4. avgust 1983 leto XVII št. 7 (155) 4. junij — DAN GRADBINCEV 9. proizvodno tekmovanje Poslovni rezultat I—VI1983 Doseženi poslovni rezultati so odraz tudi splošnih pogojev gospodarjenja in niso vedno le rezultat lastnega dela, zato jih moramo obravnavati celovito in z vseh vidikov. Prav sedaj, ko se gospodarske razmere vse bolj zaostrujejo, je uspeh še toliko bolj razveseljiv, medtem ko so za izboljšanje slabih rezultatov razmere vse težje. Vse večje upadanje reprodukcijske sposobnosti združenega delaje znižalo investicijska dela že do takšne mere, da je celotno gradbeništvo v resnih težavah. Zavedati se moramo dejstva, da je rezultate možno izboljšati le z več in ne z manj dela. Visoka stopnja inflacije, ki seje v letošnjem prvem polletju povzpela že na 35 odst., je že do takšne mere vpletena v vse gospodarske tokove, da se njene posledice odražajo ne le v notranjem gospodarstvu, temveč tudi navzven. Visoka rast cen surovin in materialov in energetska kriza ne le omejujejo, temveč tudi vse bolj dražijo energetske vire. Visoke obrestne mere ter vse manj razpoložljivih virov za kreditiranje so posledica tako močno zakoreninjene inflacije, katero bomo zaustavili le z boljšim večjim delom. Gradbeniki pa delo pridobimo, zaradi vse večje konkurence, pod vse slabšimi pogoji: — prevzemamo vse več del z nizko realizacijo (majhni objekti, rekonstrukcije, adaptacije), — pogojujemo vse nižje pokritje, da delo sploh pridobimo, — pridobivamo vse več del na različnih in oddaljenih gradbiščih, — investitorji izsiljujejo fiksne cene... Navedeni pogoji prav gotovo ne dajo takšnih rezultatov, kot smo jih dosegali v preteklih letih. Že pri določanju planskih ciljev smo se zavedali težkih pogojev, v katerih jih bomo morali uresničiti, zato so bile planirane številke nekoliko nižje zastavljene kot v prejšnjih letih. V letnem planu smo predvidevali le 20 odst. stopnjo inflacija, kar nam močno kvari primerjavo, saj je bila v prvem polletju inflacije 35 odstotna. Zato moramo vse primerjave obravnavati z navedeno predpostavko. Ob vsem tem beležimo v prvem polletju na nivoju delovne organizacije 83 odst. planirane neto realizacije za prvo polletje, medtem ko je ta za 4 odst. nižja od dosežene v lanskem polletju. Če upoštevamo še inflacijski vpliv je realna primerjava veliko bolj neugodna. Ob takšni višini realizacije so materialni stroški in osebni dohodki naraščali nekoliko hitreje. To se neugodno odraža na doseženem pokritju, saj znaša le 45 odst. planiranega oziroma 21 odst. doseženega-v istem obdobju lanskega leta. Ti rezultati po fakturirani realizaciji so odraz tekoče proizvodnje in povedo najrealnejšo sliko dejanske poslovne uspešnosti, ki jo lahko ocenimo kot veliko slabšo od tiste v lanskem letu. Na osnovi primerjave elementov po plačani realizaciji je slika nekoliko ugodnejša, ker so obračunani nekateri izredni prihodki iz lanskega leta. Tako znaša celotni prihodek 90 odst. planiranega, oziroma 2 odst. manj od doseženega v lanskem polletju. Dohodek je glede na plan ravno tako za 10 odst. nižji, medtem ko je za 8 odst. višji od doseženega v lanskem polletju. Progresivnejša rast dajatev iz dohodka se negativno odraža na čistem dohodku, saj je le-ta uresničil plan 82 odst. medtem ko je za 2 odst. nižji od lanskoletnega. Pri dajatvah iz dohodka so se najbolj zvišale obresti za najete kredite, saj so le-te višje za 77 odst. od planiranih, oziroma za 137 odst. od doseženih v istem obdobju lanskega leta. Iz navedenega sledi, daje tudi delež osebnih dohodkov nižji od plana za 10 odst., oziro- ma je nominalno enak lanskoletnemu, kar pa pomeni, da so se realni osebni dohodki na nivj delovne organizacije znižali za 25 odst., to pa je za dobo šestih mesecev izredno veliko. POSLOVNI REZULTAT I—VI Celovitejšo podobo poslovne uspešnosti si zaokrožimo s nekaterimi kazalci: tekoče letopreteklo leto IND 1. dohodek na delavca 220.256,58 181.834,77 121 2. doh. v prim. s pov. upr. posl. sr. 18,48 23,09 80 3. čisti dohodek na delavca 137.470,65 125.307,80 110 4. čisti OD na del. mes. 20.140,33 18.421,50 109 5. celotni prihodek glede na porabljena sredstva 143,99 136,99 105 Na osnovi navedenih kazalcev ugotovimo, da je najugodnejši doseženi dohodek na delavca, zelo zaskrbljujoč pa je 2. kazalec, s katerim izražamo rentabilnost, saj se je ta za 20 odst. poslabšala. Ob vsem navedenem moramo še dodati, da se je bruto osebni dohodek na delavca povečal za 9 odst. ob možnem dvigu glede na kriterije dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983 za 8,6 odst. Maksimalni možni dvig osebnih dohodkov, glede na rast dohodka, pa je nižji in znaša le 5,2 odst. Glede na to, da smo vse primerjave obravnavali za celotno delovno organizacijo, se posamezna poslovna uspešnost iz navedenega pregleda ne da izluščiti. Vsi tozdi, razen tozd Lesni obrat, so neposredno vezani s svojo proizvodnjo na gradbeno operativo, kar se odraža tudi na njihovih rezultatih. Uspešnejši je le tozd PB, katerega rezultati so zadovoljivi. Prav tako je v redu premagal vse ovire tozd LO, ki dosega tudi dovolj ugodne rezultate. Vsi ostali tozdi so poslovanje v I. polletju zaključili z motnjami, kar prav gotovo ni najboljše izhodišče za dober rezultat v prihodnjih mesecih. Zavedati se moramo dejstva, da vse spremljajoče težave niso prehodnega značaja in jih bomo le s težavo premagali. V sklopu delovne organizacije so na novo evidentirana tudi sektorja elektro in strojnih instalacij (bivša Novo-montaža), kar prav tako onemogoča primerjavo na nivoju delovne organizacije. Doseženi rezultati nas bi morali spodbuditi k večji odgovornosti do dela, k gospodarnejšemu ravnanju z materiali, če želimo, da bomo ob prihodnjem obračunu zabeležili boljše rezultate. Slabi rezultati se ne smejo ponavljati, ker bodo vedno slabši, to pa nam ne daje najboljših dolgoročnejših perspektiv. Zato bomo morali, v kolikor ne bo naša moralna in delovna zavest drugačna, vse rezultate dela vezati na kriterije, te pa uskladiti z nagrajevanjem po delu. Ekonomski biro \ Ne pozabimo: brez do- b Ž brega obveščanja ni £ | uspešnega samoupravlja- ž \ "jal 1 2 2 b Dopisujte v PIONIR — b b pričakujemo novice in | | prispevke tudi iz vaše b | temeljne organizacije! Boljše gospodarjenje — porok za višje osebne dohodke Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 je prinesel nove osnove za oblikovanje sredstev za osebne dohodke, ki so odvisni od doseženih boljših delovnih in poslovnih rezultatov ter dosežene rasti dohodka. Do sedaj je dogovor upošteval le doseženo rast dohodka, kije vse manj odvisen od produktivnega dela, bolj pa od višjih cen, sprememb tečaja oziroma prevrednotenja zalog. Ta ni upošteval doseženih rezultatov. To pomeni, da smo lahko kljub upadanju osnovnih pokazateljev razvoja — produktivnosti, rentabilnosti in donosnosti, dvigovali osebne dohodke in porabili več, kot smo ustvarili. Sedanji dogovor pa dopušča dvig osebnih dohodkov le ob spremljajočih pogojih: dvigu produktivnosti, ekonomičnosti in donosnosti. Osebni dohodki so glavni moti-vator pri delu vsakega posameznika, zato je potrebno seznaniti širšo množico delovnih ljudi s tem, kaj sploh pomenijo ti pokazatelji in kako lahko nanje vpliva vsak posameznik, s tem pa tudi na svoj osebni in družbeni standard. Za našo delovno organizacijo je značilno, da se srečuje z resnimi problemi pri delu in poslovanju, saj ji upada poslovna uspešnost, tako z vidika ekonomičnosti in produktivnosti, kot z vidika rentabilnosti. Vse to pa vpliva na realni padec osebnih dohodkov. Produktivnost ali proizvodnost je ugodnejša, čim večji dohodek na zaposlenega ustvarimo v obračunskem razdobju. Na proizvodnost vplivajo tehnični dejavniki, kot so posebnosti proizvoda: tehnološkega procesa, delovnih sredstev, delovnih predmetov, pogojev dela ali raven tehnične opremljenosti, družbeni dejavniki: visoke cene nekega delovnega predmeta, ki narekuje zamenjavo s cenejšim in pa organizacijski dejavniki: neprimerna strokovnost delavcev, neprimerna intenzivnost dela ali neprimerna organizacija dela. Izračunana produktivnost (doh./zap.) pa ni dovolj realna in skriva v sebi številne pomanjkljivosti. Produktivnost se lahko le navidezno poveča v primeru: — dviga cen, — spremenjene sestave dejavnosti (ob prehodu iz manj donosnih proizvodov na bolj donosne, ko je isto delo višje ovrednoteno) in — izrednih prihodkov, ki niso v nobeni zvezi z opravljenim delom. Proizvodnjo je možno povečati ne da bi se povečala proizvodnost, če za enak odstotek povečamo obseg proizvodnje in število zaposlenih. Sicer pa je mogoče na produktivnost vplivati: Donosnost je opredeljena z dohodkom na poslovna sredstva in poslovanje je tem bolj uspešno, čim večji dohodek ustvarimo na enoto poslovnih sredstev v obračunskem razdobju. Vendar pa večja donosnost ne pomeni nujno večjih povprečnih osebnih dohodkov ali večje akumulacije. Kjer poslovanje zahteva majhna poslovna sredstva, a veliko število delavcev, bo nedvomno prej dosežena večja donosnost, vendar pa še ničesar ne vemo o povprečnih osebnih dohodkih, niti o tem, ali ima delovna organizacija pozitivni rezultat ali izgubo. Poleg že omenjenih dejavnikov, ki veljajo za ekonomičnost in produktivnost, pa vplivajo na rentabilnost še naslednji: — pravilno izkoriščanje strojnega parka, — pravilno normiranje porabe materialov, — uspešna nabava poslovnih sredstev (po čim nižjih cenah), — ustvarjenje pravilnih zalog materialov, — najemanje kreditov le po potrebi in pod ugodnejšimi pogoji, — skrb za odpravljanje zalog gotovih proizvodov in — investiranje povečanega dohodka v proizvodnjo. Če bodo posamezniki in delovne skupine naredili vse, kar je v njihovi moči za večjo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost v svoji delovni organizaciji, bodo tudi maksimalno prispevali k povečanju družbene produktivnosti in rentabilnosti, to je k naraščanju narodnega dohodka ter k finančni likvidnosti celotnega gospodarstva. Brez izboljšanja rentabilnosti poslovanja si torej ne moremo zamisliti bistvenega izboljšanja naših gospodarskih razmer in našega osebnega in družbenega standarda. V letu 1983 in v prihodnje bomo torej lahko prišli do večjih osebnih dohodkov le z doseganjem boljših poslovnih rezultatov, ki se bodo morali odraziti skozi kazalce povečane ekonomičnosti, produktivnosti in rentabilnosti in skozi višji dohodek. Višji dohodek pa je mogoče doseči ali z večjo proizvodnjo ali z znižanjem poslovnih stroškov. Prvi način je v današnjih razmerah, ko za gradbince primankuje dela, težje dosegljiv. Drugi je enostavnejši, saj vsi vemo, da na stroške |e vedno premalo pazimo. Se vedno se dogaja, da leži material kjerkoli, nezavarovan, da prihaja do prekomerne porabe materiala, bodisi zaradi nepazljivosti, neznanja, slabe kvalitete pa tudi malomarnosti. Uporaba službenih vozil je še vedno premalo pod nadzorom, najemanje rent a car vozil je postala kar vsakdanja praksa. Dogaja se, da je na enem gradbišču najetih^ nad deset avtomobilov. Se in še bi lahko naštevali, kje vse so rezerve. Pot do njih je samo ena: vsak sebe in drug drugega moramo kontrolirati pri delu, pri razpolaganju z materialom in z delovnimi sredstvi, dosledno moramo preprečevati odtujevanje družbene lastnine, preprečevati nedelavnost in vse nepravilnosti, kijih ugotovimo sproti odpravljati. Kdor misli, da ni kriv za slabe rezultate, če sam dobro dela, narobe misli. Kriv je tudi, če vidi in ve za slabo delo drugih, pa ničesar ne ukrene, da bi se stvari izboljšale. Če bi se vsi zavedali, da pomeni vsak izgubljeni dinar na račun nepotrebnih stroškov, ki jih je povzročil kdorkoli, toliko manjši osebni dohodek tudi ostalih delavcev, bi verjetno mnogo bolj pazili kako in v kakšne namene se bodo trošila naša sredstva. Dokler pa bomo ob vseh ugotovljenih nepravilnostih samo zamahnili z roko in dejali: „Saj ne gre iz mojega žepa, kontrolirajo pa naj tisti, ki so zato plačani,” toliko časa se stvari ne bodo obrnile na bolje. Številni stabilizacijski programi, kijih sprejemamo, lahko samo nakažejo možnosti, kako priti do boljših rezultatov. Kakšni pa bodo učinki teh programov, je odvisno od nas samih, od najvišjih poslovodnih delavcev, pa do delavca v proizvodnji. Okoli 90 odst. vseh stroškov nastaja v proizvodnji, zato ne poudarjamo zastonj, da morajo stabilizacijski programi priti prav do proizvodnega delavca. Prav ta bi lahko mnogo prispeval k izboljšanju rezultatov in prepričani smo, da bi bil tudi pripravljen to storiti, če bi mu znali preprosto razložiti, da za nizke osebne dohodke, ki že nekaj časa vzbujajo pri delavcih nezadovoljstvo, niso krivi niti dogovor o družbeni usmeritvi o razporejanju dohodkov niti drugi zakonski predpisi, ki administrativno posegajo v delitev dohodka, temveč so ti odvisni v prvi vrsti od kvalitete našega dela in gospodarjenja z materialom in delovnimi sredstvi. Res je, da so vse pogostejši administrativni posegi dostikrat ovira za normalno poslovanje, da so pogosto tudi neživljenjski, togi in nedodelani, vendar so v teh razmerah nujni. Čim prej bomo naše poslovanje postavili na ekonomske temelje, čemur je osnova samo dobro in pošteno delo, ki ga pa danes še vse premalo cenimo, tem prej se jih bomo rešili. (Nadaljevanje na 4. str.) (Nadaljevanje s 3. str.) — z boljšo opremljenostjo in tehnično-tehnološko razvitostjo proizvajalnih delovnih sredstev (povečanje obsega proizvodnje je pogojeno z visokoproduktivno in avtomatizirano delovno opremo), — z utrjevanjem akumulacije — razširjene reprodukcije, — z boljšo organizacijo del in — z večjo usposobljenostjo delavcev (izobraževanje kadra). Na produktivnost pa more vplivati tudi vsak posameznik: — z večjo delovno intenzivnostjo in kvalitetnejšimi izdelki ter — z učinkovitejšim izkoriščanjem surovin, materialov, odpadkov. To pomeni, da moramo vplivati na vse dejavnike, ki delujejo v smeri zmanjševanja obsega proizvodnje (zastoji, boleznine, nezasedenost kapacitet), kajti z znižanjem proizvodnje se občutno večajo stroški proizvodnje na enoto proizvoda, kar povzroča zmanjšanje prihodka in s tem dohodka, večkrat pa tudi pripelje do izgube. Ekonomičnost ali gospodarnost pa je uspešna, čim večji celotni prihodek pridobimo na enoto stroška. Na spremembo stroškov vplivajo po-troški in cene. Poraba delovnih predmetov se poveča npr. zaradi nepravilnega izbora tehnološkega procesa, strojev, materiala in pogojev dela, okvar materiala, povečanega odpadka itd. Potroški delovnih sredstev se npr. povečajo zaradi napačnega izbora kateregakoli delovnega sredstva, preobremenitve delovnih sredstev, poškodb delovnih sredstev, pomanjkljivega izobraževanja itd. Potroški delovne sile pa se povečajo npr. zaradi napačnega izbora delovnih sredstev zaradi premajhne strokovnosti delavcev, premajhne intenzivnosti dela ali slabe organizacije dela. Ekonomičnost in produktivnost sta v tesni medsebojni povezanosti in če delujemo v smeri povečanja produktivnosti, dosegamo tudi večjo ekonomičnost. S tem sestavkom smo želeli na eni strani obrazložiti sam pojem pa tudi vlogo kazalcev ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti, ki so v letu 1983 osnova in merilo za rast osebnih dohodkov, po drugi strani pa čim širšemu krogu delavcev pojasniti pomen in vpliv stroškov na dohodek in s tem na osebne dohodke. Če bomo s tem dosegli samo to, da bo odslej nekdo na gradbišču pospravil karton žebljev, ki bi sicer ostal na prostem, ali koristno uporabil desko, ki bi jo sicer sežgal kot odpadni material, ali če bo nek delavec v tozdu TKI, DSSS ali IB opravil službeno pot tudi z javnim prevoznim sredstvom, ali celo telefonsko opravil razgovor, namesto da bi najel službeni avto, taksi ali rent a car, smo dosegli veliko. Kajti prepričani smo, da bo tem, morda redkim zgledom, sladilo vsak dan več delavcev. Ekonomski biro Zaključki komisije za stabilizacijske ukrepe v tozdu MKI___________________ 1. Kadrovska fukcija mora v najkrajšem času pridobiti vse manjkajoče kadre ter postaviti ustrezne ljudi na ustrezna mesta (prerazporeditev v okviru TOZD, nadomestitev DIS delavcev). 2. Interna banka mora v smisli dobrega gospodarja voditi finančno politiko v skladu z ostalo poslovodno politiko tako, da bo TOZD MKI čim manj obremenjen z obrestmi, ki vse bolj obremenjujejo fina-čni rezultat. 3. TOZD TKI mora povečati aktivnosti pri pridobivanju del ter mora poskrbeti za to, da bo TOZD čimbolj zaposlila vse delavce ter vzpostavila komercialni red. 4. Nabavna služba mora poskrbeti za pravočasno dobavo vseh potrebnih rezervnih delov. 5. Obračun proizvodnje in proizvodnih stroškov se mora izvajati tekoče in točno. 6. V okviru delovne organizacije morajo vsa možna kooperantska dela opraviti s svojimi delavci. 7. V gradbeni operativi mora delo potekati po operativnih planih zato, da se lahko optimalno izkorišča ves vozni in strojni park. 8. TOZD TKI mora vse cene za gradbeno operativo vskladiti s cenami internih storitev (instalacijska dela)? 9. TOZD TKI mora pridobivati dela direktno za TOZD MKI in ne posredno preko gradbene operative. 10. Glede na to, da je avtoservis registriran za opravljanje uslug za tujo valuto, naj se čim hitreje organizira tovrstno dejavnost. 11. Dejavnost avtoservisa naj se bolj usmerja. 12. Glede na to, da ima avtoservis določeno prodajno ceno, ki je nižja od cen v sosednjih avtoservisih, se naj ponovno preveri možnost zvišanja prodajne cene, ker takšna cena ne pokriva vseh stroškov. 13. Do 31. julija naj služba za organizacijo in razvoj poslovanja izdela analizo ekonomske upravičenosti enote tehničnih pregledov. CIVILNA ZAŠČITA Kolektivna zaščita Kolektivna zaščita so ukrepi, postopki in objekti, s katerimi ščitimo večje število ljudi. Uspešna kolektivna zaščita je možna, kadar imamo objekte za tako zaščito, kadar brez napak deluje služba za alarmiranje in kadar je prebivalstvo poučeno, da se mora hitro umakniti v zaklonišča. Kolektivna zaščita pa je otežkočena zaradi velikih hitrosti sodobnih letal in raket. Objekti za kolektivno zaščito ljudi ter materialnih in kulturnih dobrin so zaklonišča in zakloniki. Glede na obseg zaščite so zaklonišča osnovna, dopolnilna in ojačana. 14. Zaradi revalorizacije osnovnih sredstev naj se ponovno preveri kalkulativno stopnjo investicijskega vzdrževanja za sektorja avtoservis in mehanizacija. 15. TOZD MKI ima vse večje težave pri pridobivanju deviznih sredstev, zato se naj na nivoju delovne organizacije ponovno preveri, če je še kakšna možnost nabave teh sredstev. 16. V TOZD MKI se mora sproti preverjati usposobljenost strojnih in voznih naprav ter jih sproti odpisovati, če se ugotovi, da so že preveč iztrošena. Zaklonišča so prostori, ki so po funkciji, konstrukciji in obliki prirejeni tako, da prebivalstvu nudijo predpisano zaščito pred vojnim delovanjem in sicer pred klasičnim orožjem ter pred učinki sodobnega orožja za množično uničevanje. Pomen zaklonišč je ob jedrskem orožju še večji kot ob klasičnem, ssaj njegovi učinki sežejo zelo daleč, kar posebej velja za radioaktivne padavine. V zaklonišču nevarni učinki ne sežejo v taki meri, zaradi česar bi bilo ob jedrski eksploziji tudi manj žrtev. Glede na to so zaklonišča zelo pomemben dejavnik civilne zaščite. Zgrajena pa so v neposredni bližini proizvodnih prostorov, dohodi pa so primerno označeni, tako da so vidni podnevi in ponoči. Zaklonišča se gradi za največ 200 ljudi, zgrajena pa so tako, da ljudje lahko bivajo v njih celo do štirinajst dni. Zaklonišče ima naslednje prostore: vhod, zaporo, bival- (Nadaljevanje na 5. str.) (Nadaljevanje s 4. str.) ni prostor, prostor za naprave za preskrbo z zrakom in električno energijo (filtrirne in ventilacijske naprave), bivališče, prostor za sanitarije, zasilni izhod, prostor za vodo in hrano ter prostor za odpadke. V zaklonišču med večdnevnim bivanjem uporabljamo ležišča, ki so v nadstropjih. Razsvetljavo omogoča priključek na električno omrežje. Poleg tega pa je v zaklonišču lasten vin razsvetljave. Zaklonišče ima tudi antenski priključek za radijsko zvezo ali telefon ter radiosprejemnik, opremo za nudenje prve pomoči, samoreševanje ter potrebne količine vode in ostalo potrebno opremo. Vedenje v zaklonišču je strogo določeno in predvideno s hišnim redom, v katerem je najpomembnejše: — najprej je potrebno po-polniti najbolj oddaljene prostore ali sedeže — ležišča, — prepovedano je glasno Z gradbišča v Sirti Sredi septembra je TOZD Gr. sektor Novo mesto začel s pripravljalnimi deli na gradbišču TP—07 v Sirti v Libiji. Najprej smo postavili kontejnersko naselje z menzo in sanitarijami. Tudi delavnice in pisarne so kontejnerji dim. 6,00 x 2,40 x 2,40. Vzporedno s postavljanjem naselja smo začeli z zakoličbo vseh štirih objektov in postavitvijo podstavkov za betonarno arbau. Na gradbišču smo imeli dva bagra liebherr 921, betonarno arbau, dva kompresorja atlas copeo, mikser, TAM 6500, magirus 310 s kiper prikolico, kombi VW in peugeot 504, tri vibromaxe, stabilno krožno žago, univerzalni mizarski stroj in več manjših ročnih električnih strojčkov. Objekti so bili montažni.. Vso jekleno konstrukcijo, fasadne in strešne elemente so zmontirali delavci iz trebanjskega Trima. Material za gradbena dela smo nabavljali na lokalnem tržišču. Na grad- govoriti, vznemirjati ljudi, nepooblaščeno se vmešavati v ravnanje z napravami, vnašati velike in vnetljive predmete, brez potrebe odpirati vhodna vrata ter se brez potrebe sprehajati po prostorih. Osnovno načelo izgradnje zaklonišč je dvonamenska gradnja: — uporabljajo se v vojni za zaščito prebivalstva, v miru pa za razna skladišča in druge namene tako, da se lahko v najkrajšem času izpraznijo in prilagodijo za osnovni namen. Delovne organizacije, ki imajo osnovna zaklonišča, ustanovijo enoto za vzdrževanje zaklonišča, katerih osnovna naloga je razvidna že v samem imenu enote. Enota za vzdrževanje zaklonišča je 25 ur splošnega in 38 ur strokovnega usposabljanja. Z načrtom kolektivne zaščite — zaklanjanja mora biti seznanjen vsak delavec na delovnem mestu ter vsak občan v svojem bivalnem okolju. bišču je bilo največ 26 delavcev iz TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, 10 delavcev iz Trima in 5 Pionirjevih električarjev. Med samo gradnjo smo naleteli na več problemov, ki smo jih z dobro voljo vseh zaposlenih na gradbišču in upravi PDE uspešno rešili. Objekte smo končali pred rokom. Tudi finančno je gradbišče poslovalo pozitivno. ZVONE KEBE ONira {Ne pozabimo: brez dobrega]: • obveščanja ni uspešnega^ {samoupravljanja! Sodelujte vjj •glasilu domače delovne orga-jj •nizacije! •• 4 PRILOŽENE FOTOGRAFIJE: št. 1 — Delavsko naselje z delavnicami in pisarnami v Sirti, št. 2 — Polaganje armature na enem od objektov v Sirti, št. 3 — Betonarna v Sirti, št. 4 — Jeklena konstrukcija skladišča v Sirti. „Gljivara” Ivanič grad Z izgradnjo objekta, oziroma pripravljalnimi deli smo pričeli že v letu 1982, vendar smo zaradi komplikacij v zvezi z lokacijo morali z deli prekiniti. V mesecu maju smo z deli nadaljevali. Center za proizvodnjo komposta in gob na industrijski način je lociran v Ivanič gradu (Kloštar Ivanič). Investitor je DO „Dukat” — TOZD „Kooperant” Zagreb. Osnovni koncept celotnega kompleksa je razdeljen po fazah. V sedanji fazi gradimo objekte za proizvodnjo komposta, v naslednji fazi bodo objekti za rast gob. Velikost parcele, predvidene za izgradnjo, znaša 6,75 ha. V prvi fazi gradimo tele objekte: — objekt pasterizacije in inkubacije, tlorisne površine 1908 m2, — nadstrešnica za kompost, tlorisne površine 1920 m2, — odprti betonski plato za pripravo komposta, tlorisne površine 402 m2. Vrednost teh del znaša 44.262.115,00 din. Rok dokončanja je 20. 7. 1983. Pripravlja pa se pogodbeno dokumentacijo za izvajanje del na objektih: — odprta betonska jama za pripravo slame, tlorisne površine 1,000 m2, — skladišče mavca in gnoja, — cestna tehtnica—501 — z vratarnico, — jama za dezinfekcijo vozila, — trafopostaja, — odprti, 60 m3 bazen za odpadno vodo. Vrednost teh del ocenjujemo na približno 70 milijonov dinarjev. Centralni proizvodni objekt je objekt pasterizacije in inkubacije. Na centralni manipulativni prostor so vezani tuneli za pasterizacijo (5 kom), tuneli za inkubacijo (5 kom), prostor za pokrivanje in odpošiljanje, laboratorij in sanitarije za zaposlene. Centralni manipu- lativni prostor je velikosti 12,80 x 33,00 m. Tuneli za pasterizacijo so veliki 2,97 x 25,82 m. Tuneli so pokriti z montažnimi perforiranimi ploščami, izpod katerih je prostor, visok 90 cm, za dovod vročega zraka, oziroma za zbiranje vode. Med tuneloma je nameščena klima komora. Osnovna konstrukcija je armiranobetonska. Vsi zidovi so armiranobetonski. Strešna konstrukcija je nad tunelskima deloma dvokapnice, pokrita z valovitim salonitom, nad ma- nipulativnim prostorom pa ravna streha z montažnimi TT ploščami in ustrezno izolacijo. Nadstrešnica je Togrelova armiranobetonska montažna konstrukcija, razpon 2 ladij je 2 x 20,00 m s stebri v razmahu 6,00 m. Odprti betonski plato za pripravo komposta je armiranobetonska površina velikosti 110,70 x 32,00 m. Vodja gradbišča je Ivan Pavlek, delovodja pa Zvonko Vučajnik. IDA SLAPŠAK t~f ' ^ H Spreminjanje odnosa do alkoholizma v naši DO Oktobra 1982 so na skupni seji občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Novo mesto obravnavali problematiko alkoholizma v OZD in sprejeli vrsto sklepov, ugotovitev, zaključkov, nanašajočih se na boj proti alkoholizmu. Delegati so na skupni seji sprejeli naslednja priporočila za OZD: poostriti bi bilo treba kontrolo na delovnem mestu, kar naj bi veljalo tako za proizvodno delo kot skupne službe. Poostriti je treba kontrolo izhodov in najstrožje prepovedati prinašanje in uživanje alkohola na delovnem mestu. Disciplinske komisije naj disciplinske prekrške v zvezi s prinašanjem in uživanjem alkohola na delovnem mestu strožje obravnavajo, poskrbijo pa naj za sprotno javno obveščanje kolektiva o teh prekrških in o odsotnostih z dela zaradi alkoholizma. V obratih družbene prehrane OZD ukiniti točenje alkoholnih pijač. Pa poglejmo, kaj smo v naši DO naredili? V samoupravnih aktih smo zadovoljili zakonskim predpisom. Delavec naredi hujšo kršitev delovnih obveznosti, če prihaja v vinjenem stanju ali uživa alkohol ali drugo narkotično sredstvo med delom, kar zmanjšuje njegovo zmožnost za delo (Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev). Za prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil, za uživanje alkohola ali uživanje mamil med delom se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ker je to hujša kršitev delovnih obveznosti. Na papirju imamo lepo opredeljeno, teh določil pa ne izvajamo. In kako bi morali ob ugotovitvi alkoholizma delati — pa te dolžnosti ponavadi ne izvršujemo, oz. je ne izvršujejo tisti, ki so za to plačani, pa tako radi pozabljajo na svoje naloge? Alkoholizem na delovnem mestu ugotavlja odgovorni za delovni proces (delovodja), ki je odgovoren za nemoten potek dela, oz. če se pojavi alkoholizem pri teh, ugotavlja alkoholizem neposredno nadrejeni vodja (to je navedeno v opisu del in nalog, ki jih mora izvrševati). Alkoholiziranost pri delavcu se ugotovi z alkotestom. To je naloga neposredno nadrejenega. Ce z alkotestom ugotovi alkoholiziranost, zapečati alkotest, na njem navede ime in priimek delavca, datum ugotovitve alkoholiziranosti, navede dve priči (sodelavca) in vse skupaj dostavi organu, ki uvede disciplinski postopek (delavskemu svetu TOZD oz. DSSS, poslovodnemu organu TOZD, odboru samoupravne delavske kontrole, sindikalni organizaciji). Prijavo sestavi zato, ker delavca tisti dan odstrani z dela in mu piše neopravičeni izostanek. V primeru, če delavec odkloni alkotest, neposredno nadrejeni sestavi zapisnik v prisotnosti dveh prič in odstrani delavca z dela. V zapisniku je treba navesti ime in priimek delavca, ki je pod vplivom alkohola, datum ugotovitve alkoholiziranosti, odstranitev alkoholiziranega delavca zdela in ta zapisnik dostaviti organu, ki naj uvede disciplinski postopek. Na disciplinski obravnavi se za vinjenost na delu izreče disciplinski ukrep, obenem se delavca napoti k socialni delav- ki, ki poskrbi za delavčevo vključitev v zdravljenje. Socialna delavka skliče še delavce, ki se ukvarjajo z alkoholizmom, to so: zdravnik iz obratne ambulante, varnostni inženir, neposredno nadrejeni in delavec, ki je predlagan za zdravljenje. Na tem sestanku je potrebno delavca usmeriti na zdravljenje. Socialna delavka se poveže s svojcem in ga pripravi za sodelovanje pri zdravljenju. Da bo zdravljenje uspešno, mora trajati toliko časa, kolikor določi zdravnik alkoholog. V primeru, da zdravljenje ni uspešno (alkoholik se z različnimi izgovori izmika zdravljenji!), je potrebno pritegniti nadrejenega, ki bo moral ustvariti novo stisko, oz. bo moral zahtevati prenehanje delovnega razmerja — ponovna uvedba disciplinskega postopka, če delavec predhodno ni dobil pogojne kazni. Enako mora nadrejeni postopati, če alkoholik odkloni zdravljenje ob prvem pogovoru. Da bi bilo delo proti alkoholizmu v naši DO uspešno, je nujno treba prepovedati točenje alkohola v delovni organizaciji (menze, točilnica na servisu v Ločni), poostriti kontrolo prinašanja alkoholnih pijač na delovno mesto, nadrejeni pa morajo dosledno izvrševati naloge, ki jih imajo v opisu, od alkoholika pa zahtevati zdravljenje. Ta zahteva se mora roditi v delovnem okolju, ne pa pri socialni delavki, kar se običajno dogaja. Do ukrepov naj bi prihajalo v zgodnejših letih, ko ima alkoholik večje možnosti, da ozdravi, ne pa ko je star inje vsem v napoto, ker ni zmožen za nobeno delo. SN Kolesarska sekcija pri SSD Pionir vse bolj aktivna Lani smo v SŠD PIONIR uvrstili tudi kolesarsko sekcijo. Za vodjo sekcije smo izbrali tov. Jožeta Majesa iz tehnične službe, ki je tudi gonilna C V p* V EOITIONS TANIT 3 bi» Ruf Fi Houilf.liu Tunis Tfi ZSSAS6 ImpieitlO" SP A G Tunu REPRODUCT ION INTE RDI T E 66, P P/oAJlp ieh'ti'