Informativno glasilo CX^čine Bettinci • številka 13 • december 2007 • letnik V • ISSN-1581-7156 Otvoritev razstave v Fehringu - Gremzenlos 1914-2004 (Avstrija, Slovenija, Madžarska) - 13. april 2007 Sprejem miss Slovenije - Tadeje Ternar iz Beltinec - 1. julij 2007 Sprejem miss Slovenije - Tadeje Ternar iz Beltinec - 1. julij 2007 Tradicionalni Ciglarski dnevi na Melincih - od 6. do 8. julija 2007 37. Mednarodni folklorni festival v Beltincih od 26. do 29. julija 2007 37. Mednarodni folklorni festival v Beltincih od 26. do 29. julija 2007 Beseda župana Milan KERMAN • župan občine Beltinci Spoštovane občanke, spoštovani občani! Opažamo, da dnevi vedno hitreje minevajo, kar je posledica tempa, v katerem živimo. Delamo, ustvarjamo in nasploh smo vpeti v njega. Komaj se prav zavemo, že je pred nami konec leta in pred nami leto novih pričakovanj, upanj, načrtov in želja. Ta ritem je vedno hitrejši, bolj napet, prežet z več problemi in manj strpnosti med nami. V tem času se bomo pogosto ozrli nazaj v odhajajoče leto in se vprašali, če smo postorili vse, kar smo načrtovali in kar smo si želeli doseči. Napravili bomo inventuro doma, pri sebi, v družini in tudi na svojih delovnih mestih. Verjetno bomo z uresničenim zadovoljni, mogoče delno zadovoljni ali pa ostali prazni, ker smo preveč pričakovali. Ne glede na vse pa se leto poslavlja in to zelo hitro. Enako se moramo vprašati tudi vsi, ki nam je zaupan mandat vodenja in upravljanje z občino Beltinci. Vsi bomo morali najprej pri sebi razčistiti, kako smo opravili delo. Smo storili vse, za kar smo se obvezali? Smo bili pri odločitvah dovolj modri? Smo spoštovali različnost mnenj? Smo dovolj storili za napredek občine? Smo znali spoštovati sočloveka kot osebnost, kot človeka, ali pa smo iskali samo tisto na njem, kjer smo ga lahko zalili z gnojnico in ga kot človeka pred vsemi diskreditirali? Smo se vsi dovolj trudili, da pridobimo sredstva v občino Beltinci ali pa smo samo s pr- stom kazali na nekoga in nato potencirali njegovo krivdo? Še več je tovrstnih vprašanj, ki si jih lahko vsak zase zastavi in skuša odgovoriti nanje. Naša minljivost pa bi nam morala nare- kovati spoštovanje posameznika kot človeka. Najlažja je namreč oblika kritike, nasprotovanja, ki sčasoma preide v sovraštvo. Težje pa je imeti jasno izoblikovan boljši predlog, ki bi vodil do razvoja in lepšega jutri. Spoštovane občanke, spoštovani občani! Mesec december, predbožični čas, iztekajoče se leto ter prihajajoče novo, naj bo prenova nas vseh, da bomo znali najti vrednote sočloveka, njegovo enkratnost, njegovo svojskost. Naj zavlada med nami strpnost, dobre želje, dobronamernost in potrpežljivost. S skupnimi močmi bomo premagali marsikatero oviro. Zahvaljujem se vam za vse nasvete in prispevek, ki ste ga dali z njimi za dobrobit in razvoj Občine Beltinci. sposrovANe občanke in občanu novo iero je čas, ko v odsevu misu drsijo slike PRETEKLEGA ČASA. potrebno se je samo obrniti in pred nami se odpre mavrični sijaj prihodnosti. prihajajoči božični prazniki naj vam odprejo vaša srca za lepe in skrite želje. naj vam Novo lEro 2008, KI rRKA NA MRAtA, PRINESE miru, zadovoljstva, sreče in uspehov. MILAN KERMAN, župan OBČINE BEiriNCI Mali rijtar - december 2007 MALI RIJTAR MALI RIJTAR Misli uredniškega odbora Uredniški odbor občinskega glasila • Mali Rijtar Ljudje posvečamo veliko časa in energije iskanju sreče, in to največkrat zunaj sebe. V resnici pa so najsrečnejši tisti ljudje, ki delajo tako, da osrečujejo druge. Spoštovani! Božično - novoletni čas naj bo čas velike radosti, prijetnega kramljanja in lepih spominov. Želim Vam veselo praznovanje Božiča, v novem letu pa veliko lepih, zdravih in uspešnih dni. Jelka BREZNIK * * * Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova. (T. Pavček) Veliko sreče in lepih sanj, naj vam prinese božični dan in novo leto naj zaživi, radosti polno, brez solz in skrbi. Renata ADŽIČ * * * Po naključju srečate človeka, drugačnega od ostalih ljudi, ki jih poznate. Ugotovite, da se ob njem počutite dobro, pozitivno in energično. Kjer vi vidite problem, on zagleda priložnost. Ko ste prepričani, da nekaj ni mogoče, se on še bolj navduši. Ko vi želite odnehati, on naredi še korak naprej... »Obračaj svoj obraz proti soncu in zagotovo ne boš videl sence. Tako to počno sončnice.« je nekoč dejala slepa pisateljica Hellen Keller Optimizem ni pogojen z dednostjo ali usodo! Optimizma se lahko naučite. Lahko postane vaša navada, če se tako odločite- če tako izberete. Zlatko RADUHA * * * Ne želim, da se Vam izpolnijo vse želje, ker potem ne boste več želeli. Ne želim, da se Vam izpolnijo vsi upi, ker potem ne boste več upali. Ne želim, da se Vam izpolnijo vse sanje, ker potem ne boste več sanjali. Želim le, da se Vam izpolni toliko želja, upov in sanj, da boste srečni. (neznan avtor) Miren in vesel Božič ter sreč-no2008! Peter DUGAR * * * Pogledi ljudi so mrki, zamišljeni... Pozabili smo že na moč prijazne besede, topel stisk rok, nasmeh, ... čudežno delujejo, pa še zastonj so! Preizkusite jih, presenečeni boste ! Vse dobro v prihajajočem letu vam želim. Zlata HORVAT * * * Humor je znamenje notranje svobode in razsežnost zdravega in dojemljivega razmerja do resnice. (Ph. Dessauer) Robert KUZMA * * * Niti čez 2000 podpisov občanov občine Beltinci ne more prekriti nasmeha na mojem obrazu. Vanek * * * Pod politično odločitvijo danes na splošno razumemo priključitev h kakšni skupini. (Martin Buber) Politika bi morala biti stvar najboljših; že druga garnitura ji ni več kos. (Oliver Hassencamp) Umetnost politike je dostikrat v tem: prijeti vroče železo, a s tujimi prsti (Manfred Rommel) Miroslava ŠOMEN O Spoštovane občanke in občani! Prijazno vas vabimo k skupnem oblikovanju našega informativnega glasila »Mali rijtar«. Poročajte nam o zanimivih dogodkih in aktivnostih, povezanih z življenjem v naši občini. Članke oddajte v tajništvo občinske uprave na zgoščenki ali disketi ali pa ga pošljite po elektronski pošti na naslov: obcina@beltinci.si. Priložite še fotografije s podnapisi, da bo prispevek bolj zanimiv. Hvala za sodelovanje!__________________________________________________________________________________ Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vam uresničijo želje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Erna VOROŠ Praznični čas naj Vam izpolni vse skrite želje! Spokojnost in čarobnost zimskih večerov naj napolnjujeta Vaše notranjosti in Vam dajeta moči za lažje premagovanje težkih preizkušenj. Sanje, ki se bodo prebujale v Vaših srcih naj Vam namenijo le zadovoljstva in nešteto drobnih radosti. Lilijana ŽIŽEK Mali rijtar informativno glasilo Občine Beltinci uredniški odbor: Jelka BREZNIK (glavna urednic), Renata ADŽIČ (odgovorna urednica), Zlatko RADUHA (pomočnik glavne urednice), Ivan MESARIČ, Mira ŠOMEN, Zlatka HORVAT, Erna VOROŠ, Peter DUGAR, Robert KUZMA zbiranje materiala: Lilijana ŽIŽEK jezikovni pregled: Zlatka HORVAT, Cvetka RENGEO fotografija na naslovnici: Robert KUZMA fotografije na ovitku: Jože ŽERDIN, Arhiv občine Beltinci grafično oblikovanje in priprava za tisk: Grafični studio Robert Kuzma s. p. tisk: Tiskarna S-tisk, d. o. o. december 2007 Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, (02) 541 35 35. Mali rijtar - december 2007 Opozorilna zapora - 15. junij 2007 Robert LETNAR • Civilna iniciativa Beltinci Žal smo spet morali opozoriti na naše težave z zaporo, saj nas drugače ne slišijo v Ljubljano. Res smo dosegli, da se avtocesta gradi in bo zgrajena, kot pravi minister, do praznika priključitve Prekmurja k Sloveniji leta 2008. Prebivalci občine Beltinci pa s tem ne moremo biti zadovoljni, saj se kratkoročni ukrepi ne izvajajo, kot je bilo obljubljeno. Tovorni promet se iz meseca v mesec povečuje, na kar smo pristojne opozarjali že v mesecu januarju., ko smo rekli, da pretoka preko 100.000 tovornjakov na mesec ne bomo dovoli- li. Število tovornjakov pa je že februarja prekoračilo našo opozorilno mejo, zato smo še enkrat apelirali in povedali: Če nam do 14.06.2007 ne ponudijo nič konkretnega, bomo 15.06.2007 zaprli cesto. Dobili smo le vabilo na razgovor z ministri. Z gospodom Kampušem sva se 14.06.2007 odpravila v Ljubljano, kjer sva imela razgovore z ministri Božičem, Matejem in Podobnikom ter pristojnimi direktorji. Obljubili so nam: • poostren nadzor nad tovornimi vozili, • prepoved tovornega prometa nad 7,5 ton ob vikendih in v turistični sezoni, • proučitev učinka teh ukrepov po enem mesecu. Vsi prisotni so bili enakega mnenja, da tako hitro naraščajočega prometa niso pričakovali, naša opozorila zadnjih treh let pa imenovali nestrokovna, narejena brez študij. Vsakemu laiku je lahko jasno, da če odpreš zaprta vrata (beri: mejo), se bo promet povečal. Za to potrebujejo naša ministrstva tri letne študije- takšne in drugačne - pa ne pridejo do nobenih rezultatov, nas pa prepričujejo, da nimamo pojma. Še isti večer (14.06.2007) se je sestal Odbor za sprotno spremljanje gradnje avtoceste v Gornji Radgoni in prišel do zaključka, da s ponujenim ne moremo biti zadovoljni. Pred tremi leti bi nas še prepričali s temi obljubami, danes pa ne več, saj bo po takih pristopih avtocesta zgrajena prej, kot bodo končane njihove študije. Za nas so argumenti naših občanov pomembnejši: • ne morejo varno prečkati cest, • ne morejo prezračevati svojih stanovanj, • ne morejo spati zaradi hrupa, • vedno več je nesreč v naseljih, • promet na vzporednih cestah v vaseh na cesto G1-3 se drastično povečuje. To je bilo dovolj, da smo 15.06 2007 ob 12.00 uri za pet minut zaprli 5. evropski koridor. Naš namen je opozoriti državo na naše resne težave, zato smo jim ponovno poslali naše zahteve in sicer: • takojšnja omejitev tovornih vozil na število tovornih vozil pod 100.000 mesečnom • takojšnja sanacija in sprotna sanacija poškodovanih vozišč, tudi vzporednih, ki jih uporabljajo vozniki, da se izognejo še večjemu prometu na cesti G1-3, • takojšnja sanacija vseh cest v občini Beltinci, katere uporabljajo težka tovorna vozila za izgradnjo avtoceste, Mali rijtar - december 2007 AKTUALNO AKTUALNO takojšnja sanacija kanalizacijskih jaškov na cesti G1-3 in sprotno vzdrževanje le teh, ureditev parkirišč za tovorna vozila in prepoved parkiranja v naseljih, dograditev kolesarskih stez za varnost pešcev in kolesarjev ob naraščajočem prometu, protihrupna zaščita na celotni tra- si G1-3, najpozneje do 15.09.2007 in • protihrupna zaščita ob avtocesti v Gančanih. Našega potrpljenja je konec, če se naše zahteve ne bodo začele takoj uresničevat. Če ne dobimo pisnega zagotovila, kdaj se bo to zgodilo, bo 5. koridor spet zaprt. Zaprli ga bomo prebivalci, ki jim ni vseeno, kakšno prihodnost bodo imeli naši otroci. Tukaj smo živeli, preden je bila določena trasa za 5. koridor, zato zahtevamo, da nam država omogoči dostojno življenje - enako, kot za ostale državljane Slovenije! Primerjava tovornega prometa po mesecih v letih 2004, 2005, 2006 in 2007 mednarodni mejni prehod Dolga vas Stanko SAKOVIČ • Civilna iniciativa Gornja Radgona • VIR: Mesečna statistika Policijske uprave Murska Sobota Mesec / leto 2004 2005 2006 2007 Januar 24.957 57.679 68.317 97.925 Februar 29.315 63.177 70.336 103.956 Marec 32.353 70.046 80.881 119.077 April 29.356 73.556 73.909 100.752 Maj 51.873 74.210 83.788 112.604 Junij 56.540 73.930 81.864 111.544 Julij 61.972 73.816 83.486 113.442 Avgust 47.951 62.507 72.512 90.643 September 64.442 75.836 88.556 107.815 Oktober 69.430 81.203 93.314 119.940 November 71.526 84.644 103.371 December 61.909 72.937 84.380 SKUPAJ 601.624 863.339 984.489 Dnevni rekordi v posameznih mesecih v letih 2005, 2006 in 2007: Mesec / leto 2005 2006 2007 Januar 2.794 (19/1) 3.318 (18/1) 4.733 ( 31/1) Februar 3.744 (9/2) 3.963 (09/2) 4.850 (21/2 ) Marec 3.540 (16/3) 3.609 (16/3) 5.036 (14/3 ) April 3.815 (26/4) 3.471 (04/4) 5.355 (25/4 ) Maj 3.838 (3/5) 4.030 (25/5) 5.320 (15/5) Junij 3.226 (27/6) 3.956 (06/6) 5.484 (26/6) !!!!!!! Julij 3.234 (25/7) 3.536 (20/7) 5.371 (02/7) Avgust 3.084 (1/8) 3.683 (02/8) 5.154 (06/8) September 3.276 (14/9) 3.945 (19/9) 5.057 (03/9) Oktober 3.649 (25/10) 4.369 (28/10) 5.430 (24/10) November 3.658 (8/11) 4.681 (29/11) December 4.266 (8/12) 4.823 (13/12) Mali rijtar - december 2007 Dosežki učencev v šolskem letu 2006/07 Občinska uprava Občine Beltinci* Mali Rijtar OSNOVNA ŠOLA BELTINCI (ravnateljica mag. Marica Horvat, podravnatelj Alojz Škerget, socialna delavka Angelca Svenšek, pedagog Andrej Lainšček) 9/a razred - razredničarka REGINA OZMEC 1. KATJA HARC, Bratonci 22 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila je srebrno priznanje iz zgodovine, srebrno Štefanovo priznanje iz fizike, bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenščine, bronasto Vegovo priznanje iz matematike v 9. razredu, srebrno Vegovo priznanje v 8. razredu, bronasto Preglovo priznanje iz kemije v 8. razredu, bronasto priznanje iz nemščine. Katja je osvojila tudi zlato in srebrno nemško bralno značko. Izven osnovne šole je dejavna v Gasilskem društvu Bratonci in obiskuje glasbeno šolo, kjer se uči igranja na kitaro. 2. SEBASTIJAN ZAJC, Lipovci 143/a Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojil je srebrno priznanje iz fizike v 9. razredu, bronasto priznanje iz matematike v 8. razredu, zlato priznanje iz nemške bralne značke. Pridobil je priznanje za sodelovanje na tekmovanju za angleško bralno značko. Sebastijan je dosegel 5. mesto na državnem planinskem tekmovanju pod geslom »Mladina in gore«. Izven osnovne šole je dejaven pri skavtih. 3. NIKOLINA SUŠEC, Ravenska 60, Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila je srebrno in zlato nemško bralno značko in prejela priznanje za sodelovanje na tekmovanju za angleško bralno značko. sodelovanje na tekmovanju za angleško bralno značko, bronasto priznanje v projektu »Šolski plesni festival«. 7. LEON SREŠ, Melinci 157 Prejel je priznanje na športnem področju pri nogometu, kjer je prišel v finale državnega prvenstva. Prav tako je Leon prejel bronasto Vegovo priznanje v 7. razredu. Izven osnovne šole je dejaven pri nogometu, saj igra za Nogometno društvo Mura 05 v 1. slovenski ligi in je državni reprezentant v nogometu. 8. TJAŠA SREŠ, Ižakovci 114/a Osvojila je zlato nemško bralno značko. Prejela je priznanje za sodelovanje na »Malih sivih celicah« ter bronasto priznanje v projektu Šolski plesni festival. Tjaša je izven šole dejavna pri Gasilskem društvu Ižakovci, kjer je prejela priznanje za sodelovanje. 9. BENJAMIN KAVAŠ, Pot ob Črncu 17, Beltinci Prejel je pohvalo za projekt »Verižni eksperiment«. Izven osnovne šole sodeluje Benjamin pri Košarkaškem klubu Radenska Creativ. 9/b razred - razrednik POREDOŠ FRANC 10. JASMINA BALAŽIC, Na Kamni 26, Beltinci Dosegla je odličen uspeh v osmih razredih osnovne šole. Osvojila je srebrno in bronasto priznanje iz zgodovine, srebrno in bronasto priznanje iz biologije, bronasto Štefanovo in Cankarjevo priznanje, bronasto priznanje iz matematike. Osvojila je še srebrno nemško bralno značko in prejela pohvalo za delo na biološko-ekološkem področju. 4. DENIS DUGONJIČ, Gančani 203 Denis je izjemno dejaven na področju športa, kjer je prejel nagrado na finalnem državnem prvenstva pri nogometu. Prav tako je prejel nagrado na športnem področju pri odbojki, pri atletiki, kjer je dosegel področno 2. mesto ter nagrado za državno prvenstvo v atletiki. Denis je osvojil tudi zlato nemško bralno značko. Izven osnovne šole je dejaven pri nogometu, saj igra za Nogometno društvo Mura 05 v 1. slovenski ligi. 5. MATEJ ŽIŽEK, Gančani 88 Prejel je bronasto priznanje iz nemščine v 9. razredu, bronasto Vegovo priznanje v 8. razredu, zlato nemško bralno značko ter priznanje za sodelovanje na tekmovanju za angleško bralno značko. Matej je dosegel 5. mesto na državnem planinskem tekmovanju pod geslom »Mladina in gore«. Izven osnovne šole je dejaven pri Gasilskem društvu Gančani in na športnem področju pri hokeju na rolerjih. 6. INES FORJAN, Bratonci 143 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila je bronasto priznanje iz zgodovine, priznanje za 11. TAMARA DUGAR, Melinci 114/a Dosegla je odličen uspeh v osmih razredih osnovne šole. Osvojila je zlato in bronasto Cankarjevo priznanje, srebrno bralno značko ter angleško bralno značko. Prejela je še srebrno in bronasto Proteusovo priznanje in bronasto priznanje iz zgodovine. 12. MATEJ ŠTAUS, Gančani 115 Dosegel je odličen uspeh v osmih razredih osnovne šole. Osvojil je srebrno Cankarjevo, bronasto Vegovo in bronasto Štefanovo priznanje, zlato in bronasto priznanje iz zgodovine. Osvojil je še angleško bronasto bralno značko ter zlato nemško bralno značko. Prejel je priznanje za 8 - letno sodelovanje pri bralni znački ter za sodelovanje na državnem tekmovanju pod geslom »Mladi in gore«. Matej je aktiven član šolske nogometne ekipe (polfinale, finale) ter član odbojkarske šolske ekipe (četrtfinale). 13. ALEKSANDER HORVAT, Lipa 45 Dosegel je odličen uspeh v osmih razredih osnovne šole. Osvojil je bronasto Cankarjevo priznanje, bronasto priznanje iz matematike, zlato nemško bralno značko ter bronasto Mali rijtar - december 2007 AKTUALNO AKTUALNO angleško bralno značko. Aleksander je aktiven član šolske nogometne ekipe ter član nogometne ekipe (finale). 14. LUKA GRAJ, Kocljevo naselje 3, Beltinci Prejel je priznanje za zlato nemško bralno značko, osvojil je še bronasto nemško bralno značko na državnem tekmovanju ter prejel priznanje za sodelovanje v nogometni šolski ekipi v finalu. 15. MATJAŽ KOCIPER, Melinci 126/a Prejel je bronasto priznanje na državnem tekmovanju iz nemškega jezika in zlato nemško bralno značko. 16. ZVER ROMANA, Na Kamni 1/b, Beltinci Prejela je zlato nemško bralno značko ter bronasto priznanje na državnem tekmovanju iz nemščine. 17. MATEJ ANTOLIN, Bratonci 14 Prejel je pohvalo za sodelovanje v šolski ekipi (državno). 18. DENIS POZDEREC, Melicni 137/b Osvojil je srebrno bralno značko ter prejel pohvalo za članstvo v šolski nogometni ekipi, ki je dosegla drugo mesto na državnem prvenstvu. 19. TOMAŽ KRAUTHAKER, Ribiška pot 4, Beltinci Osvojil je zlato nemško bralno značko in prejel bronasto priznanje na državnem tekmovanju iz nemščine. 9/c razred - razredničarka MAJDA DOMJAN 20. MITJA HORVAT, Bratonci 46/a Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je srebrno Štefanovo priznanje, bronasto Vegovo priznanje iz matematike, bronasto Štefanovo priznanje ter bronasto priznanje iz nemškega jezika. Prav tako je prejel nagrado na državnem srečanju v hiši eksperimentov - Ela-stomobil, na državnem srečanju v tehničnem muzeju Bistra za Verižni eksperiment ter pohvalo za lep odnos do delavcev in sošolcev. 21. NINA HANŽIČ, Lipovci 127 Dosegla je odličen uspeh v 9. razredu osnovne šole. Prejela je priznanje za angleško ter nemško bralno značko, pohvalo za delo na biološkem, ekološkem in športnem področju. Je aktivna članica šolske ekipe v nogometu. Nina je prav tako prejela pohvalo za lep odnos do delavcev in sošolcev. 22. BORUT KOCIPER, Žitna 14, Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojil je bronasto Vegovo priznanje, priznanje za nemško bralno značko. Prejel je pohvalo za večletno sodelovanje pri pevskem zboru, pohvalo za delo na športnem področju: državno finalno tekmovanje v nogometu - 2. mesto, pri odbojki - četrtfinale državnega tekmovanja ter dosegel še 5. mesto na državnem tekmovanju v znanju pri projektu »Mladina in gore«. 23. KLAVDIJA LUKAČ, Lipovci 275 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila je bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika, bronasto Štefanovo priznanje, priznanje za angleško bralno značko, priznanje za nemško bralno značko. Klavdija je prejela pohvalo za večletno sodelovanje pri pevskem zboru, pohvalo za delo na športnem področju - je aktivna članica šolske ekipe v nogometu. Prejela je tudi pohvalo za predstavljanje OŠ Beltinci izven meja naše občine, na Poljskem ter nagrado za literarni natečaj. Mali rijtar - december 2007 24. MARKO PEČNIK, Gregorčičeva 23, Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojil je bronasto Štefanovo priznanje, priznanje za nemško bralno značko. Prejel je pohvalo za delo pri projektu pod geslom »Kaj veš o prometu« - 6 . mesto ter pohvalo za delo na športnem področju pri odbojki -četrtfinale. 25. JURE VIRAG, Bratonci 120 Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojil je bronasto Vegovo priznanje, bronasto priznanje iz nemškega jezika. Prejel je pohvalo na športnem področju - finale državnega prvenstva v nogometu, kjer je dosegel 2. mesto, pri odbojki pa pohvalo za četrtfinale državnega prvenstva. Jure je prejel še pohvalo za spoštljiv odnos do delavcev in sošolcev. 26. LEA VOROŠ, Bratonci 129 Dosegla je odličen uspeh v 9. razredu osnovne šole. Prejela je priznanje iz nemške in angleške bralne značke. Osvojila je bronasto Cankarjevo priznanje, prejela pohvalo za delo na področju biologije in ekologije ter pohvalo za večletno sodelovanje pri pevskem zboru. Lea je dosegla 1. mesto na regijskem tekmovanju v šahu ter 9. mesto na državnem tekmovanju v šahu. Prejela je pohvalo za delo na športnem področju - je aktivna članica šolske ekipe v nogometu in dobila pohvalo za delo v razredu - pomoč pri učenju. OSNOVNA ŠOLA BAKOVCI -ENOTA DOKLEŽOVJE (Ravnatelj Janko Rožman; Ingrid Šrabot-Fijala, Sonja Miho-lič - pedagoginja, vodja enote Dokležovje, Metka Behek) Razrednik ANTON BUZETI 27. SARA KLEMENČIČ, Glavna 64, Dokležovje (bivališče: Gregorčičeva 13/a, Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila je slovensko bralno značko v vseh letih šolanja. Prav tako je osvojila nemško in angleško bralno značko. Prejela je še bronasto Cankarjevo priznanje v 9. razredu, srebrno priznanje iz znanja Vesele šole, priznanje za sodelovanje pri pevskem zboru ter za igranje kitare na različnih šolskih slovesnostih . 28. MONIKA MIHOLIČ, Glavna 109, Dokležovje Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila je slovensko bralno značko v vseh letih šolanja. Prav tako je osvojila nemško in angleško bralno značko. Monika je prejela tudi zlato priznanje iz zgodovine v 8. in 9. razredu, srebrno Cankarjevo priznanje v 9. razredu, srebrno priznanje v znanju Vesele šole v 8. razredu ter priznanje za obiskovanje glasbene šole - učenje violine. Maja Fras zasedla prvo mesto Katja HORVAT • Mali Rijtar Maja Fras, dijakinja 3.c razreda Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, je sodelovala pri projektu Goethe Instituta: »Wir können Deutch«. Ker je dosegla odličen rezultat, smo jo povprašali o njenem delu. Maja, kako si izvedela za ta projekt? Ta projekt je meni in moji sošolki predstavila profesorica Anka Beznec. Tako sem izvedela, da je tema »Kinder und Jugendliche haben Rechten,oder?«. Se pravi, da smo morali otrokove pravice čim bolj natančno predstaviti v pisni obliki. Kako si se lotila pisanja? Profesorica mi je dala literaturo o otrokovih pravicah. Prebrala sem jo, razmislila in napisala zgodbo, ki jo je profesorica večkrat pregledala. Končala sem marca, ko je bil rok za oddajo. Kje si dobila navdih za zgodbo in o čem si sploh pisala? Otrokove pravice so napisane kot deklaracija in so za nas težko razumljive. Vendar pa obstajajo obdelave, ki so razumljive tudi mladim. Zato sem se odločila, da bi na čim bolj enostaven način predstavila otrokove pravice ter s tem pritegnila zanimanje bralcev. Moja glavna junakinja Klara na začetku ni vedela za otrokove pravice. Podrobno jih je spoznala med samim kršenjem let-teh. Srečala je fanta, ki je prosil denar, izvedela je, da sošolko pretepa oče, spoznala je diskriminacijo črnke v bolnišnici. Na podlagi tega se je odločila, da se bo poglobila v reševanje otrokovih pravic. S pomočjo učiteljice se Mali rijtar - december 2007 AKTUALNO AKTUALNO je odločila, da bo še drugim otrokom pomagala spoznati, kakšne so njihove pravice, zato so z razredom pripravili dan otrokovih pravic. Rezultate si izvedela zelo pozno. Kakšni so bili? Prišla sem med prvih devet, zato sem bila povabljena na zagovor naloge v Ljubljano. Rezultati pa so res prišli zelo pozno, le dva dni pred zagovorom. Kako je izgledal zagovor? Vsak je najprej predstavil svojo nalogo, nakar je žirija vsakemu postavila še nekaj vprašanj. Po kratkem odmoru smo izvedeli rezultate. Vse skupaj pa je bilo zelo slavnostno. Kakšna je bila odločitev žirije? Žirija se je odločila, da sem napisala najboljšo nalogo, zato sem dobila prvo nagrado, to pa je tritedensko bivanje v Berlinu. Čez teden bomo imeli različna zanimiva predavanja, v prostem času pa bodo organizirane druge aktivnosti: plavanje, kolesarjenje, ogled športnih prireditev in seveda vseh znamenitosti. Vsak dan bomo dobili tudi žepnino. Seveda ti za takšen uspeh vsi čestitamo. Vidimo, da obvladaš nemščino, zlato Cankarjevo priznanje ti je ušlo le za las, prevedla si Val. Ali se nameravaš še naprej ukvarjati z jeziki? Morda kakšen študij v tej smeri? Pravzaprav se še odločam med študijem nemščine in fizike. Saj študij je še daleč. Nova pot do znanja RA Sinergija, Moravske Toplice • Mali rijtar H Ar„CNCr EVROPSKI SOCIALNI SKLAD Razvojna agencija Sinergija skupaj s partnerji, med katerimi je tudi občina Beltinci, izvaja projekt: CENTER VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA PREKMURJA (CVŽU Prekmurja), katerega izvedbo sofinancirata Evropski socialni sklad (75%) in Ministrstvo za šolstvo in šport (25%). Aktivnosti potekajo v sedmih Točkah vseživljenjskega učenja, ena od njih že ima sedež v občini Beltinci. Center VŽU je namenjen prebivalcem v vseh življenjskih obdobjih, ne glede na starost, spol, izobrazbo in oddaljenost od regijskega središča (več informacij o vseh točkah najdete na naši zloženki, ki vam je na voljo na točki VŽU) . Točka VŽU Melinci deluje vsak drugi ponedeljek od 13.00 - 16.00 ure v prostorih vaške dvorane v Melincih. Nekateri ste v tem času možnosti, ki jih na točki ponujamo, tudi sami odkrili. Upamo, da ste bili zadovoljni in ste svoje mnenje povedali naprej. Na točki vseživljenjskega učenja nudimo: • informacije in svetovanje s področja izobraževanja odraslih ves čas poteka izvedbe • projekta enkrat tedensko brezplačen dostop do informacijsko komunikacijske tehnologije (kjer nam to prostori omogočajo), glede na interes v lokalnem okolju bomo uredili mobilna učna mesta, opremljena z računalniki, za izvedbo brezplačnih usposabljanj v jesenskem in zimskem času s področij uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije - usposabljanje za uporabo IKT (v poletnem času zbiramo prijave), • delavnice za uspešno učenje, usposabljanje za uspešnejše delovanje na trgu delovne sile in drugih tem v skladu z interesom v vašem okolju (v poletnem času zbiramo prijave), • izdelavo osebnega izobraževalnega načrta, ki vam bo omogočil, da postanete s ponudbo svojih znanj konkurenčnejši, • pomoč pri zbiranju dokazil za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Prijave za organizirane oblike delavnic zbiramo na točki VŽU Melinci vsak drugi ponedeljek od 13.00 - 16.00 ure v prostorih vaške dvorane v Melincih. Ob koncu naj velja prijazno povabilo vsem občankam in občanom, da se nam pridružite pri učenju na organiziranem usposabljanju ali pa se odločite za samostojno učenje s pomočjo gradiv, ki vam jih ponujamo. 9 Priznanja ob občinskem prazniku Občine Beltinci Občinska uprava Občine Beltinci • Mali rijtar NIKOLAJ SZEPESSY, dr. med. spec. anesteziolog, Mladinska ul. 8, 9231 BELTINCI Obrazložitev: Nikolaj Szepessy, dr. med. spec. anesteziolog se je rodil leta 1948 v Beltincih staršem znane apote-karske družine. Osnovno šolo je končal v Beltincih. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Murski Soboti. Dijaška leta so hitro minila. Mladi Nikolaj se je znašel pred pomembno odločitvijo: kako naprej. Odločil se je za študij medicine v Zagrebu in ga leta 1974 uspešno končal. Sledila je specializacija anestezije. Ker domače medicinsko okolje ni nudilo dovolj strokovnih izzivov za mladega specialista Nika, Mali rijtar - december 2007 je ta v letih 1988-1995 zapustil rodne Beltince in svoje znanje uveljavlja na kliniki v Švici. Kot pravi lokalni patriot se vrne domov in že leta 1996 prevzame kot predsednik dirigentsko palico v domači krajevni skupnosti. Vse od leta 1976, ko se iz gradu izseli osnovna šola, dela po svojih najboljših močeh za ohranitev gradu v Beltincih, ki so ga v nekem trenutku celo hoteli porušiti, da bi na tej lokaciji izgradili novo šolo. V svojih prizadevanjih je v celoti uspel. Kot dedič nosilcev kulturne tradicije v Beltincih je bil ves ta čas aktiven v kulturno umetniškem društvu, kjer določen čas sodeluje kot plesalec, pozneje ves čas kot aktiven član. Njegovo delovanje je ves čas usmerjeno v raziskovanje in ohranjanje kulturne dediščine naših krajev. Posledica tega delovanja je tudi ideja o muzeju zdravstva in lekarništva v gradu. Muzej je bil predvsem z njegovim delom in angažiranjem kljub velikim težavam in oviram letos z velikim odobravanjem javnosti odprt. Temu muzeju je Nikolaj Szepessy brezplačno podaril neprecenljivo zbirko medicinskih in lekarniških instrumentov in opreme. Nikakor pa ne gre prezreti tudi njegovega humanitarnega dela; kot zdravnik je kljub napornemu delu vedno tudi našel čas, da na domala vseh domačih prireditvah skrbi za medicinsko varstvo in pomoč. Brez Nikove pomoči ne mine prav noben folklorni festival. In še bi lahko nadaljevali ... Veliki ljudje vedno delajo stvari, ki služijo drugim. In Nikolaj to počne v Beltincih že desetletja. 1. VRTEC BELTINCI Obrazložitev: Javni vzgojno varstveni zavod VRTEC BELTINCI je bil ustanovljen z odlokom Občinskega sveta občine Beltinci dne 10.12.1996. S sprejetjem novega odloka o ustanovitvi je pridobil nov pravni status in novo ureditev. Ustanovitelj Vrtca Beltinci je Občina Beltinci. Javni zavod je ustanovljen za izvajanje vzgoje in varstva predšolskih otrok v šolskem okolišu oz. občini Beltinci. V njegovo sestavo sodijo vzgojno varstvene enote: BIBE Beltinci, SONČEK Dokle-žovje, SODČEK Gančani, MLINČEK Ižakovci, SLAMICA Lipovci in CIGELČEK Melinci. Vrtec nudi staršem kvalitetno dopolnilo k družinski vzgoji. S strokovnim delom, prostorskimi pogoji, opremo prostorov ter didaktičnimi sredstvi zagotavljajo dobre pogoje za otrokov vsestranski razvoj. Programi dela z otroki temeljijo na sodobnih teoretičnih osnovah, znanju in izkušnjah. Izhodišče za delo, načrtovanje in vrednotenje ciljev ter programov je temeljni programski dokument KURI-KULUM ZA VRTCE, ki strokovnim delavcem nudi strokovno teoretsko osnovo za delo s predšolskimi otroki. Osrednje mesto imata spoštovanje otrokove osebnosti ter upoštevanje njegovih pravic. Zaposleni v vrtcu ustvarjajo spodbudno, zdravo in prijazno okolje, kjer je vsak otrok opažen in sprejet .Otroka znajo objeti in ga imeti radi, se z njim smejati in učiti. Ne bojijo se novosti, nenehno raziskujejo nove možnosti in nove poti ter se vsi skupaj, od najmlajšega otroka do ravnateljice, učijo in ustvarjajo lepši in boljši svet. Vrtec Beltinci letos praznuje 60-le-tnico delovanja. Ta visoki jubilej ima sedanja enota Beltinci, vendar je obeležen kot obletnica Vrtca Beltinci, saj se predstavljajo in delujejo kot enovit zavod. Vseh 10 let od ustanovitve samostojnega zavoda so stopali po poti spreminjanja, tako na področju zakonodaje kot ob uvedbi novega javno veljavnega programa. Spremembe so jim bile nenehen izziv, ki jim je omogočal osebno rast in strokovni razvoj kolektiva. Izvedbeni kurikulum Vrtca Beltinci je odraz sodelovanja z okoljem, vraščenosti v kulturno in društveno življenje naše občine. Zapisani cilji in načela v vzgojnem programu so ob Kodeksu etičnega ravnanja v vrtcu tiste stopnice, na katerih gradijo strokovno delo in prepoznavnost Vrtca Beltinci. Opravljajo čudovito poslanstvo, učijo in vzgajajo generacije predšolskih otrok, ki jim jih zaupajo starši. Vrtec ni le otrokov življenjski prostor, ampak poleg družine najpomembnejši dejavnik za spodbujanje razvoja otrok. Vrtec Beltinci je v zadnjih desetih letih veliko dosegel. Sledi razvoju, novim smernicam, stremi k višji kakovosti. Za graditev strokovno prepoznavnega in kakovostnega vrtca si kolektiv z ravnateljico zasluži občinsko priznanje. 2. KLIMA FORJAN MARTIN FORJAN s.p., Melinci 131/b, 9231 BELTINCI Obrazložitev: Podjetje KLIMA FORJAN, Martin Forjan s.p., Melinci 131/b, 9231 Beltinci je bilo ustanovljeno leta 1998. Izvaja vodovodne, plinske, toplotne, hladilne in sanitarne inštalacije. Ukvarja se s proizvodnjo kovinskih konstrukcij in njihovih delov, s krovskimi deli in postavljanjem podstrešij. V vsem času od ustanovitve se je hitro in uspešno razvijalo. Na svojem področju je znano širom Slovenije kot tudi v tujini. O tem pričajo marsikateri dosežki, v zadnjem času pa tudi velika zaposlitev naših občanov, kar bi lahko šteli med prioriteto razvoja kraja Melinci kot tudi občine. S svojimi uspehi in dosežki torej prispeva k ugledu vasi Melinci in občine Beltinci tako na gospodarskem, humanitarnem, družbenem in na drugih področjih. Poleg dobrega sodelovanja s KS Melinci in Občino Beltinci vseskozi tudi finančno podpira projekte KS Melinci kot tudi projekte in prireditve vseh društev, ki delujejo v okviru KS Melinci. Podjetje je ustanovilo tudi hčerinsko podjetje KLIMA FORJAN d.o.o., Melinci 86, ki svoje kakovostne storitve opravlja na področju klimatizacije objektov, gradbeništva in cinkanja. Zaposluje 15 delavcev in je prav tako hitro rastoče in perspektivno podjetje. Ker je podjetje KLIMA FORJAN, Martin Forjan, s.p. Melinci 131/b pravi dokaz za to, da v naši občini potrebujemo še več takih podjetij, si zasluži ob občinskem prazniku v letu 2007 OBČINSKO PRIZNANJE. 3. LJUDSKE PEVKE »VEČERNICE« BELTINCI Obrazložitve: »Delaj dobro, kolikor moreš, z vsemi sredstvi, ki jih pre-moreš, na vse načine, ki jih zmoreš, na vseh krajih, kjer lahko, vem ljudem, ki jih dosežeš, tako dolgo kot le zmoreš,« je zapisal Wesley. Gospe Tilika Zver, Katica Tkalec, Fema Hozjan, Marjeta Pozderec, Marta Gruškovnjak, Lizika Voroš, Anica Poredoš, Erža Bokan, Marija Kumelj, Marija Krauthaker, Lizika Tot in Zdenka Šaruga, ljudske pevke iz Beltinec, ki so se poimenovale Večernice, vse najverjetneje avtorja Westleya niso poznale, kljub temu pa s svojim zavzetim delom dobesedno 3 Mali rijtar - december 2007 AKTUALNO KULTURA in zelo zavzeto uresničujejo njegovo prej povedano misel, saj delajo dobro, z vsem znanjem, ki ga premorejo, na vse načine, ki jih zmorejo, na najrazličnejše načine, ki jih zmorejo, na najrazličnejših krajih, svojo prijazno in lepo zapeto pesem z vedno prijaznim pogledom in lepo besedo vsem ljudem, ki jih dosežejo, že zelo dolgo in upamo, da bo še dolgo tako. Na vse načine pevke delajo dobro, saj ohranjajo domačo ljudsko pesem in kulinariko ter jo predstavljajo in ohranjajo zanamcem. Z namenom, da bi se ljudska pesem ohranila za po- znejše rodove, so posnele tudi že svojo zgoščenko. Z ubranim petjem razveseljujejo staro in mlado na najrazličnejših prireditvah v KS in občini, pa tudi v drugih krajih širom naše domovine. Tudi ocenjevanje jim predstavlja velik izziv, zato sodelujejo že vrsto let na revijah ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Prireditev, kjer se naše ljudske pevke pojavljajo s svojim znanim in odličnim langašem, pa je še mnogo več. Kljub temu, da so se v veliki ve- čini že srečale z Abrahamom, so še vedno mlade po srcu in duši, pa tudi pripravljene delati ter sodelovati z različnimi društvi in organizacijami za promocijo domača kraja in občine. Po svoji delavnosti, predvsem pa prijaznosti in skromnosti so lahko in morajo biti oziroma postati vzor marsikomu v domačem kraju. Prav zato si Večernice, ki jih občasno spremlja s harmoniko tudi gospod Viktor Tkalec, zaslužijo občinsko priznanje ob občinskem prazniku, saj bo to priznanje za dosedanje delo, pa tudi vzpodbuda za delo v bodoče. Likovna kolonija Izak Lipovci 2007 JoP • Mali rijtar Umetniki na otvoritvi razstave Otona Polaka. Sodelujoči umetniki na razstavi ob koncu kolonije. Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci je uspešno organiziralo jubilejno 15. Likovno kolonijo Izak Lipovci, ki se je odvijala od 24. junija do 1. julija 2007 v Lipovcih. V koloniji so sodelovali priznani umetniki: Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Goce Kalajdžiski, Vinko Železnikar, Zlatko Gnezda, Branimir Ritonja, Milojka Drobne, Cvetka Hojnik, Ferenc Mas-szi, Lučka Falk, Metka Kavčič Takač, Alenka Koderman, Marjetka Godler in Zdravko Jerkovič, z njimi pa je bil tudi predsednik umetniškega sveta društva Aquila Peter Vernik. Center dogajanja je bila domačija Hoheger. Tu so se umetniki prehranjevali, se družili, nekateri tudi ustvarjali. Nekateri umetniki pa so si za ustvarjanje našli drugačen ambient: naravo ali domačije, na katerih so bili nastanjeni. Društvo je pripravilo tudi zanimive spremljajoče prireditve. Kot je že v navadi, so organizatorji in udeleženci prvi dan druženja obiskali grob ustanovitelja kolonije Izidorja Horvata Izaka. V beltinskem gradu je v času kolonije svoja dela na ogled postavil starosta slovenskih slikarjev in tudi letošnji nagrajenec Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Oton Polak. Kot novost je letos društvo pripravilo Pohod po Izakovi poti, ki je vodil v Jelenšček, kjer smo ob lovski koči poleg druženja in zabave tudi simbolično počastili Dan državnosti. V svojem predavanju je udeleženec kolonije, fotograf Branimir Ritonja, članom društva in drugim razodel osnove Mali rijtar - december 2007 fotografije in marsikatero skrivnost, povezano z njo, predvsem pa jim pokazal številne čudovite fotografije. Vselej zanimiv je tudi spust po reki Muri, tokrat od Kroga do Otoka ljubezni v Ižakovcih. Pred in med potjo pa, kljub slabemu vremenu, ni manjkalo dobre volje, prijala pa je tudi pogostitev, ki jo je pripravil Zavod za turizem in kulturo Beltinci. Udeleženci so si ogledali tudi Galičevo hišo in Galerijo-Muzej v Lendavi ter spoznali vzdušje v eni izmed vin- skih kleti v Lendavskih goricah. Tudi večeri so bili zanimivi, predvsem pa veseli. En večer sta umetnikom nekaj tradicionalnih domačih skladb zaigrala mlada glasbenika, harmonikar Alen in violinist Mišo. V gozdičku za domačijo Luk so organizatorji ob koncu kolonije tradicionalno pripravili priložnostno razstavo nastalih del. Umetnine so bile razstavljene kar po drevesih. Zanimiv sobotni popoldan so s krajšim programom popestrile še domače ljudske pevke, sledilo pa je druženje, kamor so bili povabljeni tudi vsi udeleženci dosedanjih kolonij in kar nekaj se jih je srečanja tudi udeležilo. Ob jubileju bo društvo izdalo zbornik »15 let Kolonije v Lipovcih«, kjer bodo s strokovno oceno in reprodukcijami predstavljeni vsi udeleženci dosedanjih kolonij. Kot je bilo že večkrat povedano: »Lipovska kolonija ne traja samo en teden, ampak se dejavnosti, povezane z njo, odvijajo skozi vse leto«. Nepozabno srečanje Emilija SRAKA • Mali rijtar Umetniki na otvoritvi razstave Otona Polaka. smo se jih naučili od naših babic. Na koncu pa smo vsi zbori skupaj zapeli Dne 29.09.2007 smo se z avtobusom odpeljali proti Mariboru Mešani pevski zbor KUD Števan Kuhar Bra-tonci in ljudske pevke iz Lipovec. Povabljeni smo bili na maratonsko srečanje ljudskih pevcev in godcev pod brajdami v Maribor. To prireditev je organiziralo Turistično humanitarno društvo »GLAS«.Borili smo se za vpis v Guinesovo knjigo rekordov. To je bil že tretji dan prireditve, vsak dan pa je nastopilo 33 zborov. To je bilo nekaj enkratnega - toliko zborov skupaj! Skoraj ne moreš verjeti, da se zbere 99 zborov na enem mestu. Ko poslušaš njihovo petje, ti napolni dušo in srce. Bile so to vesele pesmi, pa tudi žalostne. Vsak zbor je zapel dve pesmi. Mi smo zapeli »Prijatelja« in »Ljubljena slovenska hiša«. Nekaterim so pritekle solze v oči, tako ganjeni so bili. Ne moreš kaj, da se ne bi vprašal, od kod vse te pesmi. Večinoma so bile vse že starejše in »EN HRIBČEK BOM KUPIL«. To je odmevalo, da se ti je razveselila še duša. Jaz bi si želela še več takih srečanj in druženj. Pa tudi po poti domov smo peli v avtobusu celo pot. Hvala vsem, ki ste se udeležili petja, kajti petje te osrečuje in ti da veselje. Bilo je enkratno. O veselju na naših obrazih in posebej še v srcih priča tudi fotografija, ki je nastala tega čudovitega dne. Društvo upokojencev ima novega predsednika Marica VUČKO • Mali rijtar V soboto, 10.03.2007, je imelo Društvo upokojencev Beltinci občni zbor, ki je bil tokrat v Gančanih v dvorani gostilne Slave Maučec. Zbora se je udeležilo precej članov društva in tudi povabljenih gostov. Med gosti so bili župan Občine Beltinci gospod Milan Kerman, predstavnica PPZMS gospa Ema Tibaut, direktor SPIZ-a, območne enote Murska Sobota, predsednica Društva upokojencev Melinci gospa Rezka Lainščak-Škafar, predsednik Društva upokojencev Turnišče, gospod župnik Alojz Horvat iz Dokležovja in drugi. Za uvodni del so poskrbeli malčki iz vrtca Gančani, ki so pod vodstvom obeh vzgojiteljic pripravili kratek kulturni program. Sledil je pozdravni nagovor predsednika društva gospoda Jožeta Boj-neca. Zatem so se zvrstila poročila društev po posameznih sklopih. Bila so temeljito in skrbno pripravljena. To je bilo še toliko bolj pomembno, ker je dosedanjemu vodstvu društva potekel mandat in v naslednjem štiriletnem obdobju bo le to imelo novega predsednika in nove člane upravnega odbora. Hvala dosedanjemu predsedniku društva in njegovi ekipi ter vsem, ki so pomagali, da je društvo v vseh teh letih napredovalo. Članstvo se je Mali rijtar - december 2007 KULTURA DRUŠTVA podvojilo in šteje danes že več kot 800 članov. Hkrati pa je dosedanji predsednik uvidel ponujeno priložnost in je v letu 2006 prijavil društvo k projektu »Starejši za starejše« za višjo kakovost življenja doma. Tako je vpeljal novo društveno dejavnost za območje celotne občine Beltinci.. Kot koordinator omenjenega projekta sem tudi sama podala poročilo opravljenega dela za leto 2006. V projektu imamo ustrezno izobražene prostovoljce, ki bodo obiskali vse starejše občane, stare nad 69 let na njihovih domovih in se z njimi pogovorili o njihovih potrebah. V projektu delujeta skupaj DU Beltinci in DU Melinci. Do tega trenutka so naši prostovoljci obiskali že 750 starejših na njihovih domovih. Večinoma so bili lepo sprejeti, kajti veliko starejših, posebno še tisti, ki živijo sami, se vse bolj zaveda, da morda trenutno še ne potrebujejo pomoči, a se lahko hitro zgodi, da bodo potrebovali nekoga, na katerega se lahko obrnejo, da bo posredoval njihove potrebe po pomoči. Predvidevamo, da bo okrog 10 % starejših ljudi potrebovalo različne oblike pomoči na svojih domovih. Tradicionalnih družin skoraj ni več. V preteklosti so bile družine, kjer so skupaj živele različne generacije in skrbele druga za drugo. Danes pa ostajajo starejši večinoma sami, veliko je ovdovelih starejših žensk, vse več je socialne osiromašenosti, med katere spadajo tudi starejši. Tudi povabljeni gostje so se strinjali, da je potrebno več časa in skrbi posvetiti starejšim, tudi na duhovnem področju, je še dopolnil gospod žu- pnik. Direktor SPIZ-a območna enota Murska Sobota pa nam je na kratko predstavil novosti na področju pokojninsko invalidskega zavarovanja za leto 2007. 23.03.2007 je bil na seji UO Društva upokojencev Beltinci izvoljen novi predsednik društva gospod Martin Glavač iz Beltinec. Novo izvoljeni predsednik se je zahvalil za izkazano zaupanje in obljubil, da se bo po svojih močeh trudil in delal v dobro društva. Čestitamo! V društvu smo začeli tudi s svetovanjem, ki ga enkrat mesečno - vsak prvi ponedeljek med 9.00 in 11.00 uro v društvenih prostorih na Panonski ulici 43 v Beltincih - opravlja upokojeni pravnik gospod Martin Glavač. Vabljeni vsi, ki imate kakšna vprašanja! Gasilstvo v Občini Beltinci v prvi pol. leta 2007 Andrej VOROŠ • Predsednik GZ Beltinci 9 Požar tovarne biodizla v Gancanih Ko poplavlja reka, ko veter podira drevesa, ko požar uničuje hiše, ko trčijo vozila..., vedno je pripravljen pomagati, priskočiti na pomoč - GASILEC. Pomagati sočloveku ob raznih stiskah je osnovna in temeljna naloga nas gasilcev, ki jo vestno in brez pomislekov opravljamo in izvršujemo tudi gasilci v Gasilski zvezi Beltinci, ki opravljamo svoje delo v okviru Zakona o gasilstvu ter v skladu z drugimi pravnimi akti. Da bi naše humano delo v bodoče lahko izvrševali še bolje in uspešneje, opravimo vsako leto na začetku leta občne zbore po naših društvih, kjer skupaj pregledamo dela, ki smo jih opravljali v minulem letu, jih analiziramo in si zastavimo nove cilje za prihodnost, ki jih potrdimo na skupščini Gasilske zveze Beltinci, ki je bila letos v novozgrajenem gasilskem domu v Gančanih. Ker moramo biti gasilci poučeni o pravilnosti izvajanja našega dela, v Gasilski zvezi Beltinci redno skrbimo za izobraževanje kadra v obliki tečajev in seminarjev na raznih področjih. Želimo namreč, da bi bilo naše delo še uspešnejše in koristnejše za naše občane. Pomemben način našega iz- obraževanja so gasilska tekmovanja, kjer člani naših društev na tekmovalen način spoznajo delo z gasilskim orodjem in tako pripomorejo, da ob rednih intervencijah znajo opravljati z gasilsko opremo. Letos so lahko svoje sposobnosti na Občinskem gasilskem tekmovanju Gasilske zveze Beltinci ekipe pokazale v Ižakovcih. Spet se lahko pohvalimo, da smo zbrali veliko število tekmovalnih ekip, od najmlajših do starejših. Najboljše ekipa se bodo udeležile nadaljnjih regijskih in državnih tekmovanj. Kot že vsako leto smo tudi letos tradicionalno proslavili god svetega Florjana, zaščitnika gasilcev, ki nas varuje pri našem delu. Letos je praznovanje potekalo v vaški kapeli v Lipi. Poleg gasilcev iz Gasilske zveze Beltinci so se ga udeležili še gasilci iz župnije Turnišče. V okviru finančnih možnosti Gasilske zveze in prostovoljnih gasilskih društev nabavljamo vsako leto potrebno zaščitno in ostalo opremo za gasilce operativce. Prav tako je PGD Beltinci v prvi polovici leta kupilo še kako potrebno gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1, katerega nakup so finančno podprli Gasilska zveza Beltinci, Občina Beltinci, Krajevna skupnost Beltinci, Zavarovalnica Triglav ter številni drugi donatorji. Občina Beltinci pa skupaj z gasilci iz Mali rijtar - december 2007 Beltinec nadaljuje z gradnjo prizidka gasilskega doma Beltinci. Naša usposobljenost je prišla še kako v poštev ob intervencijah, ki smo jih v letošnjem letu imeli že štirinajst. Tu lahko izpostavim predvsem požar v tovarni biodizla v Gančanih, kjer so bile naše spretnosti najbolj zahtevane. Ob našem hitrem in učinkovitem ukrepanju smo preprečili, da ni prišlo do večje katastrofe. Za ta požar lahko povemo, da so gasilci ob nudenju pomoči oziroma ob gašenju požara tvegali svoja življenja, saj so bile v goreči tovarni tekočine, ki bi lahko eksplodirale in poškodovale ne samo tam prisotne gasilce, ampak tudi okoliške hiše. Čeprav smo gasilci prostovoljno nudili brezplačno strokovno pomoč, pa so nas številni mediji kritizirali in črnili naše delo, čez da nismo ravnali primerno, da nismo pravilno pristopili h gašenju ipd. Vendar pa lahko na tem mestu povemo, da smo ravnali v skladu z vsemi gasilskimi pravili, saj je naše delo ocenil kot uspešno in pravilno tudi sam vrh slovenskega gasilstva, regijski poveljnik za Pomurje, inšpekcijske službe, policija in kriminalistične službe, ki so skupaj z nami Tekmovalci na Občinskem gasilskem tekmovanju GZ Beltinci na samem kraju dogodka analizirali požar. Čeprav smo prostovoljni gasilci, opravljamo svoje delo strokovno. Smatramo, da ljudje, ki o gasilcih govorijo slabo oz. širijo laži, pozabljajo, da ob intervencijah izpostavljamo svoja življenja in nikoli ne vemo, ali se bomo zdravi ali živi vrnili k svojim družinam. Pred nami je še dolgo leto. Pri- pravljali bomo tabor gasilske mladine Gasilske zveze Beltinci in Občinskega gasilskega poveljstva Črenšovci, vsakoletne aktivnosti ob mesecu požarne varnosti, nadaljnja strokovna izobraževanja gasilcev in druge aktivnosti. Bdeli bomo dan in noč, da bomo našemu občanu vedno v pomoč! Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Izlet presenečenja v Olimje Marija ZVER • Mali Rijtar »Kako lepo je, kadar treba ni dežnika in do komolcev roke daš v žep. Vsakogar na tem svetu mika z rokami v žepu na potep.« (Fran Milčinski-Ježek) In res smo dočakali naš potep, ki se je spremenil v pravo pravcato potovanje in raziskovanje. Pa gremo lepo od začetka, kot je treba. V zgodnjih jutranjih urah, 18. maja 2007, so se vkrcale prve potnice v Lendavi. Jutro je bilo hladno in sveže, vendar se je že napovedovalo lepo vreme. Avtobus se je ustavljal na postajah v Črenšovcih, Beltincih, Dokležovju, Rakičanu, Murski Soboti, Radencih, Babincih in v Ljutomeru, kjer so nasmejanih obrazov vstopale članice Skupine za samopomoč iz Murske Sobote. Vseh 44 zbranih in vedrih žensk je napolnilo avtobus s prešernim smehom in pozitivno energijo. Vmes je ubrano zazvenela pesem, ki seje dotaknila tudi našega šoferja. Prvi postanek je bil na železniški postaji v Ptuju, kjer nas je pričakala domačinka, čla- nica skupine iz Ptuja, ga. Mira Žagar. Njej je bila zaupana naša ekskurzija in pustili smo se presenetiti. Ptujski grad nas je pozdravljal obsijan v soju jutranje zarje, ljudje, ki so hiteli v službo, pa so nam pomahali v pozdrav. Pot nas je vodila preko Podlehnika in Žetal pod Donačko goro do Rogatca, ki leži na prehodu južnih obronkov vinorodnih Haloz. Ustavili smo se v dolini zelenega Posotelja, kjer se na majhnem območju, stisnjenem med Donačko goro Požar tovarne biodizla v Gančanih Mali rijtar - december 2007 DRUŠTVA DRUŠTVO na severu in reko Sotlo na jugu, skrivajo drobni in redki dragoceni biseri naravne, kulturne in zgodovinske dediščine. Z zanimanjem smo si ogledali muzej na prostem, ki je največji v Sloveniji. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko izročilo - stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. Rogatec je znan še po gradu Strmol, ki skriva v grajski restavraciji črno kuhinjo, likovne razstave, kapelico z baročnimi freskami in bogato vinoteko. Bili smo že pošteno lačni, zato se nam je okusna malica, ki so jo pripravile udeleženke same in jo prinesle s seboj, zelo prilegla. Po krajšem počitku smo se odpravile skozi Rogaško Slatino in Hestinje proti Podčetrtku in Olimju. Podčetrtek je dobil ime po četrtkih, ko je bil pod gradom sodni in tržni dan.Ta predel naše Slovenije se lahko pohvali z zdravim in čistim okoljem, kjer so doma zdraviliški, izletniški in kmečki turizem. Naš končni cilj je bilo OLIMJE v neposredni bližini Podčetrtka, ki je znano po tretji najstarejši lekarni v Evropi in pavlinski samostanski cerkvi. Izletnice je pred samostanom pozdravil pater g. Franc Murko in zaželel prijetno dobrodošlico. Daroval je sveto mašo, kjer so aktivno sodelovale tudi naše članice. Razkazal nam je samostan in lekarno. Tukaj smo lahko kupile različne čaje, mazila, zdravila iz zdravilnih zelišč, ki rastejo na vrtu okrog samostana. Patri so pravi mojstri pri pripravljanju teh »rožic«, ki pozdravijo marsikatero bolezen. Za vse sladokusce pa je bila pravo odkritje čokoladnica (butik) SYNCE-RUS v neposredni bližini samostana. Vsaka je dobila tudi »sladko darilce«. Zanimiv je bil ogled malih živali na domačiji MRAZ, kjer nas je pričakal s svojim oglašanjem »živalski vrt v malem«. Potrebne smo bile tudi kosila, ki so nam ga prijazno ponudili v APARD hotelu PIRC v Podčetrtku. Tam nas je presenetila naša vodička z družabnimi igrami in darilci - nagradami. Z zanimanjem smo si ogledali terme, ki da- jejo človeku več kakor samo naravno toploto in svež zrak. Žal za kopanje ni bilo časa, vendar smo sredi te neokrnjene narave doživele domačnost in iskrenost ljudi, ki smo jih srečevale. Marsikatera med nami je sklenila, da se bo še vrnila sem. Prijetno utrujene smo vstopile v avtobus in se poslovile od gostiteljev. Vsaka zase je strnila misli v prijeten mozaik doživetij tega lepega »potepanja«. Tudi nezgoda, ki se je pripetila članici KATKI (zlom noge), ni pokvarila tega vzdušja, saj je vzdržala do konca. Bila je pravi junak! V imenu skupine bi se rada zahvalila vsem, ki so nam omogočili izlet (ga. Miri Žagar, g. Patru Murku). Kljub prijetni utrujenosti na avtobusu ni manjkalo dobre volje in iz srca se je oglasila pesem: »Slovenija, od kod lepote tvoje...« Vsaka zase je razmišljala o doživetjih tega dne in ugotavljala, da se splača družiti in deliti prijateljstvo. Zato smo že začele razmišljati o izletu, ki nas čaka drugo leto. V imenu udeleženk zapisala Celiakija ... prehodni pokal spet v Pomurju Robert LETNAR • Mali Rijtar 3 Člani Slovenskega društva za ce-liakijo - podružnica Pomurje - smo se 19. maja 2007 v zgodnjih jutranjih urah odpravili na Gorenjsko. Tamkajšnja podružnica je bila namreč letos gostiteljica športnih iger. S seboj smo vzeli tudi pokal, ki ga je naša ekipa osvojila lansko leto v Beltincih. Igre so potekale v telovadnici Biotehniške šole v Strahinju pri Naklem pod naslovom „Kekčeve igre“, prisotna sta bila tudi teta Pehta in Bedanec v svojih značilnih oblačilih. Našo tekmovalno ekipo so sestavljali Nika, Nuša, Dominik, Nina in Tonček.. Kar hitro smo opazili, da Dobitniki pokala imamo možnosti za visoko uvrstitev, zato smo še bolj spodbujali naše tekmovalce, ki so na koncu osvojili prvo mesto in prehodni pokal. Pokal bomo Pomurci gostili do septembra 2008, ko bo organizatorica športnih iger Slovenskega društva za celiakijo podružnica Podravje. Veselje naših članov in navijačev je bilo nepopisno, saj smo še ne v šestletnem obstoju naše podružnice že tretjič osvojili prvo mesto. Seveda pa to ni vse, kar v podružnici delamo. V mesecu marcu smo na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih organizirali tečaj peke krofov. Z navadno moko ne bi bilo to nič posebnega, krofe narediti iz brezglutenske moke pa je prava umetnost. Na pomoč smo povabili gospo Mojco Košmrlj iz Ljubljane, ki ima s tem več izkušenj. Krofi so nam uspeli, zato smo obljubili, da bomo s takšnimi tečaji nadaljevali. Ob Svetovnem dnevu zdravja smo se tudi člani Slovenskega društva za Mali rijtar - december 2007 celiakijo podružnice Pomurja udeležili pohoda na Otok ljubezni v Ižakovce. Tam smo imeli postavljeno stojnico z brezglutenskimi izdelki in reklamnim materialom društva. Čeprav smo člani društva na tem pohodu prisotni že nekaj let, nas je letos prvič obiskala gospa Breda Kojc, dolgoletna predsednica Slovenskega društva za celiakijo in sedanja članica Izvršnega odbora Slovenskega društva za celiakijo. Zahvaljujemo se vsem, ki nam finančno, materialno ali kako drugače pomagate. Več o delu društva in naše podružnice lahko preberete na http://www. drustvo-celiakija.si Slastni krofi iz brezglutenske moke Končno smo dočakali počitnice! Janja VUČKO • Društvo za izobraževanje »Logos« Ižakovci Območno srečanje JSKD - dekleta z mentorico Moniko Zorko in Janja Vučko Velikonočna razstava - dobrote in pirhi Ju-hu-hu, počitnice so tu! Končno smo jih dočakali po napornem učenju. Sedaj je čas za počitek in nabiranje novih moči. Za osvežitev spomina naj vam na kratko omenim, kaj smo počeli v zadnjih mesecih. Začela bi s prireditvijo ob 8. februarju, za katero so se naši najmlajši sami potrudili in jo izvedli. Resda so prišli vprašat za kak nasvet, a uspelo jim je izpeljati to, v kar je na začetku le malokdo verjel. Starši so me spraševali, kako je mogoče, da jim tako zaupamo. A tisti, ki nam stojijo že od vsega začetka ob strani, nikakor ne dvomijo, saj vedo, kaj so sposobni ustvariti naši mali angelčki. Le poslušati jih je treba in jim dati možnost, da izrazijo svoje mnenje. Povabili so nastopajoče iz naše vasi, tudi folkloriste in glasbenike iz Beltincev in okolice, sodelovali pa so tudi sami. Naslednjo prireditev, katere smo se udeležili in na njej sodelovali, je organiziral Odbor RK Ižakovci. Na njej so krvodajalcem podelili priznanja. Tretjega aprila smo se udeležili Območnega srečanja folklornih skupin, ki je potekalo v Murski Soboti, organizirano pa je bilo s strani Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Mlajše folkloristke so si zaslužile priznanje in pohvalo, svoj talent pa pokazale še na prireditvah Dan zemlje (na Otoku ljubezni), Dan župnije (v Beltincih) in na kresovanju v Ižakovcih. Starši so jim vseskozi stali Mali rijtar - december 2007 DRUŠTVO DRUŠTVA a Velikonočni zajčki - pasa za oci Zmagovalna ekipa - medulicne igre v Izakovcih Samokolnica uporabna tudi za igre - domiselno ob strani in jih spodbujali. Tako kot v marsikateri vasi smo tudi v Ižakovcih razstavili izdelke v okviru velikonočnih praznikov. V novo zgrajeni dvorani Doma krajanov so bila 7. in 8. aprila razstavljena ročna dela, od vezenin, kvačkanih prtičkov, rož iz krep papirja, gobelinov, risb z velikonočnimi zajčki, punčk iz ličja, velikonočnih jajc do različnih izdelkov iz vejevja, stiropora... Na ogled so bile tudi likovne umetnine - slike g. Hircija. Nekatera ročno izdelana dela so bila predstavljena že v številnih pomurskih krajih. Te majhne, a za nas hkrati dovolj velike umetnine, smo pripravili člani Društva za izobraževanje »Logos« Ižakovci, otroci in vzgojiteljice iz vrtca Ižakovci in ženske iz skupine »LAN«, ki deluje v okviru DKLI Ižakovci. Zahvaliti se moramo vsem, ki ste pomagali, nas obiskali in pripomogli k temu, da lahko prikažemo vsaj delček lepote, ki se skriva v nas in okrog nas. Da bi oživili tradicijo, so predvsem otroci in mladina Društva za izobraževanje »Logos« Ižakovci s skupnimi močmi v torek, 1. maja 2007, pripravili medulične igre na igrišču v Ižakovcih. Poskrbeli smo za druženje, navijali za svoje ekipe, hkrati pa se iz srca nasmejali. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Izvedli smo šest iger, in sicer: vlečenje vrvi, samokolnica, tek in vrtenje, jabolka v kadi, smuči, žakelj. Vsem udeleženim ekipam smo podelili priznanja, saj so si jih s trudom iskreno zaslužile. Zmagala je ekipa iz »Srednje ulice«. Z meduličnimi igrami smo obudili spomine starejšim generacijam na stare čase in dokazali, da se mladi še vedno trudijo storiti kaj za boljši jutri. Med šolskim letom smo si med seboj pomagali tudi pri učenju -prostovoljna učna pomoč za učence osnovnih in srednjih šol, prostovoljni maturitetni tečaji. Skratka, bili smo pridni. Tako se je zavrtelo naokrog pol leta in letos že šestnajstič zapovrstjo v naši vasi prirejamo Bujraške dneve. Organizator in nosilec prireditve je Krajevna skupnost Ižakovci, pomagamo pa v vseh društvih in organizacijah v vasi, ravno tako pa ostali krajani Iža-kovcev. V našem društvu bomo letos pripomogli z bujraškim krosom, zloženko, predstavo Gestrin - povodni mož v reki Muri, mlinarskimi delavnicami. Več o tem na spletnih straneh www.izakovci.si Mali rijtar - december 2007 Leta niso važna, le volja je potrebna Marija MESARIČ • Mali Rijtar Kolesarji pri Babičevem Lepi poletni dnevi so zvabili v naravo, na kolesarjenje, skupino upokojencev iz DU Beltinci. Na pobudo Marice Vučko smo se zbirali ob torkih in petkih pri vrtcu v Lipovcih. Navadno smo se sproti dogovarjali o trasi oz. poti, na kateri smo se počutili varne in smo lahko uživali v brezskrbni vožnji. Srečni smo, da imamo toliko kolesarskih stez, kajti naše ceste so izredno nevarne in ogrožajoče. Kole- mlinu, foto: Jože Lebar sarili smo po naši lepi pokrajini, pot je bila včasih krajša, največkrat pa se je od predlagane še podaljšala. Udeležba je bila tako po starosti kot po številu udeležencev različna. Vozilo se nas je do 15 kolesarjev, od najmlajših upokojencev pa do veteranov. Večina nas je bila iz Lipovec, večkrat pa so se nam pridružile upokojenke iz Beltinec. Druženje je bilo čudovito, saj smo na naših poteh doživeli veliko lepih tre- Na Veliko planino s TD Bratonci Franček DUH • Mali Rijtar Vročina. Sonce iz dneva v dan razkazuje svojo moč, noči skorajda ni, na izsušenih tleh prekmurske ravnice bilka za bilko zapušča svet živih, le plevel na strniščih se bohoti kot da se ga vročina in pomanjkanje vode ne tičeta. Ljudje tavamo iz sence v senco, a kaj, ko je tudi tista najbolj debela zdaleč prevroča za spodobno bivanje. »Treba bo v planine!«, meniva z ženo Olgo. Pridružila se bova Geni in njeni, za zajeten avtobus veliki, nama doslej nepoznani družbi, ki jo vsako leto teden dni pred beltinškim folklornim festivalom za dva dni nekam mahne, da sprosti telo in dušo ter napolni pljuča. Kar nekaj mesecev sva z Geno govorila o tem izletu, a je bil najin odhod skoraj do zadnjega negotov. Izlet ima že dolgo tradicijo, stalnih udeležencev je za avtobus, pa še kakšen za povrh, tako da bova imela možnost le v primeru, če kdo od njih ne bo šel zaradi drugih obveznosti. Dveh avtobusov, pravi Gena, ne želi, ker to ni tisto. Tega sicer ne razumem popolnoma, a kolikor jo poznam, gotovo nekaj na tem je. Sobotno jutro, 21 julij. Malce pred peto zjutraj na ne preobilni rosi čakam, da se pasja druščina končno vrne. Ob pol šestih bo treba iti, sva z Olgo ugotovila včeraj. Nespodobno bi bilo zamuditi, pa še doma lahko ostaneva. Dvajset do šestih Olga še mrzlično brska po šminkah, občasno zatuli fen, jaz pa stikam za svojo edino planinsko opremo, adidaskami, ki za nutkov, tudi ob obujanju spominov na mladost. Tako je marsikateri pozabil, če ga bolijo noge ali ga trga v ramenih. Prekolesarili smo vse kraje naše občine, pot pa nas je večkrat zanesla tudi dlje. Skrbeli smo za našo fizično kondicijo, istočasno pa smo si ogledali znamenitosti, kot so Plečnikova cerkev v Bogojini, naše romarsko središče v Turnišču, cerkev v Odrancih. Podali smo se tudi čez reko Muro, do Babičevega mlina. Na naših poljih smo opazovali, kateri kraji so bili bolj prizadeti od dolgotrajne suše. Na to so najbolj opozarjale njive z bučami, ki so ostale brez listja, pa tudi koruza, ki ni vzdržala pekočega sonca. V času žgočega sonca smo se tudi kolesarji raje umaknili v hladno senco. Kolesarili smo šele pozno popoldne, ko je sonce nekoliko umirilo svoje žarke. Vse pa je žal prehitro minilo, tudi še eno vroče poletje. O tem nas opozarjata jutranja megla, ki se vleče po poljih ter mraz, ki opozarja na prihod zime. Zima je ponavadi dolga, zato bomo kolesarjenje zamenjali s peš hojo. Pridružite se nam! Adidas še slišale niso. Deset do šestih : Lumpi, mali brat ženinega velikega avta, že brni. Deset čez šesto pride mali avto z malo hitrostjo in dvema velikima zamudnikoma na soboško avtobusno postajo. Tako skozi okno pogledano-puščava. Nikjer žive duše! Ker ni niti Eme, Genine sestre, ki bi morala biti, je avtobus odpeljal, meniva. Pa ni. Še preden se odločiva, kje bova na prostranem parkirišču z dvema parkiranima avtoma parkirala, avtobus že ustavlja na postajališču za lokalni promet. Ko naju opazijo, zapelje na postajo. Prtljažnik je nabito poln, ne toliko prtljage izletnikov kot raznih dobrot. Oko zazna zavoje pijač, takih brez alkohola in nekaj takih z njim, vonj izda Anicine krapce, ki so, Mali rijtar - december 2007 DRUŠTVA DRUŠTVA bog ve, z ali brez orehov. Eme, pravi Gena, ni. Nekdo jo opazi, kako maha pred svojim blokom, nekaj sto metrov daleč. Poberemo tudi njo in pot se začne. Ne poznava skoraj nikogar. No ja, Tineka, Geninega dobrodušnega moža pa že. Pot mineva ob prijetnem klepetu. Olga in Ema rečeta kakšno o suši, vročini in zalivanju, ostali klepetajo o bogve čem. Med kramljajočimi občasno zakroži joreget, malo za telo in malo za dušo. Vmes nas Gena, ona je organizator in vodja izleta, pozdravi, nam na kratko predstavi izlet in nam da osnovne napotke za ravnanje v želji, da nam bo vsem lepo. Za besedo prosi še predsednika Pomurskega planinskega društva, gospoda Ružiča, ki poda obrise planinskega dela izleta in obljubi, da bo več povedal pozneje. Ustavili se bomo v Tepanju, pravimo, toda ko je treba zaviti na odcep, avtobus pelje naprej. Bežen pogled na desno pove, zakaj. Tepanje je nabito polno tovornjakov. Povsod, kamor se ozreš, samo razžarjena pločevina. Postajališče Zima je zasedeno do zadnjega kotička. Mar to pomeni, da bomo ostali brez Anicinih krapcev ? Na Petrolu Celje zahod avtobus zavije desno. Na parkirnem delu postajališča je kot v kanjonu. Na obeh straneh avtobusa se dvigajo kamioni, tako da ne vidiš niti neba niti pokrajine. Nekje na robu pločevinaste množice se ustavimo. Celo senco je našel šofer. Izstopimo, ženske postrežejo s krapci, pecivom in kavo, možje točijo špricarje, tudi kaj bolj krepkega se najde za tega željne, Tinek pomaga povsod, kjer se kaj zatakne. Tašek raztegne meh, klepet počasi zamre in po postajališču se razlije glas njegove harmonike. Še sam ne vem, kako se nas večina zbere v krog in parkirišče preplavi domača pesem. Občutek imam, da sem med samimi domačimi, pa čeprav poznam redko koga. Vozimo proti Gornjemu gradu. Spomnim se kraja iz časov svoje mladosti, ko sem nemalokrat podil kolo po prašni cesti čez Črnivec in meni prve kilometre poti do krajev čez Muro. S hribov ob cesti se je takrat cedila voda. Kakšen užitek je bilo odžejati se s temi biseri z gora. Ja, ja, zdaj tega ni več, lahko pa, da sveta ne znam več tako pristno doživljati. Olga bi rekla, da sem preprosto star. Gospod Ružič nas opozarja na cerkve ob poti in zanimivosti Menine planine na naši levi. V gornjem gradu si ogledamo cerkev, letno rezidenco ljubljanske škofije. Ponavadi je zaprta. Imamo srečo, bolje rečeno, Geno, da lahko vstopimo v cerkev. Za hip se prepustimo spokoju, ki vlada v cerkvi, potem nam župnik na kratko in predvsem hitro razloži zgodovino cerkve. Pozneje izvemo, da so ponoči cerkev oropali in da je župnik čakal kriminaliste, zato se mu je mudilo. Zapuščamo Gornji grad. Pot nas vodi po Tuhinjski dolini proti prelazu Črnivec.Gospod Ružič govori o ljudeh, ki so zaslužni, da je Velika planina ostala takšna, kakršna je. Vse pastirske bajte imajo podobne arhitekturne lastnosti in so brez izjeme krite s skodlami. Med njegovo razlago se vztrajno vzpenjamo. Cesta je sicer asfaltna, vendar ozka, preozka za spodobno srečanje dveh zajetnejših vozil, a kaže, da to šoferjev ne moti tako, kot nas nekatere. Parkiramo pri gostilni Rakov kot, vsaj zdi se mi, da se tako imenuje. Nadaljevali bomo peš, pravijo, zato je treba pobrati reči, ki se jih splača nesti do Domžalske koče, kakšnih 500 metrov nad nami. Večina se nas preoblači, nekateri kar na son- cu, ki že tedne ponavlja svojo pekočo zgodbo, drugi iščemo senco. Tista od smrekovega drevoreda je kar prijetna. Eni stoje, drugi sede se lotimo odojka. Spekel ga je, zdi se mi, vsaj tako pravijo, Štefan. Saj ne da bi ga hvalil, kmalu prazna skleda zna to veliko bolje. Poližemo si prste, sam smukam med sedečimi, da skleda s pecivom gre čim večkrat mimo mene, ko nekako ne moreš reči ne, iskreno rečeno, tudi volje za to nimaš. Pohod se začne. Gospod Ružič vodi, Tinek bo čistilec, torej bova z Olgo gotovo bliže Tineku kot Ružiču. Prvi pohodniki so že krepko v hribu medtem ko jaz neuspešno krotim dve plastenki z vodo, nahrbtnik, ki je, vse kaže, bolj za okras kot za uporabo in fotoaparat. Ko mi končno uspe, sva z Olgo že sama. Pod vzpetino čaka Ti-nek, da se končno premakneva. Pot je prijazna, vendar kar strma. Z Olgo nama pojenjajo moči. S Tinekom zaostajamo, Tinek po službeni dolžnosti, midva z Olgo zato, ker hitreje ne moreva. Občasno se kolona zaustavi in bukve vztrepetajo ob poskočnici Tašekove harmonike. Tudi ena lepa partizanska je padla, bi rekel. V javnosti jih je zadnje čase bolj malo, ker se jih ljudje v svoji omejenosti nemara sramujemo. Pa kaj bi o tem, politika razen redkim povzpetnežem nikoli ne prinese ničesar dobrega. Potem se vzpetina končno prevesi v planjavo s prvo pastirsko bajto. Kakšno olajšanje. Eni poležemo, drugi posedejo po žametni travi, nekateri stoje v gručah klepetajo. Ko Tašek raztegne meh svoje harmonike, izčrpana kri močneje zaplapola po žilah in človek pozabi na utrujenost. Sam sem v bolj slabi formi. na planino sem pricotal zadnji, prepoten, kot bi prišel veliko pred prvimi. Tudi Anica, tista, ki peče krapce, ima težave z močmi. Pocitek smo si pošteno zasluzili Velika Planina v vsej svoji lepoti Mali rijtar - december 2007 Pomagajo ji, Gena, Tinek in ženske, katerih imen ne poznam. Tinek in ena od žena bosta ostala z njo, da pride k močem. Bodo že prišli za nami, pravijo. Ostali nadaljujemo pot do Domžalske koče. Med potjo srečujemo vse več krav. Nekaj sto metrov pred ciljem srečamo eno prav prijazno. Olga ji ponudi mojo malico: sendvič z žemljo brez bilo česa drugega, v smislu zdrave prehrane seveda, kakor pravi ona. Krava ga pohrusta kot bi mignil, nakar dobi še enega. Potem pa kar noče od Olge. Olga počasi, krava počasi, Olga hiti, krava hiti, Olga teče, krava pokaže, da zna tudi to. Ko Olga smukne skozi vrata ograje okrog koče, krava spozna, da je najpametneje odnehati in odneha. V Domžalski koči je živahno, da je kaj. Večina nas posede za mizami pred kočo, Gena vstopi v kočo, da uredi sprejem. Sijoča, kot zna biti samo ona, pride po Tašeka in pevcev, da bodo zapeli prijateljici in kolegici njene hčerke, ki v eni od sob praznuje svojo poroko. Dopoldne se je cerkveno poročila v cerkvi Marije Snežne nad pastirskim naseljem. Žur, ki ga ustvari pesem in Tašekova harmonika, marsikomu privabita v oči solze sreče, posebno nevestini materi. Namestimo se po sobah. V eni od sob sva midva z Olgo in Ema. Ko se preoblačimo, spodaj odmeva pesem. Udeleženci pohoda Ob pol štirih je zbor pred kočo. Večerja, pravijo, bo pol ure prej , kot smo načrtovali, ker je ob osmih v pastirskem naselju koncert moškega pevskega zbora iz Ambrusa, ki bi se ga rado udeležilo tudi osebje koče. Tudi mi se ga seveda bomo. Sledi pohod po obrobju planine, lahkoten in neobvezujoč, poln notranje topline ob pogledu na jato pastirskih koč malce pod nami. Med prijetnim klepetom o vsakdanjih rečeh prispemo do vrhnje postaje sedežnice. Olga bi se peljala dol, pa potem nazaj gor. Ugotoviva, da časovno to ni najbolj modro, pa jo mahneva naprej. V gostišču Ob Zelenem robu se okrepčamo in se skozi pastirsko naselje vrnemo v kočo. Večerja je še pred napovedano uro. Z Olgo se toliko motoviliva, da naju Gena že išče. Kdor zadnji pride, morda sploh ne melje. Ostala sva brez polente, sva pa pojedla toliko več golaža s kruhom. Po večerji odidemo na koncert. Hladno je. Medtem, ko se prekmurska ravnina cvre pri skoraj štiridesetih, nas tu zebe dolgim rokavom navkljub. Prizorišče koncerta je pokrit lesen oder z nepokrito betonsko ploščadjo pred njim. Publika ni ravno številna, poleg nas še nekaj pastirjev in kakšen nepoznan. Malce čez osmo se pred odrom zbere devet korenjakov, kakšen tudi v kratkih rokavih. Zapojejo, lepo in ubrano, z dušo, bi rekla moja mama, nekaj narodnih in ponarodelih. Očarale so me Žabe, njih izvedba, kakršne doslej še nisem slišal. Po kakšni uri, s časom nisem v najboljših odnosih, je koncert končan. Oskrbnica koče prosi, da tudi mi kaj zapojemo. Pa smo res, ob Tašekovi harmoniki še posebno lepo. Tista o Miciki v pungradi me je kar prevzela. Zdaj pa je že prav hladno. Vračamo se v kočo. Spotoma pozdravimo Marijo Snežno. Ko se vrnemo, je v večji sobi živahno ,da je kaj. Trije pari brusijo pete ob Tašekovem sotišu. V ritmu šamar-janke se zavrti tudi oskrbnicina hči. Moči me izdajajo, oči nekako nočejo gledati, pa se z Olgo odpraviva spat. Naslednjega dne izveva, da sva zamudila uro Bojanovih vicev. Glede na tiste, ki smo jih slišali na poti domov, ugotovim, da bo treba bolj skrbeti za kondicijo. Zaspim kot ubit, a se ponoči zbujam. Okrog vogalov zavija veter, na trenutke se mi zazdi, da smo sredi zime. Zajtrk je obilen. Začnem s kruhom in pašteto, nadaljujem s kruhom in evrokremom in končam z evrokre-mom, ker za kruh ni več mesta. Odhod v dolino je veder. Anica in Tinek sta krenila na pot kakšne pol ure pred ostalimi, da bosta v miru hodila. Mid- Mali rijtar - december 2007 DRUŠTVA DRUŠTVA va z Olgo sva krepko zadnja. Čez čas se nama pridruži Gena. Gotovo ne zato, ker ne bi zmogla, rekel bi, da bolj zato, da ne bi imela občutka, da zavirava gibanje ostalih. Med spustom spet srečamo Genine znance iz bogve katerega konca Slovenije in poklepetamo. Po dveh urah spusta smo pri avtobusu. Anica žari od sreče.« Zmogla sem to«, pravi, »čeprav nisem verjela ,da bom.« Z njo se veselimo vsi ostali. Med spuščanjem avtobusa v dolino Bojan stresa vice, da smo solzni od režanja. Pot nas vodi v Logarsko dolino. Na obeh straneh nas spremljajo goski grebeni, čez visoko visoko nebo drvijo redki oblaki. Ko bi le prinesli kakšno kapljo dežja, je tiha želja slehernika. V Logarski dolini je dren. Slišiš Italijane, Slovake, Angleže, Nemce, pa še kup takih, katerih jezika ne prepoznam. Pred vzponom do slapa se okrepčamo z dobrotami, ki jih imamo še od doma. Pesem in harmonika privabita tudi marsikaterega mimoidočega. Brhka rdečelasa mladenka v obleki, ki bolj izdaja kot pokriva njeno po grehu kričeče telo, se zavrti v ritmu polke z enim od naših sivolasih gospodov. Tako dobro deluje vse to. Slap sem si ogledal prav od blizu, no, toliko blizu, da me ni namočil. Na Orlovo gnezdo se nisem povzpel, tudi Olga ne. Prav počasi sva odcotala do avtobusa. V eni od oštarij ob poti smo si privoščili gobovo juho z ajdovimi žganci. Med čakanjem na juho nam je Bojan postregel z nekaj prav mesenimi vici kot glavno jedjo. Pred nadaljevanjem poti so se nekateri osvežili v bistri reki onkraj oštarije. Preostanek poti domov je minil ob Tašekovih tri krat tri je devet, ... mora svojo pesem začet. Petdeset nas je bilo v avtobusu, petdeset pesmi se je zvrstilo in, prav posebej sem bil pozoren, nobena se ni ponovila. Pravi balzam za dušo je bil to. Zbogom, smo si rekli na koncu, a smo prav vsi na tihem želeli, da bi ta zbogom pomenil nasvidenje prihodnje leto, da bi spet podoživeli to, kar nam manjka že od rane mladosti, druženje in nesebično razdajanje ob pesmi, daleč od tega ponorelega sveta, v katerem šteje le najlepši, najdaljši, najbogatejši, naj ... Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Marija ZVER • Mali Rijtar »Zadoni nam, zadoni iz src napev krepak: O, slavljenec današnji, pozdravljen, pozdravljen tisočkrat!« Takole je zadonela pesem pozdrav Frana Ferjančiča na letošnjem 38. taboru v Šentvidu. Tukaj se je zbralo okrog 4.000 pevcev iz Slovenije in zamejstva. Slavnostni govornik na letošnji prireditvi je bil predsednik DZ RS France Cukljati, ki je med drugim dejal: » Naj bo vesela ali žalostna, srečna ali nesrečna - SLOVENSKA DUŠA POJE.« Veseli in ponosni smo, da smo del te velike družine pevcev tudi pevci iz Dokležovja. Skozi vse leto se pridno pripravljamo na nastop in vadimo. Veselili smo se že 39. tabora, na katerega bodo povabljeni tudi zbori iz ostalih članic EU. Tako bomo najlepše počastili predsedovanje naše države EU. Druženje v Šentvidu tke prijateljstva in utrjuje vezi, ki smo jih vzpostavili pevci. In taka pesem še vse leto zveni v srcih naših pevcev. Takšna pesem go- Nastop pevk v Šentvidu pri Stični - junij 2007. Ob prihodu v družbi prijaznega policista in policistke, ki vsako leto pomagajo pri urejanju prometne gneče. vori z melodijo in ubranostjo glasov, zato človek, ki poje, ne govori z usti, ampak s srcem. Vsak, ki zna prisluhniti slovenski pesmi, spada med ljudi, ki jih osrečujejo majhne in drobne stvari. Zato negujmo slovensko pesem in z njo bogatimo sebe in naše prihodnje rodove. Ko smo se poslavljali od naših prijaznih gostiteljev, nam je še dolgo zvenelo v ušesih: »Zadoni nam, zadoni iz srca napev krepak...« Spoštovani! Pred vami je praznična številka Malega rijtarja. V njem so objavljeni članki, ki ste nam jih sami posredovali brez našega povabila. Prepričani smo, da je bilo dogodkov, o katerih bi želeli poročati še veliko, zato vas prosimo, da nam jih posredujete, da jih bomo objavili v naslednji številki. Uredniški odbor Mali rijtar - december 2007 Bili smo na Dolenjskem Franc HORVAT • Mali Rijtar Udeleženci izleta Mesec oktober je gotovo eden izmed najlepših jesenskih mesecev . To je čas, ko nas tudi narava, ki je odeta v najlepše odtenke zemeljskih barv, opominja in poziva k počitku. Tudi dela, ki jih je bilo treba postoriti na polju še pred zimskih počitkom, so počasi in povečini opravljena. In tako smo si tudi mi, krajani Ižakovec, v soboto, 13. 10. 2007, vzeli čas in se odpravili na izlet po naši lepi Sloveniji. V organizaciji KS in ostalih društev v vasi smo se z dvema avtobusoma odpravili na sproščen izlet po Dolenjski. Skupaj nas je bilo čez sto. S tem izletom smo tudi nekako zaključili letošnjo turistično dejavnost in se na tak način zahvalili vsem, ki pridno pomagajo pri raznih prireditvah, ki se v vasi dogajajo, ne samo pri vsem dobro poznanih Bujraških dnevih, ampak čez celo leto. Že ob zgodnji peti uri zjutraj, ko smo se zbrali pri Domu krajanov v Ižakovcih, se je kazal lep sobotni dan. Podali smo se na pot, ki nas je vodila preko Maribora, Celja, Zidanega Mosta do Kostanjevice na Krki. Tam smo si, podkrepljeni z bogato malico, ogledali cistercijanski samostan, ki so ga na zamočvirjeni ravnici blizu Krke postavili v 13. stoletju. Kot zanimivost je pred vhodom v samostan tik ob parkirišču rekonstruiran še grajski mlin. Po drugi svetovni vojni so uredili odlično galerijo s številnimi zbirkami slik, kipov na Dolenjskem in grafik. Imeli smo enkratno priložnost videti tudi odlične kiparske in slikarske zbirke umetnin 20. stoletja: bratov Franceta in Toneta Kralja, Tineta Gorjupa, Franceta Goršeta, Božidarja Jakca, Zorana Didka in Bogdana Borčiča. Nekdanja cerkev služi kot prostor za koncerte in kot najbolj prestižen prostor za monografske razstave sodobnih ustvarjalcev. Okoli stavb samostana, na bližnjih travnikih in celo v mestecu Kostanjevica smo opazili nenavadne hrastove kipe Forma viva. Izbrani kiparji iz vseh koncev sveta so oblikovali te skulpture na mednarodnih srečanjih od leta 1961 naprej in so kot take razmeščene po samostanu, okoliških travnikih in v Kostanjevici. Naša naslednja izletniška točka je bil znameniti grad Otočec, katerega okolico smo izkoristili za skupno fotografiranje. Nato smo se odpravili v Novo mesto in si ogledali cerkev. Sledilo je slastno kosilo v Petrošnji vasi, kjer ni manjkalo niti dobrega dolenjskega cvička. Ko pa sta se s pesmijo oglasila tudi naša ljudska godca Jožek in Leon, je bilo razpoloženje še bolj veselo. Dobro okrepčani smo se odpravili še naprej v Stično, kjer smo si ogledali Stiški samostan. Ogled je bil skrbno pripravljen. Skozi življenje v samostanu so nas popeljali njihovi vodiči, ki so nam vse prijazno in podrobno razkazali. Lahko smo se prepričali, da Stiški samostan res premore najrazličnejše številne umetnine, tako slikovne kot skulpturne, naših in svetovnih mojstrov. In ker se vse lepe stvari hitro končajo, je tudi naš izlet prehitro minil. Tako smo se proti večeru preko Ljubljane odpravili domov. Seveda nismo mogli mimo Trojan, kjer smo se založili s slastnimi trojanskimi krofi, se ustavili še v Tepanjah in Benediktu in šele ob 21. uri srečno prišli v Ižakovce. Naj omenim še, da smo za izlet najeli turistično agencijo Klas iz Murske Sobote, katerih vodički na avtobusu, Martina in Anica, sta nam celotno pot izčrpno predstavili. Za vse dobre predstavitve različnih slovenskih krajev in znamenitosti jima lahko rečemo le iskrena hvala. Upam, da je bil izlet dobro organiziran in na koncu tako tudi izpeljan, da smo vsi doživeli nekaj novega, česar se bomo z veseljem spominjali. Res smo dodobra spoznali našo južno pokrajino Dolenjsko in se zadovoljni in z lepimi spomini vrnili med domače. Kostanjevica Mali rijtar - december 2007 DRUŠTVA ZAVODI Model evropskega parlamenta Nataša BUKOVEC • Bolgarija, 14. - 22. april 2007 Slovenska delegacija v bolgarskem parlamentu Dvakrat letno v eni izmed evropskih držav poteka MEP, kjer se srečajo mladi iz Evrope. Na teh srečanjih se pogovarjajo o problematiki v Evropi in skušajo najti rešitve, ki bi pripomogle k boljšemu sodelovanju in odnosih med državami ali v njih samih. Tudi gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je ena izmed sodelujočih šol. Proti koncu meseca februarja nas je Natašo Bukovec, Anjo Ferlin in Matica Makovca profesorica Mojca Rižnar Nedeljko presenetila z novico, da v aprilu poteka MEP v Bolgariji in da smo mi tisti, ki bomo skupaj s še dvema dijakoma iz Kamnika in Jesenic predstavljali Slovenijo. Tako smo v soboto, 14. aprila ob peti uri zjutraj, krenili proti Brniku. Tja smo sicer prispeli nekoliko zgodaj, a boljše je priti prej kot prepozno. Kmalu so se nam pridružili tudi ostali, naša spremljevalka prof. Tatjana Cvrtila Ložar, Boštjan in Manuela. Boštjan se je izkazal za velikega čarovnika s kartami in nas je zabaval vse do odhoda na letalo. Potem pa je sledilo presenečenje. Naše letalo je bilo majhno z ogromnimi propelerji, let pa je spremljalo močno brnenje motorjev. Ko smo prispeli v Budimpešto, smo prestopili na letalo za Sofijo. Ob prihodu na letališče v Sofiji so nas že pričakala bolgarska dekleta, ki so nas odpeljala do kombijev, ti pa do First English School, naše gostujoče šole. Pričakovala sem res lepo šolo, urejeno, a moja pričakovanja so bila previsoka. Šoli se je poznalo, da jo je načel zob časa. Učenci, ki obiskujejo to šolo, pa so nadvse prijazni in pripravljeni pomagati. Sama sem stanovala pri družini ene izmed učenk in sem zelo zadovoljna, saj sem spoznala tudi njihov način življenja. Moja gostiteljica se je izkazala za res dobro in ugodila je vsem mojim željam. Že prvi večer sem pri večerji poskusila njihovo pivo in bilo je dobro! Kasneje smo ugotovili, da je tudi poceni. Za 330 ml smo odšteli 2 leva, kar je 1 euro. Sicer pa so na splošno stvari v Bolgariji cenejše kot pri nas v Sloveniji. Vse to je Anja, Matic in jaz posledica razlike v razvitosti. Naslednji dan je bil na vrsti Team-bilding, ki se je odvijal na gostujoči šoli. Tu smo prvič spoznali svoj komite, s katerim smo v prihodnjih dneh preživeli največ časa. Takoj smo našli skupne stvari in pogovora ni bilo težko začeti. Sledilo pa je razočaranje ob dejstvu, da v restavraciji strežejo mrzlo hrano. Tako smo si v naslednjih dneh privoščili kosilo na svoj račun, a je bilo vsaj toplo. Hrana je bila dobra in poceni. Vedno smo morali paziti, da nas niso ogoljufali. Tako je kar nekaj delegatov v kakšni restavraciji dvakrat preplačalo kosilo. Tudi taksisti so ob spoznanju, da vozijo turiste, pošteno navili števec. Sicer pa so taksiji v Bolgariji eno izmed najbolj poceni prevoznih sredstev. Za 1 kilometer smo odšteli 0,50 leva, kar je 0,25 eura. V ponedeljek je bilo slavnostno odprtje MEP-a, kjer sem kot vodja slovenske delegacije imela govor. Od ponedeljka do sobote smo imeli meetinge s svojimi komiteji. Jaz sem Obisk predsednika evropskega parlamenta Sofija Mali rijtar - december 2007 bila v komiteju, kjer smo se ukvarjali s problemom svobode govora in tiska. V komiteju nas je bilo 15 delegatov, iz vsake države eden in predsednica, ki je bila iz Nizozemske. Prevladovala je beseda delegatke iz Finske in delegatke iz Irske. Med odmori smo se veliko pogovarjali in izvedeli veliko o drugih državah in tudi mi smo stkali nova prijateljstva. V torek sem kot predstavnica slovenske delegacije imela z ostalimi predstavniki in predsedniki komitejev sprejem pri županu Sofije. Sprejem je trajal slabo uro in župana sploh ni bilo! Sprejela nas je predstavnica šolstva, nam povedala nekaj besed in nas povabila na majhno pogostitev. Na koncu se je župan le prikazal in nam povedal le to, da se naj ne podamo v politiko, kajti ta ne vodi nikamor! Kasneje smo izvedeli, da je župan bivši varnostnik in gasilec. Ko mi je dopuščal čas, sem si ob večerih ob spremstvu svoje »družine« ogledala mesto in njegove znamenitosti. Sofija je izjemno lepo mesto z veliko cerkvami in pomembnimi zgradbami. Le njihove ceste so potrebne temeljite obnove, tramvaji in avtobusi pa osvežilcev zraka. V četrtek so nas delegate natrpali v avtobuse in nas popeljali na izlet v Koprivčico, majhno znamenito vasico, katero obišče vsak Bolgar. Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno, saj je bilo mrzlo. Ogledali smo si rojstne hiše bolgarskih revolucionarjev in poskusili njihov domači kruh z začimbami. Počasi smo se bližali koncu tedna, petku, ko smo predstavniki delegacij spet imeli sprejem v parlamentu. Tokrat je bil naš gostitelj g. Georgi Pirin-ski, predsednik bolgarskega parlamenta. Sočasno je bil v Bolgariji na obisku tudi predsednik evropskega parlamenta g. Hans-Gert Pöttering. Najprej smo si ogledali del seje parlamenta, nato pa nas je pozdravil g. Pöttering, s katerim smo se tudi slikali. Sledila je okrogla miza z ministri, katerim smo lahko zastavili različna vprašanja o gospodarstvu, razvoju Bolgarije in o stvareh, ki jih lahko ponudi Evropi kot nova članica EU. Popoldne je bilo naše prvo zasedanje v parlamentu. Tu smo sedeli po delegacijah in spremljali razprave. Zasedanje je vodila predsednica MEP-a Nevena Kostova s svojimi pomočniki podpredsedniki. Vse je potekalo po strogih pravilih, tako da smo se počutili kot pravi poslanci. Vsak komite je sestavil svojo resolucijo, ki je bila obravnavana. Zasedanja so potekala tudi v soboto. Nekateri delegati so že zdaj pokazali veliko zanimanja za politiko. Imeli so nešteto vprašanj, govorov proti resolucijam in pikre pripombe. Našla se je tudi Litvanka, ki je imela govor proti lastnemu komiteju. Moj komite je bil na vrsti zadnji, saj je predsednica menila, da bo resolucija sprejeta. Tako je tudi bilo! Vse resolucije, ki so bile sprejete v teh dveh dneh, bodo obravnavane v pravem evropskem parlamentu. V soboto pozno popoldne je sledil le še zaključek. Jutro našega zadnjega dne, nedeljo, sem preživela z družino, ki mi je pokazala še nekaj delov Sofije, potem pa so me odpeljali v hotel. Tam sem se dobila s slovensko delegacijo in skupaj smo šli na kosilo in nato na letališče. Sledila je le še pot domov in prav veselili smo se je že! Vsi smo bili enotnega mnenja, da je bila Bolgarija krasna izkušnja, saj smo spoznali veliko novih ljudi s cele Evrope in stkali prijateljstva. Ob tem bi se rada zahvalila tudi občini, ki mi je omogočila to potovanje. Očiščevalna akcija v enoti »Slamica« Lipovci Dušanka ERJAVEC • Mali Rijtar V enoti »Slamica« Lipovci smo v tem šolskem letu praznovali 25-letnico svojega nastanka in otvoritev prenovljenega vrtca. Ker se je okolica vrtca z raznimi gradbenimi deli precej uničila, jo je bilo potrebno na novo urediti. Zaposleni in člani Sveta staršev smo si na prvem sestanku zadali nalogo, da se bomo priključili k občinski očiščevalni akciji in na ta dan uredili okolico vrtca. Občinska očiščevalna akcija je potekala l.aprila 2007. Pred vrtcem se je zbralo 15 staršev, 18 njihovih otrok in 4 zaposleni iz vrtca. S sabo smo prinesli vrtno orodje, Anin očka je pripeljal tudi valjar za travo. Nismo pa pozabili tudi dobre volje in nasmejanih obrazov. Veselo smo se odpravili na delo, ki je teklo spontano. Otroci, mamice in zaposleni smo pobirali papirčke okrog vrtca in na igrišču. Pograbljali smo celotno igrišče, odstranili plevel okrog robnikov in na hribu. Očetje so prekopali oba peskovnika, otroške ročice pa so takoj posegle po lopatkah, vedricah, posodicah in ustvarjalna igra v peskovniku se je začela. Uničene zelenice pred vrtcem so očetje prekopali, odvečno zemljo pa znosili na hrib. Posejali so travo in jo stepta- Starši sodelujejo pri urejanju okolice vrtca Otroci so polepšali kontejner Mali rijtar - december 2007 ZAVODI ZAVODI li z valjarjem. Posadili smo marjetice in mačehe, katere je prispevala mamica Valentina. Uprava vrtca nam je nabavila travno semenje in barve, s katerimi smo olepšali kontejner za odpadke. Otroci so najprej delo prepustili mamicam, kasneje pa so sami poprijeli za čopiče in si zaželeli, da bi lahko na kontejnerju slikali še pozno v popoldan. Svet staršev nas je na koncu akcije prijetno presenetil s pogostitvijo. Tako kot nekoč so zakurili ogenj in ob njem »pajali« kruh. Ni pa manjkalo tudi pečenih klobas. Z malico nas je obiskal tudi predsednik KS Lipovci. Z iskrico in veseljem v očeh smo se po prijetnem druženju odpravili domov, veseli, da smo pomagali Zemlji, ki je tako postala lepša in čistejša. Odločili smo se, da se naslednje leto zberemo še v večjem številu in tako prispevamo svoj delež k ohranjanju Zemlje za prihajajoče generacije. Obiskali smo Poljsko Klavdija LUKAČ • Mali Rijtar Dobrodošlica - kruh in sol Z delegacijo občine Beltinci in učiteljem Milanom Zrinskim smo se deve-tošolke OŠ Beltinci Tamara Dugar, Katja Harc in Klavdija Lukač 30.5.2007 odpravile na Poljsko z namenom, da tamkajšnji mladini predstavimo našo šolo, predvsem pa, da spoznamo njihovo kulturo, navade in običaje. Ko smo zvečer prispeli k hiši, kjer smo stanovali, nas je prijazno sprejela kopica ljudi, ki so za nas kraljevsko skrbeli vse do konca našega bivanja pri njih. Naslednje jutro smo obiskali kar dve šoli: v Ujazdu, ki je blizu mesta Lodz, in v Blyzniju, ki so ga obnovili po zaslugi pridnih rok. Na Poljskem učenci ne obiskujejo osnovne šole do 15. leta, ampak nižjo in višjo gimnazijo do 16. leta starosti. Prisostvovali smo tudi podpisu listine o prijateljstvu in sodelovanju, ki sta jo podpisali delegaciji iz Beltinec in beloruskega mesta Vilejka. Z mladino s Poljske smo si po napornih urah dan pred odhodom privoščili še »čofotanje« v bazenih, kjer smo imeli možnost komuniciranja s Poljaki. Moram nas pohvaliti, da nam je angleščina šla kar dobro od rok, če pa se nam je kdaj katera beseda zataknila, nam je z veseljem na pomoč priskočila Mojca Horvat iz Dokležovja, Nižja gimnazija v Blyzniju ki obvlada poljščino. Tudi glede hrane je bilo vedno poskrbljeno. Njihova tradicionalna jed je »žurek«, ob kateri smo dekleta marsikdaj zavihala nosove, vedno pa nam je bil postrežen zeleni čaj, ki mu pravijo »herbatka«. Zanimivo je, da posoda z juho nikoli ne ostane na mizi, ampak jo natakar pospravi takoj, ko opazi, da so si gostje juho servirali na krožnik. Vzdušje je bilo prijetno, ob zvoku poljske narodne glasbe pa še toliko bolj. Spoznati tako prijazne in družabne ljudi, kot so Poljaki, je enako, kot če bi občutil tla domačega Prekmurja. Poljski muzikanti so nas zabavali s svojimi vižami Župan Milan Kerman, devetošolke Klavdija, Tamara in Katja ter študentka poljščine Mojca Horvat iz Dokležovja Mali rijtar - december 2007 OBČINA BELTINCI URADNE OBJAVE december 2007 št. 10 Na podlagi 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998 in 127/2006 -v nadaljevanju: »ZGJS«), 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/2005 - uradno prečiščeno besedilo in 118/2006 - v nadaljevanju: »Energetski zakon«) ter 16. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46700, 118/00, 67/01, 46/06) je Občinski svet Občine Beltinci dne 11.10.2007 na svoji 7. redni seji sprejel ODLOK o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina za geografsko območje Občine Beltinci Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije: • Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo; • dobavitelj zemeljskega plina: je izvajalec javne službe dobave tarifnim odjemalcem; • sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja; • trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin 3. člen (območje izvajanja javne službe) I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javniaslužba): • dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja), 2. člen (definicije) Javna služba se izvaja na območju Občine Beltinci (v nadaljevanju: občina). II. IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA 1. Opredelitev javne službe in izvajanje 4. člen (opredelitev javne službe) Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja. Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega: • zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina, • - obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja, 27 Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja, zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja, nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja, zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano, zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja, napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih. 5. člen (opredelitev izvajalca in čas trajanja izvajanja javne službe) Dejavnost sistemskega operaterja izvaja pravna ali fizična oseba (v nadaljevanju:sistemski operater) Pravica izvajanja te službe se lahko podeli največ za 35 let. 2. Javna pooblastila no, v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za določitev obračunavanje omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi. 8. člen (drugi prihodki sistemskega operaterja) Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja. 4. Obveznosti sistemskega operaterja 9. člen (pregled zmogljivosti) Sistemski operater vsaki dve (2) leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje: • manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti, • potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji, • napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 (pet) let. 6. člen (javna pooblastila) 10. člen (sistemska obratovalna navodila) Sistemski operater ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila: • daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora, • določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, • izdaja sistemska obratovalna navodila, • izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja, • daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege in projektnimi pogoji, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja sistemski operater. 3. Financiranje javne službe 7. člen (omrežnina) Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju. Sistemski operater izda oziroma uskladi v roku 6 mesecev po objavi tega odloka sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo: • tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom, • način zagotavljanja sistemskih storitev, • postopke za obratovanja distribucijskih omrežij v kriznih stanjih, • tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje; • tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev. Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo. Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi. Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora pridobiti soglasje Agencije za energijo. Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežni- 11. člen (splošni pogoji) Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) Mali rijtar - december 2007 pripravi in sprejme oziroma uskladi v 6 mesecih po objavi tega odloka po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Agencije za energijo. Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi. Splošni pogoji morajo obsegati tudi: • ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem; • zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah, • pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov; • postopke odločanja o pritožbah odjemalcev, • razloge za ustavitev distribucije zemeljskega plina iz razlogov navedenih v šesti alinei prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona, • postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja, • postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje. bucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih uporabnikov. Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila. 16. člen (priključitev na distribucijsko omrežje) Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem plina in sistemskimi obratovalnimi navodili. Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater. 12. člen (program ukrepov) 17. člen (vloga za priključitev) Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31.b. člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti. 13. člen (informiranje odjemalcev) Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih. O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo. Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer sistemski operater opravlja javno službo. 14. člen (kataster omrežja in infrastrukture) Sistemski operater je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in trošilih in oboje posredovati občini, kolikor to občina zahteva. 5. Distribucijsko omrežje 15. člen (definicija distribucijskega omrežja) Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani občine kot območja izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distri- 18. člen (pogodba o priključitvi) Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji. Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev. 19. člen (stroški priključitve na distribucijsko omrežje) Uporabnik nosi nesorazmerne stroške priključitve. Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane sistemski operater lastnik priključnega plinovoda in Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE ga mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili. h 20. člen (pogodba o dostopu) Sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času. S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa. prenese na občino ob prenehanju koncesijskega razmerja; • dolžnost koncesionarja, da odčitava števcev porabe plina, • dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov. Izvajalec pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju, določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in splošnimi akti, razen v primeru premajhne zmogljivosti distribucijskega omrežja. 23. člen (postopek izbire izvajalca) Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta. 21. člen (vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja) Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izjava javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča. Izbira izvajalca javne služb se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, koncesije gradenj oziroma koncesije storitev, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa ter lokalnega energetskega koncepta, kolikor ga občina sprejme. 24. člen (upravljavski in organizacijski ukrepi) Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b. člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev. III. OSTALE DODOLOČBE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 25. člen (obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba zemeljskega plina) 1. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe 22. člen (oblika izvajanja lokalne gospodarske javne službe) Obveznost priključitve na distribucijsko omrežje ali uporaba plina se lahko določi z občinskimi predpisi, sprejetimi z namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve ali drugih okoljskih pogojev. Javna služba se lahko opravlja v vseh organizacijskih oblikah, predvidenih v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe. Praviloma se za izvajanje javne službe podeli koncesija. V koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje: • da mora sistemski operater, pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi ali koncesijskem aktu, zgraditi distribucijsko omrežje ter objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja; • da pri gradnji distribucijskega omrežja, objektov in naprav občina lahko sodeluje kot soinvestitor pri gradnji distribucijskega omrežja; • da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave) v lasti koncesionarja ali občine oziroma se 2. Pravice in obveznosti uporabnikov javne službe 26. člen (pravice in obveznosti uporabnikov javne službe) Uporabnik mora imeti z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja. 3. Nadzor nad opravljanjem javnih služb 27. člen (nadzor nad izvajanjem službe) Mali rijtar - december 2007 Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo s predpisi določeni organi. VI. PREHODNE DOLOČBE 28 . člen (obveznosti izvajalca javne službe po 01.07.2007) Z dnem 01.07.2007 mora izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja zagotoviti, da se dejavnost sistemskega operaterja distribucije zemeljskega plina opravlja v samostojnih pravnih osebah, razen če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev. 29. člen (sprememba predpisov) Izvajalec, ki je postal izvajalec na podlagi predpisov pred sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-A; Ur.l. RS, št. 51/04), z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uredi področja, ki jih predpisi, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijske pogodbe, urejajo na novo. Uskladitev obstoječe koncesijske pogodbe ne pomeni sklenitve nove koncesijske pogodbe. Pri spremembi obstoječe koncesijske pogodbe oziroma sklenitvi nove koncesijske pogodbe, se lahko koncesijska pogodba podaljša tako, da od podpisa koncesijske pogodbe, ki velja na dan objave tega odloka, ne traja več kot 35 let, vendar se trajanje koncesije ne sme podaljšati za več kot polovico roka koncesije pred spremembo pogodbe. KONČNE DOLOČBE 30. člen (prenehanje veljavnosti odloka) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o podelitvi koncesije za plinifikacijo v Občini Beltinci (UR. list RS, št. 32/97). 31. člen (začetek veljavnosti) OBRAZLOŽITEV ODLOKA Predlog Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na geografskem območju Občine Beltinci (v nadaljevanju:odlok) je bil v 1. obravnavo Občinskemu svetu občine Beltinci predložen v obravnavo in sprejem na njegovi 6. redni seji dne 31.07.2007. V razpravi na vsebino citiranega odloka na seji občinskega sveta ni bilo pripomb in dodatnih predlogov. Občinski svet je na tej 6. redni seji sprejel sklep, da Občinski svet Občine Beltinci sprejme predlog Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na geografskem območju Občine Beltinci v predloženem besedilu-v 1. obravnavi. Obenem je bilo na tej seji občinskega sveta zavzeto stališče, da predlog citiranega odloka pred 2. obravnavo na občinskem svetu obravnavata delovni telesi občinskega sveta in sicer: Odbor za urbanizem, urejanje prostora, gospodarsko infrastrukturo in varstvo okolja (v nadaljevanju: odbor) ter Komisija za statutarna in pravna vprašanja (v nadaljevanju: komisija). Odbor je citirani odlok obravnaval na svoji 2 redni seji dne 20.08.2007, komisija pa dne 06.08.2007. Omenjeni delovni telesi nista imeli pripomb na vsebino citiranega odloka kot je le ta bila sprejeta v I. obravnavi na seji občinskega sveta dne 31.07.2007. Predlagali sta, da se citirani odlok z enako vsebino kot v 1. obravnavi obravnava in sprejme na seji občinskega odloka v II. obravnavi. Z ozirom na povedano, se občinskemu svetu predlaga, da predlog citiranega odloka obravnava in sprejme v predloženi obliki v II. obravnavi. Sprejet in v Uradnem listu RS objavljen citirani odlok, bo po njegovi uveljavitvi pravna podlaga za obravnavo in sprejem Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na geografskem območju Občine Beltinci. PREDLOG SKLEPA OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI: Občinski svet Občine Beltinci sprejme predlog Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na geografskem območju Občine Beltinci v predloženem besedilu, v II. obravnavi. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 032-01/07-105/IV Beltinci, 11.10.2007 Župan Milan Kerman Pripravil: Predlagatelj: Venčeslav Smodiš Direktor občinske uprave: župan Milan Kerman Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 5. redni seji, dne 21. 06. 2007 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2007 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se za proračun Občine Beltinci za leto 2007 (v nadaljevanju proračun) določajo struktura in višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna, obseg zadolževanja in poroštev na ravni občine ter upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter občinskim premoženjem. 2. člen Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo: • davčne prihodke, • nedavčne prihodke, • kapitalske prihodke in • transferne prihodke. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo: • tekoče odhodke, • tekoče transfere, • investicijske odhodke in • investicijske transfere. V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih naložb ter odhodki iz naslova povečanja finančnih naložb. V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanja, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu. Posebni del proračuna je finančni načrt po neposrednih proračunskih uporabnikih (občinski svet, župan/podžupan, nadzorni odbor, občinska uprava, medobčinski inšpektorat občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Po- lana ter krajevne skupnosti Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci), kjer so za vsakega proračunskega uporabnika analitično po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prihodkov in odhodkov izkazani prihodki, stanja sredstev na računu na dan 1. 1. 2007, ter odhodki po proračunskih postavkah, ki so uvrščene v programe po programski klasifikaciji. Proračun se sprejema na nivoju proračunskih postavk. Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki se jih ustrezno letno dopolnjuje glede na kazalce planiranja in eventualne spremembe kriterijev in normativov z upoštevanjem sprememb prednostnih nalog. 3. člen S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakoni in odloki opravlja občina Beltinci. II. VIŠINA PRORAČUNA 4. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja, v splošnem delu zbirno in posebnem delu proračuna analitično po neposrednih proračunskih uporabnikih in so sestavni del proračuna Občine Beltinci. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I 8.313.590 (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.904.756 70 DAVČNI PRIHODKI 4.237.816 (700+703+704+706) 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBI¬ 3.812.420 ČEK 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 363.456 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN 61.940 STORITVE 706 DRUGI DAVKI 71 NEDAVČNI PRIHODKI 666.940 (710+711+712+713+714) 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DO¬ 54.890 HODKI OD PREMOŽENJA 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 4.590 712 DENARNE KAZNI 2.930 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA 29.180 IN STORITEV 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 575.350 72 KAPITALSKI PRIHODKI 116.840 (720+721+722) 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOV¬ 4.170 NIH SREDSTEV 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZE¬ 112.670 MLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH 0 VIROV 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 74/78 TRANSFERNI PRIHODKI 3.291.994 Mali rijtar - december 2007 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ 2.419.087 DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAV¬ 859.447 NEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV EU 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH 13.460 EVROPSKIH INŠTITUCIJ II. S K U P A J O D H O D K I 9.144.411 (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 1.259.373 (400+401+402+403+409) 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPO¬ 221.280 SLENIM 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA 36.735 SOCIALNO VARNOST 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 951.865 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 409 SREDSTVA, IZLOČENA V REZER¬ 49.493 VE 41 TEKOČI TRANSFERI 2.234.607 (410+411+412+413) 410 SUBVENCIJE 91.800 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN 1.216.240 GOSPODINJSTVOM 412 TRANSFERI NEPROFITNIM OR- 211.687 GANIZAC. IN USTANOVAM 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANS¬ 714.880 FERI 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.970.514 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH 1.970.514 SREDSTEV 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 3.679.918 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAV¬ 2.810.458 NIM IN FIZ.OSEBAM 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRO¬ 869.460 RAČUNSKIM UPORABNIKOM III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRI¬ -830.821 MANJKLJAJ) (I.- II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKU¬ PAJ ODHODKI) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSO¬ 0 JIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751) 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELE¬ ŽEV 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČA¬ 0 NJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 440 DANA POSOJILA 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) VII. SKUPNI PRESEŽEK (PRI¬ -830.821 MANJKLJAJ) PRIHOD¬ KI MINUS ODHODKI TER SALDO PREJETIH IN DANIH POSOJIL (I. + IV.) - (II. + V.) C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VIII. ZADOLŽEVANJE (500) 555.663 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 555.663 55 IX. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA X. NETO ZADOLŽEVANJE (VIII.-IX.) 555.663 POVEČANJE (ZMANJŠANJE) -275.158 SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X) = (I.+IV.+VIII.) - (II.+V.+IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 275.158 OB KONCU PRETEKLE¬ GA LETA 5. člen Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proračun v skladu s predpisi. Namenski prihodki proračuna so: prihodki iz naslova najemnin, prodaje premoženja, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, požarne takse, republiške takse, prispevki občanov za izvajanje tekočih ali investicijskih nalog, pobrana nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od fizičnih oseb ter drugi izvirni prihodki krajevnih skupnosti ter drugi namensko vplačani prejemki. Proračun Občine Beltinci po institucionalni klasifikaciji: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 PU NAZIV ZS 1.1. ZAL.S. PRIHODKI TT/IT NPU ZADOLŽ. RAZPOL.SR. ODHODKI 31.12. 9 OBČINA BELTINCI 102.348,77 46.953,82 7.978.384,00 -113.479,00 555.663,00 8.569.870,59 8.570.325,10 -454,51 1 OBČINSKI SVET 64.037,00 2 ŽUPAN/PODŽUPAN 155.151,10 3 NADZORNI ODBOR 5.030,00 4 OBČINSKA UPRAVA 8.327.852,00 5 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT 18.255,00 96 OBČINA - NUSZ 77.992,04 -46.953,82 263.896,29 0 0 294.934,51 294.480,00 454,51 961 KS BELTINCI -27.998,35 81.708,35 53.710,00 53.710,00 962 KS BRATONCI -18.745,92 23.865,92 5.120,00 5.120,00 963 KS DOKLEŽOVJE 12.997,23 27.682,77 40.680,00 40.680,00 964 KS GANČANI 17.332,57 32.207,43 49.540,00 49.540,00 965 KS IŽAKOVCI -209,55 22.839,55 22.630,00 22.630,00 966 KS LIPA 24.547,00 19.673,00 44.220,00 44.220,00 967 KS LIPOVCI 4.050,03 33.789,97 37.840,00 37.840,00 968 KS MELINCI 18.610,70 22.129,30 40.740,00 40.740,00 NERAZPOREJENO (DURS) 454,51 454,51 0 6 KRAJEVNE SKUPNOSTI 94.817,54 0 71.310,00 113.479,00 0 279.606,54 279.606,54 0 61 KS BELTINCI 18.463,77 16.620,00 21.011,00 56.094,77 56.094,77 62 KS BRATONCI 6.597,17 1.580,00 11.279,00 19.456,17 19.456,17 63 KS DOKLEŽOVJE 30.395,17 16.490,00 13.011,00 59.896,17 59.896,17 64 KS GANČANI 2.973,76 2.220,00 12.982,00 18.175,76 18.175,76 65 KS IŽAKOVCI 1.884,21 6.860,00 11.951,00 20.695,21 20.695,21 66 KS LIPA 16.337,81 4.510,00 10.883,00 31.730,81 31.730,81 67 KS LIPOVCI 18.165,65 9.480,00 13.291,00 40.936,65 40.936,65 68 KS MELINCI 0 13.550,00 19.071,00 32.621,00 32.621,00 SKUPAJ KS IN NUSZ 172.809,58 -46.953,82 335.206,29 113.479,00 574.541,05 574.086,54 454,51 SKUPAJ VSI PU: 275.158,35 0 8.313.590,29 0 555.663,00 9.144.411,64 9.144.411,64 0 Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE 6. člen Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračuni ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, župan v višini dejanskih prejemkov poveča obseg namenskih izdatkov. 7.člen V proračunu so zagotovljena sredstva za naslednja področja: Prog. Opis - PRORAČUN OBČINE 2007 Delež v % klas. BELTINCI 2007 - PODRO¬ ČJA PO PP 1 2 3 4 1 POLITIČNI SISTEM 80.817 0,88 2 EKONOMSKA IN FISKAL¬ 15.855 0,17 NA ADMINISTRACIJA 4 SKUPNE ADMINISTRA¬ 196.250 2,15 TIVNE SLUŽBE IN SPLO¬ ŠNE JAVNE STORITVE 6 LOKALNA SAMOUPRAVA 666.645 7,29 7 OBRAMBA IN UKREPI OB 142.830 1,56 IZREDNIH DOGODKIH 10 TRG DELA IN DELOVNI 87.560 0,96 POGOJI 11 KMETIJSTVO, GOZDAR¬ 98.990 1,08 STVO IN RIBIŠTVO 13 PROMET, PROMETNA 1.226.650 13,42 INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 14 GOSPODARSTVO 245.360 2,68 15 VAROVANJE OKOLJA IN 3.005.828 32,87 NARAVNE DEDIŠČINE 16 PROSTORSKO PLANIRA¬ 793.944 8,68 NJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAV¬ NOST 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 386.460 4,23 18 KULTURA, ŠPORT IN NE¬ 280.910 3,07 VLADNE ORGANIZACIJE 19 IZOBRAŽEVANJE 1.595.320 17,45 20 SOCIALNO VARSTVO 271.500 2,97 23 INTERVENCIJSKI PRO¬ 49.493 0,54 GRAMI IN OBVEZNOSTI SKUPAJ ODHODKI 9.144.412 100 8. člen Financiranje krajevnih skupnosti V okviru proračuna se za potrebe krajevnih skupnosti zagotovijo tekoči nenamenski transferi po koloni 6 iz tabele v 5. členu tega odloka. Nakazila se vršijo v dvanajstinah -do 20. v mesecu za tekoči mesec. Pobrana nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od fizičnih oseb se porabijo v posamezni krajevni skupnosti za naslednje namene: • VZDRŽEVANJE VAŠKIH CEST IN POLJSKIH POTI • DRUGA KOMUNALA • ODVOZ ODPADKOV • OSKRBA Z VODO • CESTNA RAZSVETLJAVA Naročnik porabe za navedene namene sta posamezna krajevna skupnost in župan. Postopke, kjer je potrebno zbi- ranje ponudb ali javni razpis vodi občinska uprava v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Krajevna skupnost s sklepom prerazporeja ocenjeno porabo do skupne višine pobranih nadomestil med navedenimi nameni. V dogovoru z županom lahko posamezna krajevna skupnost izjavi, da bo pobrana sredstva porabila za drug investicijski namen in namenskost pobranih nadomestil zagotovi občina s svojimi komunalnimi investicijami. Tako postavko župan uvrsti v proračun in ustrezno zmanjša postavko s katero razpolaga krajevna skupnost po predlogu krajevne skupnosti. 9. člen Občina Beltinci v letu 2007 razpolaga s sredstvi, ki bodo vplačana v njen proračun do konca leta. Sredstva proračuna za leto 2007 se nakazujejo proračunskim porabnikom do konca proračunskega leta, to je do 31.12.2007. V proračun se vključijo tudi postavke iz obdobja začasnega financiranja. 10. člen Sredstva se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti, če ni v zakonu, posebnem aktu občine, splošnem delu proračuna ali s pogodbo med občino in uporabnikom drugače določeno. Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne prejemke delavcev občinske uprave in delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno z zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom. 11. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisanimi pogoji za uporabo sredstev. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Prevzete obveznosti iz prejšnjih let plačane v tekočem letu so vključene v postavkah tekočega leta. Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav. Dogovarjanje predplačil je možno le ob primarnem zavarovanju predplačil. Sredstva, ki se dodelijo na podlagi javnih razpisov, dodeljuje s sklepom župan na predlog komisije, ki jo imenuje župan. Mali rijtar - december 2007 12. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Pooblaščeni finančnik kontrolira in odgovarja za pravilnost nalogov in odredb. Za izvrševanje finančnih načrtov KS so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti. 13. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Beltinci, se smejo dolgoročno zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, v skladu z zakonom. O soglasju in poroštvu iz prvega in druge odstavka tega člena odloča občinski svet. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Sredstva tekoče proračunske rezerve za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti zadostnih sredstev, se oblikujejo v višini 36.781,10 EUR. O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan, ki o porabi sredstev obvešča občinski svet. 17. člen Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila. 18. člen 14. člen Sredstva obvezne proračunske rezerve se oblikujejo v višini 12.520,00 oz. največ v višini do 1,5 % prejemkov proračuna po bilanci prihodkov in odhodkov. Izločanje v rezervo se izvršuje praviloma mesečno, najkasneje pa do konca leta. Rezerve se uporabljajo: 1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer; 2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; 3. za kritje proračunskega primanjkljaja; 4. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Sredstva za namene iz 1., 3. in 4. točke se dajejo brez obveznosti vračanja, sredstev iz 2. točke pa morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta. O uporabi sredstev obvezne rezerve za namene iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka odloča občinski svet, za namene iz 2. točke pa župan. Nabavo opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve je potrebno oddajati s pogodbo in v skladu z zakonom o javnih naročilih. 19. člen Nadzorni odbor, župan in občinska uprava opravljajo nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskih poslovanjem uporabnikov glede na namen, obseg in dinamiko porabe sredstev in smotrnost uporabe sredstev proračuna. Če se pri proračunskem nadzoru ugotovi, da se sredstva ne uporabljajo za namene, za katere so bila dodeljena, morajo zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v proračun ter o tem obvestiti občinski svet. Za zakonitost, upravičenosti in namembnost porabe sredstev zavodov oziroma drugih porabnikov proračuna odgovarjajo direktorji oziroma predstojniki in vodja računovodstva pri zavodu oziroma drugem porabniku proračuna. 20. člen IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 15. člen Občina se v letu 2007 lahko zadolži za financiranje investicij v infrastrukturne objekte v višini do 928.765 EUR . Zadolžitev se lahko izvede z najetjem posojila v skladu z zakonom. Posojilo bo vrnjeno iz proračuna. O vsaki posamezni dolgoročni zadolžitvi odloča občinski svet. Župan je pooblaščen, da deponira prosta likvidna sredstva proračuna pri finančnih organizacijah ob upoštevanju načela varnosti, donosnosti in likvidnosti naložbe. 16. člen Uporabniki proračuna so dolžni uskladiti in predložiti finančne načrte za leto 2007 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. V finančnem načrtu mora biti za vsak podatek dana primerjava s preteklim letom. Uporabniki so dolžni do 28.2.2008 občini predložiti poročilo o delu, zaključne račune za leto 2007 in realizacijo finančnega načrta za leto 2007 s primerjavami podatkov s planiranimi in s podatki iz preteklega leta. 21. člen Župan je pooblaščen, da prerazporedi višino sredstev po področjih porabe in postavkah, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva, vendar največ do 5%. O prerazporeditvi in obsegu izvirnih postavk krajevne skupnosti odloča svet krajevne skupnosti. Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE 22. člen Tabelarni pregledi po proračunskih uporabnikih so sestavni del tega odloka. 23. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Beltinci v letu 2008, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o začasnem financiranju. 24. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1/1-2007 dalje. Štev.: 032-01/2007-05-62/IV Beltinci, dne 22. 6. 2007 Župan Milan Kerman Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/2006-ZJPZ in 14/2007-ZSPDPO) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet občine Beltinci na 7. redni seji, dne 11.10.2007 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2007 1. člen V 4. členu Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2007 (Uradni list RS, št. 57/2007 z dne 29/6-2007) se tabela splošnega dela proračuna nadomesti z: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I 7.871.860 (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.904.756 70 DAVČNI PRIHODKI 4.237.816 (700+703+704+706) 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 3.812.420 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 363.456 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN 61.940 STORITVE 706 DRUGI DAVKI 71 NEDAVČNI PRIHODKI 666.940 (710+711+712+713+714) 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DO¬ 54.890 HODKI OD PREMOŽENJA 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 4.590 712 DENARNE KAZNI 2.930 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA 29.180 IN STORITEV 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 575.350 72 KAPITALSKI PRIHODKI 116.840 (720+721+722) 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOV¬ 4.170 NIH SREDSTEV 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZE¬ 112.670 MLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH 0 VIROV 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 74/78 TRANSFERNI PRIHODKI 2.850.264 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ 1.977.357 DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNE¬ 859.447 GA PRORAČUNA IZ SREDSTEV EU 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH 13.460 EVROPSKIH INŠTITUCIJ II. S K U P A J O D H O D K I 8.702.681 (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 1.380.213 (400+401+402+403+409) 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPO¬ 221.280 SLENIM 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA 36.735 SOCIALNO VARNOST 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.072.705 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 409 SREDSTVA, IZLOČENA V REZER¬ 49.493 VE 41 TEKOČI TRANSFERI 2.242.487 (410+411+412+413) 410 SUBVENCIJE 91.800 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN 1.216.240 GOSPODINJSTVOM 412 TRANSFERI NEPROFITNIM OR- 211.687 GANIZAC. IN USTANOVAM 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 722.760 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.612.924 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH 1.612.924 SREDSTEV 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 3.467.058 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAV¬ 2.810.458 NIM IN FIZ.OSEBAM 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRO¬ 656.600 RAČUNSKIM UPORABNIKOM III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRI¬ -830.821 MANJKLJAJ) (I. - II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKU¬ PAJ ODHODKI) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSO¬ 0 JIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751) 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČA¬ 0 NJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 440 DANA POSOJILA 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) VII. SKUPNI PRESEŽEK (PRIMANJ¬ -830.821 KLJAJ) PRIHODKI MINUS OD¬ HODKI TER SALDO PREJETIH IN DANIH POSOJIL (I. + IV.) - (II. + V.) Mali rijtar - december 2007 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VIII. ZADOLŽEVANJE (500) 555.663 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 555.663 55 IX. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA X. NETO ZADOLŽEVANJE (VIII.-IX.) 555.663 XI. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) -275.158 SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X) = (I.+IV.+VIII.) - (II.+V.+IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 275.158 OB KONCU PRETEKLE¬ GA LETA 2. člen V 5. členu odloka se tabela proračuna po institucionalni klasifikaciji nadomesti z: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 PU NAZIV ZS 1.1. ZAL.S. PRIHODKI TT/IT NPU ZADOLŽ. RAZPOL.SR. ODHODKI 31.12. 9 OBČINA BELTINCI 102.348,77 46.953,82 7.536.654,00 -113.479,00 555.663,00 8.128.140,59 8.128.595,10 -454,51 1 OBČINSKI SVET 69.607,00 2 ŽUPAN/PODŽUPAN 166.151,10 3 NADZORNI ODBOR 5.030,00 4 OBČINSKA UPRAVA 7.869.552,00 5 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT 18.255,00 96 OBČINA - NUSZ 77.992,04 -46.953,82 263.896,29 0 0 294.934,51 294.480,00 454,51 961 KS BELTINCI -27.998,35 81.708,35 53.710,00 53.710,00 962 KS BRATONCI -18.745,92 23.865,92 5.120,00 5.120,00 963 KS DOKLEŽOVJE 12.997,23 27.682,77 40.680,00 40.680,00 964 KS GANČANI 17.332,57 32.207,43 49.540,00 49.540,00 965 KS IŽAKOVCI -209,55 22.839,55 22.630,00 22.630,00 966 KS LIPA 24.547,00 19.673,00 44.220,00 44.220,00 967 KS LIPOVCI 4.050,03 33.789,97 37.840,00 37.840,00 968 KS MELINCI 18.610,70 22.129,30 40.740,00 40.740,00 NERAZPOREJENO (DURS) 454,51 454,51 0 6 KRAJEVNE SKUPNOSTI 94.817,54 0 71.310,00 113.479,00 0 279.606,54 279.606,54 0 61 KS BELTINCI 18.463,77 16.620,00 21.011,00 56.094,77 56.094,77 62 KS BRATONCI 6.597,17 1.580,00 11.279,00 19.456,17 19.456,17 63 KS DOKLEŽOVJE 30.395,17 16.490,00 13.011,00 59.896,17 59.896,17 64 KS GANČANI 2.973,76 2.220,00 12.982,00 18.175,76 18.175,76 65 KS IŽAKOVCI 1.884,21 6.860,00 11.951,00 20.695,21 20.695,21 66 KS LIPA 16.337,81 4.510,00 10.883,00 31.730,81 31.730,81 67 KS LIPOVCI 18.165,65 9.480,00 13.291,00 40.936,65 40.936,65 68 KS MELINCI 0 13.550,00 19.071,00 32.621,00 32.621,00 SKUPAJ KS IN NUSZ 172.809,58 -46.953,82 335.206,29 113.479,00 574.541,05 574.086,54 454,51 SKUPAJ VSI PU: 275.158,35 0 7.871.860,29 0 555.663,00 8.702.681,64 8.702.681,64 0 3. člen Tabela v 7. členu odloka se nadomesti z novo tabelo: 20 SOCIALNO VARSTVO 271.500,00 3,12 23 INTERVENCIJSKI PRO¬ 49.492,64 0,57 GRAMI IN OBVEZNOSTI SKUPAJ ODHODKI 8.702.681,64 100 Prog. PODROČJA PORABE Rebalans 2007 Delež v % klas. 1 2 3 1 POLITIČNI SISTEM 86.387,00 0,99 2 EKONOMSKA IN FISKAL¬ 15.855,00 0,18 NA ADMINISTRACIJA 4 SKUPNE ADMINISTRA¬ 213.740,00 2,46 TIVNE SLUŽBE IN SPLO¬ ŠNE JAVNE STORITVE 6 LOKALNA SAMOUPRAVA 668.125,00 7,68 7 OBRAMBA IN UKREPI OB 143.830,00 1,65 IZREDNIH DOGODKIH 10 TRG DELA IN DELOVNI 87.560,00 1,01 POGOJI 11 KMETIJSTVO, GOZDAR¬ 101.290,00 1,16 STVO IN RIBIŠTVO 13 PROMET, PROMETNA 962.060,00 11,05 INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 14 GOSPODARSTVO 245.360,00 2,82 15 VAROVANJE OKOLJA IN 3.005.828,00 34,54 NARAVNE DEDIŠČINE 16 PROSTORSKO PLANIRA¬ 793.944,00 9,12 NJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAV¬ NOST 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 386.460,00 4,44 18 KULTURA, ŠPORT IN NE¬ 280.910,00 3,23 VLADNE ORGANIZACIJE 19 IZOBRAŽEVANJE 1.390.340,00 15,98 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka:032-01/07-7-104/IV Beltinci, 11.10.2007 Župan Občine Beltinci Milan KERMAN Na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda osrednje splošne knjižnice Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota ( v nadaljevanju: PIŠK; Uradni list RS, št. 83/2003) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01, 11/03 in 46/06) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 4. korespodenčni seji, ki je bila izvedena dne 16.11.2007 sprejel S K L E P Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE i. V Svet javnega zavoda osrednje splošne knjižnice Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (v nadaljevanju: svet PIŠK) se kot predstavnika (so)ustanoviteljice Občine Beltinci i m e n u j e j t a : 1. Milan Kerman, roj. 18.10.1952, Bratonci št. 148/a. 2. Venčeslav Smodiš, roj. 20.09.1955, Bratonci št. 114/a. 2. člen (način zagotavljanja sredstev) Sredstva za državne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Beltinci (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. 3. člen (oblike pomoči) II. Mandat članov sveta PIŠK traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja. III. Sklep velja z dnem sprejetja. Štev.: 032-01/07-4K-116/ IV Beltinci, 16.11.2007 Župan Milan KERMAN Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06-UPB), in 16. člena Statuta občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 67/01, 11/03, 46/06) je Občinski svet Občine Beltinci na 7. redni seji, dne 11.10.2007 sprejel P R A V I L N I K o dodeljevanju državnih pomoči na področju ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Beltinci I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa področje uporabe, namene, cilje, pogoje ter vrste državnih pomoči za dodelitev proračunskih sredstev, kot je opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi ES št. 70/2001 z dne 12. januar 2001 o uporabi členov 87 in 88 pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13.01.2001, str. 33 z vsemi spremembami; nadaljevanju: Priloga 1) v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/01 (UL L št. 358 z dne 16.12.2006, str. 3-21, v nadaljevanju: Uredba za skupinske izjeme) in z Uredbo Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28.12.2006, str. 5-10) za naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah. Državne pomoči po tem pravilniku se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki dotacij in v obliki subvencioniranih storitev. 4. člen (opredelitev pojmov) Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 87 (1) Pogodbe; »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode iz seznama v Prilogi I Pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000; proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki); proizvodi, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe Sveta EGS št. 1898/87; »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo; »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih; »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je upravičenec upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov; »kakovosten proizvod« pomeni proizvod, ki izpolnjuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005; »slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami« pomeni vremenske pojave, kot so zmrzal, toča, led, dež ali suša, ki uničijo več kot 30 % običajne letne proizvodnje določenega kmeta, dosežene v predhodnem triletnem obdobju, ali triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjih in najnižjih vnosov; »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999; Mali rijtar - december 2007 »podjetja v težavah« pomeni kmetijsko gospodarstvo ali malo in srednje veliko podjetje v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2004/C 244/02); »kmetijsko gospodarstvo« pomeni kmetijsko gospodarstvo, ki izpolnjuje pogoje in merila za majhno in srednje veliko podjetje kot je navedeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/2001 z dne 12.1.2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13.1.2001, str. 33) z vsemi spremembami. 5. člen (vrste pomoči in ukrepov) Državne pomoči usklajene s pravili za dodeljevanje državnih pomoči obsegajo pomoči na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16.12.2006, št. 3-21) , ki se dodeljujejo za naslednje namene: • naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, • varstvo tradicionalne krajine in stavb, • pomoč za plačilo zavarovalnih premij, • pomoč za arondacijo (zaokrožitev) zemljišč, • pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov, • zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju. Državne pomoči na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. december 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28.12.2006, št. 5-10), ki se dodeljujejo za namene: • naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost, • promocija in trženje proizvodov in storitev, • izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja. 6. člen ju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je kmetijsko gospodarstvo na območju z omejenimi možnostmi, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. 8. člen Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (4. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) 1. Cilji ukrepa: • zmanjšanje proizvodnih stroškov, • izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, • izboljšanje kakovosti, • ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali. 2. Upravičenci do pomoči: • nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijska zemljišča v lasti ali zakupu na območju Občine Beltinci, • kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo kriterije za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/2001, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Občine Beltinci. 3. Bruto intenzivnost pomoči: • do 50% upravičenih stroškov naložb na območjih z omejenimi možnostmi, • do 40% upravičenih stroškov naložb na drugih območjih. 4. Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: 4.1 posodabljanje kmetij, 4.2 urejanje pašnikov, 4.3 urej anj e kmetij skih zemlj išč. Državne pomoči in državne pomoči de minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec pisno izjavi, da za isti namen ni prejel sredstev iz javnih virov (državnih, občinskih in mednarodnih virov) oziroma, koliko teh sredstev je iz teh virov že pridobil. Upravičenec mora prejeta sredstva iz državnih pomoči in pomoči de minimis voditi ločeno. Pomoč se lahko dodeli le kmetijskemu gospodarstvu, ki ni podjetje v težavah. II. POMOČI PO UREDBI ZA SKUPINSKE IZJEME 7. člen Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu kmetijskemu gospodarstvu za ukrep naložbe v kmetijska gospodarstva ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdob- 4.1. Posodabljanje kmetij Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih s sedežem na območju občine. Upravičeni stroški so: • stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, • stroški materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov, gospodarskih poslopij in pomožnih objektov (, gnojne jame, gnojišča seniki, silosi, itd...) na kmetiji ter ureditev izpustov; gnojne jame in gnojišča za namene izpolnjevanja standarda Nitratna direktiva niso upravičene do sofinanciranja. • stroški obnove fasad na kmetijskih gospodarstvih primarne proizvodnje (hlevi, gospodarska poslopja, skladi- 39 šča oziroma nestanovanjski objekti), Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE • stroški nakupa kmetijske mehanizacije (škropilnice, pršilniki, okopalniki, zgrabljalniki, itd...), • stroški opreme, vključno z računalniškimi programi (mlekovodi, itd.), • stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku, • stroški nakupa in postavitve mrež proti toči, • stroški ureditve trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega trajnega nasada (sadovnjak), stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala, • stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu. Pogoji za pridobitev: • ustrezno dovoljenje / projektna dokumentacija za izvedbo naložbe, • predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za projektno dokumentacijo, za katere se uveljavlja pomoč, • kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt, • dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, • drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 4.2. Urejanje pašnikov Pomoč se lahko dodeli za namen ureditve pašnih površin na območju občine. Upravičeni stroški: • stroški izdelave načrta / projektne dokumentacije za ureditev pašnika, • stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo, • stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Pogoji za pridobitev: • načrt postavitve pašnika, • predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za projektno dokumentacijo, za katere se uveljavlja pomoč, • dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, • drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. meru zakupa zemljišča, • drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. Za ukrepe iz Uredbe (ES) št. 1857/2006 se pomoči ne sofinancirajo za izvedene aktivnosti. 9. člen Varstvo tradicionalne krajine in stavb (5. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Pomoč se lahko dodeli za naložbe namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahaja na kmetijskem gospodarstvu (npr. arheološke ali zgodovinske znamenitosti), za varstvo kulturne dediščine proizvodnih sredstev na kmetijskem gospodarstvu, če naložba ne povzroči povečanja proizvodnje zmogljivosti kmetijskega gospodarstva. 1. Cilj pomoči: Ohranjanje značilnosti kulturne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. 2. Upravičenci do pomoči: • nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, objekt-tradicionalna stavba ali proizvodna sredstva, ki so vpisana v register kulturne dediščine pa ležijo na območju občine. 3. Bruto intenzivnost pomoči: • do 60% ali do 75% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi možnostmi pri naložbah za ohranjanje kulturne dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah (kmetijska poslopja; kašče, kozolci, skedenj, svinjak, čebelnjak, itd.), če naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije, • do 100% upravičenih stroškov za naložbe namenjene za ohranjanje neproizvodne dediščine in se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke ali zgodovinske znamenitosti), • do 100% dodatne pomoči za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah. 4.3. Urejanje kmetijskih zemljišč Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč. Upravičeni stroški: • stroški agromelioracij: stroški investicijskega programa in izvedbe agromelioracijskih del (odstranjevanje zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja, strojne storitve), Pogoji za pridobitev: • ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe, • predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za investicijski program, za katere se uveljavlja pomoč, • dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v pri- 4. Upravičeni stroški: stroški izdelave dokumentacije, stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del. 5. Pogoji za pridobitev: objekt (tradicionalna stavba) ali proizvodna sredstva morajo biti vpisana v register kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo pristojno za področje kulture, ustrezna dokumentacija za izvedbo obnove oziroma naložbe, predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov Mali rijtar - december 2007 za projektno dokumentacijo, za katere se uveljavlja pomoč. 10. člen Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (12. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) 1. Cilj pomoči: Zniževanje stroškov izgub posevkov in plodov zaradi posledic neugodnih vremenskih razmer in zniževanje stroškov izgub zaradi bolezni živali. 2. Upravičenci do pomoči: • so nosilci kmetijskih gospodarstev s stalnim prebivališčem v občini, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, • v imenu upravičencev lahko sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v dotični zavarovarovalni vrsti in pri katerih imajo upravičenci sklenjena zavarovanj za kmetijsko dejavnost. 1. Cilj pomoči: Zaokrožitev kmetijskih zemljišč za smotrnejšo obdelavo v kmetijskih površin. 2. Upravičenci do pomoči: • nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine na območju občine. 3. Bruto intenzivnost pomoči: • do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov. 4. Upravičeni stroški: • stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi (zaokrožitvi) kmetijskih zemljišč. 5. Pogoji za pridobitev, potem, ko je vloga predhodno odobrena: • dokazila o upravičenosti arondacije, • dokazila o izvedbi arondacije, • dokazila o plačilu stroškov. 3. Bruto intenzivnost pomoči: • višina sofinanciranja zavarovalne premije skupaj z deležem, ki ga sofinancira država ne sme presegati 50% upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije, • višina pomoči občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz • nacionalnega proračuna do 50% opravičljivih stroškov zavarovalne premije za • zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali za primer bolezni. 4. Upravičeni stroški: • sofinanciranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov pred naravnimi nesrečami oziroma za kritje izgub, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere, • sofinanciranje zavarovalne premije za zavarovanje živali zaradi bolezni. 5. Pogoji za pridobitev: • sklenjena zavarovalna polica, • zahtevek zavarovalnice za plačilo sofinanciranega dela zavarovalne premije s priloženim seznamom upravičencev na podlagi predhodno sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z občino, • upoštevanje nacionalne uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. 11. člen Pomoč za arondacijo (zaokrožitev) zemljišč (13. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) 12. člen Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov (14. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) 1. Cilj pomoči: Izboljšanje in preusmeritev kmetijske proizvodnje, izboljšanje kakovosti in konkurenčnosti v kmetijstvu. 2. Upravičenci do pomoči: • pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na ustreznem območju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, članstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve, • izvajalci pomoči za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov po tem pravilniku so organizacije, ki so registrirane za to dejavnost. občina z izvajalci sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju. 3. Bruto intenzivnost pomoči: • pomoč se dodeli do 100 % stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. 4. Upravičeni stroški: • stroški tržne raziskave, zasnove in oblikovanja proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih označb in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti, Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE stroški uvedbe sistemov zagotavljanja kakovosti, sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje za primarno proizvodnjo, stroški usposabljanja za uporabo programov in sistemov, stroški, ki jih zaračunavajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov. 5. Pogoji za pridobitev potem, ko je vloga predhodno odobrena: • dokazila o izvedbi storitve, • dokazila o plačilu stroškov. 13. člen Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju (15. člen Uredbe komisije (ES)št. 1857/2006) 1. Cilj pomoči je zagotavlja ter boljši dostop do informacij s področja kmetijstva. V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo državne pomoči: 1.1 na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, 1.2 na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe, 1.3 na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih, 1.4 za publikacije, kataloge, spletišča. 2. Upravičenci do pomoči: • izvajalci tehnične podpore po tem pravilniku in upravičenci do sredstev za izvajanje so fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore in so za to ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve. Občina z izvajalci sklene pogodbo, v kateri se opredeli izvedba ukrepa. 3. Bruto intenzivnost pomoči : • pomoč se dodeli do 100 % stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. 4. Upravičeni stroški: stroški na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu za organiziranje in izvedbo programov za usposabljanje, stroški na področju svetovalnih storitev, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z obi- čajnimi operativnimi stroški kmetijskega gospodarstva in jih opravijo tretje osebe, • stroški na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih za udeležbo nosilcev kmetijskih gospodarstev in njihovih družinskih članov, potne stroške za organiziran prevoz, stroške strokovnih publikacij razdeljenih kmetijskim gospodarstvom iz občine, najemnin razstavnih prostorov za kmetijska gospodarstva iz občine, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih, do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, ki ima stalno bivališče v občini, • stroški na področju publikacij, katalogov in spletišč za pripravo in izdelavo le-teh, pod pogojem, da te publikacije predstavljajo dejansko podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalce danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji. 5. Pogoji za pridobitev, ko je vloga predhodno odobrena: • dokazila / dokumentacija izvedbe tehnične podpore, • dokazila o plačilu stroškov. 14. člen Kumulacija (19. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Najvišji zneski pomoči ,določeni v členih 8-13 tega pravilnika, se uporabljajo ne glede nato, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti. V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč sme kumulirati z drugo državno pomočjo le do višine največje dovoljene intenzivnosti pomoči, določene z uredbo komisije (ES) št. 1857/2006. Največja dovoljena intenzivnost pomoči določena s citirano uredbo se ne sme preseči, če se za posamezni ukrep pridobijo sredstva državnega, EU in lokalnega vira. V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87 (1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88 (1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006. Pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo prisežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi (ES) št. 1857/2006 in v tem pravilniku. Mali rijtar - december 2007 III. DRŽAVNE POMOČI - de minimis 15. člen (2. člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006) Upravičenci do dodelitve državne pomoči po pravilu de minimis so nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov ter z nekmetijsko dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež in površine na območju občine. 5. Pogoji za pridobitev sredstev: potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali je v postopku registracije, poslovni načrt, projektna dokumentacija naložbe, predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti. 18. člen Promocija in trženje proizvodov in storitev 16. člen Skupna pomoč de minimis dodeljena kateremu koli upravičencu ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, t.j. pred odbitkom davka ali drugih dajatev. 17. člen Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost 1. Cilj pomoči: Diverzifikacija kmetijskih gospodarstev s širjenjem dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelavo kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih. 2. Upravičenci do pomoči: • nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno in nekmetijsko dejavnostjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo sedež na območju občine. 3. Bruto intenzivnost pomoči: • do 100 % upravičenih stroškov. 1. Cilj pomoči: Povečanje prepoznavnosti storitev in proizvodov s kmetijskih gospodarstev, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. 2. Upravičenci do pomoči: • nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno in nekmetijsko dejavnostjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo sedež na območju občine. 3. Bruto intenzivnost pomoči: • do 100 % upravičenih stroškov. 4. Upravičeni stroški: • stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, razstave, raziskave, svetovalne storitve ...). 5. Pogoji za pridobitev sredstev: • potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali so v postopku registracije, • predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč. 19. člen Izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja 4. Upravičeni stroški: • stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, • stroški nakupa opreme in naprav za dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, • stroški materiala za gradnjo ali obnovo objekta za dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, • stroški obresti kreditov za naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje na kmetijskih gospodarstvih. 1. Cilj pomoči: Doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov. 2. Upravičenci do pomoči: • nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno in nekmetijsko dejavnostjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo sedež na območju občine. Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE 3. Bruto intenzivnost pomoči: • do 100 % upravičenih stroškov. 4. Upravičeni stroški: • stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, • stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, • stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, • stroški udeležbe na sejmih, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. 5. Pogoji za pridobitev sredstev: • potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali so v postopku registracije, • program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z dopolnilnimi, nekmetijskimi dejavnostmi, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov, • račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč. 20. člen Kumulacija - de minimis (2. člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006) Skupaj s pomočjo de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšna kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega že določeno intenzivnost za posebne okoliščine vsakega v Uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija. Obenem se v javnem razpisu določena merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in državnih pomoči de minimis ter najnižji oziroma najvišji zneski dodeljene pomoči. 22. člen (postopek dodelitve sredstev) Postopek za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo imenuje župan. Vse strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja pristojna služba občinske uprave. Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo. Kontrolo nad izvajanjem pogodb opravlja pristojna služba občinske uprave. 23. člen (nadzor in sankcije) V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina na predlog pristojne službe občinske uprave upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. Prejemnik v tem primeru izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem opravilniku za naslednji dve leti. VI. KONČNE DOLOČBE 25. člen V. NAČIN DODELJEVANJA DRŽAVNIH POMOČI 21. člen (javni razpis) Državne pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega na krajevno običajen način, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih. V vsakokratnem javnem razpisu se določijo višina razpoložljivih sredstev, ukrepi, upravičeni stroški, in višina dodeljene pomoči za posamezen ukrep državne pomoči. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Beltinci (Ur. list RS, št. 105/03, 54/04, 47/05, 82/06). 26. člen Ta pravilnik začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za programsko obdobje razvoja podeželja od 2007 do 2013. Štev.: 032-01/07-107/IV Beltinci, 11.10.2007 Letni program ukrepov z višino razpoložljivih sredstev za posamezne ukrepe, določene v odloku o proračunu občine za tekoče leto na predlog Odbora za kmetijstvo in prehrano sprejme občinski svet občine. Župan Milan Kerman Mali rijtar - december 2007 Na podlagi 32. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/2006-ZLV UPB2 in 70/2006- odločba US) ter Sklepa Občinskega sveta občine Beltinci št. 032-01/07-110/IV, ki je bil sprejet na 7. redni seji dne 11.10.2007 je Posebna občinska volilna komisija na 1. seji dne 23.10.2007 sprejela RAZPIS NADOMESTNIH VOLITEV ENEGA ČLANA OBČINSKEGA SVETA OBČINE BEL-TINCI-PREDSTAVNIKA ROMSKE SKUPNOSTI 1. Nadomestne volitve člana Občinskega sveta občine Beltinci, predstavnika romske skupnosti bodo v nedeljo 20.01.2008. 2. Za dan razpisa nadomestnih volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 12.11.2007. 3. Član Občinskega sveta občine Beltinci-predstavnik romske skupnosti se izvoli za čas do izteka mandatne dobe občinskega sveta. 4. Za izvedbo nadomestnih volitev skrbi Posebna občinska volilna komisija. Št. 006-02/2007-1 Beltinci, 23. oktober 2007 Posebna občinska volilna komisija Predsednik Karel Makovecki, l.r. SESTAVA DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI IN SESTAVA DRUGIH ORGANOV, KATERIH USTANOVITELJICA JE OBČINA BELTINCI SPREJETA NA 3. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI, KI JE BILA 27.03.2007 IN NA NADALJEVANJU 3. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI, KI JE BILA 03.04.2007 a) Delovna telesa občinskega sveta I. ODBOR ZA URBANIZEM, UREJANJE PRO-SOTRA, GOSPODARSKO INFASTRUKTURO IN VARSTVO 1. HORVAT Simon, Ob Naklu 9, Dokležovje - predsednik 2. ANTOLIN Dušan, Ižakovci 90 3. BRUNEC Boris,Trate 16, Dokležovje 4. ČINČ Roman, Travniška 16, Beltinci 5. DUH Martin, Melinci 142 6. ERJAVEC Jože, Lipovci 68 7. GLAVAČ Stanko, Panonska 86, Beltinci 8. TRATNJEK Marjan, Bratonci 36 9. VIRAG Martin, Bratonci 39 II. ODBOR ZA KMETIJSTVO IN PREHRANO 1. GLAVAČ Stanko, Panonska 86, Beltinci - predsednik 2. ADŽIČ Igor, Cvetno naselje 4, Beltinci 3. BERENDIJAŠ Štefan, Dokležovje, Nova ul. 12 4. DUH Martin, Melinci 142 5. ERJAVEC Marjan, Bratonci 13 6. JEREBIC Bojan, Gančani 75/c 7. MESARIČ Alojz, Bratonci 160 8. MESARIČ Ivan, Lipovci 100/a 9. NERAD Anica, Melinci 107 III. ODBOR ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE 1. VOROŠ Andrej Bratonci 59 - predsednik 2. HORVAT Simon, Ob Naklu 9 ,Dokležovje 3. HORVAT Srečko, Sončna ul. 8, Dokležovje 4. LEBAR Jože, Gregorčičeva 1, Beltinci 5. MESARIČ Aleš, Ižakovci 178 6. NERAD Ana, Melinci 107 7. PUCKO Jožica, Gančani 91 8. VINČEC Alojz, Gančani 15/a 9. VOROŠ Štefan, Ižakovci 95 IV. ODBOR ZA GOSPODARSTVO, PODJETNIŠTVO, DROBNO GOSPODARSTVO IN TURIZEM 1. GRUŠKOVNJAK Peter, Beltinci, Na Kamni 8 - predsednik 2. DUGAR Peter, Melinci 75/a 3. FERENČAK Štefan, Jugovo 8, Beltinci 4. GRUŠKOVNJAK Aljoša, Na Kamni 8, Beltinci 5. HARTMAN Milena, Bratonci 179 6. KOVAČ FRANC, ml. Melinci 78/a 7. MESARIČ Ivan, Lipovci 100/a 8. STANKO Drago, Lipovci 232 9. VOROŠ Andrej, Bratonci 59 V. KOMISIJA ZA PRIZNANJA, ODLIKOVANJA IN NAGRADE 1. SRAKA Regina, Melinci 150 - predsednica 2. ERJAVEC Jože, Lipovci 68 3. GLAVAČ Stanko, Panonska 86 4. OZMEC Regina, Ravenska 3, Beltinci 5. ULEN Alojz, Lipovci 140 VI. ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1. GRUŠKOVNJAK Peter, Na Kamni 8, Beltinci 2. HORVAT Daniela, Murska ul. 24, Dokležovje 3. KAVAŠ Emilija, Panonska 113, Beltinci 4. KOUS Marjan, Dokležovje, Nova ul. 37 5. KUZMA Monika, Gančani 155 6. LEBAR Zlatka, Lipa 96 7. MESARIČ Ivan, Lipovci 100/a 8. PUCKO Jožica, Gančani 91 9. VOROŠ Andrej, Bratonci 59 VII. ODBOR ZA PRORAČUN, FIINANCE IN DAVČNO POLITIKO 1. MESARIČ Ivan, Lipovci 100/a - predsednik 2. ADŽIČ Igor, Cvetno naselje 4, Beltinci 3. FERENČAK Štefan, Beltinci, Jugovo 8 4. GRUŠKOVNJAK Peter, Na Kamni 8, Beltinci 5. MAUČEC Marjan, Gančani 80 Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE stavnica OŠ Beltinci 4. GYOREK Milan, Panonska 31, Beltinci 5. HORVAT Cilka, Dokležovje, Ob Naklu 21 6. KOVAČIČ Janez, Beltinci, Gregorčičeva 39 7. LETNAR Robert, Panonska 33, Beltinci 8. ŠEMEN Štefan, Lipa 145/a 9. ŽERDIN Bojan, Lipa 44 VIIL ODBOR ZA INFORMIRANJE 1. ADŽIČ Igor, Cvetno naselje 4, Beltinci - predsednik 2. MAUČEC Marjan, Gančani 80 3. MERTUK Ivan, Bratonci 158 4. MESARIČ Ivan, Lipovci 100/a 5. SREŠ Tomislav, Bratonci 167 IX. ODBOR ZA KULTURO, ŠPORT IN REKREACIJO 1. MAUČEC Marjan, Gančani 80 - predsednik 2. ADŽIČ Igor, Cvetno naselje 4, Beltinci 3. BREZNIK Jelka, Ravenska 42/a, Beltinci 4. DUGAR Peter, Melinci 75/a 5. ERJAVEC Jože, Lipovci 68 6. LENARČIČ Sebastjan, Beltinci, Krožna 12 7. SRAKA Stanko, Ravenska 42, Beltinci 8. SREŠ Jože, Ižakovci 114/a 9. ŽALIG Valerija, Cankarjeva 6, Beltinci X. KOMISIJA ZA STATUTARNA IN PRAVNA VPRAŠANJA 1. ADŽIČ Igor, Cvetno naselje 4, Beltinci - predsednik 2. DUH Martin, Melinci 142 3. ERJAVEC Boštjan, Lipovci 68 4. GRUŠKOVNJAK Peter, Na Kamni 8, Beltinci 5. VIRAG Marko, Na Kamni 5, Beltinci 4. VARNOSTNI SOSVET OBČINE BELTINCI 1. KERMAN Milan, Bratonci 148/a - župan Občine Beltinci 2. BRAČKO Andrej, Razlagova 26, Murska Sobota - komandir Policijske postaje Murska Sobota 3. ŠIŠKO Alojz, Dokležovje, Severna 2 4. __________________________________, predsednik Sve- ta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 5. VOROŠ Andrej, Bratonci 59 - predsednik GZ Beltinci 6. ŠIPOŠ Benjamin, Štefana Kovača 16/b, Beltinci - poveljnik CZ Občine Beltinci 7. ŠOMEN Miroslava, Ravenska 55, Beltinci - ravnateljica Vrtca Beltinci 8. ŠKERGET Alojz, Bratonci 44 - predstavnik OŠ Beltinci 9. HORVAT Simon, Ob Naklu 9, Dokležovje - predstavnik občinskega sveta 10. DUH Martin, Melinci 142 - predstavnik občanov 11. MESARIČ Aleš, Ižakovci 178 - predstavnik občanov b) Organi, katerih ustanoviteljica je Občina Beltinci 1. NADZORNI ODBOR JKP KOMUNA d.o.o. BELTINCI 1. MAUČEC Marjan, Gančani 80 - predsednik 2. ADŽIČ Igor, Cvetno naselje 4, Beltinci 3. GRUŠKOVNJAK Peter, Na Kamni 8, Beltinci 4. KRAJCAR Karel, Panonska 46/a, Beltinci 5. VIRAG Andrej, Na Kamni 5, Beltinci 2. KOMISIJA ZA ROMSKA VPRAŠANJA OBČINE BELTINCI 1. HORVAT Daniela, Murska ul. 24, Dokležovje 2. HORVAT Slavko, Muska ul. 28, Dokležovje 3. HORVAT Dejan, Murska ul 24, Dokležovje 4. HORVAT Dušan (ORŠUŠ), Poljska pot 9/g, Beltinci 5. HORVAT Andreja, Poljska pot 9/a, Beltinci 6. ŠIŠKO Alojz, Severna 2, Dokležovje 7. BRUNEC Boris, Dokležovje, Trate 16 8. ZADRAVEC Elizabeta, Mladinska ul 11, Beltinci 9. SVENŠEK Angela, Panonska 7/b, Beltinci - predstavnica OŠ Beltinci 10. BEHEK Meetka, Dolga ul. 14, Černelavci, 9000 M.Sobota - predstavnica OŠ Dokležovje 11. ŠOMEN Miroslava, Ravenska 55, Beltinci - predstavnica Vrtca Beltinci 3. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU 1. ERJAVEC Jožef, Lipovci 68 2. VOROŠ Andrej, Bratonci 59 3. FUJS KOJEK Lilijana, Poljska ul. 38, Bakovci - pred- 5. POSEBNA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE BELTINCI 1. MAKOVECKI Karel, Mladinska ul. 2/c, Beltinci, univ. dipl. pravnik - predsednik 2. MES FORJAN Valerija, Pot ob Črncu 5, Beltinci, univ. dipl. pravnica - namestnica predsednika 3. ZVER Marija, Dokležovje, Nova ul. 8 - prva članica 4. ZADRAVEC Elizabeta, Mladinska ul. 11 - namestnica prve članice 5. HORVAT Cvetko, Poljska pot 9/c, Beltinci - drugi član 6. HORVAT Ivanka, Murska ul. 24, Dokležovje - namestnica drugega člana 7. ŠKRABAN Suzana, Nova ul. 16, Dokležovje - tretja članica 8. MEOLIC Simon, Dokležovje, Murska ul. 22 - namestnik tretjega člana. 6. UREDNIŠKI ODBOR OBČINSKEGA INFORMATIVNEGA GLASILA 1. ADŽIČ Renata, Cvetno naselje 4, Beltinci 2. BREZNIK Jelka, Ravenska 42/a, Beltinci 3. DUGAR Peter, Melinci 75/a 4. HORVAT Zlatka, Poljska pot /a, Beltinci 5. KUZMA Robert, Ivanjci 16 6. MESARIČ Ivan, Lipovci 100/a 7. RADUHA Zlatko, Štefana Kovača 10, Beltinci 8. ŠOMEN Miroslava, Ravenska 55, Beltinci 9. VOROŠ Erna, Gančani 186/a Mali rijtar - december 2007 Na podlagi 30., 31. in 32. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 12/96 in 44/00), 3. člena in drugega odstavka 7. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. list RS, št. 44/96, 39/97, 1/98 in 84/98, 102/00 in 111/00) in 13. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01, 11/03 in 46/06) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 4. redni seji, ki je bila 25.04.2007 sprejel S K L E P O POVIŠANJU EKONOMSKE CENE ZA DEJAVNOSTI VZGOJE IN VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU BELTINCI 1. člen Nova ekonomska cena dnevnega programa Vrtca Beltinci za obe starostni skupini otrok znaša 352,00 EUR na otroka mesečno (84.350,00 SIT). II. Mandatna doba članov nadzornega odbora je 4 leta in začne teči s 1. konstitutivno sejo odbora, preneha pa s potekom mandata članov občinskega sveta Občine Beltinci oz. z dnem razrešitve. III. Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan Občine Beltinci. IV. Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora. Beltinci, 16.02.2007 Št.: 032-01/2007-01izr.-16/IV Župan Milan KERMAN 2. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep Občinskega sveta Občine Beltinci, št. 032-01/2005-26-371/III z dne 10.11.2005 o povišanju ekonomske cene za dejavnosti vzgoje in varstva predšolskih otrok v Vrtcu Beltinci (Ur. list RS, št. 103/2005). 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.05.2007 naprej. Št.: 032-01/2007-4-42/IV Beltinci, 25.04.2007 Župan Milan KERMAN Na podlagi 32.a člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Ur. list RS, št. 100/05) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 118/00, 67/01, 11/03, 46/06) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 1. izredni seji, ki je bila dne 16.02.2007 sprejel naslednji SKLEP O IMENOVANJU NADZORNEGA ODBORA OBČINE BELTINCI I. V Nadzorni odbor Občine Beltinci se imenujejo: Na podlagi 1. odst. 41. čl. Zakona o evidenci volilne pravice (ZEV-UPB, Ur. list RS, št. 52/02) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01, 11/03 in 46/06) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 4. korespodenčni seji, ki je bila izvedena dne 16.11.2007 sprejel S K L E P O IMENOVANJU POSEBNE KOMISIJE ZA PRIPRAVO VOLILNEGA IMENIKA PRIPADNIKOV ROMSKE SKUPNOSTI I. • Za predsednika Posebne komisije za pripravo volilnega imenika pripadnikov romske skupnosti živeče na območju Občine Beltinci (v nadaljevanju:komisija)se imenuje: Makovecki Karel roj. 24.07.1943 Beltinci, Mladinska ul. št. 2/c. • Za člana te komisije se imenujeta: 1. Zadravec Elizabeta roj. 12.11.1941, Beltinci, Mladinska ul št. 11. 2. Horvat Dušan roj. 19.05.1974, Beltinci, Poljska pot 9/g. II. Mandatna doba predsednika in članov komisije traja do potrditve mandata izvoljenemu nadomestnemu članu Občinskega sveta Občine Beltinci-pripadniku romske skupnosti, na seji občinskega sveta. III. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na občinskem svetu in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 1. Jožef Balažic, Beltinci, Panonska 4/b. 2. Vlado Baša, Ižakovci 146/a. 3. Jožef Kavaš, Beltinci, Panonska 113. 4. Dejan Klemenčič, Dokležovje, Glavna 107. 5. Igor Lebar, Lipovci 59. St: 032-01/07-115/IV Beltinci, 16.11.2007 Župan Milan KERMAN Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE Na podlagi 17. čl. Zakona o vrtcih ( Ur. list RS, št. 12/96, 11/03, 72/05), 34 čl. Pravilnika o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur. list RS, št. 75/05, 82/05) in 16. čl. Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, štev. 46/00, 118/00, 67/01, 11/03 in 46/06) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 7. redni seji dne 11.10.2007 sprejel naslednji SKLEP O POVIŠANJU NORMATIVA ŠTEVILA OTROK V ODDELKIH JAVNEGA VRTCA V OBČINI BELTINCI Z prenehanjem mandata imenovane občinske svetnice, v skladu z določili 14. člena Statuta Občine Beltinci tudi preneha članstvo v vseh občinskih organih in delovnih telesih občinskega sveta, v katere je bila imenovana kot predstavnica občinskega sveta. Štev.: 032-01/07-110/IV Beltinci, 11.10.2007 Župan Milan KERMAN 1. člen Število otrok v oddelkih prvega starostnega obdobja 1-3 let lahko presega normativ za 2 otroka. Najvišje število otrok je 14. Število otrok v oddelkih drugega starostnega obdobja 3-6 let lahko presega normativ za 2 otroka. Najvišje število otrok je 24. Število otrok v kombiniranih oddelkih lahko presega normativ za 2 otroka. Najvišje število otrok je 19. 2. člen Prvi člen se uporablja glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v lokalni skupnosti. Občina ustanoviteljica vrtca bo na podlagi 10. čl. Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo v odobrenih oddelkih zagotavljala finančna sredstva v višini cene programa brez živil za število otrok, ki predstavlja razliko med dejanskim in normativnim številom otrok v oddelku. 3. člen Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem listu RS. Štev.:032-01/07-114/IV Beltinci, 11.10.2007 Župan Milan Kerman Na podlagi 35. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06-UPBS 2) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01, 11/03 in 46/06) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 03. redni seji, ki je bila 03.04.2007 sprejel S K L E P I. V Posebno občinsko volilno komisijo se imenujejo: 1. MAKOVECKI Karel, Mladinska ul. 2/c, Beltinci, univ. dipl. pravnik - predsednik 2. MES FORJAN Valerija, Pot ob Črncu 5, Beltinci, univ. dipl. pravnica - namestnica predsednika 3. ZVER Marija, Dokležovje, Nova ul. 8 - prva članica 4. ZADRAVEC Elizabeta, Mladinska ul. 11 - namestnica prve članice 5. HORVAT Cvetko, Poljska pot 9/c, Beltinci - drugi član 6. HORVAT Ivanka, Murska ul. 24, Dokležovje - namestnica drugega člana 7. ŠKRABAN Suzana, Nova ul. 16, Dokležovje - tretja članica 8. MEOLIC Simon, Dokležovje, Murska ul. 22 - namestnik tretjega člana. II. Mandatna doba članov Posebne občinske volilne komisije Občine Beltinci traja štiri leta. Na podlagi 29.čl. Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB1; Ur. list RS, št. 100/05), 16. čl. Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, štev. 46/00, 118/00, 67/01, 11/03 in 46/06) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 7. redni seji dne 11.10.2007 sprejel naslednji SKLEP III. Sedež Posebne občinske volilne komisije Občine Beltinci je v upravni zgradbi Občine Beltinci, Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Članici Občinskega sveta Občine Beltinci - predstavnici romske skupnosti Danieli Horvat, roj. 03.06.1984 iz Dokle-žovja, Murska ul. 24 z dnem sprejetja tega ugotovitvenega sklepa predčasno preneha mandat v občinskem svetu zaradi tega, ker je za to nastal razlog iz 22. člena Statuta Občine Beltinci - pisna odstopna izjava imenovane članice. Št.:032-01/2007-03-28/IV Beltinci, 03.04. 2007 Župan: Milan KERMAN Mali rijtar - december 2007 Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 30. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00,118/00, 67/01, 11/03 in 46/06) je župan Občine Beltinci sprejel S K L E P o začetku priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) Beltinci 1. Ocena stanja in razlogi za pripravo prostorskega načrta Občina Beltinci mora v skladu z novim Zakonom o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) do konca leta 2009 sprejeti nove prostorske akte. 1.1. Ocena stanja OPN Občine Beltinci bo predstavljal nov temeljni strateški in izvedbeni prostorski dokument občine. Dosedanji sistem prostorskega načrtovanja je temeljil na pripravi prostorskih izvedbenih aktov - prostorskih ureditvenih pogojev in prostorskih izvedbenih načrtov. Ti prostorski izvedbeni akti izhajajo iz obdobja družbenega planiranja in z njimi sedaj ni več mogoče zadovoljivo uresničevati sodobnih načel usklajevanja razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami, varovanja javnih koristi ter načel trajnostnega razvoja. 1.2. Razlogi za pripravo prostorskega reda Občine Beltinci Razlog za pripravo OPN Občine Beltinci je v spremembi sistema urejanja prostora, ki jo je uvedel ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07). Zakon v 95. členu določa, da morajo občine v 24 mesecih po uveljavitvi predpisa iz petega odstavka 39. člena zakona sprejeti OPN. 2. Območje prostorskega načrta Območje OPN Beltinci obsega celotno območje občine Beltinci. 3. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve za izvedbo OPN bodo temeljile na izdelanih strokovnih podlagah, analizi dejanskega stanja, razvojnih potrebah in varstvenih zahtevah nosilcev urejanja prostora, analizi razvojnih potreb občine, javnega in zasebnega sektorja. Pripravljavec bo pridobil še dodatne strokovne preveritve in rešitve, če se bo v postopku priprave OLN Občine Beltinci izkazalo, da je treba na nivoju OLN nekatere strateška izhodišča, cilje in ukrepe za posamezna tematska področja ali območja podrobneje preveriti. 4. Roki za pripravo občinskega prostorskega načrta in njegovih posameznih faz FAZA NOSILEC ROK Sklep o pričetku postopka in obja¬ Župan, občina 7 dni va v Uradnem listu Izdelava strokovnih podlag Izvajalec 75 dni Izdelava osnutka Izvajalec 90 dni Pridobivanje smernic MOP na podlagi vloge 30 dni občine Dopolnitev osnutka Izvajalec 15 dni Dopolnitev osnutka s smernic MOP, občina, izvajalec 15 dni Javna razgrnitev in javna obravna¬ Občina 30 dni va Stališča do pripomb Načrtovalec, občina, 7 dni župan Izdelava predloga Župan, občinski svet 15 dni Pridobivanje mnenj in sklep mini¬ MOP na podlagi vloge 75 dni stra za prostor o skladnosti OPN Občine Beltinci Slep vlade Vlada RS 30 dni Sprejem odloka in objava v ura¬ Občina 30 dni dnem glasilu skupaj z datumom in številko sklepa vlade 5. Navedba nosilcev urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice in strokovne podlage za OPN Občine Beltinci, so ministrstva in organi v njihovi sestavi, ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi OPN in so določeni s tem sklepom (v nadaljnjem besedilu: nosilci urejanja prostora). 5.1 Pristojna ministrstva, ki so zadolžena za posamezna obvezna izhodišča za pripravo OPN Občine Beltinci in podajo smernice, so: • Ministrstvo za okolje in prostor, • Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj • Agencija RS za okolje, Direktorat za okolje • Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami • Sektor za rudarstvo in mineralne surovine • Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano • Direktorat za kmetijstvo • Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo • Zavod za gozdove RS, Območna enota Murska Sobota • Ministrstvo za promet • Direkcija RS za ceste • DARS - Družba za izgradnjo avtocest RS • Javna agencija za železniški promet RS Maribor • Direktorat za letalstvo • Ministrstvo za gospodarstvo • Direktorat za energijo • Ministrstvo za obrambo • Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo • Uprava RS za zaščito in reševanje • Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino • Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Maribor • Ministrstvo za notranje zadeve 5.2. Upravljavci javne gospodarske infrastrukture: • Komunala Murska Sobota d.o.o. • Telekom Slovenije d.d., PE Murska Sobota • ELES Elektro - Slovenija, d.o.o. Ljubljana • Elektro Maribor d.d., PE Murska Sobota • Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana • Petrol Plin d.o.o. Ljubljana 5.3. Občinska uprava V postopek se vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v okviru priprave dokumenta ugotovi, da upravl- 49 jajo ali so odgovorni za posamezno področje. Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE Nosilci urejanja prostora v skladu s 47. in 51. členom OPNačrt podajo smernice in mnenje k prostorskemu aktu v 30 dneh od prejema vloge MOP. Sklep o začetku priprave občinskega prostorskega načrta Beltinci se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, v svetovnem spletu in posreduje Ministrstvu za okolje in prostor ter sosednjim občinam. Št. 3500-05/2007 Beltinci, dne 22.05.2007 Župan Občine Beltinci Milan Kerman — Občina Beltinci objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. l. RS, št. 50/07) in Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči na področju ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Beltinci (v nadaljevanj: pravilnik; Ur. list RS, št. 101/07), Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2007 (Ur. list RS, št. 57/07, 97/07) in sklepa Občinskega sveta Občine Beltinci , sprejetega na seji dne 29.11.2007 javni RAZPIS za dodelitev državnih pomoči iz proračuna Občine Beltinci na področju ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Beltinci za leto 2007 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev - državnih pomoči iz proračuna Občine Beltinci za leto 2007 v skupni okvirni višini 15.000,00 Eur za uresničevanje ciljev občine na področju ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči. III. UKREPI, PREDMETI PODPORE, UPRAVIČENCI, UPRAVIČENI STROŠKI, VIŠINA POMOČI TER VIŠINA SREDSTEV 1. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij Upravičenci do pomoči: • so nosilci kmetijskih gospodarstev s stalnim prebivališčem v občini, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, • v imenu upravičencev lahko sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v dotični zavarovarovalni vrsti. Bruto intenzivnost pomoči: • višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov pred naravnimi nesrečami oziroma za kritje izgub, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, znaša 10% obračunane zavarovalne premije. Upravičeni stroški: • sofinanciranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov pred naravnimi nesrečami oziroma za kritje izgub, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere. Pogoji za pridobitev: • sklenjena zavarovalna polica, • zahtevek zavarovalnice za plačilo sofinanciranega dela zavarovalne premije s priloženim seznamom upravičencev na podlagi predhodno sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z občino, • upoštevanje nacionalne uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. Okvirna višina sredstev za ukrep: 9.000,00 Eur. 2. Pomoč za arondacijo (zaokrožitev) zemljišč II. SPLOŠNA DOLOČILA - POGOJI ZA UPRAVIČENCE • Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posameznega ukrepa. • Upravičenec predloži izjavo, da za namen, za katerega vlaga zahtevek za sofinanciranje, še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna oziroma mednarodnih virov, če pa je, višino že dodeljenih sredstev pridobi občina od dajalca pomoči, oziroma jo dokaže vlagatelj z ustrezno dokumentacijo. • Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izvajalcu, podatke o storitvi in o stroških. • Storitve, ki so odobrene z javnim razpisom, morajo biti zaključene pred izplačilom zahtevka. Za ostala določila (upravičenci, splošni in specifični pogoji upravičenosti ...) se upoštevajo določila Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči na področju ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Beltinci Upravičenci do pomoči: nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine na območju občine. Bruto intenzivnost pomoči: do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov. Upravičeni stroški: stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi (zaokrožitvi) kmetijskih zemljišč (plačilo upravne takse za odobritev pravnega posla, plačilo notarske overitev pogodbe, plačilo sodne takse za zemljiškoknjižni predlog). Pogoji za pridobitev: dokazila o upravičenosti arondacije, dokazila o izvedbi arondacije, dokazila o plačilu stroškov. Okvirna višina sredstev: 6.000,00 Eur Mali rijtar - december 2007 IV. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija je na voljo od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavljenega roka in sicer v upravi Občine Beltinci, dostopna pa je tudi na spletni strani Občine Beltinci. www.beltinci.si ROK IN NAČIN ODDAJE VLOG Rok za oddajo vlog na javni razpis je do vključno 18.12.2007. Dodatne informacije v zvezi z razpisom se dobijo v občinski upravi Občine Beltinci, ali na telefonski številki 02 541 35 35, kontaktne osebe: Aleksandra Mesarič,Venčeslav Smodiš, Jožef Pivar. Beltinci: 30.11.2007 Župan Občine Beltinic Milan Kerman. Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge in mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana (velja za pravne osebe). Vloge se oddajo osebno v upravi Občine Beltinci ali pošljejo na naslov: Občina Beltinci, Mladinska ul. št. 2, 9231 Beltinci do vključno 18.12.2007 oz. morajo biti najpozneje ta dan oddane na pošti kot priporočena pošiljka. Vloga mora biti speta in oddana v zaprti kuverti ter ustrezno označena. Na sprednji strani mora biti izpisano: NE ODPIRAJ-PRIJAVA NA RAZPIS ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA 20007. Oddaja vloge pomeni, da se vlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa. V. OBRAVNAVA VLOGE Odpiranje vlog, ki ni javno, vodi komisija, katero imenuje župan. Komisija opravi strokovnih pregled vlog. Oceni jih na podlagi pogojev in meril iz javnega razpisa ter pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga predloži občinski upravi. Na podlagi predloga komisije izda občinska uprava sklepe o izboru prejemnikov sredstev, kateri so podlaga za izplačilo nepovratnih finančnih sredstev upravičencem. Prepozno prispele vloge se zavrže. Vlagatelje nepopolnih vlog se pisno pozove, da jih v roku 8 dni od prejema poziva dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne dopolnijo v roku, se zavrže, neustrezno dopolnjene pa zavrne. Zoper odločitev lahko vlagatelj vloži pritožbo županu Občine Beltinci v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. VI. NENAMENSKA PORABA SREDSTEV V primeru nenamenske porabe sredstev ali navajanja neresničnih podatkov, mora prejemnik vsa pridobljena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva uveljavitve sofinanciranja do dneva vračila sredstev. Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 30. člena Statuta Občine Beltinci ( Uradni list RS, št.: 46/00, 118/00, 67/01, 11/03 in 46/06 ) je župan Občine Beltinci dne: 30.07.2007 sprejel S K L E P za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje POSLOVNE CONE Lipovci na območju med avtocesto, železniško progo Murska Sobota - Ormož, Državno cesto G 1 - 3 Murska Sobota - Lendava in uvozno cesto za ZRNO-VIT in LEK Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Beltinci (Ur. l. RS št. 40/01, 41/03, 47/05 in 78/05) predvideva na obravnavanem območju izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta ( v nadaljevanju OPPN ). Obstoječe obravnavano območje je v celoti nezazidano stavbno zemljišče, preko katerega poteka plinovod, optični telekomunikacijski vod, ter zračni visokonapetostni vod. Razlog za pripravo OPPN je želja investitorjev po vlaganju v izgradnjo poslovnih, turističnih, trgovskih in servisnih objektov na obravnavanem območju, katerega lastniki so, ter s tem omogočiti tudi primeren razvoj Občine. 2. člen ( območje prostorskega načrta s predvideno vsebino ) Predmet območja prostorskega načrta so parcele k.o. Lipovci, podrobneje bo obdelano območje parcel št.: 2853, 2854, 2858, 2859, 2860, 2863, 2864, 2867, 2868, 2872, 2873 in 2876, ter parc.št. 2845, 2846, 2849 in 2850 ( območje A); 1468/2, 1469/2, 1470/2, 1471/2, 1472/2, 1473/2, 1474/2, 1475/2, 1476/2, 1477/2, 1478, 1479, 1480, 1481, 1482, 1483, 1484, 1485, 1486, 1487, 1488, 1489, 1490, 1491, 1492, 1493, 1494, 1495, 1496, 1497, 1498, 1499, 1500, 1501, 1502 in 1503 (območje B ) vse k.o. Lipovci. 51 1. člen (ocena stanja, razlogi za pripravo prostorskega načrta) Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE Meje območja : na severozahodnem delu omejuje območje » Avtocesta «, na severovzhodnem delu »Državna cesta G 1-3» Murska Sobota - Lendava, na jugovzhodnem delu » Občinska cesta za Zrno-vit in Lek Lipovci«, ter na južnem delu »Železniška proga Murska Sobota - Ormož «. Lastniki zemljišč želijo na obravnavanem območju izvesti objekte s sledečo vsebino: Za območje A : parc. št. 2853, 2854, 2858, 2859, 2860, 2863, 2864, 2867, 2868, 2872, 2873 in 2876, ter parc.št. 2845, 2846, 2849 in 2850 - vse k. o. Lipovci. Predvidena vsebina območja A : poslovno - transportni terminal z bencinskim servisom za tovorna vozila, z vso spremljajočo infrastrukturo, s fazno izgradnjo; Za območje B : parc. Št. 1468/2, 1469/2, 1470/2, 1471/2, 1472/2, 1473/2, 1474/2, 1475/2, 1476/2, 1477/2, 1478, 1479, 1480, 1481, 1482, 1483, 1484, 1485, 1486, 1487, 1488, 1489, 1490, 1491, 1492, 1493, 1494, 1495, 1496, 1497, 1498, 1499, 1500, 1501, 1502 in 1503 - vse k.o. Lipovci. Predvidena vsebina območja B : trgovski center z živili in neživili, s tekstilom, elektromaterialom, elektroniko, z obutvijo, s telekomunikacijsko opremo, zoomarketom, športno trgovino s fitness in rekreacijsko lepotilnim centrom, restavracijami, s kinom s petimi dvoranami, Hotelski kompleks s 125 posteljami, z restavracijo in kongresnim centrom, razstavnim avtosalonom, športno rekreacijskim parkom in vso potrebno infrastrukturo in objekti infrastrukture, s fazno izgradnjo. Pravna podlaga za izdelavo lokacijskega načrta je opredeljena v Zakonu o urejanju prostora (UL RS št. 110/02, 8/03 in 58/03), ter Zakon o prostorskem načrtovanju ( UL RS št. 33/07). 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Pripravljalca in pobudnika za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta sta družbi : • » U. N. E. S » d. o. o., Klaričeva 15, 6000 Koper, ter • » J A B I R A « d.o.o., Trnje 47, 9232 CRENŠOVCI, ki sta za izvajalca pridobitve strokovnih rešitev izbrala družbo INGEKO d. o. o., Lendavska ulica 5 a, 9000 Murska Sobota. OPPN se pripravi v skladu s 56. členom Zakona o prostorskem načrtovanju ( UL RS št.: 33/07, ter po predpisu ministra, ki podrobneje predpiše vsebino, obliko in način priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. 4. člen (rok za izdelavo in sprejem prostorskega akta) Postopek izdelave in sprejemanja OPPN se bo izva- jal skladno določili Zakona o prostorskem načrtovanju ( ZPNačrt), (UL RS št. 33/07); predviden je sledeči rokovni načrt za izdelavo in sprejem OPPN : 1. sklep o začetku priprave OPPN • župan Občine Beltinci • julij 2007 2. izdelava osnutka OPPN ter pridobitev smernic • izvajalec INGEKO d.o.o. • avgust 2007 3. dopolnitev osnutka OPPN • september 2007 4. sklep o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka OPPN • župan Občine Beltinci • september 2007 5. javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN • Občina Beltinci • september 2007 6. pridobitev mnenj, pripomb in predlogov na dopolnjen osnutek OPPN • izvajalec INGEKO d. o. o. • v času javne razgrnitve 7. analiza pripomb in predlogov pridobljenih tekom javne razgrnitve • izvajalec INGEKO d.o.o. • september-oktober 2007 8. priprava stališč do pridobljenih pripomb in predlogov • župan Občine Beltinci • september - oktober 2007 9. priprava predloga OPPN • oktober - november 2007 10. obravnava in sprejem odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu • občinski svet občine Beltinci • december 2007 5. člen (Nosilci urejanja OPPN, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti v zakonsko določenem roku so: • Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Območje Murska Sobota, Lipovci 256 b, 9231 Beltinci • Občina Beltinci, Mladinska ulica 2, 9231 Beltinci • Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor • Telekom Slovenije d. d., Sektor za upravljanje omrežja, Center za vzdrževanje omrežja M. Sobota, Trg zmage 6, 9000 Murska Sobota • RS - Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Oddelek za prostorske, urbanistične in druge tehnične ukrepe, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana Mali rijtar - december 2007 • RS - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje - Območna pisarna Murska Sobota, Slovenska ulica 2, 9000 Murska Sobota • Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor • Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, p.p. 3720, 1001 Ljubljana • Petrol plin d.o.o., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana V kolikor se v postopku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja drugih nosilcev planiranja, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se ta pridobijo v času postopka sprejemanja LN. 6. člen (financiranje priprave OPPN) Stroške za izdelavo OPPN za obravnavano območje v k.o. Lipovcih nosita družbi predlagateljici: • » U. N. E. S » d. o. o., Klaričeva 15, 6000 Koper, ter • » J A B I R A « d.o.o., Trnje 47, 9232 CRENŠOVCI . Štev: 313/07-1 Datum: 30.07.2007 župan Občine Beltinci Milan KERMAN Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02), in 107a. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01, 11/03 in 46/06) ter 23. člena Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2006 (Uradni list RS št. 16/05 in 46/06 ) je Občinski svet Občine Beltinci na 3. redni seji dne 27.03.2007 na predlog župana sprejel S K L E P O PODALJŠANJU ZAČASNEGA FINANCIRANJA OBČINE BELTINCI ZA LETO 2007 1. člen V obdobju do začetka veljavnosti proračuna Občine Beltinci za leto 2007, oziroma najdlje do 30. 6. 2007, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljuje na podlagi Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2006. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v letu 2006 in za iste namene. Na področju investicijskih vlaganj se dovoljuje koriščen- je sredstev za investicije, ki so bile v proračunu 2006. 3. člen Obveznosti plačane v obdobju začasnega financiranja se vključijo v proračun Občine Beltinci za leto 2007. 4. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. aprila 2007. Št. 032-01/2007-3-26/IV Beltinci, dne 27.03.2007 Župan Občine Beltinci Milan Kerman ŠPORTNA ZVEZA BELTINCI Mladinska 2, 9231 Beltinci objavlja J A V N I R A Z P I S ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA IZBOR NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV OBČINE BELTINCI ZA LETO 2007 1. Predloge za izbor najboljših športnikov lahko posredujejo športna društva, pravne in fizična osebe. 2. Izbrani in proglašeni bodo športniki v naslednjih kategorijah: najboljši športniki posamezniki, najboljši športni kolektivi in perspektivni športniki. 3. Predlogi morajo vsebovati: naziv predlagatelja, ime in priimek športnika oz. ime društva ali ekipe, kategorijo za katero se predlaga in čim širšo obrazložitev. Za posamezno kategorijo lahko predlagatelj predlaga več kandidatov. 4. Rok za posredovanje predlogov je 11.1.2008! 5. Po pooblastilu župana bo predloge obdelalo in opravilo izbor najboljših športnikov predsedstvo Športne zveze Beltinci. Proglasitev najboljših športnikov bo predvidoma v mesecu januarju 2008. 6. Predloge je potrebno poslati na naslov: Občina Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci ali Športna zveza Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci. Beltinci, december 2007! Predsednik ŠZ Beltinci: Jože HORVAT Mali rijtar - december 2007 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŠTEV IN PROJEJKTOV V LETU 2007 IZ PRORAČUNA OBČINE BELTINCI ZA LETO 2007 Iz občinskega proračuna Občine Beltinci za leto 2007 se v skladu s sklepom Občinskega sveta Občine Beltinci, sprejetim na 8. redni seji dne 29.11.2007 sofinancirajo programi društev in projekti po naslednjem razdelilniku: A. KULTURNA DRUŠTVA IN PROJEKTI: 1. KUD DOKLEŽOVJE 1.000,00 Eur 2. KUD »ŠTEVAN KUHAR« BRATONCI 1.300.00 Eur 3. KUD BELTINCI 10.800,00 Eur 4. DRUŠTVO AQUILA LIPOVCI 1.800.00 Eur 5. KUD MELINCI 1.500.00 Eur 6. KUD DOLINEC GANČANI 1.300.00 Eur 7. DRUŠTVO LOGOS IŽAKOVCI 1.700.00 Eur 8. KUD LIPOVCI 1.500.00 Eur 9. KUD LIPA 1.050.00 Eur S K U P A J: 21.450,00 Eur B. TURISTIČNA DRUŠTVA: 1. TD LIPOVCI 2.130,00 Eur 2. TD LIPA 1.590,00 Eur 3. TDGANČANI 1.860,00 Eur 4. TD IŽAKOVCI 2.250,00 Eur 5. TD BRATONCI 2.550,00 Eur 6. TD MELINCI 2.580,00 Eur 7. TD BELTINCI 1.470,00 Eur S K U P A J: 14.430,00 Eur C. SOCIALNI IN ZDRAVSTVENI PROGRAMI IN PROJEKTI: 1. ŽUPNIJSKA KARITAS DOKLEŽOVJE 350,00 Eur 2. SLOVENSKO DRUŠTVO ZA CELIAKIJO, PODRUŽNICA POMURJE 458,00 Eur 3. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA 1.400,00 Eur 4. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA 340,00 Eur 5. ŽUPNIJSKA KARITAS BELTINCI 1.260,00 Eur 6. SKUPINE ZA SAMOPOMOČ 950,00 Eur 7. DRUŠTVO BOLNIKOV Z KRONIČNO BOLEČINO 250,00 Eur 8. DRUŠTVO DIABETIKOV 555,00 Eur 9. MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH 333,00 Eur S K U P A J 5.896,00 Eur 3. KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE 148,00 Eur BORCEV BELTINCI 4. DRUŠTVO INICIATIVE MLADIH BELTINCI 59,20 Eur 5. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE DOKLEŽOVJE 488,40 Eur 6. STEG BELTINCI 1 592,00 Eur 7. KOLESARSKI KLUB TIM MLIN BELTINCI 947,20 Eur 8. DRUŠTVO DIMEK BELTINCI 888,00 Eur 9. DRUŠTVO ZA KOLESARSTVO IN UMETNOST BELTINCI 355,20 Eur 10. DRUŠTVO VINOGRADNIKOV BELTINCI 207,20 Eur 11. ČEBELARSKO DRUŠTVO BELTINCI 621,60 Eur 12. DRUŠTVO ČOLNARJEV DOKLEŽOVJE 236,80 Eur 13. DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH ŽIVALI BELTINCI 414,40 Eur 14. DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC SLAVČEK BELTINCI 473,60 Eur 15. HORBEK FČELE-HOKEJSKI KLUB 917,60 Eur S K U P A J : 7.089,20 Eur E. SOFINANCIRANJA PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2007 1. NOGOMETNI KLUB DOKLEŽOVJE 2.382,76 2. NOGOMETNI KLUB GANČANI 5.219,74 3. NOGOMETNI KLUB LIPA 2.107,83 4. ŠPORTNO DRUŠTVO IŽAKOVCI 4.857,17 5. NOGOMETNI KLUB BRATONCI 2.574,56 6. KLUB MALEGA NOGOMETA BELTINCI 916,45 7. ŠPORTNO DRUŠTVO METEOR MELINCI916,45 8. KLUB MALEGA NOGOMETA LIPOVCI 916,45 9. KLUB MALEGA NOGOMETA LISSA DOKLEŽOVJE 549,87 10. ODBOJKARSKI KLUB BELTINCI 3.649,14 11. HOKEJSKI KLUB LIPOVCI 9.072,82 12. KOŠARKARSKI KLUB BELTINCI 549,87 13. STRELSKO DRUŠTVO GANČANI 1.707,93 14. KOLESARSKI KLUB PREKMURJE BELTINCI 1.466,31 15. ŠD PIKADO KLUB F1 DOKLEŽOVJE 549,87 16. ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO BELTINCI 2.080,33 17. VRTEC BELTINCI 1.521,30 18. ŠPORTNA ZVEZA BELTINCI 4.124,01 19. PLANINSKO DRUŠTVO MATICA 1.260,40 20. JUDO KLUB MS, SEKCIJA BELTINCI 916,45 21. DRUGO (TELOVADNICA) 4.490,30 EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR D. PROGRAMI DRUGIH DRUŠTEV: S K U P A J : 1. DRUŠTVO UPOKOJENCEV BELTINCI 429,00 Eur 2. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MELINCI 310,80 Eur 51.830,00 Eur Župan Občine Beltinci Milan Kerman Mali rijtar - december 2007 60. rojstni dan Vrtca Beltinci - nekoliko drugače Urška RAŠČAN • Mali Rijtar Detektivka tingula in pripravnik gumpo iščeta sodelavce za veliko detektivsko akcijo »biba ima 60 nog. V vrtcu Beltinci smo se ob 60. letnici vrtca odločili našemu vrtcu pripraviti prav posebno “zabavo za rojstni dan”. Slavili smo kar cel teden na treh prav posebnih prireditvah. BIBA IMA 60 NOG V petek, 18. maja, smo na dvorišču našega vrtca v sodelovanju z gledališčem Ku-kuc izpeljali čisto pravo detektivsko akcijo, v kateri so bili vsi otroci mali detektivi. Na dvorišču našega vrtca je namreč Biba, ki ima 60 nog, izgubila vseh svojih 60 čevljev (beri: zaposleni smo čevlje pobrali iz svojih podstrešij in jih poskrili po igrišču, v grmovju, po plezalih, itd ....). Mali detektivi pa so s pomočjo poštarja Kuvertnika, soseda Nergača, klovna Nerode, Avguštine in Avguština, medvedka Puja, zajčka Ferda in dveh čisto pravih detektivov Tingule in Gumpa čevlje v detektivski akciji tudi poiskali. Bibo smo obuli in sledila je podelitev čisto pravih detektivskih medalj ter seveda rajanje, petje in sladkanje, kot se za rojstni dan in veliko detektivsko akcijo spodobi. SVET GIBANJA-SVET VESELJA V sredo, 23. maja, pa smo plesali v športni dvorani pri OŠ I v Murski Soboti na veliki gibalni Fit prireditvi Svet gibanja - svet veselja. Nastopali so čisto vsi otroci vrtca Beltinci, prireditev pa je vodila Barbara Konda. Z nami je plesala, telovadila in pela Nuša Derenda, nastopil pa je tudi vrhunski plesni par . Naš vrtec je prejel mednarodno priznanje Fit. VRTEC NA ODRU Zaključek vsega pa je zgodil 25. maja v kulturnem domu v Beltincih, kjer smo pripravili svečani zbor »Vrtec na odru«. Prireditev, namenjena našim zaposlenim, upokojenkam, našim bližnjim, prijateljem in vabljenim gostom, je bila nekaj posebnega že ob vstopu. Goste je na odru pričakala otroška igralnica z našimi kotički, pohištvom, risbicami, lončki in sadjem na mizicah, skratka čisto pravi vrtec na odru. Skozi potovanje po vrtcu sta nas popeljala vzgojitelja Sonja in Dejan. Prireditev so večkrat “zmotili” gledališki vložki. Obiskala nas je šolska inšpekcija, gospod hišnik Evgen in čistilka Alenka s sodelavkama Darinko in Jožico, ki so se nam predstavile kot Cilit bend z “Venčkom iz vrtca za vse priložnosti” in nas nasmejale do solz. Za nekoliko resnejše glasbene točke sta poskrbeli Mateja Zver - Moira in Klarisa Jovanovič, ki sta nas prav tako obiskali v naši igralnici. Voditelja sta prireditev zaključila takole: “Vrtec pa niso le mizice in stolčki .Vrtec niso le risbice in ... Da bi vam zares pričarali vrtec na odru, morate videti, kdo ustvarja ta vrtec. To so poleg naših otrok naši zaposleni, ki jih sedaj vse vabiva na oder ....” Čisto na koncu smo tako na oder prišli vsi zaposleni in zapeli pesem Vrtec, upihnili 60 svečk, cela dvorana, ki je vstala in nam ploskala, pa je zapela našemu vrtcu vse najboljše .. Solze na koncu niso bile solze smeha, bile so solze ganjenosti, ki smo jih le težko zadrževali tako mi, vrtec na odru, kot tudi naši prijatelji, ki so videli ta prizor. Bilo je zares nepozabno. MESEC OKTOBER • Če je Gal suhoparen, da ob letu suša pripotuje. • Če je vlažen in mrzel Luka, repo popuka in osmuka. • Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije. • Kakor je Urša pričela, bo zima vsa izpela. • V oktobru burja, mraz, januarja sončen čas. • Vreme vinotoka je aprilu za poroka. • Luka pravi Urši: pospravi repo, sicer ti jo bom s snegom zabelil. Padala pri plesu majhnih »fitovcev« lahko postanejo vse, kar želimo Vrtec beltinci na odru Mali rijtar - december 2007 ZAVODI ZAVODI Ob koncu šolskega leta Metka BEHEK • Mali Rijtar Angleški čaj... ... in kultura pitja Ob zaključku nekega obdobja se ponavadi vprašamo, kaj vse smo storili, kaj se je spremenilo in ali smo bili uspešni. Šolsko leto je prehitro mini- lo. Vsaj meni se zdi tako. Ko se ozrem nazaj, vidim, da je bilo narejenega ogromno, tako z moje strani in strani učencev ter prijetnega sodelovanja staršev. Leto je potekalo intenzivno, saj je bilo zame vse novo. Kombinacija, devetletka, tretji razred in še četrti razred bodo sedaj moji spremljevalci kar nekaj let. Veliko bojazni je bilo odveč. Največja je bila, kako spraviti pod eno streho prvo in drugo triado. Dve različni redovalnici, dva dnevnika, opisne in številčne ocene, različno število ur istega predmeta, samostojnost in odgovornost učencev, leto in dve mlajši učenci. In še bi lahko naštevala. A to ne pomaga nič. Le vztrajno strokovno in dosledno delo z dobro voljo in ljubeznijo do poklica rodi obilo dobrih sadov. In naš razred je to leto imel bogato bero. Usvojili smo veliko novega znanja in spretnosti, sodelovali na raznih natečajih in projektih z veliko uspešnimi izdelki. Ob tem pa se še tako dobro imeli, da nam je zdaj žal, ker se s četrtošolci moramo posloviti. Ti bodo peti razred obiskovali v OŠ Bakovci. Tretješolci se pa kar malo muzajo, saj bomo še eno leto skupaj ustvarjali in se učili. In ko sem zadnji dan učence vprašala, kaj jim je ostalo najbolj v spominu, so vsi v en glas vzkliknili: »Obisk psičk Lise, Mije in Pije pri nas doma!« In še so naštevali. Veliko je bilo lepih uric. Ena takih je bilo skupno druženje s starši in izdelovanje hiške za dojenčke, šivanje posteljnine zanje in izdelovanje garažne hiše za avtomobile. Še vse do konca leta so se z njimi lepo igrali. Uporabili pa smo jih tudi pri govornih nastopih. Pravljico so pripovedovali dojenčku. Tako je strah pred govornim nastopom pred ostalimi učenci kar izginil in uspeh je bil veliko boljši. Pa tudi odmori so se spremenili v mirno igralnico. Učenci so spet začutili pravo otroško igro brez računalnikov in televizije. Všeč jim je bila. Sedaj smo vse skrbno shranili in drugo leto bomo spet ustvarjali in nadaljevali začeto delo. Razveselili smo jih tudi z angleškim čajem in kulturo pitja, ki sva jo z učiteljico angleščine Matejko kar dvakrat izvedle. Šolo in naše delo sem tudi predstavila na strokovnem srečanju podružničnih šol v Slovenj Gradcu. Bili so navdušeni nad našo šolo v naravi in njeno izvedbo. Spoznali so tudi našo organizacijo dela, opremljenost in načrte. Tema srečanja je bila SODOBNA PODRUŽNIČNA ŠOLA. Tudi naša šola spada med sodobne podružnice in še naprej jo bomo izpopolnjevali, tako da naših staršev ni potrebno skrbeti za kakovost izobraževanja njihovih otrok, pa čeprav imamo kombinirane oddelke. Moji učenci so dobili dobro popotnico za življenje in učenje naprej. Upam, da se jim bodo njihovi načrti uresničili, da bodo v življenju zadovoljni in uspešni. ^56^ Izdelovanje garažne hiše za avtomobile Učenje in branje Mali rijtar - december 2007 Kulturni maraton na Gimnaziji Franca Miklošiča Simona PODLESEK • Mali Rijtar Udeleženci Na naši šoli se že deseto leto zapored odvija kulturni maraton. V okviru maratona se dogajajo številne aktivnosti, dogodki in marsikaj zanimivega, kar pritegne zanimanje dijakov. Prvi dan kulturnega maratona se je pričel v četrtek, 21. junija. Dan smo začeli z evakuacijsko vajo, pozneje pa so nam policisti pokazali primer varne vožnje. Nato pa je na nas čakalo 34 delavnic. Za vsak okus je bilo nekaj, kajti ponudba je bila res velika. V eni od delavnic smo se lahko poskusili kot gasilci, druga je nosila naslov lovstvo (vabljiv naslov, kajne?), bili sta tudi dve delavnici pri katerih so se udeleženci posvečali razvedrilni ' maratona matematiki. Vsak se je lahko udeležil tudi popotniške delavnice. Poskrbljeno je bilo tudi za vse modne navdušence, ki radi skrbijo za svoj videz. Naši profesorji so pripravili delavnico za ličenje, niso pa pozabili niti na likovne in ustvarjalne navdušence, kajti organizirana je bila tudi delavnica, v kateri so izdelovali različne okraske iz (še kako uporabnih) starih zgoščenk. V dopoldanskem času je bila organizirana delavnica, v kateri so dijaki, ki jih zanima predvsem zgodovina in geografija, ter tudi vsi navdušenci izletov obiskali Razkriški kot in si ogledali naselbino pračloveka. Nismo pa bili samo ustvarjalni, Malček bralček v enoti Melinci Helena VARGAZON • Mali Rijtar Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanj literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, domišljijskih igrah, dramatizacijah... Če želimo, da se bo otrok razvil v zavzetega bralca, moramo interes za branje in pozitiven odnos do knjig začeti spodbujati že zgodaj v predšolskem obdobju. Otroku že v zgodnjih letih beremo, mu pripovedujemo in se z njim pogovarjamo. To je edina možnost in pot, kako naj otrok spo- zna, kaj vse se, tako na čustveni kot socialni ter spoznavni ravni, skriva v pripovedovanih ali zapisanih besedah, zgodbah, pripovedih ali pravljicah. Tudi v našem vrtcu se trudimo, da ponudimo otrokom čim več različnih dejavnosti in sredstev za razvoj jezika, saj le s poznavanjem in obvladovanjem jezika lahko otrok izraža svoje izkušnje, misli, čustva in razume sporočila drugih. Ena od pomembnejših dejavnosti na področju jezika v naši enoti je ampak smo v delavnicah poskrbeli tudi za naše želodčke. V eni izmed delavnic so dijaki kuhali odličen bograč, v drugi pa so pripravili okusno tunino pico. Posvetili smo se tudi športu. Lahko smo igrali odbojko, košarko ter seveda nogomet. Ne smem pa pozabiti omeniti udeležencev novinarske delavnice, v kateri so dijaki pridno obiskovali številne delavnice, opravljali kratke intervjuje in beležili dogajanje. Po številnih delavnicah se je začelo prijetno druženje prevešati v večer. Zvečer smo lahko uživali ob zvokih našega šolskega benda, glasbeno nadarjenih dijakinj, ter pozneje posebnega gosta, Pera Lovšina. Tako smo zaključili sicer naporen, vendar prijeten dan. Kulturni maraton se je nadaljeval tudi naslednji dan, to je v petek, 22. junija, ko je vsaka razredna skupnost pripravila zanimive nastope in se je z njimi predstavila. Dijaki so bili zelo iznajdljivi. Predstavili so se z zanimivimi kratkimi nastopi, ki so bili pripravljeni zelo skrbno in seveda zelo duhovito. Vsi dijaki zelo uživamo na kulturnem maratonu, saj se nam takrat ni treba učiti, pripravljamo pa se na težko pričakovane in zaslužene počitnice. Zadovoljni smo s potekom, vendar nas nekoliko moti le dolžina maratona, kajti dogajanje se je kar precej skrčilo. No, kakorkoli že, vsi se veselimo novega kulturnega maratona, ki nam bo spet popestril dogajanje na šoli. vključenost v projekt Malček bralček. V okviru tega projekta so otroci našega oddelka skozi celo leto obiskovali bibliobus, kateri se je vsaka dva tedna pripeljal do vrtca in so si otroci na njem izposojali knjige. Te knjige so nesli domov, kjer so si jih skupaj s starši ogledali in prebrali. Izposoja knjig na bibliobusu pa ni pomenila samo izposojo in branje knjig. Otroci so se ob tem naučili, kaj je knjižnica, kaj je njen namen in kako je treba ravnati s knjigami. Mali rijtar - december 2007 ZAVODI ZAVODI Eden izmed naših obiskov na bibli-obusu pa je bil prav poseben, kajti knjižničar nam je sam pripovedoval pravljico Muca Copatarica in tako smo imeli pravljično uro kar na bibliobusu. Proti koncu pa smo obiskali tudi veliko knjižnico v Murski Soboti, kjer smo se srečali s knjižničarko, ki nas je s pripovedovanjem zgodb popeljala v pravljični svet v posebni pravljični sobi. Ker pa za vsakim trudom pride tudi nagrada, pohvala ali priznanje, so otroci v našem vrtcu za pridno sodelovanje in prebiranje knjig ter slikanic dobili prav posebno priznanje z naslovom Malček bralček. Vzgojiteljice smo želele, da bi se ta dogodek vtisnil v otroške spomine za dalj časa, zato smo ob podeljevanju priznanj skupaj z otroki pripravili tudi dramatizacijo Muce Copatarice, na katero smo povabili starše, bratce in sestre. V dramatizaciji so nastopali otroci in vzgojiteljice, pri čemer smo sledili cilju razvijanja sposobnosti domišljijskega sooblikovanja in doživljanja Poslušanje pravljice na bibliobusu literarnega sveta. Ob tem smo se naučili tudi besedilo in melodijo pesmi o muci Copatarici ter z njo zaključili našo dramatizacijo. Celotno podeljevanje priznanj Malček bralček pa smo zaključili s pra- vo mišjo pojedino za otroke in starše ter s skrivnostnim napitkom, katerega sestavine smo jim zaupali proti koncu. Imeli smo se lepo in hkrati doživljali jezik kot vir ugodja, zabave in reševanja problemov. O prazniku dedkov in babic v enoti Slamica Dušanka ERJAEC • Mali Rijtar Kot vsako leto smo tudi v tem šolskem letu dali poudarek praznovanju dedkov in babic. V enoto smo povabili ljudske pevke, med katerimi sta bili tudi naši prababici. Pripovedovale so nam, kakšne babice so one, koliko imajo vnučkov, kaj vse počnejo... Zapele so nam tudi nekaj ljudskih pesmi. Vsi skupaj smo zapeli še nekaj otroških ljudskih pesmi. Dogovorili smo se za skupni nastop na proslavi za starejše občane. Ljudske pevke so nas na koncu razveselile z bonboni, mi pa smo jim v zahvalo poklonili naše umetnije. Sreča- nje z ljudskimi pevkami smo povezali z našim celoletnim projektom Naš kraj in spoznavanje ljudskih pesmi in plesov. Še posebej pa smo se v enoti pripravljali na obisk naših dedkov in babic. Skrbno smo izdelovali darilca, se učili pesmic, deklamacij. Dedke in babice smo povabili na skupni izlet, 17.10.2007, v dopoldanskem času. Kar z dvema polnima avtobusoma smo se zapeljali v Filovce, k lončarstvu Bojnec, kjer smo si ogledali stare kmečke hiše, različna stara orodja, predmete. Ogledali smo si še, kako se izdelujejo lončeni izdelki iz gline in v kakšni veliki peči se pečejo. Pot nas je vodila do Bukovniškega jezera, kjer smo se podali na kratek sprehod ob jezeru. Na travniški jasi smo dedkom in babicam zapeli pesmice, jim podarili darilca in na koncu skupaj zaplesali. Ni pa manjkala niti pogostitev iz babičinega cekra in dedkovega glaža. Polni lepih, nepozabnih vtisov smo se varno vrnili v vrtec. Menim, da so takšna srečanja z dedki in babicami pristna, sproščena. Upam, da smo na ta način našim dedkom in babicam polepšali dan na jesen življenja. Skupni izlet Pozorno smo prisluhnili babicam in dedkom Mali rijtar - december 2007 HK Pliva Lipovci v skupini »B« evropskega hokeja Robert MESARIČ • Mali Rijtar Hokejski klub PLIVA Lipovci je po prejšnjih zelo uspešnih sezonah dodal še letošnjo najuspešnejšo v zgodovini kluba. Klub je tudi v letošnji sezoni 2006/2007 postal dvoranski državni prvak, državni prvak v hokeju na travi in pokalni prvak Slovenije. Po finalni pokalni tekmi je bila tudi podelitev pokalov in proglasitev najboljših posameznikov za letošnje državno prvenstvo Slovenije. V vrstah ekipe PLIVE so bili proglašeni naslednji najboljši igralci: Robert Mesarič (najboljši strelec), Martin Mesarič (najboljši igralec) in Jernej Vučko (najboljši vratar). V mednarodni Interligi je ekipa PLIVE že četrtič zapored postala prvak mednarodne Interlige, kjer je na finalnem turnirju v Moravskih Toplicah v polfinalu najprej premagala ekipo iz Slovaške, v finalu pa še ekipo iz Madžarske in tako povsem zasluženo osvojila ta laskavi naslov prvaka mednarodne Interlige. Klub je lahko zelo ponosen tudi na svoje mlajše igralce, kajti v letošnji sezoni Interlige je bil prav član HK PLIVA Lipovci Martin Mesarič (19 let) s svojimi 16 zadetki najboljši strelec Interlige. Sam vrhunec letošnje sezone pa je bil prav gotovo nastop ekipe PLIVE na evropskem prvenstvu državnih prvakov skupine B v Pragi na Češkem. Ekipa PLIVE je nastopila v predtekmovalni skupini z državnimi prvaki iz Belorusije, Irske in Rusije. V prvi tekmi proti zelo dobri ekipi iz Belorusije je bil končni rezultat minimalni poraz 3:2. V tej tekmi bi lahko ekipa PLIVE po prikazani igri in priložnostih iztržila tudi neodločen Zmagoslavje ekipe Plive ob zgodovinski zmagi v Pragi na Češkem rezultat. V drugi tekmi je bil naš nasprotnik ekipa iz Irske, ki je bila v vseh delih hokejske igre boljši nasprotnik in popolnoma zasluženo zmagala z rezultatom 5:1, pa čeprav je bil rezultat polčasa le 2:1. V tretji tekmi je bil naš nasprotnik državni prvak Rusije, ki je ekipi PLIVE prizadejal največji poraz 8:1. V odločilni, zadnji tekmi prvenstva, pa je ekipa PLIVE v boju za obstanek v skupini B evropskega hokeja po kazenskih strelih (rezultat po rednem delu je bil 2:2) premagala ekipo Dunaja iz Avstrije in tako dosegla največji tekmovalni uspeh v zgodovini kluba. Tudi naše mlajše selekcije so v letošnji sezoni dosegli zelo dobre rezultate. Tako so v kategoriji mladincev zasedli odlično drugo mesto ter v ka- tegoriji U-14 prav tako zelo dobro drugo mesto in le malo je manjkalo, da bi tudi v tej kategoriji osvojili naslov državnega prvaka Slovenije. V klubu se bomo še najprej trudili, da bi medse privabili čim več mladih, da bomo z mladimi še naprej delali kvalitetno, da bi v bližnji prihodnosti zaživel tudi ženski hokej in ženska ekipa in da si bo klub ustvaril takšne pogoje, ki bodo tudi naslednjim generacijam pomagali k čim boljšim rezultatom. Na koncu bi izrekel besedo zahvale vsem igralcem, vodstvu kluba, sponzorjem, staršem igralcev, Občini Beltinci, Krajevni skupnosti Lipovci in vsem ostalim, ki nas pri našem zavzetem delu podpirate in nam na kakršen koli način pomagate. Kolesarski klub Tim Mlin Beltinci Urška SREŠ • Mali Rijtar Člani kolesarskega kluba KK TIM MLIN Beltinci smo v začetku junija v Beltincih organizirali zanimiv in svojevrsten športni dogodek - kolesarski kronometer, ki je potekal na relaciji Beltinci-Gornja Bistrica-Beltinci. Kronometer oziroma vožnja na čas je kolesarska disciplina, v kateri se tekmovalci spopadejo z enako razdaljo proge, pri čemer se natančno meri čas, v ka- terem progo prevozijo, zmagovalec pa je tisti, ki s progo opravi najhitreje. Od leta 2005 smo tovrstni kolesarski dogodek v Beltincih organizirali in izvedli četrtič. Letošnji je bil poseben po tem, da prvič ni bil namenjen le članom kluba, ampak tudi ostalim rekreativnim kolesarjem. Kljub spet dokaj nestabilnim vremenskim razmeram se je tako 2. junija popoldan na progo Zmagovalec beltinskega kronometra 2007 Mali rijtar - december 2007 ŠPORT ŠPORT podalo 32 rekreativnih kolesarjev, ki so tekmovali v petih kategorijah - cestna kolesa, treking in gorska kolesa, ženske, mladina in starodobniki (društvo »Dimek« Beltinci). Absolutno najhitrejši je bil Franc Škraban, ki je skoraj 11 km dolgo progo prevozil v 17 minutah in 48 sekundah. V zimskem in spomladanskem času smo v beltinskem gradu priredili dva zanimiva tematska večera. V začetku februarja smo medse povabili slovenskega ekstremnega kolesarja Marka Baloha, ki je z vodjem svoje ekipe Andrejem Petrovičem predstavil svoje izkušnje z najtežje vztrajnostne kolesarske dirke na svetu (RAAM oz. Dirka čez Ameriko). Marko se je te dirke udeležil že večkrat, leta 2006 pa je dosegel odlično drugo mesto. Aprila pa smo se z Robertom Wernigom podali na »popotovanje« po Indiji in Himalaji, kjer je Robert po zaključku študija preživel nekaj zanimivih mesecev. Startno-ciljniprostor kronometra Sezona kolesarjenja je sedaj v polnem teku, člani kluba pridno skrbimo za kolesarsko kondicijo in vrtimo pedale na rekreativnih maratonih v Pomurju, če se le da, se odpravimo tudi na kakšnega bolj oddaljenega, recimo na Maraton okrog Pohorja, Skok na Roglo, Juriš na Vršič... V jesenskem in zimskem času spet načrtujemo zanimiva tematska predavanja in potopise. Že sedaj vljudno vabljeni. Nogometna upa beltinske občine Štefan MESARIČ • Mali Rijtar Mlada športnika - ponos občine in nogometa Timotej PAVEL iz Lipovcev in Jure VIRAG iz Bratoncev sta pred leti, še kot otroka, začela svojo nogometno pot v sedaj že zgodovinskem NK Beltinci. Po prenehanju delovanja omenjenega kluba ju je želja po igranju nogometa popeljala v nove, sicer različne klube. Timotej si je našel svoje mesto v ŠNK Radgona, Jure pa v ND Mura 05 v M. Soboti. S svojim prizadevnim delom in trudom v klubih sta dala trenerjem namig, da so ju uvrstili na seznam izbranih kandidatov za reprezentanco selekcije MNZ M. Sobota U-13. Na treningih in tekmah omenjene reprezentance sta dokazovala vedno več in postala nosilca igre začetne in standardne postave omenjene reprezentance. Še več, Timoteju je bilo celo zaupano, da je postal kapetan te reprezentance, ki je v zadnjih dveh letih dosegala izredne rezultate. Enotnost ekipe, požrtvovalnost igralcev ter dobro delo vodstva reprezentanc je privedlo do tega, da je omenjena reprezentanca na letošnji reviji reprezentanc MNZ iz cele Slovenije, ki je bila 16. 06. 2007 v Šalovcih in v Križevcih v Prekmurju, med 9. reprezentancami Slovenije v finalni tekmi proti reprezentanci Mali rijtar - december 2007 Nove Gorice z zmago dosegla največji uspeh do sedaj, tj. naslov prvaka reprezentanc MNZ v kategoriji U-13. Kot nagrado je NZS omogočila reprezentanci MNZ M. Sobota U-13, da je zastopala reprezentanco Slovenije U-13 na mednarodnem turnirju AlpeAdria, ki je letos potekal od 22. do 24. 06. 2007 na avstrijskem Koroškem. Na omenjenem turnirju je reprezentanca, v kateri sta vidno vlogo odigrala tudi Timotej (celo kot kapetan ekipe) in Jure, dosegla med reprezentancami Avstrije, Italije in Slovenije odlično 2. mesto. Njun delež pri tem je bil zelo velik, čeprav se ni smelo pozabiti tudi na šolske obveznosti. To dokazuje tudi dejstvo, da sta bila kot dobra učenca in športnika izbrana tudi v reprezentanco OŠ Beltinci, ki se je uvrstila na finalno državno prvenstvo v nogometu, ki je potekalo v Zadobrovi. Na tem prvenstvu je, z njuno pomočjo in požrtvovalnostjo, ekipa OŠ Beltinci osvojila naslov podprvaka v tekmovanju osnovnih šol v nogometu. Na koncu lahko le dodamo, da tudi poti mladih športnih upov naše občine, ki se začnejo v odročnih in nepoznanih vasicah, lahko popeljejo le-te daleč v Evropo in še dlje. Omenjena igralca sta lahko samo primer in vzor svojim vrstnikom. Le voljo do življenja, gibanje in igro je potrebno imeti. Športna zveza Beltinci v soboto, 10.6.2007, pripravila že drugi Pohod po Ferijevi poti, ki tako postaja tradicionalen. Pohod je potekal po trasi, ki jo je pokojni Feri prehodil več kot tisočkrat. Pohod v dolžini približno 8 km je potekal iz športnega parka v Beltincih skozi Lipovce in Gan-čane nazaj v Beltince. Pohoda se je udeležilo okrog 70 pohodnikov, med njimi tudi Ferijevi najbližji. Pred pohodom so prisotne nagovorili Jože Horvat, predsednik ŠZ Beltinci, Ferijev dolgoletni spremljevalec na njegovih pohodih, župan Milan Kerman in Jože Ružič, predsednik organizacijskega odbora in vodnik. Posebna delegacija je ob koncu na grob pokojnega Ferija položila spominski šopek. 2. pohod po Ferijevi poti JoP • Mali Rijtar Po Ferijev ipoti V spomin na nekdaj izvrstnega nogometaša in kasneje prizadev- nega športnega delavca in športnega novinarja Ferija Maučeca je Zmagali Beltinci JoP • Mali Rijtar Na 11. tradicionalnem turnirju za Pokal občine Beltinci, ki je bil 4. 8. 2007 odigran v Dokležovje in na katerem so nastopile ekipe iz vseh 8 krajevnih skupnosti občine, je 1. mesto osvojila ekipa KS Beltinci, ki je v finalu premagala KS Bratonci z rezultatom 1:0. V tekmi za 3. mesto je KS Dokležovje s 5:1 premagala KS Melinci. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Martin Mesarič iz ekipe KS Beltinci, za najboljšega vratarja pa Darjan Antolin iz ekipe KS Bratonci. Prihodnje leto bo turnir v Ižakov-cih. Zmagovalna ekipa KS Beltinci 3 Mali rijtar - december 2007 ŠPORT ŠPORT 8. športne igre krajevnih skupnosti Občine Beltinci JoP • Mali Rijtar Ekipe na slovesni otvoritvi Zmagovalec v metu kamna Ekipa Bratonec pri sestavljanju soda Ena bolj odmevnih prireditev v občini Beltinci so vsekakor tradicionalne vaške igre oz. kot se uradno imenujejo Športne igre krajevnih skupnosti občine Beltinci. V letu 2007 je bila za organizacijo iger na vrsti KS Gančani, ki je to obveznost zaupala NK Gančani. Ekipe vseh 8 krajevnih skupnosti so se zbrale v soboto, 25. avgusta 2007, v Športno rekreacijskem centru v Gančanih. Vsaka ekipa je bila oblečena v majice določene barve, ki jih vsako leto priskrbi ŠZ Beltinci. Na lepo pripravljenih terenih in poligonih so se pomerili v osmih zabavnih in zanimivih igrah, ki so štele v skupno razvrstitev in pa i v vselej zanimivem vlečenju vrvi. Potek iger so ves čas vodili, nadzorovali in ocenjevali: vodja tekmovanja Vlado Maučec, zapisnikar Jože Pivar ter nepristranska sodnika Janez Žižek in Igor Borc. Prva igra je bila streljanje z zračno puško, kjer so domačini upravičili sloves favorita in v tej igri zmagali pred Beltinci in Dokležovjem. Med posamezniki je največ krogov zadel Darjan Slavic iz Lipovec. V drugi igri, vselej zanimivem skakanju v vrečah, so bili najboljši tekmovalci iz Dokležovja pred člani ekip Bratonec in Lipe. V slalomu z žogo so bili najboljši tekmovalci ekipe Beltinec pred Ižakovci in Lipovci. V metanje prečke so bili ekipno najboljši Melinci pred Lipo in Beltinci. Med posamezniki pa je prečko najdlje vrgel Janez Horvat iz Melinec in sicer 36,25 m daleč, kar je tudi dozdajšnji rekord te disciplina na igrah. Za met kamna bi lahko rekli, da ni postregel z ničemer novim. Zato je še toliko večji uspeh za Šebjan Aleša iz Bratonec, ki je bil v tej disciplini z metom 11,30 m najboljši že osmič zapored in ga na dosedanjih igrah ni premagal še nihče. Ekipno pa je bila najboljša ekipa Gančan pred ekipama Dokležovje in Bratonci. Domačinom prirejena igra je bila tudi sestavljanje soda, kar pa le ti niso izkoristili. Še več: njihova tekmovalca Franc in Marjan, ki jima sestavljanje soda nikakor ni tuje, sta zasedla zadnje Mali rijtar - december 2007 mesto in se pošteno osmešila pred sovaščani in ostalimi gledalci. Na koncu je bila v tej igri najboljša ekipa Lipe pred Melinci in Beltinci. V naslednji igri so tekmovalci odbojkarsko žogo servirali v pripravljen cilj. Najbolje je serviral Dominik Vrbnjak iz Lipovec, ki je dosegel 9 točk, ekipno pa so bili najboljši Lipovci pred Beltinci in Melinci. Na koš so najbolje metali tekmovalci Melinec, ki so osvojili prvo mesto pred Dokležovjem in Beltinci. Med posamezniki je največ točk dosegle Miran Muhič, ki je zadel štirikrat. V skupni razvrstitvi, kamor so se šteli rezultati vseh osmih iger, so bili ponovno najboljši tekmovalci KS Beltinci, ki so osvojili 60 točk, ekipi Melinec in Dokležovja sta zbrali 58 točk, vendar so tekmovalci iz Melinec osvojili več prvih mest v posameznih disciplinah in so tako osvojili drugo mesto. Ker je ekipa Beltinec na igrah zmagala tretjič zapored, so prejeli tudi prehodni pokal v trajno last. Vzporedno pa se je odvijalo tudi tekmovanje v vlečenju vrvi, ki ni štelo v končno uvrstitev ekip, bilo pa je zelo zanimivo in razburljivo. Na koncu so v tej disciplini zmagali Lipovci, ki so v finalu premagali Beltince. Tretje mesto so zasedli fantje iz Melinec. Športne igre, ki se odvijajo vsako leto v drugi krajevni skupnosti, so s tem zaključile prvi krog. Prve igre so bile leta 2000 v Lipovcih, od koder je tudi prišla pobuda za organizacijo iger. Po tem, ko bile igre izvedene že v vseh vaseh občine Beltinci, bodo leta 2008 ponovno v Lipovcih. Medulične igre v Ižakovcih Janja Vučko • Mali Rijtar Močni fantje v akciji Pero pri metu na kos Da bi oživili tradicijo, so otroci in mladina Društva za izobraževanje »Logos« Ižakovci s skupnimi močmi v torek, 1. maja 2007, pripravili medu-lične igre na igrišču v Ižakovcih. Poskrbeli so za druženje, navijali za svoje ekipe, hkrati pa se iz srca nasmejali. Tudi vreme jim je bilo naklonjeno. Izvedli so šest iger in sicer: vlečenje vrvi, samokolnica, tek in vrtenje, jabolka v kadi, smuči, žakelj. Vsem udeleženim ekipam so podelili priznanja, saj so si jih s trudom iskreno zaslužile. Zmagala je ekipa iz »Srednje ulice«. Z meduličnimi igrami so obudili spomine na stare čase Mali rijtar - december 2007 ŠPORT ZDRAVJE starejšim generacijam in dokazali, da se mladi še vedno trudijo storiti kaj za boljši jutri. Vabimo vse zainteresirane, da oglašujete v našem glasilu! Objavljamo cenik reklam: • A4 - 232,10 EVROV • A5 - 162,50 EVROV • A6 - 92,90 EVROV Vse oglaševalce vljudno naprošamo, da morajo reklamo dostaviti v oblik, ki je že pripravljena za tisk (PDF, AI, EPS)! Cenik je bil na predlog uredniškega odbora sprejet na 8. redni seji Občinskega sveta Občine Beltinci, 29. 11. 2007. Vlečenje vrvi Financiranje cepljenja prali HPV virusu tudi v Občini Beltinci Srečko HORVAT • Mali Rijtar Konec decembra lanskega leta se je po vsej Sloveniji pričelo cepljenje proti HPV, ki je osnovni dejavnik za nastanek raka na materničnem vratu. Po podatkih v Sloveniji zboli vsako leto okrog 200 žensk, pretežno mladih (med 30. in 40. letom). O sami bolezni strokovno ne bom razpravljal, ker za to nisem strokovnjak, na razpolago pa je ogromno literature, ki podrobno predstavlja nevarno bolezen, posledice in samo cepljenje. Strokovnjaki priporočajo cepljenje deklic v 8. in 9. razredu osnovne šole. V tem obdobju naj bi le-to bilo najbolj učinkovito. Je pa preventivno cepljenje zaenkrat samoplačniško. Pristojne institucije se trudijo, da bi cepljenje proti HPV v dveh do treh letih vključili v nacionalni program cepljenja. V občini Beltinci živi v tej sta- rosti 83 deklet, kar pomeni, da bi se vsako leto lahko cepilo do 40 deklet. Cena cepljenja na posameznico znaša 345 EUR. Prav zato, ker je cepljenje strošek vsakega posameznika in je za družino kar velik izdatek, smo se v svetniški skupini LDS odločili in občinskemu svetu predlagali, da stroške cepljenja v celoti krije Občina Beltinci iz proračuna (približno 15.000 EUR letno), odvisno od števila cepljenih. Naš predlog so svetniki tudi soglasno podprli. Prepričani smo, da je pomembno za občane, da občina čimbolj poskrbi za boljše pogoje, med katere spada tudi zdravstvo, ki je v naši občini na visokem nivoju in se iz leta v leto še izboljšuje. V primeru preventivnega cepljenja proti HPV pa je finančna pomoč občine še bolj pomembna, saj LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE gre izključno za mlade ljudi, ki so na začetku svoje življenjske poti, zato je investiranje v zdravje in mladost neprecenljiva naložba. Naj še omenim, da so se za financiranje cepljenja v Pomurju že odločile občine Gornja Radgona, Apače, Črenšovci, Hodoš, in še nekatere. Upamo in želimo, da bo Občina Beltinci vsaj nekje med prvimi. Finančna sredstva za cepljenje bodo zagotovljena že v proračunu za leto 2007. Cepljenje prali HPV: mislima na prihodnost naših hčera Nika Kozjak • Mali Rijtar Ženske so redno vabljene na ginekološke preglede z namenom pravočasnega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb (test PAP 1). Vendar pa v Sloveniji kljub vsem prizadevanjem letno za rakom materničnega vratu na novo zboli okrog 200 žensk, starih večinoma med 35 in 45 let, torej na vrhuncu svojih telesnih in duševnih sposobnosti. Kar dobra četr- tina med njimi jih tudi umre. Že nekaj časa vemo, da raka materničnega vratu povzroča virus, ki mu pravimo humani virus papiloma oz. na kratko HPV. Dodatni dejavniki tveganja okužbe so tudi zgodnji spolni odnosi (15 let ali manj), številni spolni partnerji, kajenje, večletna uporaba kontracepcijskih tabletk in okužba z virusom HIV. Okužba z virusom HPV je zelo pogosta, saj se več kot polovica spolno aktivnih žensk z njim vsaj enkrat v življenju okuži. V skoraj devetdeset odstotkih okužba sicer sama izzveni najkasneje v dveh letih, v pet do deset odstotkih pa preide v dolgotrajno okužbo, ki lahko v devetih do petnajstih letih vodi v razvoj rakavih celic. Tipov HPV je sicer več. Nekateri Mali rijtar - december 2007 povzročajo raka (visokorizični), drugi ne (nizkorizični). Najpomembnejša visokorizična tipa sta HPV 16 in HPV 18, saj samo ta dva povzročita 70 odstotkov vseh rakov materničnega vratu. Nizkorizični tipi HPV so med drugim odgovorni za nastanek genitalnih bradavic. Najpomembnejša sta HPV 6 in HPV 11, ki sta vzrok za več kot devetdeset odstotkov vseh nastalih genitalnih bradavic. Gre za zelo neprijetne bradavice v nožnici ali okrog nje, pri moških se pojavljajo na penisu, pri obeh spolih pa tudi okrog zadnjika in v danki. Pojavijo se že od enega do šest mesecev po okužbi. Možnosti uspešnega zdravljenja so omejene. Vsem virusom HPV je skupno, da se prenašajo s kože na kožo in ne preko telesnih izločkov. Najlažje in najpogosteje se virusi HPV prenašajo pri spolnih odnosih ali drugih spolnih kontaktih. Zato poudarjamo, da je uporaba kondoma zelo priporočljiva in uspešno ščiti pred mnogimi spolno prenosljivimi boleznimi, na žalost na ni zadostna zaščita pred okužbo s HPV. Cepivo, ki je v Sloveniji že na voljo, ščiti pred vsemi štirimi prej navedenimi tipi HPV. Zaenkrat je namenjeno mladostnikom od 9. leta starosti dalje in ženskam do 26. leta. Za starejše od 26 let pričakujemo možnost uporabe že v manj kot letu dni. Za 100 odstotno zaščito pa je treba cepiti s tremi odmerki cepiva v razdobju šestih mesecev. Pogosto se ljudje bojijo, da bi se s cepljenjem lahko okužili. Vendar je pri cepivu, ki ščiti pred rakom materničnega vratu, taka skrb odveč. Cepivo namreč virusa sploh ne vsebuje. Vsebuje zgolj delce, ki znajo v telesu oponašati naravni virus in s tem izzovejo želeni imunski odziv organizma s protitelesi. Ko imamo protitelesa, smo varni pred posledicami, ki bi jih okužba lahko povzročila. Cepivo tudi ne povzroča resnejših neželenih učinkov. V izjemnih primerih je možna reakcija preobčutljivosti na cepivo, pogosteje pa poročajo o rdečini, bolečini, oteklini ali manjši krvavitvi na mestu vboda. Občasno se lahko pojavi tudi zvišana telesna temperatura. Mladostniki so zelo pomembna skupina, ki jih je treba cepiti, saj se v starosti od 9 do 26 let s HPV okuži kar vsak četrti. Idealen čas za cepljenje je pred izpostavitvijo okužbi, najbolje pred prvim spolnim odnosom, saj tako zagotovimo 100 odstotno učinkovitost cepiva pred tipom HPV, proti katerim je cepivo namenjeno. Cepljenje z omenjenim štirivalen-tnim cepivom proti raku materničnega vratu in genitalnim bradavicam že od junija 2006 poteka v ZDA (cepljenih je že več kot 2 milijonov deklic), v Avstraliji in na Novi Zelandiji (kjer cepijo tudi fantke), v Kanadi, Mehiki, od evropskih držav pa naj omenim Avstrijo, Nemčijo in Francijo. Rak materničnega vratu je izjemno huda bolezen, ki prizadene ženske na vrhuncu njihove produktivnosti, možnosti pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zdravljenja pa so žal omejene. Uspešnega zdravila namreč ne poznamo, niti za predrakave spremembe materničnega vratu, omejeni smo zgolj na kirurške posege, s katerimi odstranimo prizadeto tkivo. Skupina strokovnjakov, specialistov različnih področij, si zato resno prizadeva, da bi se cepljenje proti raku materničnega vratu uvrstilo v program rednega cepljenja naših otrok, izkušnje iz preteklosti pa nam povedo, da so za dosego takega cilja potrebna leta. Občina Beltinci je naredila velik korak s tem, da se je odločila, da bo cepljenje deklic financirala iz občinskega proračuna in zato pozdravljamo to odločitev tudi v društvu KALA, društvu za boj proti HPV in raku materničnega vratu. Za več informacij o cepljenju in raku materničnega vratu se lahko obrnete tudi na info@kala.si ali pokličete vsak torek med 14. in 16. uro na brezplačno modro številko Društva KALA 080 18 16, kjer vam bo podrobneje na vprašanja na temo okužb s HPV in raka materničnega vratu odgovoril strokovnjak. Likovni natečaj Jadranka Jovanovič • Mali Rijtar 12.junija 2007 je bila na Osnovni šoli Gornji Petrovci zaključna prireditev likovnega natečaja »5 x na dan« za učence pomurskih osnovnih šol. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota smo natečaj pripravili z namenom spodbuditi zdravo prehrano mladostnikov. Letos je bil odziv na natečaj najboljši, saj se je na razpis odzvalo devetnajst osnovnih šol iz Pomurja in OŠ Štrigova iz sosednje Hrvaške. Šolarji so skupaj ustvarili 534 likovnih del. Komisija je podelila prvo nagrado Moniki Fortner iz OŠ Razkrižje, drugo Barbari Sečkar iz OŠ Beltinci in tretjo Meti Frangež iz OŠ Gornja Radgona. Monikin izdelek smo s pomočjo »5x na dan« Pomurskega društva za boj proti raku natisnili v obliki plakata, Barbarin pa bo krasil posebne, v ta namen izdane razglednice. Zmagovalno likovno delo oblikovala Barbara Sečkar, 7.a razred OŠ Beltinci, mentor: Feri Poredoš ^65^ Mali rijtar - december 2007 ZDRAVJE KORENINE Armagedon - danes, jutri, kdaj? Martin MERTUK • Mali Rijtar Davno nekoč so preroki napovedovali vesoljni potop. Ljudje niso verjeli. Pa se je resnično zgodil nekje pred 15.000 leti. Tibetanske legende govorijo, da je tibetanske obale oblivalo morje; dokaz za to so fosili rib,, najdeni v razgrnjeni zemlji v visokogorju CHANG TANG. Ko so se vode umaknile so preživeli nadaljevali po starem. Znova so preroki svarili ljudi, govorili o uničenju človeštva. Kazen je prišla med letom 2300 in 2278 pr.n.š., ko je strašna bolezen uničila 90% ljudi. O koncu sveta je pisal Janez v svoji Apokalipsi, ki obsega čez 30 strani. Tudi DON BOSCO je govoril o koncu sveta in dejal, da moramo biti pozorni na čas med leti 2010 in 2018. Indijski zapisi govorijo o črni dobi ali Kaliyugi, ki traja že pet tisoč let in bo morda trajala še toliko. Nekdo bo rekel: »Hvala bogu, nas takrat ne bo več!« Res je, ne bo pa tudi Slovencev. Poglejmo torej, kaj pravijo o koncu sveta indijski vidci. Tiste dni si bodo ljudje ohranjali življenje le z ribami, mlekom, perutnino in ovcami. Najprej bodo iztrebljena goveda, nato ostali prežvekovalci. Dve tretjini živali bo poginilo od čudnih bolezni. Zastonj bodo ljudje sadili žito v blatnih strugah uničenih rek, kajti ne bo zraslo, rasel pa ne bo niti riž. Ljudje bodo postali en drugemu hudodelci, segali bodo po tujih življenjih, postali tatinski in brezbožni. Bratje se bodo pobijali med seboj, očetje bodo ubijali sinove in obratno, ženske ne bodo rojevale, družine bodo razpadle. Kralji in državniki bodo rade volje sprejemali nase greh, neznanje in podkupnino, se hvalili s svojo modrostjo, a za hrbtom kopali grob en drugemu. Najvišji predstavniki raznih ver postanejo kot trnje: pohlepni, oholi in gonjeni s svojo izpraznjenostjo bodo iskali zadovoljstvo v kaznovanju, namesto v zaščiti svojih vernikov.. Leva roka bo varala desno in obratno. Milost bo izginila iz ljudi, svet se bo potapljal v samogoltnosti in norosti. Ljudstva se bodo selila iz kraja v kraj, iskajoč si hrane. Anarhija in razvratnost bosta zavladali svetu, ljubezni in zaupanja ne bo več. Hudobija bo zapolnila svet, ljudje bodo postali okrutni, zloba bo v njih srcih in ustih. Brez trohice zavesti bodo uničili jezera, reke, rastlinstvo in zelene predele, pljuča Zemlje. Vera bo izginila iz njih src in jih napolnila s strahom, strahom za obstanek. V svoji zlobi bodo iztrebili živalske vrste in svet bo šel v zadnjo fazo uničenja. Poglejmo sedaj, kaj o koncu sveta pravi veliki astrolog, zdravnik in videc, Francoz MICHEL NOSTRADAMUS (1503-1566). Njegove temačne napovedi prihodnosti so v svetu zbudile veliko pozornost. Katreni Resničnih Cen-turij so nanizani brez reda, delujejo razmetano, sporočila, napisana v zbeganem jeziku, vendar so prerokbe dobesedne, nekatere simbolične, tako da je neukemu človeku vse skupaj težko razumljivo. Za boljše razumevanje jih je potrebno čitati tako: najprej prvi red, nato tretji, zatem drugi in na koncu četrti red. Nejasnost teh katrenov je namerna, nemogoče je tudi točno določiti datume teh dogajanj. Še vedno namreč ni razvozlan ključ, po katerem bi jih dešifrirali. V njih so nejasno združene prerokbe od leta 1555 do 3797, ko naj bi po Nostradamusovi viziji bil konec sveta. Tako kot ostali vidci tudi Nostradamus govori o času, polnem nasilja, preobratov, vojn, pa tudi o združevanju držav. Res je, da so se skoraj vse njegove prerokbe uresničile, razen tiste za leto 1999-2000. Ljudje namreč razen popolnega sončnega mrka 11. avgusta nismo ničesar takega doživeli, misleč, da se je Nostradamus uštel. Pa ni tako, kajti nekdo, ki je preučeval Nostradamusove centurije, se je uštel. Da ne bom o tem razglabljal, bom raje omenil prerokbo, ki nam jo veliki videc ponuja za leto 2007. Takole pravi Nostradamus: Cerkev gubi vedno bolj svoj ugled in to bo izkoristil veliki arabski princ islamske religije, ki bo začel sveto vojno in razlastil sveto sinagogo (to se je že zgodilo). V svetu bo interes za religijo upadel, prišel bo čas, ko bodo poedin-ci začutili, da so dovolj sami sebi. To je res, saj se počutijo kot bogovi in uživajo v tuzemeljskih zadovoljstvih. Izid te vojne bo katastrofalen za islamski svet, katerega bodo pestile še suše, naravne katastrofe, bolezni in glad. Zanje bo to dober pouk, vseeno pa bodo mnogi iskali rešitve izven religije. Vatikan se bo umaknil pred silami progresa , vse tri vere, vezane na naše podnebje, bodo oslabljene in na robu propada. Trije močni »kralji« bodo našli rešitev s svetim sedežem, katerega sedež bo preseljen drugam. Istočasno se bodo v nekem mestu rodili trije otroki, ki bodo s svojo lepoto in pametjo vrnili moč in sijaj vseh treh ver, ki so trenutno v zadnjih vzdihljajih. O vidcu MITRU TARABICU Slovenci ne vemo ničesar, niti nimamo prevoda njegovih vizij in knjige, ki sta jo izdala D.Golubovic in D.Malenkovic leta 1982. V Srbiji in drugod po Evropi je ta knjiga doživela 12 izdaj. MITAR TARABIC, nepismeni kmet iz Kremna v Srbiji, je do potankosti obveščal ljudi o vsem, kar se bo zgodilo, do potankosti je napovedal dan svoje smrti, umor Obrenovicev in vse vojne, ki so se zgodile na tleh Balkana; smrt FERDINANDA, govoril je o HITLERJU in II.svetovni vojni, o TITU, o uničenju rek in narave, o izprijenosti ljudi ipd . . . Napovedal je III.svetovno vojno, svaril pred novimi boleznimi, ki bodo uničile ljudi, o lakoti in končno o uničenju celotnega človeštva. Po njem se bo le ena dežela ognila veliki kataklizmi - AVSTRALIJA. Zatorej bogatuni, pakirajte kovčke in svoje zlato, da ne boste slišali vzdihljajev revnih in zatiranih. SAMUEL LOWENSTEIN, Žid, rojen v Pragi (1702-1788), mistik, vidi nevarnost za človeštvo po letu 2000 v nekontroliranem obnašanju človeškega ega. Na Zemlji je zavladalo zlo, boj za prevlado med dobrim in zlim se povečuje, bolezni pustošijo planet, naravne katastrofe so šele na začetku svoje poti. Potresi bodo spremenili obličja kontinentov, severne dežele bo udaril toplotni val, v Afriki bodo pihali ledeni vetrovi. Po vsem svetu se bodo pojavile strašne bolezni, po vseh teh nesrečah pa bo na Zemljo treščil še komet. Tako bo vse pripravljeno za prihod MESIJE, ki ga Židi še vedno čakajo. Ga bodo to pot znova križali? JAKOB LORBER (1800-1864), Slovenec iz Kaniže pri Jarenini, glasbenik, katerega je učil violino veliki PAGANINI. Po številnih uspehih po velikih mestih je odklonil mesto diri- Mali rijtar - december 2007 genta v Trstu. Zakaj? Zaradi ukaza, da vzame v roke pero in začne pisati, kar mu je narekoval neznani glas, ki je povedal, da bo ob koncu tisočletja komet treščil na Zemljo. Veliki potresi in poplave bodo prizadeli Zemljo, ljudje bodo popolnoma izgubili vero in ljubezen, narod bo šel nad narod s strašnim orožjem, nove bolezni bodo zdesetkale ljudski rod. Velika mesta bodo izginjala v plamenih, kot je nekoč izginila SODOMA in GOMORA. Po vsem tem bo iz globin vesolja priletel sovražnik, ki bo uničil tisto, kar je ostalo. Adijo, človeštvo! EDGAR CAYCE (1877-1945), Američan, »Speči prerok«, kot mu pravijo, jasnovidec 19. In 20.stoletja. Napovedal je I. in II. svetovno vojno, zlom ameriške borze leta 1929, ustanovitev države IZRAEL. Njegove prerokbe varirajo med 1 do 6 let. Pravi, da bo po letu 2001 JAPONSKA izginila v morju, da bodo severno Evropo prizadele vojne, da bodo učenjaki našli potopljeno ATLANTIDO, ki jo iščejo že 50 let. Za razliko od ostalih CAYC pravi, da se bo človek v resnici spremenil in začel spoštovati Mater Naravo. RES? EMANUEL SWEDENBORG (1688-1772), švedski teozof, veliki jasnovidec severne Evrope z vzdevkom »Videc duhov« in fantast, ki je trdil, da človek šele po smrti spozna, ali je s svojimi deli zgradil ali uničil svoj raj. Kot vsi drugi tudi on trdi, da nas po letu 2000 čakajo številne katastrofe, človek bo postal moralna in duhovna beda, ki si bo s svojim egoizmom zapečatil svojo usodo. Zanj je svet, ki ne pozna več nobene moralne vrednote »pekel na Zemlji«. Njegove vizije so identične s prerokbami HOPI Indijancev. Zanj je torej človek tisti, ki bo uničil svet, ne pa nekakšne zunanje sile. ALOIS IRLMAIER (1894-1959) iz Bavarske v Nemčiji je postal videc šele potem, ko je bil po nesreči zasut z zemljo. Ko so ga na pol mrtvega izkopali, je šele odkril svoje sposobnosti in kmalu zaslovel s svojimi prerokbami. Tudi zanj je drugo tisočletje odločilno za prihodnost človeštva. Zaradi neupoštevanja narave bodo prišle velike naravne katastrofe z viharji, sušami, požari in točo, poplave in bolezni. Tudi on »vidi« veliki vojni spopad in 72-urni mrk, po katerem bo strahovit potres stresel mater Zemljo, a silni viharji s točo in bliski bodo uničili in poškodovali tisto, kar je ostalo celega. Elektrike ne bo, sveče se bodo prodajale za zlato, prah bo lebdel v ozračju in zastrupljal ljudi. Njegova vizija o Balkanu in Bližnjem vzhodu se je uresničila. Štiriletna krvava vojna in razpad Jugoslavije je jasen dokaz, prav tako tudi boji za Kuvajt, prevrat v Iraku in Palestini. Uslišane so njegove besede, da bo obdobje zla trajalo malo časa. Ker pa vizijo in dolžino vsega, kar je videl, IRTMAIER ni mogel točno določiti, lahko samo ugotovimo, da vse to traja skoraj že 18 let. ABDUL ben NAZIZ (1624-1688), SIN ŠEJKA IZ Savdske Arabije, je tako kot nekoč Kristus, štirideset dni bival v puščavi in meditiral. V zamaknjenosti je zaslišal glas, ki mu je govoril o dogajanjih, ki se bodo zgodila. Večina teh videnj se nanaša na arabski prostor, a vzrok propada sveta vidi v človeku in njegovem obnašanju do narave in sočloveka. Tudi on omenja tridnevni sončni mrk in nevarnost, ki preti z vzhoda - Kitajsko. V času, ko bo človeku odvzeta svetloba sonca, bodo ljudje spoznali svojo zmoto in zablodo. V tem času bo bog sodil pravičnim in nepravičnim. Predigra vsemu dogajanju ne bodo samo vojne, temveč klimatske spremembe, epidemije, dvig oceanov ipd . . . Afrika bo ozelenela, zelene dežele bodo postale puščava. Strah bo zavladal po svetu in ljudje bodo spoznali, kako nemočna je njihova znanost in kako brezvreden je denar. Prerokinja GABRIJELA vidi propad človeštva med leti 2001 in 2030, ISABELLA CANORRI - MORA, rojena v Rimu, pa pravi, da bi se naj to zgodilo med leti 1921 in 2021. Ta prerokba se nekako pokriva s prerokbo Don Bosca. In kaj pravi videc našega časa? Nič dobrega. Po letu 2010 naj bi se Združene države EVROPE bojevale proti ZDA in Združenemu kraljestvu, ju premagale in nato zasužnjile. Velika Britanija in Amerika bosta torej satelita neke nove evropske svetovne sile, ki bo nato začela III.svetovno vojno proti Rusiji. Vojna bo trajala dve leti in pol, dve tretjini britanskega in ameriškega prebivalstva bo izgubilo življenja. Atomsko uničenje bo prizadelo LONDON, BIRMIGHAM, MANCHESTER, LIVERPOOL, NEW YORK, WASHINGTON, FILADELFIJO, DETROIT, CHICHAGO in PITTSBURG. Armagedonska bitka ob koncu III. svetovne vojne se bo odločala nekje na Bližnjem vzhodu, ko bo obdobje stiske doseglo vrhunec. To bo boj božjih sinov s silami Antikrista. Takrat bo Kristus znova prišel z vsem svojim sijajem in močjo, mrtvi bodo vstali iz svojih grobov in začelo se bo novo kraljestvo. Le izbrani in odrešeni smejo računati z dovoljenjem za bivanje, in ti bodo iz varne razdalje opazovali katastrofo, ki bo sledila. MAJI, starodavna civilizacija, ki je živela v Mezoameriki od 2600 pred n. š., so poznali tri koledarje. Najobsežnejši koledar »Dolgo štetje« JE ZAPIS OD ZAČETKA PA DO KONCA ČASA. Dolgo štetje naj bi se končali 21. decembra 2012, ko se bo vse vrnilo na točko nič, čas se bo ustavil in sveta bo konec. Ta dan naj bi se sonce postavilo v unikatno točko na nebu in na njej ostalo nekaj časa, saj gre za dan solsticija. Ne bi sedaj razglabljal o kozmološki ekliptiki in ostalih zapletenih astronomskih izročilih Majev, ki so vse do danes znali napovedati vsak sončni in lunin mrk. Kar grozljiva je napoved Majev za leto 2012, kateri se pridružujejo tudi vsi ti preroki in vidci, ki sem jih pravkar omenil. Ti namreč niso razumeli sporočila Majev, saj je njihovo pojmovanje časa bilo krožno, kar pomeni, da je vsak konec hkrati tudi začetek nečesa novega. Leto 2012 zanje v bistvu pomeni prihod nove, veličastne dobe modrosti in miru. Doba vodnarja bo svetu prinesla mir, ljubezen in razumevanje. 21. december naj bi bil dan, ko se bo notranji kozmos ponovno povezal z božanskim zunanjim kozmosom. Sledilo bo očiščenje, za njim pa pride ljubezen in mir. Nekateri črnogledi sicer govore o atomski vojni, o strašnih potresih, poplavah ipd. . . , pozabljajo pa, da se je fenomen Sonca , ki sedi v srcu Drevesa življenja že zgodil, in to kar 150.000 krat vsakih 25.800 let, če računamo, da Zemlja obstaja že 4 milijarde let. Torej glavo gor in korajžno v leto 2012. Pač bo, kar bo, revežem je itak vseeno! Na koncu še moje skromno mnenje: Trdim, da ima ADAMS prav, ko pravi, da je razlaga o koncu sveta jasna in dokončna in da njena resnica leži v Keopsovi piramidi pod Sfingo. Kdaj bo Egipt dovolil izkopavanje? In še svarilo velikega indijanskega poglavarja SEATTLA: Davno nekoč je dejal: »Vse je povezano. Ni si človek izmislil tkanja, ki mu pravimo življenje - človek je samo drobno vlakno v njem, in če ne bo ravnal z njim kot prijatelj s prijateljem, bo skupaj z njim uničil tudi sebe.« Mali rijtar - december 2007 KORENINE KORENINE "Vidiš, inda je pa tak bilou" Marija ZVER • Mali Rijtar Pod tem naslovom je v beltinskem parku potekala predstavitev KS iz naše občine. Vsako leto se KS predstavijo na svoj izviren način in prikažejo že pozabljene običaje in opravila, vse to pa popestrijo z značilnimi prekmurskimi dobrotami. Tudi letos je bilo zelo zanimivo, saj se je v okviru 37. mednarodnega folklornega festivala dogajalo marsikaj. Celotno prireditev pa so prepletali običaji s pozvačinom, ki je spremljal našo letošnjo miss Slovenije, Tadejo Ternar. Obiskala je tudi našo Gumlo in poklepetala z nami. Še posebno so se je razveselili fantje in možje, ki so se z njo tudi fotografirali. Na naši gumli se je ustavilo veliko ljudi, ki so z veseljem spremljali naše delo in prisluhnili pesmi. Med drugimi nas je obiskal tudi gospod Rešek, ki ga ni potrebno posebej predstavljati, saj je legenda Beltinec in širše okolice. Seveda brez pesmi ni šlo, saj je le -ta sestavni del našega prikaza. Pesmi črpamo iz bogate zakladnice naše glasbene dediščine. Po napornem delu se je vsem prilegel MAU, ki so ga pripravile naše pridne gospodinje. In za konec je zazvenela pesem: »Zaj smo delo dokončali, zaj mo lejko sladko spali, vsa vročina je zaj proč, lejko noč...« Miss Slovenije, Tadeja Ternar med doklezovskimi gospodinjami na folklornem festivalu Simpatična dokležovska dečka ob še bolj simpatični miss Slovenije Tadeji Ternar Ime Bratonci je naš ponos in izziv Janez MUJDRICA • Mali Rijtar Lep bratonski dan 2007 je za nami. V spomin nanj poklanjam vsem mojim dragim vaščanom, kot tudi ostalim občanom, to tipkano pridigo, ki predstavlja moj odgovor na vprašanje, zakaj je v Bratoncih lepo in kako je lahko še lepše. Preberite te stavke kot prebirate krompir - kritično! In če najdete v pridigi kaj koristnega, lahko obdržite, drugo pa vrzite pujcekon. Torej, ime Bratonci je naš ponos in izziv. Zakaj in kako? V evangeliju ob Dnevu Bratonec pri daritvi svete maše je opisano, kaj se je zgodilo, ko je Jezus umiral na križu. Rekel je učencu, ki predstavlja vsakega od nas:« Glej, tvoja mati!« In če je Marija naša mati, je Jezus naš brat in mi vsi smo si bratje in sestre. Zato Pavel pravi: »Sprejmi vsakega človeka - tudi sužnja - kot brata.« Zanimivo je, da Splošna deklaracija človekovih pravic, osnovni dokument ZN, pravi: Vsi ljudje imajo enako dostojanstvo. in bi morali ravnati drug z drugim kot bratje. zakaj in kako? Ime Bratonci, ki pride iz besede brat, v sebi skriva čudoviti Jezusov ideal, ki je obenem ideal vsega človeštva, srce krščanstva in srce moderne demokratične družbe. Ta ideal prinaša srečo in gradi lepši svet. Kaj torej pomeni sprejeti drugega kot brata, bratsko ravnati? Lep odgovor na to vprašanje sem lansko leto našel v afriškem pregovoru Kumoma ndi kuonjezera - Imeti lep odnos pomeni dodajati! Mali rijtar - december 2007 Poglejte, ta kelih na oltarju je prazen: v njem so že hostije. Tem hostijam lahko dodam nove in tako se količina hostij veča. Tudi v tebi je že dobrota. Ljubim te kot brat, če to dobroto v tebi priznavam in ti pomagam, da tej dobroti dodajaš novo in jo tako večaš. V tvoji sestri je že dobrota, ki se odraža na njenem obrazu, v njenih besedah in dejanjih. To je osnova. To moraš zaznati, priznati, pohvaliti in se zato zahvaliti. To je prvo. In potem sestri lahko pomagaš, da postane še bolj dobra. Kako? Z vprašanjem, s predlogom, z lepo knjigo, predvsem z lepim zgledom... Tako dodajaš njeni dobroti, ki se veča. In če ona isto dela tebi, potem se kvaliteta vajinih odnosov veča in ti si vse lepši. Zato Afričani pravijo: Kukoma ndi kuonjezera! Imeti lep odnos pomeni dodajati! Pred kratkim sem bral knjigo, ki jo je napisal priznani avtor medčloveških odnosov, Jack Dominian. Pravi, da je naš moderni svet v veliki zmedi že celih 40 let. Ne vemo več, kaj pomeni ljubiti. Zaradi tega je toliko negativnega na TV, toliko neurejenih in nesrečnih zakonov in ločitev. Zanimivo je, da je njegov odgovor na vprašanje, kaj pomeni ljubiti, podoben afriškemu. Dovolite mi kratek citat iz njegove knjige A guide to Loving - Kako ljubiti: »Prava ljubezen nastane, ko začnemo ceniti dobroto, ki je v drugem človeku. Šele potem, ko že cenimo njegovo dobroto, lahko drugega pokritiziramo na lep način, tako da popravi to, kar je narobe, in postane boljši. Tako vedno gradimo na močnih, trdnih, pozitivnih temeljih, ki jih drugi že ima.« Ime Bratonci je res lepo - lepše ne bi moglo biti. Znova in znova nam kliče v spomin, kaj smo in kako naj ravnamo. To čudovito svetišče, ki ste ga sami zgradili s tem, da ste dodali stari kapeli ta novi del, je postalo simbol naših src. Dobroti, ki je že v nas, dodajmo novo in še večjo in tako bo še lepše v Braton-cih in na svetu. Amen! Popis obrti v občini Beltinci leta 1959 Dr. Ivan RIHTARIČ • Mali Rijtar Leta 1959 je bilo v Pomurju naslednjih 6 občin: Beltinci, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota in Petrovci-Šalovci. Obrtna zbornica Murska Sobota je izvedla popis obrtništva na dan 31.12.1959 ter ga objavila v tipkopisu . Namen tega sestavka je prikazati stanje obrti v tedanji občini Beltinci, torej ob koncu leta 1959. V občini sta bila družbeni in zasebni sektor, ki sta bi dokaj neenakomerno razvita. A) Družbeni sektor je imel naslednje gospodarske stroke: • obrtno predelovaje kovin, • stavbne obrti, • obrtno predelovanje lesa, • obrtno predelovanje tekstilnega blaga, • živilske obrti in • druge obrti. V » živilski obrti« je bil Valjčni mlin s 5 zaposlenimi (mojster, 2 pomočnika, priučeni in nekvalificirani delavec) ter vajencem v 1.let - niku. Med »drugimi obrtmi« je bila Žaga, ki je imela zaposlenih 8 moških (2 pomočnika in 2 priučena ter 4 nekvalificirane delavce) in žensko v administraciji. V družbenem sektorju je bilo torej skupaj 8 obrtnih enot ( vse so imele sedež v Beltincih), ki so zaposlovale 6 mojstrov in mojstrico, 26 pomočnikov in 6 pomočnic, 6 priučenih delavcev in priučeno delavko,15 nekvalificiranih delavcev in 4 nekvalificirane delavke,administrativnega delavca in 2 administrativni delavki, skupaj zaposlenih 68 oseb ( 54 moških in 14 žensk). V uku je bilo skupaj 22 oseb (7 žensk in 3 moški v prvem ter 5 žensk in 6 moških v drugem letniku). B) Zasebni sektor je imel naslednjih 8 gospodarskih strok : V stroki » obrtno predelovanje kovin » je bilo le Strojno ključavničarstvo Beltinci, ki je zaposlovalo mojstra in 2 pomočnika ter imelo v uku 3 vajence (po enega v 1., 2. in 3. letniku). V stroki » stavbne obrti » sta bili dve obrtni podjetji iz Beltinec : Graditelj in Pečarstvo. Prvo je imelo zaposlenega mojstra in 8 pomočnikov, nekvalificiranega delavca ter 2 administrativni osebi (moški in ženska) ter 4 vajence v 1.letniku. Pečarstvo pa je imelo le pomočnika, priučenega delavca in 2 nekvalificirana delavca V »obrtnem predelovanju lesa« sta bili podjetji »Jelka » s 13 zaposlenimi (mojster, 8 pomočnikov, priučeni in 3 nekvalificirani delavci) v Sodarstvu pa je bilo zaposlenih 10 oseb (2 mojstra,3 pomočniki, priučeni in 4 nekvalificirani delavci).. V stroki » obrtno predelovanje tekstilnega blaga« je bilo Strojno pletilstvo, ki je zaposlovalo 12 žensk ( mojstrico, 6 pomočnic, priučeno ter 4 nekvalificirane) in je imelo v uku 12 vajenk (7 v prvem in 5 v drugem letniku). • obrtno predelovanje kovin, • stavbne obrti, • obrtno predelovanje lesa, • obrtno predelovanje tekstilnega blaga, • predelovanje usnja, • živilske obrti, • osebne storitve in • druge obrti. 1. Obrtno predelovanje kovin je imelo naslednjih 6 dejavnosti : kovaštvo, podkovsko kovaštvo, strojno ključavničarstvo, urarstvo, ključavničarstvo in kleparstvo. Pregled posameznih dejavnosti nam pokaže naslednje stanje: • Kovaštvo: Imelo je naslednjih 12 mojstrov: Koloman Časar (Odranci), Štefan Horvat (Odranci), Ladislav Jalšovec (Dokle-žovje), Štefan Jakob (Lipovci), Franc Kostrica (Melinci), Štefan Kustec (Črenšovci), Štefan Maroša (Gančani), Avgust Slavic (Beltinci), Mali rijtar - december 2007 KORENINE KORENINE Martin Škraban (Dokležovje), Štefan Tkalec (Lipa), Štefan Tivadar (Gančani) in Ivan Vučko (Srednja Bistrica 72). Le mojstra Jalšovec in Slavic sta imela zaposlena še po enega pomočnika. Vajencev je bilo skupaj 5 ( 2 pri Slavicu, po eden pa pri Maroši, Škrabanu in Tkalcu). • Podkovsko kovaštvo: Edini podkovski kovač v občini je bil Albert Glavač iz Gornje Bistrice, ki pa ni imel nobenega pomočnika in tudi vajenca ne. • Strojno ključavničarstvo: V Beltincih je deloval Andrej Novak, tudi brez pomočnikov in vajencev. • Urarstvo: V Beltincih je deloval Ivan Marič, v Dokležovju pa Albert Budja, oba brez pomočnikov in vajencev. • Ključavničarstvo: V Beltincih je imel obrtno dejavnost Franc Lebar, v Črenšovcih pa Franc Novak, oba brez pomočnikov in vajencev. • Kleparstvo: V Trnju je bila obrtna dejavnost, ki jo je vodil mojster Štefan Jantelj, brez pomočnikov in vajencev. 2. Stavbne obrti so imele le dejavnost zidarstvo in tesarstvo. Pregled po dejavnostih nam pokaže naslednjo sliko: • Zidarstvo: Zidarstvo sta izvajala 2 mojstra: Franc Fras iz Bratonec, ki je poleg sebe imel zaposlenih še 5 pomočnikov, vajenca iz 1. letnika ter 3 iz 2. letnika, ter mojster Jože Jerebic iz Odranec, ki je imel ob sebi zaposlenih tudi 5 pomočnikov ter 5 vajencev, 2 iz. prvega ter 3 iz drugega letnika. • Tesarstvo: To dejavnost je izvajal mojster Jožef Baligač iz Beltinec, ki je zaposloval ob sebi še 5 pomočnikov, a bil brez vajencev. 3. Obrtno predelovanje lesa je imelo naslednje 4 dejavnosti: kolarstvo, sodarstvo, lesno strugarstvo in mizarstvo. Pregled po dejavnostih nam pokaže naslednje stanje: • Kolarstvo: V občini je bilo 5 kolarjev in sicer: Franc Balažic (Melinci), Andrej Holcman (Ižakovci), Mihael Horvat (Ganča-ni), Jožef Jerebic (Melinci) in Štefan Žalik (Lipovci) ; le mojster Holcman je imel še vajenca v 2.letniku. • Sodarstvo: 6 sodarjev je bilo v beltinski občini: Štefan Cigan (Gančani), Anton Hodnik (Črenšovci), Anton Kuzma (Gančani), Jožef Kuzma (Gančani), Jože Maučec (Gančani) in Štefan Maučec (Gančani). Pomočnika in vajenca (1. letnik) je imel le mojster Anton Kuzma. • Lesno strugarstvo : V Beltincih je imel to dejavnost mojster Janez Baligač, a brez pomočnikov in vajencev. • Mizarstvo: Delovalo je kar 13 obrtnih enot s 13 mojstri: Franc Červek (Beltinci), Mihael Gruškovnjak (Beltinci), Anton Horvat (Žiški), Martin Horvat (Trnje), Jožef Horvat (Melinci), Jožef Horvat (Lipa), Ivan Knaus (Odranci), Avgust Petek (Lipa), Štefan Perdigal (Dokležovje), Štefan Petek (Lipa), Jože Ra-došič (Bratonci), Ivan Šernek (Črenšovci) in Avgust Štaus (Beltinci). Po 2 pomočnika sta imela le mojstra Gruškov-njak in Štaus, 7 vajencev iz 2. letnika pa mojstri : Červek (2) ter Anton Horvat, Jože Horvat (Lipa), Avgust Petek (Lipa), Štefan Petek (Lipa) in Ivan Šernek, vsi po enega vajenca. 4. Obrtno predelovanje tekstilnega blaga je imelo naslednje 3 dejavnosti: vrvarstvo, moško in žensko krojaštvo Pregled po dejavnosti je naslednji:. • Vrvarstvo: Martin Bakan iz Gančan je bil edini mojster te dejavnosti v beltinski občini, a brez pomočnikov in vajencev. • Moško krojaštvo: Kar 14 mojstrov te dejavnosti je bilo : Kerel Brumec (Dokležovje), Miha Brumec (Dokležovje 70), Jožef Kranjec (Ižakovci), Stanko Kustec (Dolnja Bistrica), Blaž Lutar (Beltinci), Jožef Maroša (Lipa), Rudolf Prša (Ižakovci), Viljem Poglič (Črenšovci), Ciril Kocbek (Žiški), Franc Recek (Odranci), Lovrenc Sobočan (Beltinci), Alojz Škerget (Lipovci), Ivan Žižek (Bratonci) in Jožef Žalik (Gančani). • Žensko krojaštvo: Samo Antonija Košar iz Beltinec je bila mojstrica v tej dejavnosti, a brez pomočnic in vajenk. 5. Predelovanje usnja je imela le to dejavnost. V dejavnosti je bilo naslednjih 6 mojstrov: Jožef Balažic (Dolnja Bistrica), Ivan Duh (Lipa), Franc Horvat (Črenšovci), Jože Košar (Beltinci), Vince Nerad (Črenšovci) in Alojz Šipoš (Beltinci). Le Horvat je imel pomočnika in vajenca v 2. letniku, Šipoš pa nekvalificiranega delavca. 6. Živilske obrti so imele kar 7 dejavnosti in sicer: pekarstvo, slaščičarstvo, mlinarstvo, luščenje prosa in izdelovanje ajdove kaše, žganjekuha za druge, izdelovanje jedilnega olja ter izdelovanje krmil. Po posameznih dejavnostih so bili naslednji mojstri : • Pekarstvo: V Beltincih je bil mojster Franc Dečko, ki je imel še pomočnika in vajenca v 1.letniku, v Črenšovcih pa Karel Vavpotič, ki pa ni imel ne pomočnika ne vajenca. • Slaščičarstvo: V občini je bil le slaščičar Ajzula Zečirovič, a brez pomočnika in vajenca. • Mlinarstvo: Kar 15 mlinarskih enot je bilo, 13 je bilo mojstrov, 2 pa kot pomočnika (Jože Balažic (Odranci)in Andrej Bernjak (Melinci); mojstri a so bili : Matija Bernjak (Ižakovci), Martin Graj (Gornja Bistrica), Ignac Parša (Črenšovci). Ivan Hozjan (Trnje), Anton Ifko (Gornja Bistrica), Marko Kreslin (Gornja Bistrica), Štefan Kreslin (Dolnja Bistrica), Martin Kolenko (Gornja Bistrica), Franc Lopert (Dokle-žovje), Jožef Majzl (Beltinci), Jožef Prša (Ižakovci), Anton Pozderec (Beltinci) in Štefan Vučko (Gornja Bistrica). Pomočnike sta imela le Matija Bernjak (1) in Jožef Majzl (3) . Nekvalificirane delavce so imeli trije ( prva dva po enega in Vučko- tudi enega). Zanimivo je, da v tej dejavnosti ni bilo nobenega vajenca. • Luščenje prosa in izdelovanje ajdove kaše: Mali rijtar - december 2007 Le 4 nosilci te dejavnosti so bili: Štefan Horvat (Beltinci), Karel Horvat (Odranci), Ivan Kavaš (Odranci) in Ivan Kavaš (Odranci) Vsi so bili samostojni obrtniki, prijavljeni kot priučeni delavci, brez pomočnikov in vajencev. • Žganjekuha za druge : Samo 2 nosilca sta sama opravljala to obrt:: Štefan Horvat (Beltinci) in Ivan Tkalec (Lipa), oba sta bila kot priučena delavca.. • Izdelovanj e jedilnega olja : Tudi to dejavnost sta izvajala le dva, brez pomočnikov in vajencev: Franc Bernjak (Ižakovci) in Karel Smodiš (Ižakovci), tudi kot.priučena delavca. • Izdelovanje krmil : Štefan Zadravec iz Lipe je sam kot priučeni delavec izvajal to dejavnost, brez pomočnikov in vajencev. 7. Osebne storitve so imele le moško in žensko frizerstvo. • Moško in žensko frizerstvo: Jože Novak iz Beltinec je bil samostojen mojster, imel pa je še dve vajenki iz 1. in 2. letnika. 8. Druge obrti so imele naslednje 4 dejavnosti: dimnikarstvo, žaganje drv, mlatilničarstvo in avtotaksi • Dimnikarstvo: Mojster Otokar Erjavec (Beltinci) je imel zaposlena še 2 pomočnika in vajenca v l.letniku. • Žaganje drv: Nosilca obrti sta bila Štefan Perša iz Ižakovec in Janez Vereš iz Beltinec, oba kot priučena delavca. • Mlatilničarji: V občini jih je bilo kar 26, vsi kot priučeni delavci, brez pomočnikov in vajencev. Nosilci te obrti so bili: Janez Bico (Beltinci), Štefan Baligač (Lipovci), Pavel Forjan (Bratonci), Štefan Ferenčak (Lipa), Ivan Forjan (Lipovci), Andrej Gergorec (Ižakovci), Martin Gostan (Odranci), Martin Horvat (Odranci), Franc Kolar (Beltinci), Jožef Lukač (Dokležovje), Štefan Lukač (Lipovci), Jožef Lukač (Dokležovje), Ivan Pintarič (Melinci), Ivan Pozderec (Melinci), Geza Rituper (Beltinci), Šrefan Škalič (Lipa), Ivan Sobočan (Lipa), Štefan Sobočan (Lipa), Štefan Šeruga (Beltinci), Štefan Šukler (Gančani), Jože Tratnjak (Gančani), Martin Vučko (Dolnja Bistrica), Peter Vučko (Ižakovci), Štefan Vereš (Bratonci), Ivan Žižek (Gančani) in Evgen Žižek (Gančani). • Avtotaksiji: Štefan Hujs iz Beltinec je kot pomočnik opravljal to dejavnost. Sinteza podatkov v zasebnem sektorju nam pokaže, da je bilo v 127 enotah zaposlenih 87 mojstrov (86 moških in 1 ženska), 33 pomočnikov, 37 priučenih in 4 nekvalificirani delavci, skupaj 161 oseb (160 moških in 1 ženska). V uku je bilo 34 vajencev (32 moških in 2 ženski; skupaj 11 v prvem in 23 v drugem letniku). Predstavljeni podatki so stari že skoraj 50 let, spomin na marsikaterega mojstra pa je še vedno zelo živ. Pogum, da se spomnimo Bojan ZADRAVEC • Mali Rijtar Sinagoga je judovska shodnica. Njena enkratnost izhaja iz tega, da je hkrati hiša zbiranja, hiša molitve in hiša proučevanja. Za gradnjo sinagog veljajo posebni predpisi. Mednje sodi predpis, po katerem mora sinagoga stati ob vodi, na »čistem mestu«, kakor je to lego imela sinagoga v Beltincih, ki je stala ob potoku Črncu na današnji Mladinski ulici. Beltinska sinagoga je dokaz o močni židovski skupnosti v tem kraju. Na desni strani črno-bele fotografije je viden del judovske shodnice. Povest o izraelitski občini v Beltincih je med domačini zabrisana, pozabljena in uničena, kakor se je to zgodilo z beltinskim židovskim pokopališčem. Le koga in zakaj so motili številni nagrobniki, postavljeni kot spomin na pokojne, da so jih v času komunizma uničili? V pisanju o premikih, razvoju, minulosti Beltinec se tudi ni našlo kaj več napisanega o ljudeh Abrahamovega ljudstva, ki so v kraju pripomogli h gospodarstvu, trgovini, medicini, kulturi in še čemu. Še več, tudi omembe med samimi poklicnimi Beltinska sinagoga. Vir fotografij: Iz arhiva Kaufman&Zadravec, ZDA Hiša družine Prelog na mestu, kjer je nekoč stala sinanagoga Vir fotografij: Iz arhiva Kaufman&Zadravec, ZDA Mali rijtar - december 2007 KORENINE RAZMIŠLJANJA zgodovinarji, ki v Sloveniji pišejo tovrstne razprave, so zelo malenkostne in površne. Verjetno je k takemu nepoznavanju pripomoglo tudi uničenje številnih izraelitskih matičnih knjig v času holokavsta in pa seveda to, da se je po prvi svetovni vojni večina Židov iz beltinske občine izselila in s sabo odnesla dokumentacijo, če že ta ni zgorela v ognju, ko so nekateri Prekmurci v času revolucije v Beltincih nasilno vdirali v židovske trgovine ter stanovanja, jih izropali in požgali. Ker je bil beltinski rabin Adolf Abraham Kaufmann zelo poznan, cenjen in po svoji miselnosti zelo jasen, so k njemu v Beltince prihajali številni judovski učenjaki, učitelji in učenci, ki so z njim prebirali Postavo, Starozavezne spise, Talmud, Hagado, Mišno, judovske knjige, ki so vsebovale zapovedi in prepovedi, in se izpopolnjevali v vsakdanjem življenju vernikov. Oče rabin Adolf Abraham Kaufmann je umrl v častitljivi starosti leta 1907 in je pokopan v Beltincih. Letos torej mineva stoletnica od smrti tega velikega judovskega učitelja, ki je deloval prav v Beltincih. Opomba: Izrazi shodnica, židovska shodnica, judovska shodnica, sinagoga, izraelitski tempelj so sinonimi, med njimi ni razlik in zaznamujejo isti samostalnik. Marko skače, Marko skače, ... Tina Zver • DPM Dokležovje in ga doživlja s svojimi otroškimi očmi. Večkrat se ob tem tudi sama spomnim na svoje otroške dni, ko sem kot deklica velikokrat tudi kakšno ušpičila. Svojega bratca imam neizmerno rada in mu velikokrat, ko gre spat, zapojem kakšno pesmico. Zjutraj pa je ob prebujanju nastala tudi ta: Bratec Marko Dobro jutro, bratec moj, kaj si sanjal ti nocoj ? S prstkom mahal si močno in smejal si se sladko. Ali sanjal si o vlaku, ko si z njim na Hodoš se peljal. Skupaj z bratrancem Lanom tam veliko novega si spoznal. so čas počitka, sprostitve, predvsem pa čas, ko smo vsi družinski člani lahko skupaj in nadoknadimo tiste trenutke, katere smo med letom zaradi šolskih in službenih obveznost morali preskočiti. Starši imajo takrat več časa, saj so neobremenjeni in pozabijo na službene dolžnosti. Prikaz domačega opravila - lujpanje koruz » Marko skače, Marko skače,... « , takole poje naša prekmurska pesem, ki jo skupaj z bratcem Markom velikokrat tudi zapleševa in zapojeva. Čeprav imava kar precejšnjo razliko v letih, se izredno dobro razumeva. Babica mi večkrat pravi, da sem včasih preveč pokroviteljska in bi marsikaj postorila namesto njega. Pa ni čisto tako, jaz bi temu rekla bolj sestrska ljubezen, saj je med drugim naloga starejših bratov in sester tudi to, da pomagamo svojim mlajšim bratcem in sestricam ter jih ob tem tudi kaj naučimo. Med letom imava manj časa drug za drugega, saj imava vsak svoje obveznosti: Marko obiskuje vrtec, jaz pa gimnazijo. Zato se toliko bolj veselim počitnic, ko se skupaj zabavava in si nabirava novih moči za novo šolsko leto. Počitnice Moj bratec Marko je sedaj že pravi raziskovalec, saj ga zanima nešteto stvari. Venomer se mu porajajo vprašanja in moram povedati, da so včasih kar zahtevna. Precej se moram potruditi, da najdem pravi odgovor nanje. Ponosna sem nanj, ko z zanimanjem opazuje svet okrog sebe Pa pretegnil si ročice, odprl zvedave si oči, radovedno me pogledal in nasmeh mi podaril. Zdaj sva srečna in vesela, saj uživava oba, ker počitnice imava. Tina in njen zlati bratec Marko Mali rijtar - december 2007 Knjige - naše prijateljice Lilijana Žižek • Mali Rijtar »Knjiga sem, ki te spremljam v zarji in temi. Ostala ti bom zvesta, ko bodo drugi vsi odšli!« (Karolina Kolmanič) Pred časom sem prebrala zanimivo misel Barbare Habič Pregl, ki piše za revijo Trobentica, v kateri je zapisala, da je tudi sama knjižni molj in da je ta vrsta baje danes ogrožena. »Vse manj jih je«, navaja, »ki se zatekajo v branje literature in poezije, kar tako - po lastni izbiri in za zabavo. Prevladujejo baje deklice, saj jih romantična narava bolj žene v zgodbe o raznih ljubezenskih tegobah. Fantje, ki hrepenijo po akciji, pa le-to najdejo v računalniških igricah in vsakdanjih dogodivščinah.« Tudi jaz se lahko prištejem k članstvu te ogrožene vrste, saj nas je res, če se ozrem okrog sebe, iz leta v leto manj. Mislim, da je za vse to kriv čas, ki nas tako neusmiljeno preganja in nam nalaga vedno nove obveznosti. Mislim pa tudi, da je za tako stanje kriv vsak posameznik, ker se ne ustavi in ker ne začne o tem intenzivneje razmišljati. Mene nikoli nihče v otroštvu ni silil k branju. Ko sem bila stara 4 leta, me je moja mama nekega petkovega popoldneva (zato imam petkove popoldneve tako zelo rada) prijela za roko in šli sva v soboški park na sprehod. Ustavili pa sva se (tudi sama je namreč v mladosti zelo rada brala) v tamkajšnji knjižnici, ki je imela svoje prostore v grajskem poslopju. Ko sva odprli tista visoka vrata in vstopili, me je najprej prevzel vonj po knjigah, nato pa še lepa beseda in nasmejani obrazi knjižničark in knjižničarjev, ki so še danes ostali moji tihi prijatelji. Kako sem zvedavo gledala okrog sebe, ko me je privedla čez prag otroškega in takrat še pionirskega oddelka. Ko sem zagledala množico knjig, mi je srček kar zatrepetal. In s kakšnim ponosom sem si nesla tisti dve slikanici domov! Nisem ju hotela izpustiti iz rok! In tako je že leta in leta, kajti še danes z največjo srečo v srcu nesem izbrane knjige (naj so debele ali malo manj debele) na svoj dom in komaj čakam, da jih bom odprla, malo prelistala in nato začela brati, kajti branje je najlepša sprostitev po napornem dnevu, ko lahko končno pozabiš na vse slabo in hudo, kar se je čez dan zgodilo. Ko pade mrak, se pokrijem s tisto oguljeno odejo, se namestim na kavču ali fotelju in odpotujem. Temu se lahko reče tudi »ljubezen do knjig« in ni me sram priznati, da jo nosim v sebi tudi jaz. Nikoli pa mi ne bo žal, da sem knjige približala v ranem otroštvu tudi svoji hčerki Mojci in zelo rada se spomnim dne, ko sem ji kupila prvo knjigo in jo prinesla domov. Kako jo je gledala, kako so se platnic slikanice dotikale njene majhne ročice, saj je bila stara šele tri leta! In tako sva zrasla kar dva knjižna molja, dva strastna bralca, ki iz knjižnice ne neseta eno ali dve knjigi, ampak sedaj že kar več. »Vsaka si mora nesti svoje!« pravi Mojca in si jih stisne na prsi, jaz pa sem ponosna na to, da sem ji približala knjige, ker ji bo z utečenim branjem v življenju dosti lažje. Že sedaj se to pri njej v osnovni šoli lepo kaže in upam, da bo tako tudi vnaprej. Nikoli ji ni problem prebrati tudi kakšne malo debelejše knjige in ko jo poslušam, kako lepo bere in vidim, kako zna napisati tudi lep spis ali pa kakšno igro, sem neizmerno ponosna nanjo. Za to se lahko zahvaliva samo knjigam. Veliko pa je k temu doprinesla tudi moja nekdanja učiteljica in naša znana prekmurska pisateljica Karolina Kolmanič, ki nas je v osnovni šoli znala motivirati za branje. Tudi Vam, spoštovani bralci in bralke informativnega glasila, iz srca želim, da postanejo knjige Vaše prijateljice, saj komaj čakajo, skrbno zložene na knjižnih policah, da jih vzamete v roke in se s svojimi očmi in mislimi potopite vanje. Odnesle Vas bodo s seboj, popeljale Vas bodo v svoj svet, kjer boste našli uteho, mir in zadovoljstvo. Branje naj postane Vaša strast. Knjiga - vaša spremljevalka v najtemnejših dneh - bo najboljša tolažnica in modrost, ki jo boste črpali iz nje, bo v Vas ostala do konca Vaših dni. MESEC NOVEMBER MESEC DECEMBER • Ako na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši. • Ako prvega dne v adventu na Barbaro je mraz, trajal • Ako je na Vseh svetnikov dan lepo vreme, bo priho- bo ves zimski čas. dnje leto veliko žira. • Grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek. • Ako je na Lenartovo lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako. • Lucija krajša dan. • Ako je Martinje lepo, bo za tri dni grdo. • O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. • Če za Martina sonce sije, huda zima bo. • Prvi teden huda zima, • Če je Martin oblečen ali meglen, pride zima voljna osem tednov ne odkima. kot jesen. • Sveti dan vetrovno, ob letu bo sadja polno. • Za svetga Andreja je sneg železen. • Sveti Tomaž sedi vsak mož doma. • Za sveto Elizabeto greš v mest na vozu, iz mesta pa • Tepežki dan, 28.12 oblačen, k letu ne boš lačen. že na saneh. • O božiču zunaj na soncu, o veliki noči za pečjo. • Za sveto Katarino če dežuje, tedaj bo vlažna zima, če • Od božiča do treh kraljev če bosta megla nastaja, bo pa je takrat sneg, bo snežena. veliko bolezni doma. Mali rijtar - december 2007 RAZMIŠLJANJA ZA NAJMLAJŠE Piškotek Iz knjige VEČERNE PRAVLJICE, Mladinska knjiga 1968, Lepmah Jelh • Mali Rijtar Nekoč je bilo neko majhno mesto. V tistem malem mestu je bila majhna ulica in v tisti mali ulici majhna slaščičarna. To je bila prav skromna slaščičarna, ki je imela v izložbi samo nekaj maslenih rogljičkov, pa med dvema krožnikoma janeževega in še drugega peciva, medenjak v obliki možič-ka. Bil je korenjak z mandljevimi očmi, namesto nosu mu je tičal v obrazu lešnik in usta je imel iz sladkorja. Ime mu je bilo Piškotek. To ime mu je dal sam slaščičar in mu določil v izložbi najlepši prostor. Neko tiho noč, ko je vsa ulica spala, je poslala luna enega svojih žarkov prav k Piškotku in ta žarek je imel na našega korenjaka čisto poseben vpliv. Zazdelo se mu je, da se je po dolgem času prebudil. Začutil je potrebo, da bi se pretegnil, in glej čudo - naš Piškotek je začel hoditi in čez nekaj trenutkov je že previdno plezal iz izložbenega okna navzdol. Malo je šepal, ker mu je bil slaščičar naredil desno nogo nekoliko daljšo od leve, ampak nič zato, samo da je prišel do vrat. Vrata so bila kajpak zaklenjena, imela pa so pri tleh odprtino za mačko in Piškotek je skozi ta mačja vrata odšel na cesto. Na cesti se je znašel čisto sam. Kaj je hotel, šel je po cesti in zagledal od daleč nekaj svetlega. Ko je prišel na konec ulice, je videl, da je to reka. Ob reki je vodila sprehajalna steza in ob njej so bila drevesa in klopi. Piškotek je bil že utrujen, rad bi se odpočil in prav tedaj, ko se je ustavil, je zagledal pred seboj žival s šilastim nosom in dolgim repom. »Dober večer,« je pozdravil Piškotek. »Tsss,« je zašušljala žival in se spretno umaknila. Piškotek je pomisli, da se je ustrašila. Takoj potem se je prikazala druga žival in siknila Piškotku: »Kdo pa si ti?« »Piškotek mi je ime,« je vljudno odgovoril možiček. »Čudno ime,«, je menila žival, »zdi se mi pa, da si vseeno užiten.« Bila je namreč podgana. Ko je Piškotek to slišal, so se mu zašibala kolena. Toda podgana je tisti hip izginila, kod da bi jo odnesel veter. Piškotek se je začuden obrnil in zagledal drugo žival, ki je bila dosti večja od podgane. Ta žival je opazovala Piškotka stisnjenimi očmi. Kaj bo pa zdaj, je pomislil Piškotek. Toda žival je bila z njim prav prijazna. Bila je mačka in povrh še mačka, ki ji medenjaki nikoli niso šli posebej v slast. Rajši je pila mleko. Prijazno je pogledala Piškotka in ga vprašala: »Kaj pa počneš tukaj?« Piškotek ji je povedal svojo zgodbo. »Tukaj ne moreš ostati,« je rekla mačka. »Zmeraj bi bil v nevarnosti, da bi srečal podgano, ali psa ali celo človeka - in v vsakem primeru bi bilo po tebi, ta ali oni bi te pojedel!« »Kam pa naj se denem?« je vprašal Piškotek. »Prav nič me ne veseli, da bi se vrnil v izložbeno okno, rad bi se malo razgledal po svetu.« »Potem pa pojdi z menoj,« je rekla mačka. »Vzamem te k sebi domov, všeč ti bo.« Mačka je vzela Piškotka na hrbet in stekla z njim povprek čez mesto do majhne, prikupne hišice sredi majhnega vrta. Skozi mačja vratca sta prišla v hišo in mačka mu je pokazala na koncu hodnika priprta vrata. »To je soba, kjer se igrajo otroci,« mu je povedala. »Tam boš našel dosti družbe. Jaz pa grem spat - lahko noč!« Piškotek je vstopil v sobo in ostrmel. Okna so bila le napol zastrta, tako da so lili v sobo lunini žarki. Podali so na tla, kjer je mnogo lutk plesalo ringaraja. Na lesenem konju je jahal debel plišast medvedek, zibal se je in se od smeha držal za trebuh, na drugem koncu sobe pa se je opica igrala nogomet z domačim kuncem iz rožnatega žameta. Vsi so stekli k Piškotku in ga obkrožili. Pripovedovati jim je moral, od kod je prišel. Potem pa so ga povabili, naj se z njimi igra in začela se je nočna zabava, ki ji še ni bilo enake. Ko so se nazadnje utrudili, so si poiskali prostorčke po stolih in predalih, Piškotek pa se je naslonil na medvedka, zazehal in zaspal. Naslednjega jutra je bil Piškotek spet nem in negiben kot vsi medenjaki. Ko so ga otroci zjutraj našli, so se začudili, potem pa pomislili, da jim je hotel najbrž z njim razveseliti dedek, ki si je pogosto izmišljal take šale. In ko so se ga dovolj nagledali, so ga pojedli. Kaj pa slaščičar? Revež ni nikoli izvedel, kaj se je primerilo njegovemu Piškotku. Mačka bi reda lahko vse povedala, toda to je bila zelo molčeča mačka, ki je zaupala zgodbo samo meni, jaz pa vam. Mali rijtar - december 2007 Pobarvanka za otroke Vir: internet • Mali Rijtar Mali rijtar - december 2007 ZA NAJMLAJŠE AKTUALNO Nebo nad Ženavljami Premiera gledališke predstave Milana Vincetiča »NEBO NAD ŽENAVLJAMI« gledališke skupine SLIKEPAPRIJLIKE v kulturnem domu v Beltincih 25.10.2007 z reprizo 08.11.2007 • Mali Rijtar Podpis pisma o nameri Podpis pisma o nameri za ustanovitev mreže »Pomurski gradovi in dvorci«, ki so ga podpisali predstavniki 17 zainteresiranih upraviteljev in uporabnikov v dvorani beltinskega gradu 7. novembra 2007. Podpis pomeni prvi korak k vzpostavitvi konzorcija, ki naj bi povezoval devet gradov in dvorcev v Pomurju, in sicer na Gradu na Goričkem, v Murski Soboti, Rakičanu, Beltincih, Lendavi, Jeruzalemu, Gornji Radgoni, Negovi in Črncih. • Mali Rijtar Mali rijtar - december 2007 Odprtje stalne razstave zgodovina zdravstva v Pomurju Elica HORVAT • Mali Rijtar V petek, 29. junija 2007, ob 19.00 uri je v prostorih beltinskega gradu potekalo odprtje stalne razstave »Zgodovina zdravstva v Pomurju«. ZTK Beltinci je stalno razstavo pripravljal dve leti in v mesecu juniju 2007 zaključil vsa načrtovana dela za uradno odprtje prve faze stalne postavitve. Postavitev stalne razstave je izvedel Pokrajinski muzej Murska Sobota, ki bo tudi v prihodnje zagotavljal strokovni nadzor in strokovno varstvo nad stalno razstavo. Postavitev razstave so omogočili Občina Beltinci, Ministrstvo Množični obisk odprtja stalne razstave Muzejska zbirka za kulturo, Pomurske lekarne in dr. Nikolaj SZEPESY. Na odprtju stalne razstave je bilo prisotnih približno 400 udeležencev, ki so z navdušenjem spremljali program, nato pa še izražali veliko zadovoljstvo ob ogledu stalne razstave. Po ogledu razstave smo za vse udeležence pripravili bogato pogostitev, ki jo je pripravila gostilna »Tonček« iz Beltincev. V programu so o razstavi spregovorili g. Milan Kerman, župan Občine Beltinci, dr. Nikolaj Sze-pessy, v. d. direktorja ZTK Beltinci in ga. Metka Fujs, v. d. direktorice Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Slavnostno otvoritev s prerezom traku so opravili dr. Nikolaj Szepessy, župan Milan Kerman in Metka Fujs v.d. direktorica Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Stalna razstava »Zgodovina zdravstva v Pomurju« Hkrati z odprtjem razstave je bila v programu predstavljena nova knjižna pridobitev v občini Beltinci - knjiga Lekarništvo v Beltincih, avtorja Petra Šraja, v založbi Pomurskih lekarn. Omenjeno knjigo sta na zanimiv način predstavila avtor Peter Šraj in mag. Ivan Zajc, direktor Pomurskih lekarn. V programu, ki ga je povezoval g. Benjamin Horvat, je nastopil pevski zbor medicinskih sester »Žarek« in cimbalist Dani Kolarič iz KUD-a Beltinci. Mali rijtar - december 2007 AKTUALNO MALI RIJTAR Križanka Matjaž KERMAN • Mali Rijtar SESTAVU OBLIKA VULM.OID KUM »M.KI E* AMERICAN HRIBOV IF NORDHSKI KI MUSKI PIS. KEMIJSKI ORI.IKA ME SVEČANO MATJAŽ IMEN A \ t V)' INSKA AIRUNL5 ELEKTRA MLD BELGIJO IZRAZ ZA ZNAK ZA ELEKTRA KI PAZI AU/\ IMENA ELEKTRA NA DRAVI OBLAČILO K Ul M AK GAMKIJLLV KISLINA IN NEMČIJO SMUCl AKTINIJ OVCE LETU LDVARO TOVARNA S7ARÍ*- V/KIIK ENAKA TRANSFUR- Jt'DO.SVHkl NA SOGLASNIKA MAnMUFV KRAU MKOBOIUMSI MARIBOR v CrnK aii RIMOKATOI 1 NBSIOR M KI K A V Ska cerkev ItFKCRulEIIN VZHODNI IKLiMII AM siuikiji GEN SI KHE ZAČETEK EAR OZN ABECEDE GRftKO KROGLA OTOCJtV I 1 INiCRkA PRAOČE EGEJSKEM ABEL V DE SEMITOV MORJI' SIN NIKALNICA UKU N1/1K MUSKI ENOT A ZV ATLETSKI ANTON IZAKA IN ŠPANIJI GLAS Čistost KLUB NANUT REBEKE K STKAN tpRnok INI* Sl VIJAK A ZLATA KMIAM. EBR.M RAsTl Oi* SRAI IK (N M-*M. t tujci VF1IKA STAR NUIVFNSKV n .ek m a IZ.VIR. AlKOIIOI flKOCA PREKMURSKI IGRALKA I/VOK TIATOV VODA IZRAZ KRAVANJA AVTO zaCaj KRATICA ZA NEDAVNO Mb TUMERK1 •¬ PKLMINllI NA DRAVI LOŽO SL RLZlSI K (ANTONI JAPONSKI JU. STAR Ml MSRa AM IGRALU. HOOZ C ERKVI NI SLOVAN IGR Al. K A OLIV L R LIS« JO SKi-ADATFU KI K.A SKO/J GARDNER LRLJLVJSI GLAVO iocm/j:. INNSBRUCK OSEBNI TV POOZFMM ZAIMEKiMN i * VODITELJIC a HODNIK PREPROSTO 1 SMILI Ai ixzisa ANIMIRAM DU •SOLMI SOBA NA LI.LKTKA VINKO ORAN« IONAK rt n k KR.AJ PRI ROŽI. /ACUSKJ GOR A V 1 VUJI KORO&l.l hi UUBLJAM SLADKO Vij AOG lUKIIII iKajvtm NASOfl DN A RIB \ M. lil ETKRO ANTO> RIlIlSKA THIKTKJBU)- DERMOTA mrlža KIHVKNHIK OKEVI SNI KAVIUÍTJ./A < lojze» /AJEOAV Lt yit*K(r».ir NORDIJSKA UKUUJSUIIMI OKROOE1 BOGINJA GLAVNINA PREBIVALI C /« EfMAII VII UK (ČUVARK A VIJTNAlí» 1 NEKDANJE (»MO« ».Vuk,. JABOIKJ RIŽEVO PRI SIJE 2 IN J SAMO ŽGANJI GLASNIK VZOREC ENOTAZA LLRKIKA POUVINU- ,\M»R|tM MIKI KlLNT ALJA KLORID .vom im TOK RRCrLEZ A'-¡H'II 1/1 K* 1 IJT.I. ZEL REJCA IMF POSTAJI ASTEROIDA TANTAL IT. IN 16 Črka CtiSTM ALI /KUTNJAKI LCU/r PPLF.T Mosrcez l.-RBAVC ZANOS DOLINO Al 1 GLOBEL VlAOAKSKI AMtRlSk-A VRHUNSKI VISINSK.A NAZIV V ČASOPISNA LPOKTMK toCkana kisih AGENCIJA /EMUEVIDIII Rešitev prejšnje križanke Matjaž KERMAN • Mali Rijtar Napake in pohvale Vir: internet • Mali Rijtar Vedno se najde kdo, ki meri kazalec vate in kaže na tvoje napake, malo je pa tistih, ki pohvalijo tvoje vrline. Nekateri se toliko časa zaletavajo v tvoja jadra, dokler te ne vidijo z odrto kožo. merijo vate in naredijo iz sebe tvojo žrtev in relikvijo svoje napihnjene odvečnosti. Žabe regljajo v mlaki, branjevke vreščijo na tržnici, modrec išče sebe v molku. Moč je brez smisla, če predstavlja trušč. Tako silna moč te ogluši, da ne slišiš ptičjega čebljanja. Ko kdo nasilno izbruha svoje misli vate, jih postrgaj s strgalom s svojega praga ali jih skidaj z lopato kot sneg na kup, da bodo skopnele. Tiste, ki se razglašajo kot duhovna inteligenca, naj jih tvoja intuicija in tvoji zakoni življenja dajo na sito in ugotovil boš, če sodijo k tebi s svojim duhom. Mali rijtar - december 2007 Prevzem gasilskega vozila PGD Beltinci - 4. avgust 2007 Tradicionalni bujraški dnevi v Ižakovcih - od 9. do 12. avgusta 2007 Občinski praznik občine Beltinci, slavnostna akademija -18. avgust 2007 Masa za domovino in položitev venca k spomeniku duhovnika Jožeta Jeriča - 19. avgust 2007 Festival praženega krompirja v Lipi - 9. september 2007 Festival praženega krompirja v Lipi - 9. september 2007 Praznik buč - pozdrav jeseni v Lipovcih - 19. september 2007 Spust po reki Muri v organizaciji PGD Beltinci ob prisotnosti PGD Radlje ob Dravi, PGD Podčetrtek in PGD Razvanje - 22. september 2007 Župan Milan Kerman in učenka Lara v novem dvigalu na OŠ Beltinci od leve družina Jerič iz Gančan, družina Panker iz Bratonec, družina Fras iz Dokležovja - 20. september 2007 Prvič v šolo Evakuacijska vaja 13.10.2007 uspela