 D, letnik 1991, registriran do 22.12., bel, 89.000 km, prodam. ® (068)51-472. 9787 GOLF D, letnik 1986, bel, registriran t do 8/97, prodam. ® (068)65-725. 9792 FIAT UNO, letnik 1987/88, registriran do 3/97, rdeč, odlično ohranjen, prodam. ® (068)42-395. 9795 OPEL KADETI'1.2, rdeč, letnik 1982, prodam ® (0608)75-829. 9803 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 6/97, ugodno prodam. ® (0608)41-355 ali 82-054. 9806 R 19 1.8 RN, 5V, servo volan, CZ, letnik 1992/93, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® (068)44-719. 9809 Škodo favorit 135 L, letnik 12/92, prodam ali menjam za dražje vozilo. ® (068)87-605 ali 87-609. 9843 R 11, letnik 1987, prodam za 5000 DEM. ® (068)44-750. 9845 UNO 55, letnik 1987, prodam ali menjam za traktor. ® (068)42-527. 9846 CLIO 1.4 RT, CZ, električni pomik stekel, sončna streha, letnik 1993, 36.000 km, prodam. Marko Gornik, Slavka Gruma 90, Novo mesto. 9849 MZ ETZ 250 LUX, registriran do 7/97, brezhiben, nove gume, ogledala, prednja šipa, prevoženih 11.000 km, prodam. ® (068)68-064, od 8. do 16. ure. BMW RT 80, letnik 1991, in frezo U' bin, 8 KM, z rotacijsko kosilnico, p^ dam. ® (068)21-575. 988* 126 P, letnik 1987, registriran do 2/9'’ in lado, letnik 1986, registrirano do 7/9'* prodam. ® (068)22-614. R 4 GTL, lepo ohranjen, bel, letni* 1991, registriran do 5/97, prodam ^ 4100 DEM. ® (068)44-659. 9892 obvestila HONDO Cross, 80 ccm, prodam. ® (068)51-028. 9810 R 54 GTL, letnik 1986, registriran do 9/97, prodam ® (068)83-680. 9813 JUGO 45, letnik 4/89, prodam. Melita Pavlič, Črmošnjice 3 a, Novo mesto. 9817 R 5 FIVE, letnik 1994, prevoženih 28.000 km, prodam. ® (068)81-480. 9820 LADO NIVO, staro 3 leta, in opel ka-dett 1.4 S,star 5 let, prodam. ® (0608)82-829, zvečer. 9822 CLIO 1.2 RL, letnik 1995, registriran do 7/97, dobro ohranjen, prodam. ® (068)85-840, po 20. uri. 9825 R 5 CAMPUS PLUS, rdeč, letnik 1992, prodam za 8000 DEM ® (068)68-111. 9829 Z 101, letnik 1988, ugodno prodam. ® (068)321-559. 9837 Ril, spredaj levo karamboliran, nevozen, letnik 1987, prodam. ® (068)25-835. 9841 GOLF D 1.6, letnik 1983,197.000 km, prodam. ® (068)84-184. 9853 MERCEDES 300 D, tip 123, črn, odlično ohranjen, prodam. ® (068)65-036. 9855 GOLF D, letnik 1986, prodam. ® (068)76-163. 9856 JX D, letnik 1985, registriran do 6/97, prevoženih 156.000 km, rdeč, nove gume, prodam. ® (068)81-552. 9857 MERCEDES kombi 207 D, s sedeži in stekli, letnik 1988, izredno lepo ohranjen, prodam. ® (068)57-800. 9864 Z 101, letnik 1987, ohranjeno, rdečo, poceni prodam. ® (068)83-435. 9865 126 P, letnik 1988, prodam. ® (068)85-688. 9866 JUGO 45, letnik 1987, ugodno prodam. ® (0608)82-054 ali 41-355. 9867 GOLF JGL, letnik 1981, in jugo 45, letnik 1986, prodam. ® (0608)75-405. 9868 KAMION za razvoz sladoleda in zamrznjenih izdelkov, z delom na območju Dolenjske, prodam ® (068)41-149. 9870 KADETT 1.4 i solza, letnik 1990, registriran do 8/97, bel, katalizator, prodam. ® (0608)89-316. 9874 GOLF 1.6 B, katalizator, letnik 1989, registriran do 12/96, svetlo rdeč, 5V, dodatna oprema, prodam. ® (068)42-719. 9876 MAN 240, kompletni motor Gctribo CF tip AK. prodam. * (0608)56-228. 9881 126 P, dobro ohranjen, prevoženih 33.000 km, prodani. ® (068)21-523 ali 25-325. 9883 NESNICE, mlade jarkice, pasme h1' sex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljen* vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodn1 ceni.Naročila sprejemajo in dajejo vse in' formacije: Jože Zupančič, Otovec Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cr pin, Mostec, Dobova, ® (0608) 67-578-in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog-® (068)49-567 . 789* SPREJEMAMO NAROČILA za v* vrste piščancev, enodnevnih in večjjjj* Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ^ (0608)79-375. 9W ŽALUZIJE, rolete in lamelne zave** izdelujemo in montiramo po zelo ugo^ nih cenah. Možnost plačila na čeke. ^ (068)44-662. 933* ELEKTRIČNE OMARICE, zunaA)‘ in notranje, kompletno opremljene, ugoo' no prodajamo. Možnost dostave in mo*' taže. ® (061)751-432 ali 751-425. 935* ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam 'f dela in montira tende, lamelne in pl,s* zavese, roloje in ostala senčila. Najde^ nas na Obrtnm sejmu v Celju, hala K J’ od 13. 9. do 23. 9. 1996. ® (061 )651-24/, 9365 PIŠČANCE, bele, težke, primerne ^ zakol, prodajamo. Kuhelj, Šmarje J Šentjernej, ® (068)42-524. 9640 posest MEŠANI GOZD v Draškovcu, Š«n'j jemej, prodam. ® (068)89-027. 962 V METLIKI, Rosalnice, podam hi$0. x 12 m, narejeno do 3. faze, s parce^j 1000 m2. ® (068)58-059. 96* •» A VINOGRADA na Koglem P'1 Šmarjeti prodam. ® (068)49-659. 96* BIVALNO ZIDANICO in vinograd na Ljubnu, blizu Drganjih sel, na lepi le-prodam. © (061)320-526, od 11. do ure in od 17. do 19. ure, razen v petek, soboto in nedeljo. 9679 NJIVO v izmeri 1543 m2, na Dol. Podkvah prodam. © (068)45-508, v nedc-'io. 9684 MEŠANI GOZD, 82 a, pfri Šmarjeti, Prodam. © (068)22-950 ali 73-348. 9727 NA GAČAH, zraven smučišča, prodam opremljen vikend. ® (068)75-528. 9731 , V BLIŽINI Novega mesta dam v najem stanovanjsko hišo. © (068)27-123. 9754 V KOSTANJEVICI na Krki prodam zazidljivo parcelo s starejšo hišo. ® (0608)21-310. 9765 PARCELO z vinogradom, 800 m2, na *cPi sončni legi, blizu Trebnjega, ugodij0 prodam. Možna trgatev. ® (068)44-380. 9766 STAREJŠO HIŠO, 24 a zemlje, ob Slavni cesti, 5 km od Brežic, elektrika in v°dnjak na parceli, ugodno prodam. ® (0608)61-931 ali (0608)61-774. 9768 STAREJŠO leseno montažno hišo, 8 x 0 m, za prestavitev na drugo lokacijo, ze-‘° ugodno prodam. ® (0608)81-786. 9818 V NEPOSREDNI OKOLICI Novega “testa ugodno prodam hišo z bifejem. ® (068)322-282. 9897 prodam UGODNO prodam peč za centralno EMO CENTRAL 24, z dodatno opremo ln 801 kombiniran bojler. ® (069)26-306. PEČ KUPPERSBUSCH. električni ra-čiator in 2 globoka fotelja prodam. W «>608)65-689. 9625 NOVE hrastove 150 - litrske sode z ^ratci ugodno prodamo. ® (061)852-«7. 9629 DVA VINSKA SODA, 800 in 900 1, "°bro ohranjena, prodam. ® (068)53-029. 9630 NOV levi notranji blatnik za R 4 pro-“»nt.® (068)47-561. 9632 10 DNI STARO TELE (bikec, sivec), Vodarn. Krašovec ® (068)83-386, «4-086. .2 TELIČKI FRIZIJK1, stari 10 dni. Primerni za rejo, prodam. ® (068)44-6J0. 9635 Motorno škropilnico, vinski *,s> kolo ter prevleke za Hat 126 P ugod-n° prodam. © (068)52-603. 9636 KRAVO SIVKO s tretjim teletom, bre-^ mesecev, in nekaj ovac prodam. © (°68)68-679. 9638 UGODNO PRODAM rabljeno oranž-belo kuhinjo komplet s številnikom, ^dilnikom in napo. © 84-554. BIKA, težkega 600 kg, ugodno pro-Jožica Kop, Občice 1, Dolenjske *°plice. 9639 PRODAM OKNA, balkonska vrata in branja vrata termopan nova (20% ce-ncje). © (068)325-205. 2 BREJI TELICI, sivki, 1 breja 8 me-|Jcev, druga 4 mesece, prodam. Majdič, p°ljane, Mirna Peč. 9649 DOBERMAN - perspektivno leglo, ^ e Hadar Hosea von Diaspora, mati I °Hy Esporai, oba šolana in odličnih tednih ocen. © (061)127-34-94. 9650 SMREKOV OPAŽ, 1. in 2. kvalitete, širine 5 in 7 cm, ter ladijski pod pro-a*m. ® (062)811-478. 9652 s KRAVO SIMENTALKO, brejo 8 me-■fCev, in kosilnico Gaspardo, priklop za-prodam. © (068)25-205. 9654 bencinski motor za mešalec Prodam. © (068)73-557. 9657 HLADILNIK in novo pomivalno ko-ugodno prodam. © (068)83-734. 9664 , PRAŠIČA, 120 kg, in plemenskega *°zla prodam. ® (068)81-510. 9672 SUHA bukova drva, 10 m3, prodam. * (068)44-648. 9673 TELICO SIMENTALKO, brejo 9 mc- ^Cev in jugo 45, rdeč, letnik 1988, pro-® (068)83-632. 9675 } 2000 KG pšenice prodam. © (068)84-9676 nerjaveči cisterni, debelina P*°Čevine 1 mm, 175 1, 300 1, plastične .adi in motorni mlin s pecljalnikom pro-^ ® (068)65-636. 9685 NOVO PREŠO, ročno, 65 1, prodam. * (068)78-062. 9689 ^ RABLJEN vgradni štedilnik in pralni Sjj Gorenje ugodno prodam. © (068) ^2-349. 9691 I SODE za vino, dve starejši preši in 2 (r?,Cn‘ čebrici zelo ugodno prodam. ® ,0«8)42-974. 9696 и. * GUME, nove, 185/55/15, Sempcrit petion, prodam. © (068)89-388. z.prodam električni agregat u'5 kW). ©(068) 26-089. . PLINSKI pretočni bojler prodam. © f0<*)321-127 9699 v Kakovostno vino - šmarnico, ** in Z 128, letnik 1990, višnjeve bar-»na novo registrirano, zelo ohranjeno, ^edno ogleda, prodam. Jože Borjan, nrnšica L 9700 m SVNTHESIZER Yamaha PS 55, 4 Ktave, s kovčkom in adapterjem, pro-^ (068)78-387, Mateja. 9701 к, BELO in rdeče vino ter leva vrata za J* 126, rdeča, skoraj nova, poceni pro- Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje. OTROŠKI športni voziček, skoraj ^v, ugodno prodam. © (068)322-716, * 16. uri. 9708 » HVA nova soda, 400 in 5001, prodam. Jenič, Pristava pri Podgradu 19, %Vo mesto. 9715 ^ VINJEM VRHU prodajamo kvali-uino belo grozdje: pinot, kraljevino, riz-n8 in plaveč. © (068)76-567 ali 73-486, "o 20. uri. 9717 k Tračno ŽAGO, kompresor, 120 I, l(lravlično prešo na elektromotor, 120 I ‘Mtm ©(0608)80-475. 9718 a V STARIH VINAH prodam belo in grozdje © (068)73-181. 9720 , ČIRKULAR za razrez drv, izredno ^ktične izvedbe, s pogonskim dicscl K°lorjcm Acme, prodam. Ivan Dercnda, ^gorska 14, Kočevje, © (061)851-169. . KNJIGI Elektronski elementi in vezja ? Materiali in el. elek. in energ. sistemov ^nm. © (068)84-013. 9724 VEČJO KOLIČINO domačega sadjevca prodam. ® (068)87-458, po 20. uri. 9726 LIPO na rastilu, 4 do 5 m3, in droban krompir zelo ugodno prodam. © (068) 85-687. 9728 HIDRAVLIČNO PREŠO za grozdje, 1501, rabljeno 2 sezoni, poceni prodam. ® (068)23-158. 9729 BIKCA, starega 9 tednov, prodam. ® (068)24-128. 9737 TRI NOVE PREŠE za grozdje, dva gumi voza, bukove in smrekove deske, ostrešje za hišo in cirkular za traktor prodam. © (068)68-203. 9738 KROMPIR za ozimnico podam po 25 SIT/kg. © (068)85-839. 9740 KRAVO s teletom ali ločeno in nov hrastov sod, 2501, prodam. Ludvik Slak, Dol. Ponikve 16, Trebnje. 9742 2 TELICI, 1 breja 6 mesecev, zelo ugodno prodam. ® (068)25-436. 9744 BRUSILKO Bosch in električni varilni aparat Vareks, oboje lepo ohranjeno, prodam. Nedanovski, Gradac, © (068) 57-186, (pokličite 2 x). 9745 POHIŠTVO za dnevno sobo ugodno prodam. ® (068)324-440, popoldan. 9747 SEDEŽNO GARNITURO v dobrem stanju ter pisalno mizo ugodno prodam. © (068)324-440, popoldan. 9748 GUMI VOZ, 15 col, dobro ohranjen, prodam. ® (068)57-260. 9749 OVCE, traktorske gume 750/16 in traktorsko prikolico domače izdelave prodam. © (068)76-171. 9750 GROZDJE šmarnico ugodno prodam. © (068)73-228. 9752 BREJO KOBILO, staro 3 leta, in 10 m3 suhih drv prodam. © (068)49-471. 9755 VEČJO KOLIČINO cvička in hruško-vo žganje prodam. ® (0608)87-611. 9756 10 DNI staro teličko in kravo za zakol prodam. © (068)76-291. 9759 SUHA DRVA prodam. © (068)48-505. 9760 NOVE hrastove sode prodam. ® (068)81-752. 9761 VINO, rdečo šmarnico, 100 I, poceni prodam. ® (068)87-349. 9767 GROZDJE na rastilu, 800 do 900 kg, prodam. ® (068)65-344. 9769 SOD, 14001, in navadni mlin za grozdje prodam. © {068)85-778. 9770 ELEKTRIČNO PIŠTOLO Black& Decker, 120 W, za lakiranje, malo rabljeno, prodam. ® (068)25-278. 9773 CIRKULAR, trifazni, pomivalno korito, dve kuhinjski omarici in mizo s šestimi stoli prodam. ® 323-231. 9775 KRAVO za zakol, staro 6 let, prodam. © (068)76-082. 9776 HRASTOV SOD, 10001, ugodno prodamo. © (068)81 -474. 9777 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, lepo ohranjen, prodam. ® (0608)32-900. 9779 BUKOVA razžagana drva, 4 m, prodam po 4500 SIT/m. ® (068)323-578, po 14. uri. 9781 KRAVO, brejo 9 mesecev, in večjo količino rumenega korenja prodam. © (0608)62-946. 9783 TELE, staro 14 dni, in prašiče, težke 70 do 100 kg, prodam. © (068)23-512. 9785 PRAŠIČE, Črno-bclc pasme, stare 8 tednov, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. © (068)76-316. 9786 VEČ PUJSKOV, težkih cca 30 kg, prodam. © (068)73-175. 9788 16- MEŠEČNO telico sivko, primerno za nadaljnjo rejo, prodamo. © (068)65-292. 9789 VILIČAR Indos, 1.5 t, letnik 1987, in viličar Linde, 3 t, letnik 1985, ugodno prodam. © (062)608-154, dopoldan, (062)685-258, popoldan. 9790 VINO ŠMARNICO, žganje sadjevec in drva prodam. © (068)78-086. 9791 PODARIM mladiče mešance, majhne in srednje velikosti, stare 2 meseca. © (068)23-696. 9794 PRAŠIČA, težkega 100 do 120 kg, prodam. ® (068)81-286. 9797 SUHO KORUZO in jedilni krompir dezire prodam. Anton Pezdirc, Krasinec 12, © 57-272. 9798 31 M2 lamelnega hrastovega parketa A klase prodam 15% ceneje kot v trgovini. ©(068)78-440. 9799 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam in zbiram naročila za težke kokoši. © (068)75-121. 9801 ŠMARNICO prodam. © (068)76-359. 9802 BREJO svinjo prodam. Janez Cimerman, Dobravica 33, Šentjernej. 9804 PLEMENSKEGA KOZLA, koze in kozličke prodam. © (068)65-329. 9805 MANJŠI ŠTEDILNIK na trda goriva prodam za 10.000 SIT. © (0608)88-236. 9807 KVALITETNI KROMPIR za ozimnico, beli ter fijana, sante in dezire, prodam ali menjam za manjšo količino grozdja. © (068)45-039. 9808 VINO ŠMARNICO in kravo, tretjič brejo 7 mesecev, prodam. ® (068)65-135. 9812 KLOPOTCE za vinograd ali kot okras prodam © (068)73-136. 9814 100 L belokranjskega belega vina ter R 4 GTL, letnik 1988, prodam. © (068)67-553. 9815 HLADILNIK, zamrzovalno skrinjo, 210 1, prodam. ® (068)45-276. 9816 PUJSKE za odojke ali nadaljnjo rejo prodam ©(068)41-079. 9819 MOŠT portugalke prodam. © (068) 75-416. 9823 KOBILO, staro 6 let, brejo, prodam. Franc Rupar, Goriška vas, Škocjan. 9826 TOP NA PLIN za odganjanje ptic iz vinogradov prodam. © (0608)78-206. 9827 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2.5 KW, prodam za 100 DEM. © (068)81-427. 9828 RABLJENO PEČ za etažno centralno, s kompletno dodatno opremo in boj-lerjcm, ugodno prodam. * * ** (068)24-519. 9831 2 KOZI prodam. © (0608)70-320. 9832 TELE, staro 10 dni, prodam. © (068)89- 027. 9833 ROTACIJSKO KOSILNICO Sip 135, oljni gorilec, motor APN 4 in spalnico ugodno prodam. ® (068)85-608. 9834 96- BASNO klavirsko harmoniko Melodija prodam. © (068)24-384. 9835 PLETILNI STROJ Brother, dvored-ni, prodam. Marija Foršček, Adamičeva 34, Novo mesto. 9836 SUHA DRVA, belo in rdeče vino in molzni stroj prodam. Uhan, Lukovek 11, Trebnje. 9838 BIKCA, težkega 230 kg, prodam. ® (068)81-774. 9844 PEČ za etažno centralno Emo 23, z bojlerjcm, črpalko, ekspanzijsko posodo in ventili prodam za 50.000 SIT. © (0609)646-281. 9848 TELICO, staro 1 leto, simentalko, prodam. ® (068)85-762. 9850 DATELJNOVO PALMO, staro 34 let, visoko 2.5 m, primerno za lokal, prodamo, ker je ne moremo več prezimiti. © (061)721-795. 9852 VINO šmarnico, belo in rdeče, ter grozdje Šmarnice prodam. ® (068)40-798. 9854 PRAŠIČE, težke 25 do 130 kg, prodam. ® (068)81-453. 9860 ČRNO- BELO TELE, staro 10 dni, prodm. ® (068)45-236. 9861 ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. ® (068)323-487. 9863 POL mlade krave prodam. © (068) 78-273. 9869 PUJSKE, težke 50 do 130 kg. primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Martin Žnidaršič, Šmalčja vas 18, Šentjernej. 9872 10 M3 hrastove hlodovine. R 5 cam-pus, letnik 1992, ter sansko kozo prodam. © (068)28-075. 9873 1000 KG koruze v zrnju prodam. © (0608)67-373. 9875 DNEVNO SOBO Alples, skoraj novo, prodam. © (0601)85-014. 9877 VINO cviček prodam. ® (0608)87-342. 9878 TELICE SIMENTALKE, ena breja 4 mesece, druga stara 9 tednov, prodani, kupim pa tele, staro 10 dni. ® (068)75-190. 9879 MESARJI! Naprodaj je bik, 60 kg, mlada krava za zakol in jedilni krompir sante in dezire. Starič, Volčje Njive 8, Mirna. 9880 VINOGRAD in slive prodam. © (068)64-523. 9882 DIATONIČNO HARMONIKO Melodija, trivrstno. C, F, B, s šestim basom in Slakovim gumbom, ugodno prodam. ©(0608)70-170. 9885 PRALNI STROJ Zappso 570, kot nov, poceni prodam. © (0608)67-404. 9889 DVA BIKCA sivca, stara 10 dni, prodam. © (068)323-808. 9890 SVINJO, težko 220 kg, prašiče, težke 100 kg, in 100 I rdečega vina prodam. © (0608)62-754. 9891 1000 KG koruze v zrnju prodam. © (0608)67-373. 9895 KORUZO v zrnju prodam. © (068) 73-630. v 9896 6 VREČ koruze prodam. © Pavlin, Pa ha 4, Otočec, © 25-426. 9898 razno FRIZERSKI SALON MARJANA, Br- šlj in, obvešča cenjene stranke, da obrat lije še do 31. 10. 1996. V ČRNOMLJU oddam poslovni prostor, 200 m2, primeren za proizvodnjo ali trgovino. Naslov v oglasnem oddelku. 9138 KITARSISTA in klaviaturista iz novomeškega okoliša iščem. Mira Novak, Cankarjeva 27, Trebnje. 9637 V METLIKI oddam poslovne prostore, cca 100 m2, in prodam trgovinsko opremo. © (068)60-538 ali 60-121. 9642 STAREJŠIM brez naslednikov kakorkoli pomagam. Šifra: »OPOROKA. 9645 PROSTOR za trgovsko dejavnost z odkupom inventarja oddam. ® (068)21-036, int. 23. 9648 OTROKA vzamem v varstvo. © (0608)41-606. 9653 V VARSTVO vzamem enega otroka. © (068)83-056. ' 9659 NEMŠČINO in matematiko za srednjo šolo inštruiram. © (068)322-107, Špela. 9670 OPREMLJEN LOKAL, 70 m2, v po-slovni stavbi oddam v najem. Dolenjske Toplice, © (068)65-695. 9711 ANGLEŠKI JEZIK inštruiram in prevajam v slovenščino. © (068)341-888. 9736 SKRBNO VARSTVO za vaše otroke, redno ali občasno, neglcde na ure in dneve, vam nudim na našem domu. © (068)21-934. 9757 SNEGOLOVI iz nerjaveče pločevine! Ugodna cena, možna montaža. © (064) 725-319. 9793 POSLOVNI PROSTOR na Novem trgu (trenutjio še zaseden s trgovino Nitka), oddam v najem najboljšemu ponudniku. © (068)21-194. 9796 LOKAL za trgovino ali podobno. Ul. O. Zupančiča, Črnomelj, oddam v najem. © (068)51-888. 9800 POHORSKI naravni skril in umetni kamen vseh barv in najboljše kvalitete prodajamo, dobavljamo in polagamo. IKA-UM,® (068)76-122. 9821 V DOLENJSKIH TOPLICAH oddam gostinski lokal. ® (068)65-285. 9840 UREJENA 58-letna ženska gre gospodinjit družini brez kmetije ali k starejši osebi. Nagrada in ostalo po dogovoru. Šifra: ..DOBRA GOSPODINJA... 9893 FANTU, staremu 12 do 17 let, dam zapisati hišo v Novem mestu in kupim kamp prikolico. Ponudbe s ceno in opisom pod šifro: ..SEPTEMBER«. 9894 službo dobi MEGA ZASLUŽEK - delo na domu. Brezplačne informacije z naslovljeno kuverto na naslov: Robert Reberšak, Cun-drovcc 40 c, Sromlje. 9626 VABIMO VSE, ki si želijo zaslužka in imajo veselje do dela na terenu! Fani Podbcvšek, Zg. Tuhinja 13 a, 1219 Laze. 5 AKVIZITERJEV iščemo. Visoke provizije in lepe nagrade. © (062)510-763. 9651 2 PARKETARJEMA z izkušnjami nudimo redno zaposlitev. © (068)28-733. 9692 V LESNI STROKI zaposlimo 2 delavca. Mizarstvo Miklič, Šranga 43, Mirna Peč.. 9714 KUHARICO ali kuharja z večletno prakso zaposlim. Delovno razmerje za-čnevtcči takoj. © (0609))647-084. 9732 ŽENSKO za čiščenje hiše dvakrat tedensko dopoldan v Novem mestu iščem. © (068)323-232. 9735 NAGROBNE SVEČE nudimo v na-daljno prodajo pod ugodnimi pogoji. Primerno za začtnike! © (068)323-390. 9746 KOMERCIALISTE za področje 068 in 0608, za trženje novoletnega programa, iščemo. © (068)323-578, po 14. uri. 9782 UREJENO NATAKARICO redno zaposlimo v Novem mestu. ® (0609)622-268. 9824 AMERIŠKO PODJETJE redno zaposli več sodelavcev v vseh večjih slovenskih mestih. Plačilo cca 2500 DEM mesečno. ® (061)210-321. 9830 SAMOSTOJNA NATAKARICA dobi delo. ® (068)48-710, do 14. ure. 9839 TRGOVSKO PODJETJE Zrno zaposli šoferja tovornjaka priklopnika za nedoločen čas za vožnjo po Sloveniji in Hrvaške ® (0608)75-410 ali 75-086. 9899 službo išče STROJNIK upokojenec išče kakršnokoli delo v okolici Krškega. Naslov v oglasnem oddelku. 9634 DEKLE s SŠI išče zaposlitev. © (068)49-683. 9656 VOZNIK B- kategorije išče zaposlitev. Martin Žnidaršič, Močvirje 18 a, Škocjan. 9669 PRODAJALKA išče zaposlitev v Novem mestu. Štefka Harle, Močvirje 18 a, Škocjan. 9671 29 - LETNA, trgovski poslovodja, išče delo v trgovini v okolici Brežic ali Krškega. © (0608)59-242. 9842 stanovanja PROFESORICA najame garsonjero v bloku. © (068)315-615, v službi. 9658 STANOVANJE in sobo v Črnomlju vzamem v najem. © (068)52-712. 9665 ŠTUDENTKA najame stanovanjc v Ljubljani ali gre za sostanovalko v 2 sobno stanovanjc. © (068)22-252. 9678 STANOVANJE, 60 m2, takoj vseljivo, na Ul. talcev 6, Novo mesto, prodam. Ogled v nedeljo. 9753 V NAJEM oddam opremljeno dvosobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v oglasnem oddelku. 9811 ENOSOBNO STANOVANJE, 32 m2, na Šegovi v Novem mestu prodam. © (068)67-306. 9859 PAR najame dvosobno stanovanje v Novem mestu. © (068)20-351, zvečr. 9862 ženitne ponudbe VDOVA, 56-letna, želi spoznati vdovca, starega do 60 let, ki bi se preselil na manjšo kmetijo. Šifra: »VRTNICA«. Samo ena kuharica je Kuharica sestre Vendeline! Pri založbi VALE-NOVAK iščemo vestne zastopnike za terensko prodajo. Prodajali boste KUHARICO SESTRE VENDELINE in PECIVO SESTRE VENDELINE, ki sta veliki uspešnici. Izkušnje so zaželene, niso pa nujne. Pokličite 061/318-769 ali 133-85-27, in dogovorili se bomo za sestanek s predstavitvijo prodaje, knjig in zaslužka. vi na: M - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po 0 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU PIKA NA 1 Salon pohištva Velika izbira pohištva, ugodne cene, popusti na gotovino! Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Vse informacije na 0 068/65-128. SUBARU, KIA MULLER, d.o.o. j S 068/51-059 Posebna ugodnost SUBARU LEGACY1000 DEM ceneje, KIA SP0RTAGE 2500 DEM ceneje! Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil SUBARU in KIA. KLJUČAVNIČARSTVO ŽUGIČ, s.p. Ljubljanska 47,1293 ŠMARJE SAP ! 0 (061) 775-370 Izdelujemo garažna dvižna vrata, vrtna samonosilna vrata in industrijska vrata. Izdelujemo jih po meri in opremimo z električnim pogonom in elektroniko. Kakovost, varnost in garancija so zagotovljene. RAČUNALNIŠKA ŠOU ZA OTROKE Vpis v začetno, nadaljevalno in izpopolnjevalno stopnjo za šolsko leto 1996/97 vsak dan od 7.30 do 15. ure. Pričetek šole 16.9.1996. Informacije: I.S.E.R., Jakčeva 12, Novo mesto, 0 068/342-434 GOTOVINSKA P0S0JIU Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, 0 061/210-174 in 061/126 20 70. j SUZUKI ALTO ŽE ZA 13.690 DEM Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,2 I goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, 0 068/24-791. I TEXAS - LEIF trgovina Metlika 0 068/59-260 NOVO, NOVO! Velika izbira jesenske konfekcije! NOVO, NOVO! Za izdelke iz zaloge nudimo do 50% popusta! VULKANIZERSTVO STRAHINIČ Breg revolucije 5, Metlika 0 068/59-064 Montaža in prodaja avtoplaščev proizvajalcev Sava, Barum, Michelin,. Nokia, Kumho za osebna in tovorna vozila ter traktorje. Možen nakup na obroke! DELNIČARJI KRKE! 0 061/312-563, 13-776-13 DELNICE KRKE serije G odkupujemo po 6.500,00 SIT za delnico. Odkupujemo tudi delnice ostalih podjetij iz privatizacije. Pokličite nas! Factor banka, d.d., Ljubljana ODKUP DELNIC ODKUPUJEMO DELNICE KRKA G po 6.200 SIT in KRKA B po 4.500 SIT ter ostale delnice iz privatizacije ZA GOTOVINO! 0 064/245-084 in 064/217-138, fax: 064/245-084 FALESKINI pooblaščeni serviser in prodajalec vozil HYUNDAI NOVOST: NOVI COUPE in NOVA SONATA! DARILO: avtomobilom, kupljenim v njihovem avtosalonu, opravljajo servisne storitve do 50.000 prevoženih kilometrov BREZPLAČNO! PRESENEČENJE: vsem kupcem vozil v mesecu septembru povrne HYUNDAI AVTO TRADE vse stroške registracije in obveznega zavarovanja! HYUNDAI - AVT0SAL0N IN SERVIS - FALESKINI, STRAŽA, UL. TALCEV 14 0 068/83-104! TABAKUM, d.o.o. NOVO MESTO TRGOVINA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO 0 068/341-826, 341-288 NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO stiskalnic, grozdnih, sadnih mlinov, pecljalnikov, PVC posode (5-odst. POPUST), IN0X cisteren, sodov (10-odst, POPUST), pretočne črpalke, gume za osebni, tovorni in traktorski program, agregate za pranje pod tlakom. VSE NA ENEM MESTU - V NOVEM MESTU TRGOVINA CEKAR BTC NOVO MESTO Ponudba živil in galanterije po ugodnih cenah: Sladkor 50 kg (vreča) - 5.440,00 SIT Pivo Union 0,5 I (steklenica) - 98,80 SIT Ledeni čaj breskev Union 1,51 - 145,00 SIT Bar kava 100 g- 149,00 SIT Mleko 1 I (tetrapak) - 99,50 SIT Sir gauda 1 kg - 734,00 SIT Toaletni papir (paloma 10/1) - 239,90 SIT Pralni prašek Ariel 3,6 kg - 899,90 SIT Pampers plenice (enojne) - 1.779,00 SIT (dvojne) - 3.399,00 SIT PORTRET TEQA TEclNA Janez Vidic “Nobene reči ne bom odnesel s seboj, rečem vsakokrat ljudem, ko se pripravljamo za kakšno večjo naložbo, bodisi za obnovo cerkve ali kakšne umetnine, ” rad poudari šentru-perški župnik Janez Vidic. Veseli ga, da je po prvotni zadržanosti tukajšnjega prebivalstva do njega, duhovnika z Gorenjskega, postal sestavni del te mehkobne krajine in dobrodušnih ljudi. Vidic pravi, da znajo Gorenjci vsako najmanjšo stvar prodati, Dolenjci pa so zvečine tako radodarni, da jim je nerodno kaj zaračunati. Starejši ljudje še zmeraj spoštujejo nedeljo kot dela prost dan; zato še prihajajo svojega dušnega pastirja spraševat, ali smejo delati, kadar imajo obiskovalce ravno v nedeljo. Župnik jih še spodbuja, naj le izkoristijo sorodnike ali znance za pomoč. Če bi Vidic danes končal z vztrajnim obnavljanjem sakralne in kulturne dediščine, bi se po mnenju poznavalcev razmer v šentruperški fari že zapisal v kroniko kot župnik, ki je v tem stoletju največ postoril za ohranjanje izjemno bogate dediščine. In to mu je uspelo v slaben četrtstoletju, saj je kot župnik nastopil službo v šentruperški župniji leta 1974, dve leti predtem pa je bil kaplan. Osvojeni delu pravzaprav noče govoriti, še najmanj pa lastiti si kakšne posebne zasluge za nesporne dosežke. “Je'veliko veselja, pa tudi razočaranj! A če bi se znova odločal, bi znova izbral ta poklic. Po Finžgarju je prekleto zanič župnik, če se komu ne zameri, in preklet bodi kaplan, če se zameri, ” smeje pripoveduje. Na trdni kmetiji sredi boste v Besnici pri Kranju so se kar trije Vidičevi fantje odločili za duhovniški poklic. Oče je imel zavoljo take odločitve svojih fantov nemalo težav pri tedanjih oblasteh, ki jim ga ni uspelo prepričati, da bi se po slabem letu partizanščine po osvoboditvi vključil v organe nove oblasti. Janezov oče je trmasto vztrajal, da hoče nazaj na kmetijo, češ saj veste, kaj smo se “gošarji" med vojno menili, namreč, da naj gre zemlja tistemu, ki jo obdeluje! Po tako trmastem odklanjanju sodelovanja v oblastnih funkcijah, pa se za nameček še kar tri fante dal v “črne šole”! Župnik Janez Vidic ni nikoli zamolčal, da je bil oče v partizanih. Zato se ga je v dolenjskih krajih prijel vzdevek, daje “partizanski župnik", da je “rdeč”. Upajmo, da bo v prihodnje pribljubljenemu župniku Janezu Vidicu zdravje bolj trdno. Ob srečanju z Abrahamom je zaživel z bratovo, Tinetovo ledvico, da se je izognil mučnim dializam; letos, predno si je naložil še šesti križ, ga je bolezen trikrat potisnila na operacijsko mizo, naposled pa so mu amputirali levo nogo. Ko se je prvikrat na vozičku pojavil r cerkvi, da bi maševal, ni bilo nikogar, ki se mu ne bi orosilo oko. “Ja, kaj hočete, noge res nimam več, jezik pa še znam vrteti, " pravi župnik Janez Vidic. PAVEL PERC KRALJICA SLOVENIJE NA OTOČCU OTOČEC - V soboto, 14. septembra, bo v teniški dvorani na Otočcu finalna prireditev za izbor “kratice Slovenije 1996”. Dekle, ki jo bodo med 12 finalistkami izbrali za letošnjo “kraljico Slovenije”, bo v Baden Bad-nu nastopila na izboru za “kraljico sveta”. Otoška zmagovalka bo za nagrado dobila osebni avtomobil. Prireditev bo prenašala TV Slovenija, nastopili pa bodo tudi številni glasbeni gostje, med njimi Anja Rupel, Alka Vujiča in Magnifico, Dominik Kozarič in Power Dancers, Don Mentoni Bend, Los Lo-cos in drugi. Vstopnice po 500 tolarjev so v prodaji v Šport hotelu na Otočcu in v novomeškem Kompasu. REKORDNI KROMPIR - Družina lvanškovih s Starikavega Vrha pri Semiču kmetuje na 32 ha zemlje. Približno polovico (13 ha) je boste, zato imajo v najemu še okrog 9 ha obdelovalnih površin. Gospodar Janez pravi, da so posadili le 30 kg krompirja, te dni pa so lahko zadovoljni z najboljšo, rekordno letino doslej, saj je po Janezovih besedah razmerje med posajenim in izkopanim krompirjem kar 1:22! Pri lvanškovih so pobrali iz zemlje celo nad kilogram težka krompirja (115 dag in 110 dag), ki ju drži r rokah 9-letni Igor, njegova 6-letna sestra Maja pa pozira kar z SO dag težkim rdečim "korenčkom! (Foto: P P) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Lokalnega avtobusa iz Plave lagune še ne bo - “Vizija ni podjetje” ■ Neprijazne prodajalke v Mladinski knjigi • Krška blagajna davčne uprave na dopustu? - Zakaj je denar le za cerkve? Tbkratne telefonske klice je začela V. K. iz Seidlove ulice v Novem mestu, ki meni, da je nujno, da bi lokalni avtobus vsaj enkrat ali dvakrat na dan vozil iz Plave lagune do novomeške avtobusne postaje, tako kot že vozi iz Bršljina in Šmihela. V Plavi laguni je namreč veliko starejših in upokojencev, ki nimajo lastnega prevoza. “Na občino smo že poslali prošnjo, pa so nam rekli, da bo avtobus vozil, ko bodo uredili cesto mimo Gimnazije. Ih je sedaj nared, o našem prevozu pa za zdaj še ni sledu,” je povedala V. K. Sekretar za komunalne zadeve na novomeški občini Feliks Strmole je dejal, da je za te pobude že slišal in da so se z avtobusnim podjetjem Gorjanci že večkrat dogovarjali o razširitvi avtobusnih prog v mestu, a rezultatov ni, verjetno zato, ker to ni rentabilno. Mestni promet spada pod okrilje avtobusnega podjetja Gorjanci. Njegov direktor Marjan Smrke je povedal, da je mestni promet v Novem mestu težko vpeljati, ker so pogoji t 1 ..... Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zalo pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (ObS)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. zanj zelo slabi (ni primernih obračališč itd.), v ta namen pa tudi ni nobenih subvencij. Je pa vozni red že pripravljen. Meni, da prebivalci Plave lagune z avtobusnimi prevozi do avtobusne in železniške postaje ne bi smeli imeti težav, saj gre na dan v smeri proti Otočcu okrog 20 avtobusov (in seveda nazaj) in ustavljajo na postaji pri Mercatorjevi trgovini. S. B. iz Dragatuša, je 23. novembra 1994 je svoj certifikat vložila v Vizijo, od tam pa je dobila le odgovor, da ima 380 delnic, prodajna cena pa je tisoč triinpetdeset tolarjev. Ne ve, kaj to pomeni: ali jih lahko dvigne, proda; najbolj pa jo vznemirja to, da posluša, kako drugi vlagatelji od določenih podjetij dobivajo dividende, pri njej pa nič. Mateja Bla-jič iz Vizije Novo mesto je razložila, da mora gospa vedeti, da Vizija ni podjetje, pač pa družba za upravljanje investicijskih skladov, in dokler v državi vsa podjetja ne bodtrzaključila lastninjenja, do takrat Vizija ne more zamenjati certifikatov za premoženje. Do takrat tudi gospa S. B. ne more dobiti dividend, certifikata pa ne more več zamenjati. “Zakaj se nihče ne zmeni za most čez Savo v Krškem, čeprav je cesta zelo luknjasta in zato nevarna?” sprašuje Franci Knafelj iz Krškega. “Cesta je regionalka R 362 in tako v pristojnosti ministrstva za promet in zveze, ki je dolžno cesto vzdrževati in popravljati,” je povedal Franc Glinšek s krške občine. Dodal je še, da pripravljajo celovito obnovo ceste, gornji ustroj pa bi bilo treba popraviti čimprej, pri čemer pa ministrstvo sodeluje s Cestnim podjetjem Novo mesto. Majo iz Dolenjskih 'Toplic motijo prodajalke v novomeški Mladinski knjigi, ki so zelo neprijazne. Pred kratkim, ko je kupovala 20 pol šeleshamer papirja A3 format, jih ji je prodajalka dala 21, zaračunala pa kar 30, kar je Maja opazila šele doma. “Pa tudi sicer se vlačijo kot megla, to pa ni samo moje/nnenje,”je dodala. Bralec Goršin s Potov Vrha se je pred tedni vozil po Bizeljskem, Posavju in Štajerski in opazil, da imajo zelo lepe cerkve - če še niso obnovljene, pa so ta dela v teku. To ga ne bi motilo, če se ne bi spomnil na OŠ Mali Slatnik, ki je v zelo slabem stanju: ostrešje je preperelo, žlebovi puščajo itd., pa na novomeške zdravstvene ustanove, ki so v podobnem stanju. Goršin se sprašuje, zakaj se na primer tako dolgo gradi porodnišnica, kako da ob lokalni cesti Novo mesto-Šentjernej ni odbojnih ograd, zakaj je tudi polno neutrjenih bankin itn., za cerkve pa je denar. Bojanu iz Krškega ni jasno, kako si lahko na občinski davčni upravi za družbene prihodke privoščijo dopust od 23.8. do 6.9. brez nadomeščanja. Davkoplačevalci morajo tako plačevati preko položnic, kar pomeni, da nekaj vzame še pošta ali banka. Na občini Krško so povedali, da je bila uslužbenka ta čas na dopustu in ker niso imeli novo delovne moči za nadomeščanje, je bila blagajna zaprta. Pravijo: konec dober, vse dobro. Zadnji telefonski klic je prispevala bralka Anica iz Kopra, dolgoletna (30 let) naročnica Dolenjskega lista, rojena v Kostanjevici na Krki. Pohvalila je naš časopis in dejala, da ga dobi vsak četrtek popoldne in ga z veseljem prebira. Tildi njej pa se zdi, da je pisanje Darinke 'liatar in Janeza Novšaka že preseglo meje dobrega okusa. “Pa tudi Tinca Kuhelj iz Šentjerneja lahko kdaj za spremembo svoje prispevke pošilja kam drugam,” pravi. L. M. Idrijske čipke po dolenjsko Klekljarice iz Novega mesta, Šentjerneja in Vavte vasi presenetile na 15. čipkarskem festivalu v Idriji - Petra Bukovec iz Novega mesta zmagala v skupini krožkarjev NOVO MESTO - Na 15. čipkarskem festivalu v Idriji so med uveljavljenimi klekljaricami iz okolice Idrije, Žirov in Ljubljane sodelovale tudi klekljarice iz v tem pogledu “eksotične” Dolenjske. Naše mlade čipkarice pa se niso na festivalu samo pokazale, ampak so na veliko presenečenje vseh tudi zmagovito nastopile v tekmovanju krožkov. Prvo mesto je pripadlo Petri Bukovec iz Novega mesta, tretje pa Bernardki Je-ralič iz Šentjerneja. V tekmovalni skupini krožkov je osem dolenjskih klekljaric pobralo poleg prve in tretje še peto, osmo in deseto nagrado, Za tako uspešen prodor dolenjskih čipkaric je seveda poleg njih samih zaslužna s. Ivanka Tbrček iz novomeškega samostana šolskih sester, ki že pet let vodi zastonjske klekljarske krožke v Novem mestu, Šentjerneju in Vavti vasi, pomaga pa ji s. Ivica. Za klekljano čipkarstvo, ki ima na Slovenskem več stoletij dolgo tradicijo, pred- so navdušile precej mladih, a tudi nekaj starejših Dolenjk. Da naša dekleta tudi pri tem opravilu niso od muh, so na idrijskem festivalu dokazale najmlajše čipkarice, še posebej letošnja zmagovalka v skupini krožkarjev Petra Bukovec. Petra, ki je prejšnji teden dopolnila 13 let in hodi v 7. razred šmihel-ske osnovne šole, klekljarski krožek obiskuje že tretje leto, vendar pa so ji kleklji domači dlje časa, saj jih, kot pravi, njena stara mama “premetava” že celo vrsto KRKAŠI NA KEPO NOVO MESTO - Planinska skupina Krka pripravlja v nedeljo, 22. septembra, izlet na Kepo (2143 m). Odhod bo ob 6. uri izpred Krke, vrnitev pa v večernih urah. Cel dan bo okoli osem ur zložne hoje; ker bo pot vodila tudi po avstrijski strani, morajo pohodniki imeti s seboj potni list ali osebno izkaznico. Za pohod se je treba primerno opremiti, predvsem je treba obuti dobre planinske čevlje in se toplo obleči, s seboj vzeti smučarske oziroma pohodniške palice, pripraviti je treba rezervno perilo in malico. Prijave in denar za prevoz (2000 tolarjev) zbirajo v Krkinem oddelku za oddih do četrtka, 19. septembra, tel. 312-537. SEVNIČANI NA SP RAKETARJEV SEVNICA - Na Kamniškem polju ob Agrokombinatu Emona poteka od 7. do 14. septembra 11.svetovno prvenstvo raketnih modelarjev. Barve slovenske reprezentance zastopajo tudi trije Sevničani: Drago Perc, svetovni prvak iz leta 1992 v ZDA in podprvak z zadnjega SP na Poljskem, ter prav tako odlična raketarja Matjaž Požun in Igor Štricelj. Bodo med 300 tekmovalci iz 22 držav Sevničani priborili za Slovenijo spet kakšno kolajno? PRVI SOM - Novomeščan Sašo Lavrin je ribič šele prvo leto, a je v soboto na Otočcu pod grajskim otokom s čolna v spremstvu svojega ribiškega mentorja Janeza Jevni-karja ujel trofejo -125 cm in 12 kg težkega soma, kar sicer za stare ribiče ni nič posebnega, za začetnika pa velika stvar. Za vabo je uporabil žlico, vrvica pa je bila debela 0,35 mm. Da fant še ni vajen fotografij s trofejami, dokazuje tudi napaka pri drži ribe. Se bo že naučil. let. Najbrž je natančnost, spretnost in vztrajnost, kar vse je potrebno za izdelovanje klekljanih čipk, podedovala po nji. Stara mama, po rodu Gorenjka, ki pa že štirideset let domuje na Dolenjskem, ji je zbudila zanimanje za klekljanje, starši pa so Petrino ukvarjanje s tem lepim konjičkom podprli. Petra je tako hitro osvojila potrebno znanje in spretnost, da se ji kleklji (lesene tuljave z laneno ali bombažno nitjo) in kvačka ne zapletajo, tudi ko se loteva zahtevnejših vzorcev, za katere je potrebno sukati tudi do osem parov klekljev hkrati. Pri Bukovčevih doma imajo že kar lepo zbirko vseh mogočih čipk, plod marljivih babičinih in Petrinih rok, Novo mesto in z njim Dolenjska pa sta zdaj razpoznavno vpisana v slovenski čipkarski zemljevid, kjer ju doslej ni bilo. M. MARKELJ SPRETNOST IN NATANČNOST - Petra Bukovec ta čas kleklja zahtevno čipko; pod njenimi spretnimi in natančni prsti nastaja podoba golobčka z oljčno vejico. 15. MEDNARODNO SREČANJE FILATELISTOV NUMIZMATIKOV IN KARTOFILOV NOVO MESTO - Filatelistično društvo Novo mesto organizira v soboto, 14. septembra, v restavraciji hotela Grad Otočec 15. mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov. Srečanje bo trajalo od 9. do 17. ure, prihodnje pa bo 8. marca 1997. O ONESNAŽEVANJU BOMO VEDELI (VEČ - V nedeljo popoldan so V Iskri pri Kočevski Reki svečano odprli merilno postajo GA W (Global At' mosphere Watch - Svetovno atmosfersko opazovanje), ki bo spremljal gibanje onesnaženosti zraka na velike razdalje. Gre za prvo tovrstno merilno postajo v Sloveniji, saj sicer podobna, ki je na Krvavcu, meri le kori * centracije ozona. Opazovalno postajo, ki bo poleg meritev, kijih opravlja-jo meteorološke postaje, merila tudi, koliko onesnaženosti pride v Sloveni]0 od dmgd, je ob navzočnosti ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja in direktorja Hidrometeorološkega zavoda RS Dušana Hrčka svečano odprl generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije, G. O. P Obd' si. Minister Gantar je ob tej priložnosti poudaril, da merilna postaja ninri le regionalnega pomena, ampak tudi širši nacionalni. “Slovenija je pretežno gozdnata, kisel dež pa vpliva ravno na gozdove. S pomočjo te postaje bom0 poslej imeli podatke o tem, od kod ta prihaja, tako da se bomo potem tiri1 vedeli pogovarjati o tem, kje in kako je potrebno zmanjšati emisij1 onesnaženosti, "je dejal. Kot je povedala svetovalka direktorja Hidrometeorološkega zavoda Slovenije mag. Melanija Lešnjak, bo naprava v začetih merila prizemni ozon, žveplov dioksid, dušikove kisline, sulfatne ione amonijak ter kakovost padavin, kasneje pa tudi prisotnost težkih kovin obliki trdih delcev v zraku. (Foto: M. Leskovšek-Svete) TIGRA ZA LEPOTICO - Miss Dolenjske, Novomeščanka Petra Kramd se je na polfinalnem izboru uvrstila v finale za Miss Slovenije, ki bo kotiF meseca v Mariboru. Za uspešno nastopanje je najlepšo Dolenjko nagradi> uspešni poslovnež g. Kritno Filipčič, ki na Dolenjskem in v Posavju zastopa firmo Opel. in Petri “podaril"privlačen športni avtomobil Opel Ttgfi-(Foto: M. K.) PLESNI CENTER DOLENJSKE Pričetek sezone: 1. PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE: NEDELJA, 15. september 1996 — začetni tečaj ob 16. uri — nadaljevalni tečaj ob 18. uri — izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri ČETRTEK, 19. september 1996 — nadaljevalni tečaj ob 20. uri 2. CELOLETNA PLESNA ŠOLA ZA OTROKE IN MLADINO PONEDELJEK, 16. september 1996 Informacije; tel. 321-685 ali 44-803