Ruđer Bošković i savreimenici. Filozofija, jugoslovanski časopis za filozo­ fiju, V, Beograd 1961, br. 3-4, str. 9—16 (referai.na mednarodnem simpoziiiju ob 230-letnici rojstva R. Baškoviča" v Dubrovniku 6.—12. X. 1961). Karpe Franc Samuel, EJ V, 1962, str. 220. Misle j Jožef Peter Alkantara, EJ VI, 1965, str. 136. Fran Zwitter JOSIP KOROŠEC 13. X. 1909—11. III. 19661 S prezgodnjo smrtjo prof. Josipa Korošca je zadel nepopravljiv udarec slovensko in vso jugoslovansko arheologijo. Prebolela ga bo toliko teže in čutila toliko dlje, ker je stal ta pionir vse jugoslovanske arheologije, ki je bil pri doktorskih disertacijah mentor lepemu številu danes najvidnejših arheologov v drugih naših republikah in pravi ustvarjalec slovenske arheologije, organi­ zator in dolgoletni urednik prvega osrednjega jugoslovanskega arheološkega glasila (Arheološki vestnik), po dobrih petindvajsetih letih znanstvenega dela pred dvema deloma, v kateri je bilo usmerjeno vse njegovo dosedanje delo in ki sta hkrati že nujen postulat za nadaljnji razvoj stroke pri nas in za njeno predstavljanje pred tujino: Tu mislim na njegovo obdelavo neolita in eneotita v Jugoslaviji, kjer mu je dozorelo vsaj Ljubljansko barje (v rokopisu), še posebej pa na načrt obravnave Južnih Slovanov v zgodnjem srednjem veku z arheološke in zgodovinske strani, ki ga tako pogreša slovansko zgodovino­ pisje in sva ga nameravala uresničiti v prihodnjih letih. Toliko prezgodnja nenadna smrt, ki je zrušila najvidnejšega jugoslovanskega arheologa povojne dobe in mu po desetih letih študija v Beogradu (1929—1936) in Pragi (1938 do 1939) dovolila le četrt stoletja za delo, ni vsekala boleče rane le študiju arheo­ logije na filozofski fakulteti in organizaciji slovenske arheološke znanosti, marveč vsej jugoslovanski arheologiji in zgodovinopisju, saj je vsaj začasno pretrgala delo na nekaterih bistvenih nalogah, za katere vsaj danes še ni videti človeka, ki bi jih mogel reševati vsaj približno na tak način kakor bi jih mogel prof. Korošec. Smrt je s svojim udarcem posegla tudi neposredno v vrste uredništva Zgodovinskega časopisa, v katerem je skrbel prof. Korošec od IV. letnika (1950) naprej za arheološke prispevke in ocene ter marsikaj izmed njih tudi sam prispeval. Josip Korošec (rojen v Ljubljani) je študiral v Beogradu arheologijo v okviru klasične filologije, kajti tedaj na jugoslovanskih univerzah arheolo­ gija ni bila še- niti samostojen, niti glavni predmet nobene študijske skupine. Kot študent klasične filologije pa je bil vendar hkrati pomožni asistent pro­ fesorja arheologije M. Vasica ter je sodeloval pri izkopavanju Vinče, ključ­ nega najdišča4neolitske dobe na osrednjem delu Balkanskega polotoka; za to sodelovanje in delo pri pripravljanju gradiva za objavo se mu je Vasic tudi posebej zahvalil v uvodu prvega izmed zvezkov poglavitne publikacije vinčan- skega gradiva (Vinca I-TV, 1932-36). Povsem pa se je mogel posvetiti študiju arheologije šele po diplomi iz klasične filologije (1936), zlasti s svojo specia­ lizacijo v praški arheološki šoli (1938/59), med katero je junija 1939 promo­ vira! z disertacijo >Ljubljansko banje v prazgodovini« (v predelani obliki uporabljeno v št. 82' priključene bibliografije, delno pa še v rokopisu kot uvod v katalog, ki čaka objave), hkrati pa so se spletle med njim in povoj­ nimi vodilnimi češkimi arheologi, njegovimi tedanjimi kolegi, vezi prisrčnega prijateljstva. Sledilo je šest let v Sarajevu (1939—1945), čeprav je 1942 zaradi zvez z osvobodilnim gibanjem izgubil službo (in se vrnil v Zemaljski muzej šele po osvoboditvi) in bil nekaj časa tudi v zaporu. Ta doba je posvečena študiju neolitskih in eneolitskih kultur v Bosni in srednjem Podonavju (1—8). Leta 1 Biografski in bibliografski podatki do maja 1956 so objavljeni v knjigi Univerza v Ljub­ ljani, Ljubljana 1957 (sestavil avtor sam), nadaljevanje do konca 1. 1966 pa je v tisku v drugem delu iste serije (sestavila P. Korošec) ; gl. tudi Ljetopis JA2U 54, 1949, 271—272. 238 1945 se je vrnil v ožjo domovino, kjer je našel prvo delavnico v Ptuju in oko­ lici. Zoper teorije nemške nacionalistične arheologije (zlasti K. üinklageja) o nemškem kolonizatoričnem značaju zgodnjesrednjeveških arheoloških najdb na ozemlju Karantancev je podal s pregledom slovanskih grobišč na Sloven­ skem Štajerskem (9) hkrati utemeljeno znanstveno zavrnitev in prvo celostno podobo zgodnjesrednjeveške materialne kulture na slovenskih tleh (oboje je še dopolnil v 15). Obenem pa je začel razgrinjati zemljo nad slovanskim gro­ biščem na Ptujskem gradu, doslej največjim odkritim slovanskim grobiščem v Sloveniji (10, 13, 15, 26, 32, 44) — ki je hitro postalo prva praktična učil­ nica ne le za prvo generacijo slovenskih povojnih arheoloških študentov, marveč tudi za vrsto drugih današnjih vidnih jugoslovanskih arheologov — in še nad nekaterimi drugimi grobišči v soseščini (49, 53); posebno pozornost je zbudil še objekt, ki ga je razlagal kot »slovansko svetišče« (12, 14, 43) ; poz­ neje je nekaj časa omahoval, pa se vendar vnovič vrnil k svojemu prvotnemu mnenju, ki ga je nameraval tudi še javno braniti zoper prevladujočo dru­ gačno razlago objekta kot negativnega odtisa srednjeveškega grajskega stolpa). Že prvo leto tega dela — ki se je zdelo v naslednjih poletjih obisko- vavcem Ptujskega gradu kot pravo mladostno kipenje nove nastajajoče jugo­ slovanske arheologije okrog mladega mojstra — je v tolikšni meri obrnilo pozornost na Korošca, da so ga jeseni 1946 vabili kot univerzitetnega učitelja v Zagreb, Sarajevo in Skopje, pa tudi ljubljanska filozofska fakulteta se je odločila (1. X. 1946), da ga pokliče brez konkurza in ga je 17. XII. 1946 izvo­ lila za izrednega profesorja prazgodovinske in slovanske (oz. zgodnjesrednje­ veške) arheologije in mu priznala habilitacijo na podlagi rokopisnih del o neolitski plastiki' (117 in 133). Obsežna in nenavadno podrobna analiza njego­ vega doteganjega dela v poročilu strokovne komisije je podčrtovala izredne »skušnje v praktičnem muzejskem delu« in • »restauriranju eksponatov«, »zgle­ den sistem kartotečne, znanstveno porabne evidence gradiva, katerega ie vpe­ ljal v Ptuju«, uvrščala ga je sdanes med najboljše poznavalce ilirske kulture sploh« in povzela, da njegove »razprave dokazujejo odlično metodično obvla­ dovanje gradiva, kritično presojo dejstev in argumentov ter vsestransko raz­ gledanost v arheološki stroki«. Zagreb ga je sicer skušal navezati nase tudi z izvolitvijo za dopisnega člana JAZU (1948), vendar je ostal v Ljubljani, kjer je bil dvakrat med Pre­ šernovimi nagrajenci. 4. X. 1951 pa izvoljen za rednega profesorja; 1. 1953/54 je bil dekan filozofske fakultete in 1953 izvoljen za člana -Nemškega arheo­ loškega inštituta v Berlinu. Začetek dela na fakulteti leta 1947 pa je pomenil za prof. Korošca pred­ vsem začetek mrzličnega garaškega dela, ki ga kaže že obseg njegovih publika­ cij: 15 knjig, 116 razprav in člankov, 106 knjižnih ocen in 20 drugih pregle­ dov. Razen prvih osmih razprav in ene knjige je nastalo vse to v 19 letih življenja v Ljubljani, poleg vodstva arheološkega oddelka na SAZU (1950 do 1958), urejanja Arheološkega vestnika in Zgodovinskega časopisa glede arheo­ loških prispevkov pa še vodstva arheoloških izkopavanj na Ptujskem gradu, pri Drulovki, Danilu, na Ljubljanskem barju in v Bribiru, če se omejimo le na poglavitne postaje njegovega dela te vrste. Prištejmo k temu še preda­ vanja (v vrsti kolegijev je obravnaval vso prazgodovino od neolita do pozni h kovinskih kultur v Evropi in delno tudi posebej v Jugoslaviji, slovansko arheologijo in njene posamezne kulturne elemente, problem Ilirov, muzeolo- gijo) in vaje (poleg seminarja zlasti prepariranje in konserviranje S' praktič­ nimi vajami), česar si je včasih naložil tudi do 18 ur na teden, in tedaj po­ stane skoraj nerazumljivo, koliko je zmogla orjaška delavnost tega navidez šibkega človeka. Obenem pa postane ob tem pregledovanju razumljiva označ­ ba fakidtetne komisije ob volitvi prof. Korošca za rednega profesorja (že 1951!), da si je »ustvaril ugled danes vodilne osebnosti v jugoslovanski pra­ zgodovinski in staroslovanski arheologiji« ter da »z zgledno vztrajnostjo gradi svojo stroko, izpopolnjujoč jo metodološko in raziskovalno«. V njegovih objavah po prihodu na fakulteto je bila sprva v ospredju problematika slovanske arheologije. Vrh .tega dela je pomenila sinteza slo­ vanske materialne kulture v zgodnjem srednjem veku (35), prva za zname- 239 nitim Niederlejevim »Rukovetom« in še vedno v temeljnih črtah precej sorodna s tem delom, pa vendar toliko dopolnjena z novimi rezultati po 1. 1945 hitro razvijajoče se vede, da je zbudila široko zanimanje tudi v mednarodnem znanstvenem svetu. Tudi vrsta posameznih razprav obravnava splošno slo­ vansko (28, 31, 34, 37, 102) ali splošno jugoslovansko arheološko problematiko (31, 34, 42, 50, 57, 60, 78, 79, 110, 120, 153); le manjši del je posvečen posebej . najdbam iz Ljubljane (18, 83), belobrdski kulturi (33), najdbam iz okolice Skadra (54). iz Sel pri Dobovi (64), Bačke (67), Demir Kaplje (89), Biskupije (108) in Bogojeva (121). Sredi petdesetih let se čuti v tem delu usmerjanje k skupnim vprašanjem zgodnjesrednjeveške materialne kulture Južnih Slovanov. Res si je prof. Korošec tedaj s potovanji izpopolnjeval pregled vsega odkritega gradiva te vrste v mislih na delo, ki bi izpopolnilo tako občutno vrzel v naši arheološki znanosti. Okrog leta 1960 sva se prvič dogovarjala o takšni sintezi zgodovinskega in arheološkega značaja o materialni kulturi, gospodarstvu m družbi pri Južnih Slovanih, ki bi zahtevala kaki dve leti strnjenega dela v to ' smer. 2al bo to delo še naprej ostalo — prejkone ne tako kratek čas — neiz­ polnjen dolg naših zgodovinskih ved domačemu in mednarodnemu znanstve­ nemu svetu. . Pregled Koroščeve bibliografije kaže, da ga je vselej pritegoval posebej kompleks neolitskih in eneolitskih kultur, poleg tega še problem Ilirov (s po­ sebno avtoktonistično teorijo, zvezano z zahodnim Balkanom in delom Vzhod­ nih Alp). Ta problematika nikdar ni izginila niti iz njegovih predavanj na fakulteti, niti z njegove delovne mize. Izkopavanja po Ptujskem gradu so bila posvečena brez izjeme prav tem problemom, prav tako tudi sistematični pregledi gradiva (Predjamski grad, Križevci), s katerimi je oblikoval drugo ve­ liko delo, ki ga je pustil nedokončanega: pregled neolitskih kultur na ozemlju Jugoslavije. . . , , • Vselej je sicer poudarjal, dà brez novih izkopavanj na Ljubljanskem barju — za neolit na slovenskem ozemlju ključnem križiščnem ozemlju — ni mogoče , razrešiti razvoja na teh tleh.v dobi neolita in eneolita. Pa vendar je tudi to obdobje začelo kazati ob njegovem raziskovanju plastične poteze zaporedja kultur: Drulovka mu je bila izhodišče za opredelitev posebne »slovenske« kul­ turne skupine. Danilo pa mu je pomagalo ob analizi najdb iz Slovenskega primorja že postavljati obrise kulturnega zaporedja in nihanja-v povezovanju našega ozemlja med vzhodom in zahodom. Med Koroščevo delo spada, končno čeprav ne na zadnjem mestu, tudi strokovna izobrazba skoraj vseh današnjih arheologov, ki jim je njegova smrt naložila nadaljevanje mojstrovega dela. Njegovo osrednje mesto v jugoslovanskL arheologiji pa kaže tudi dejstvo, da so se pri opravljanju doktorata zatekli k njemu kot k mentorju danes tako ugledni arheologi, kot sta M. Garašanm m A. Benac, prav tako pa pokojni Lahtov iz Makedonije. Profesor Korošec je dobesedno izgorel pri delu. Ze dolgo je nosil bolezen v sebi, pa mu delo ni dalo časa za skrb, ki jo je zahtevala. Za prejšnji letnik je oskrbel še sam vse arheološke prispevke in prav tako še vse, kar je arheo­ loškega v tem letniku. Le dva ali tri tedne pred kancem sva se še dogovarjala, kaj bomo s tega področja še potrebovali. Potem je sledilo nenadno m neiz­ prosno zadnje slovo in danes še vedno široko zeva praznina — s težkim vpra­ šanjem, kako urediti stvari v slovenski arheologiji, da bo opravljala svoje nalo­ ge tudi brez svojega utemeljitelja, kako urediti stvari na fakulteti, da mlada generacija študentov ne bo preveč trpela zaradi smrti svojega velikega učitelja. BIBLIOGRAFIJA znanstvenega dela Joeipa Kor oš c a1 1940 1. Kupa na nozi u slavonskoj kulturi. Glaisniìk Moriskog društva u No­ vom Sadu XIV, 1940, 11—23. 1 Z uporabo bibliografije, ki jo je pokojnik sestavil sam v knjigi Univerza v Ljubljani, Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, Ljubljana 1957, 61—63 (do maja 1956), in v rokopisu za drugo knjigo iste publikacije (do 1960), nato pa je ta rokopis dopolnila 240 2. Kerbsehnittechnik in der slavonischen Kultur. Glasnik Zemaljskog muzeja 1940, 7—13. 3. Gradina Gradac bei Kotorac. Brav tam, 77—81. 1943 4. Noviji neobjavljeni predmeti predpovjesne zbirke. Glasnik Zemalj­ skog muzeja 1942, 51—59. 5. Körös-Vinca, predpoviesna kultura. Prav tarn. Ol— 8>. 6. Likovna umjetnost u Butmiru. Prav tam, 87—112 (+VI tabel sink). 1945 7. Brončani nalaz iz Velikog Mošunja. Novtitates ZemaiLjskog muzeja u Sarajevu 1945, 1—7 (+4 str. sHc). 1946 ч.- • <- • 8. Pečina Hrustovača, novi lokalitet slavonske kulture. Glasmiik Ze­ maljskog muzeja 1946, 7—37 (+ XVIII tabel slik). 1947 9. Staroslovenska grobišča v Severni Sloveniji. Celje »47, 145 str. 10. Poročilo o izkopavanju na Ptujskem gradu. Ljubljana 1947. AZU, 1. razr., 58 str. (+ XV tabel slik, l1 skici). 11. Butmirska keramika. ZČ I, 194*7, 123-н1б0 (+8 site. stok). 1948 12. Slovansko svetišče na Ptujskem gradu. Ljubljana 1948. AZU, 1. razr.. Dela f>, 72 str. (+ 48 slik im risb ter 3 barvne priloge)1. 13. Poročilo o izkopavanjih na gradu v Ptuju v letih 1946 in 1947. Var. stvo spomemiiikov I, 1948, 12=—13. 1949 14. Odgovor na kritiko Franja Basa o publikaciji »Slovansko svetišče na Ptujskem gradu«. ZČ II-III, 1948-11949, 213—2138. 1950 15. Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. SAZU, 1. гаиг. Dela 1, 368 str. (+ 380 slik, 71 risb, 13 barvnih .slik, načrt grobišča). 16. Nekaj novih doneskov k dataciji slavonske kulture. Zbornik Gavrila Kacairova, Sofija 1950, mi—'141. 17. Travnik u predhistorijsko doba. Glasnik Zemaljskog muzeja 1949 50, 243—368. 18. Začasno poročilo o arheoloških izkopavanjih v Ljubljani. Arheo­ loška poročila SAZU, LfjiïMjana 195Q, 1—3-7 (+ 13 slik m načrt) (Skupaj s Fr. Staretom). 19. Prvo posvetovanje jugoslovanskih arheologov. ZČ IV, 1950, 212—21:?. 20. Arheologija in nekatere njene naloge. ZČ IV, 1950, 5—32. 21. Nekaj primerov zgodnje predzgodovinske plastike v Sloveniji. AV (= Arheološki vastnik) I, 1950, 12—30. 22. Grobovi v Vinči. AV L Л1950, 156—<Ш. 23. Ali je Vinča prêdzgodovinska neolitska naselbina ali jonska kolo­ nija? AV I, 1950, .216-^230. 24. oc. Jože Kastellic - Božo âkenlj, Slovanska nekropola na Bledu. ZC IV, 1950, 2B6— 231. 25. oc. Paola Korošec, Slovanske najdbe zgodnjega srednjega veka na Panorami v Ptuju, ZČ IV, '1950, 23:1—234. 1951 26. Prêdzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu. Ljubljana 1951. SAZU, 1. razr.. Della 6, 272 atr. (•+ 618 sliilk, 108 risb, 30 prilog). s podatki do konca 1966 pokojnikova žena, Paola Korošec, uredil pa podpisani kot urednik gradiva za filozofsko fakulteto. Nepopolno bibliografijo (vsega 106 št.) je objavil tudi AV, XVII, 1966, 4—15. 16 Zgodovimski časopis 24*1 27. (Skupno z A. Benceni, M. Garašaiiiinom in D. Garašaminorvo:) Oko problematike Vinče. Glasnik Zemaljskog muzeja 1951, 5—3S. 28. Sloveni i drvena kultura. Prav t aim,, 65—79. 29. Prvo posvetovanje jugoslovanskih arheologov. AV II, 1951, 73—76. 30. Poročilo o delu in sklepih koordinacijskega odbora arheologov FLRJ. AV II, 19511, 76—80. 31. Delitev slovanskih kultur zgodnjega srednjega veka v Jugoslaviji. AV II, 19511, 134—155. 32* Raziskovanje nasipov na Ptujskem gradu leta 1949. AV II, 1951, 207—222. 33. Bijelo Brdo. ZČ V, 1951, 174—1185. 34. oc. Milutin Garašinin - Jovan Kavapeviić, Pregled materijalne kul­ ture Južnih Slovena u ranom srednjem vijeku. ZĆ V, 1954, 541—351. 1952 •....'. 35. Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka. Ljubljana 1952. Univerza v LjuMijainii, 403 str. (+199 slik). 36. Statuete s posebej izdelano glavo v vinčanski kulturni skupini. AV III, 1952, 3—13. . 37. Neki elementi slovenske materijalne kulture VI i VII veka. Glasnik Zemaljskog muzeja 1952, 5—il7. 58. Ljudske statuete iz Ripča. Prav tam, 231—269. 39. Fragment vaze Biikk-kulturne skupine, najden v Vlaški jami (?). AV III, 1952, 289—295. 40. In memoriam Fran Ramovš. AV Ш, 1952, 335. 41. Nekoliko reči o konzerva«ji arheoloških grad je vinskih objekata. Zbornik zaštite spomenika kulture IIÜ1, Beograd 1952, 5—.12, 42. oc. Milutin Garašanin, Ra najstarijim slovmsjdta ^kulturama naše zemlje i problemu porekla izveisnih oblika, A V III, 1952, 153—457. 43. oc. Djurdje Baškovič, Problem slovenskog hrama u Ptuju, AV III, 1952, 157—158. • 1953 44. Antropomorfna predstava na dnu slovanskega lončka iz 9. stoletja. ZC VI-VII, 1952-119153, 192—204. 45. Nova neoltska kulturna grupa na področju Dalmacije. VZAHD Llv, 1952, 94—119 46. Nekoliko pitanja oko nekropole u Trebeništu. Glasnik Zemaljskog ' muzeja 1953, 91—101. 47. Odnos arheologije prema antropologiji i obratno. Prav tam, 353'—360. 48. Delitev vinčanske kulturne plasti. AV IV» 1953, 5'—46. 49. Stanje slovanske arheologije na področju Ptuja. Ptujski zbornik 1953, 33—37. 50. Srednjevekovna kulturna baština Slavena u Jugoslaviji. Ciklostil. Slavistični institut filozof, fakult. u Zagrebu. [1963] 18 str. 51. (Skupaj z M. Garašaninoni:) Naši kraji v dobi praskupnosti. V: Zgo­ dovina narodov Jugoslavije I, Ljubljana 4953, 47—40 (tudi v hrvatski izdaji v Zagrebu in srbski izdaji" v Beogradu), 52. Kulturne ostaline v Ajdovski jami pri Nemški vasi. SAZU, 1. razr., Razprave III, 1953; 45—408 (+ 19 tabel risb in etna priloga). 53. (Skupaj s Pàolo Korošec:) Predzgódovinsko in staroslovansko gro­ bišče pri Turnišču v bližini Ptuja. Prav tam, 179^269 (+ 25 risb, 24 tabel, Г situacijska skica). 54. Datacija Slovanskih ostalin v okolici Skadra v Albaniji. AV IV, 1953, 234—1255. 55. Nova kolišča na Ljubljanskem barju. AV IV, 1963, 2i56—26б. 56. Scavi e ricerche preistoriche in Jugoslavija dal 1950 al 1953. Rivista di Scienze Preistoriche Vili, Firenze 1953, 438—154. 57. oc. Jovan Kovačevdć, Prilozi rešavanju postanka i razvoja južno- siovenskog zlatarstva i zlatarskih proizvoda u ranom srednjem veku. AV III, 1952, 523—334. 242 58. oc. Branko Gavela, Osnova preistomske arheologije. AV IV, 1953, 160—164. 59. oc. Branko Gavela, Keltski oppidum Zidovär. AV IVV 1953, 164-^169. 1954 60. Podela naušnica sa zvezdolikim priveskom u slavenskim kulturama Jugoslovena. Glasnik Zemalljlsklog muz:e[ja 1954, 77—86 (+'4 slike). 61. Alcuni problemi intorno alle palafitte della palude di Ljubljana. Ciklostil. Kongres predzgodovinarjev v Varese 1954, 5 str. '62. Novi stratigrafski podatki kolišč na Ljubljanskem barju. AV V, 1954, 5—21. 63. Pomen nekaterih nakitnih predmetov, najdenih v Detti v Banatu. AV V, 1954, 50—162. 64. Staroslovanski grobovi na Selah pri Dobovi'. AV V, 1954, 167—170. 65. Ali smo opravičeni na temelju predzgódovinskih statuet rasno in etnično opredeljevati prebivalstvo neolitičnega časa? AV V, 1954, 2113—224. 66. Dataci ja in etnična opredelitev grobišča v Sieghartskirchnu. AV V, 1954, 382—386. 67. Pomembne staroslovanske najdbe v Bački. AV V, Ill954„ 395—397. 68. Ein interessanter Rhytonfund in Ljubljana. Archaeoilogia Jugosla- vica I, 1954, 23—28 (+ 6 SÄ). 69. Nekoliko primjera preistoriske plastike iz Makedonije. Glasnik Muzejsko - komservatorsikog društva Makedonije, Skopje 1954, 89—98 (+12 slik). 70. oc. Fr. Halste, Die Bronzezeit in Süd- und Westdeutschland. AV V 1954, 177—181. 71. oc. Jan Eisner, Deviimska Nova Ves. AV V, 1964, 185—188. 1955 72. Arheološke ostatine v jugoslovanskih jamah po paleolitski dobi. V: Prvii jugoslovanski speleološki kongres, Postojna 21,.—24. I. Ii954. Ljubljana 1955, 87—95. 73. Nekaj pripomb k izvoru butmirske kulturne skupine. AV VI, 1955, 5—25. . . 74. »Dimini« kulturna skupina. AV VI, 1956, 65—77. 75. Ali so bila na Ljubljanskem barju kolišča? AV VI, 1955. 78—81. 76. Convegno Internazionale di paletnologia in occasione del 1° Cente­ nario della scoperta delle palafitte preistoriche. AV VL il9i55, 148—149. 77. The Castle Hill of Ptuj from prehistoric times to the Middle ages. Archaeology 8, 1955, 162—168 (+ 11 slik). ' 78. Arehološki sledovi slovanske naselitve na Balkanu. ZČ VIII, 1954, 7—26. 79. Ali so Južni Slovani tudi sežigali svoje mrliče? Zbornik filozofske fakultete y Ljubljani II, 1955, 83—102. 80. Einige Probleme um die Pfahlbauten am Laibacher Moor. Sihnium, Varese 1955, 201—2111 (+6 slik). 81. Izkopavanja u Danilu kraj Šibenika. Ljetopis JAZU 60, 1955, 194 do 204 (+ 4 tabele). • ' 82. Oris predzgodovine Ljubljane. V: Zgodoviima Ljubljane I, Ljubljana 1955, 243—308 (+3 karte in 21 taibeil «Ä). 83. Arheološke najdbe iz dobe selitve narodov iz zgodnjega srednjega veka. V: Zgodovina Ljubljane I, Ljubljana 1955, 427—441 (+ 10 tabel slik). 84. oc. Max Hundt, Das karolingisohe Reihengräberfeld von Feikendorf- Kleetzhöfe im Landkreis Kulmbach. AV VI, 1955, 152—'154. 85. France Stare, IKnske naijdbe železne dobe vLjublrani. ZČ Vili, 1954, 244—1247. , 1956 86. Arheološke ostatine v Predjami. SAZU, 1. гажг., Razprave IV/1. Ljub-" ljana 1956, 64 str. (1 priloga, 49 tabel slik). 16* 243 . 87. Ceramica dipinta della costa Dalmata. Bulletino di Paletnologia Ita­ liana 65, Roma 1956, 297—300 ('10 slik). 88. Neolitična naselbina v Drulovki pri Kranju. AV VII, 1956, 3—28 (+ 9 tabel1 »lik). 89. Zaštitno istraživanje u Demir Kapiji 1948 god. Zboraiiilk izdanija na Arheološkiot muzej I (1955-1956), Skopje 1956. 90—.107 (19. slik, 2 prilogi). 90. Nekaj o stratigrafiji pri arheoloških raziskovanjih. AV VII, 1956. 339—346 (4 slike). 91. oc. (skupaj z J. Klémencam:) Jaro Šašel, Vodnik po Emoni. AV Vil, 1956, 187—489. 1957 921 Neolitska naseobina na Crkvinama u Turbetu kod Travnika. Glasnik Zemaljskog mfuzeja 1957. 5—18 (+ 7 tabel sllik). 93. Roman Family Tombs in Yugoslavia. Archaeology 10. 1957. 117—132 (+,13 sKlk). 94. Zanimive upodobitve na keramičnih predmetih iz »Grapčeve špilje« na Hvaru. AV VIII, 1957, 3—8 (+6 slik), 95. Stražbenica v Danilu pri Šibeniku. AV VIII, 1957, 48—64 (+ 7 tabel slik in 2 prlilogi). 96. Miloje M. Vasic. AV VIII, 1957, 76—78. 97. Vladimir R. Petković. AV VIII, 1957, 79^89. 98. Kultura in kulturna skupina v predzgodovini. AV Vili, 1957, 95—98. 99. Opredeljevanje arheološkega gradiva. AV VIII. 1957, 99—108. 10O. Lengyelska kulturna skupina v Bosni, Sremu in Slavoniji. AV VIII, 1957, 175—203 (+15 slik). 101. V. Gordon Childe. AV VIII, 1957. 328. .102. Slavenske naušnice sa spiralno uvijenim konusom na jednom kraju. VZAHD LVI-LIX, 1954-11957, 175—180. 103. Oc. Joachim Werner, Beiträge zur Archäologie des Attila-Reiches. AV VIII, 11957, 81 --84. 104. Mednarodni seminar za slovansko arheologijo. AV VIII, 1957, 329—331. ... 105. Novije publikacije, u istraživanju gvozdenog doba u Sloveniji. Rad vojvodjanskih muzeja 6, 1957, 285—1287. ' 1958 106. Neolitska naseobina u Danilu Bitin ju I (teikst), Zagreb 1958, 216 str. (17 sliik, 2 diagrama; 6 načrtov)., 107. Miloje M.Vasić (1869—1956). Südstforscnumgen 1958, 157—159. 108. Ostava brončanih matrica za otiskivanje u Biskupiji kod Knina. Starohrvatska prosvjeta, N. S. 6, 1958, 29—44 (+8 tabel). 109. Eine neue Kulturgruppe des späten Neolithikums in Nordwestjugo- wien. Acta archaeologiica Academiae «aient. Hungaricae 9. Budapest 1958, 83^93 (+ 3 tabele). 110. Istraživanje slovenske keramike ranog srednjeg veka u Jugoslaviji. Rad vojvodjanskih muzeja 7, Novi Sad 1958, 5—li2. 1959 111. Neolitska naseobina u Danilu Bitinju II (priloge). Zagreb 1959\ 114 tabél. 112. Ali predstavljajo neolitične statuete umetniške izdelke? ZUZ n. v: V/VI, 1959, 43—51 (+ 3 siMke). Ill3. Croatia (Dalmatia only). Cowa Survey, current Work in old World Archaeology, Area 6 — Balkans, I, 1959, istr. 15—/14. 114. Slovenia. Cowa. Survey, Area 6 — Balkans, I, 1959, str. .Ii6. lil5. Nastavak iskopavanja u Danilu kraj Šibenika u 1955 god. Ljetopis JAZU 63, Zagreb 1959, 226—239 (+8 tabel). 1'16. Prethistorijski željeznodobni keramički nalazi na Gradini u Danilu kraj Šibenika. Ljetopis JAZU 63, 1959, 214—225 (+ 12 tabel). 244 11". Prethistorijska glinena plastika н Jugoslaviji I. Neolitske plastične izradjevine u - Vinci. Arheološki radovi i rasprave JAZU I. 1959. 61—118 (+ XXVI tabel). 118. Miniaturne steklenice v neolitu Jugoslavije. AV IX/X. 1958/1959, 3—12 (9 sđlilk). . 119. Gregor Cremošnik. AV IX/X, 1958/59, .185—186. 120. Pravilnost opredeljevanja posameznih predmetov in kultur zgod­ njega srednjega veka do ?. stoletja kot slovanskih. ZČ Xll-Xffl, 1958-1959, 75—107 (+ 12 istók). 121. Koštane pločice U avarskim grobovima u Bogojevu. Raci vojvodjain- sikiih muzeja 8. 1959, 105—116 (21 sllilk, 1 -tabela). 1,22. Neolitski grob u Bogojevu. Prav taimi, 211—2il3 (2 sliki). 125. Croatia. Cowa Bibliography. Area 6 — Balkans I, 1959, 15—17. 124. Slovenia. Cowa Bibliography. Area 6 — Balkans L 1959, 21—2> 1960 125. Drulovka. Zbornik Filozof sike fakultete ПГ4. Ljubljana 1960, 59 str. (41 tabel. 2 'pniilogi). ' - ' 126. Oko pitanja značenja statueta sa dvema glavama. Zborniiik Matice Srpske. Društvene nauke 26, 1960, 5—17 (7 .sliik). 127. (Skupaj s S. Saržoski:) Barutnica — Anzabegovo Ovce Pole — Naselje. Arheološki pregled 2, I960, 44—46. 128. Neolit na Krasu in v Slovenskem primorju. ZČ XIV, 1960, 5—54 (+XIV slik). 1961 129. Novi rezultati kod istraživanja arheologije u kraškim pećinama Slovenije od neoiita dalje. Drogi speleološki jugôslovensiki .kongres, Zagreb 1961, 139—142. 130. Neka pitanja oko neoiita u Dalmaciji. Diadora 2. 1960-61, 13—30. 131. oc. J. Neustupnv. I Haisek. J. Hralova. J. Brem,. R. Turek. Praveik Československa. ZČ X'V, -1961, 204—.206. - 1962 • 132. Alcuni problemi del Neolitico Balcano-Danubiano'. Atti del VI Con­ gresso Internazionale 'doli e 'Scienize Preisàariche e .Protostoriche, Voi. I, Roma 196i2. 145—,158. 133. Prehistorijska glinena plastika u Jugoslaviji II. Arheološku radovi i rasprave HI, Zagreb 1962, 103—174 (Table XXVII—>XLI). 154. Nekaj neolitskih in eneolitskih problemov v okolici Križevcev na Hrvatskem. Zbornilk Fliloizofske fakultete. TVA. Ljubljana 1962, 53 str. {'+ 28 taibel, 1 risba v tekstu). 135. Resnikov prekop, Ig, Ljubljana — sojeničarsko naselje. Arheološki pregled 4. 1962. 56^-57. 136. Croatia. Cowa Surveys, Balkans, Area 6, No. II, 1962,, 19—20. 137. Slovenia. Prav tam, 25. 138. Akademik dr. Jaroslav Böhm. ZČ XVI, 196B, 231—232. 139. VI. internacionalni kongres prazgodovinarjev in protozgodovinarjev 1962. leta v Rimu. ZČ XVI. -19621, ,233—266. 140. Croatia. Cowa Bibliography. Balkans. Area 6. No. II, 1962, 27—29, 141. Slovenia. Isito. 32—54. • . 142. oc. l'Europe à la fin de l'âge de la -pierre. ZČ XVI, 1962, 240—242. 143. oc. Joachim Werner, Die Langobarden in .Pannomen. ZČ XVI. ,1962. 249—251. 144. oc. 'Gvula Török, Die Bewohner von Halitmba im 10. in 11 Jahr­ hundert, ZČ XVI, .1962, 251—254. '1963 145. Prazgodovinsko kolišče ,pri Blatni rBrezovici. SAZU. il. iraz.r., iDeia 14, Ljubljana 1963, 67.str. (32 tabel, 9 prilog,, 1 načrt). •146. Relative Chronologie der Danilo Kulturgruppe. Munera Archaeolo- gica Josepho Kostrzewski, Poznan 1965, 79—85. 245 147. oc. J. Poulik, Stari Moravane budiiji svuj sitat. Argo II, 1963, 113—Ш. 148. oc. Ilova Ko'vnig-, Das awarenzeiiliche Gräberfeld von Alattvân. ZČ XVII, 1963, 266—269. 1964 149. Danilo in danilska kultura. Ljubljana 1964, 108 str. (70 tabeli «Mik, 5 slik v tekisitu, 4 priloge). 150. Kulturne ostatine na kolišču ob Resnikovem prekopu, odkrite 1962. leta. Poročilo o raziskovanja], meolilta in eneotlita v Sloveniji I, Ljubljana 1964, 25^16 (+ 2ll tabel). 151. Rimska pot ob Resnikovem prekopu. Isto, 57—59 (+ 2 tabeli in 1 sla), 152. Pedro Bosch-Gimper. Argo III, 1964, 130—1151. 1965 153. Slawische frühmittelalterliche Kulturreste im nordwestlichen Jugo­ slawien und östlichen Alpengebiet. Acta archaeoilogtica Academiae scdetn. Hungaricae, 1965, 59—63. 154. Nekateri problemi podonavsko-balkanskega neolita; Situla 8, 1965, 165—175. 155. Neo- in eneoütski elementi na Ptujskem gradu. Poiroöilo o razisko­ vanju neolita am eneoiltta v Slovenija II, Ljubljana 19*5, 5—53 (+ 27 tabel). 156. Simpozij o teritorialni in kronološki razmejitvi Ilirov v prazgodo­ vinski dobi. ZC XVIII, 1965, 2(61—263. 157. Predgovor, v knjigi V. Lahtov, Problem trabeniške kulture, Ljub­ ljana 1965, 7—8 (in redakcija vise knjige, objavljene po avtorjevi smrti). 158. Resnikov prekop pri Igu.' Varstvo spomenikov IX, 1963—1964 [1965], str. 133. 1966 159. Zanimivi kultni predmeti v neolitu jadranskega kulturnega kroga. ZC XIX-XX, 1965-1966 (Zwiterjev izbornik), 65—80. Bibliografija zajema Koroščeve knjige, razprave in članke (razen enega v Ene. Jug. 5 ter osmih v Ene. lik. umjet. i2-3), ne zajema poročil o delu arheološke isekcälje pni SAZU (vključenih v poročila generalnega tajnika SAZU im objavljenih v ustreznih Letopisih SAZU) za 1. 1947 .ter 1950—1958, le izjemno pa vključuje tudi nekaj za Koiroščevo delo in mnenje pomemb­ nejših ocen (izven bibliografije je ostalo 87 knljižnih poročil im oçen, največ v A V, ZC in Argu), ki so vse zajete v navedeni pokojnikovi bibliografiji. Bogo Grafenauer ANTON MELIK 1. I. 1890—8. VI. 1966 Komaj je stopil v pokoj —v sedeminsedemdesetem letu življenja po skoraj' pol stoletja nepretrganega službovanja, garaškega znanstvenega dela, o katerem pričajo štiri desetine knjig in okrog štiristo zajetnih razprav, člankov, ocen in poročil,1 organizacijskega znanstvenega dela (preko pol stotine knjig je šlo 1 Biografski in bibliografski podatki so bili objavljeni v Letopisu AZU v Ljubljani I, 1943, 170—171 (do 1939); SBL II, 1933, 88—89; Univerza v Ljubljani, Biografije in bibliografije univerzi­ tetnih učiteljev in sodelavcev, Ljubljana 1957 (do maja 1956); Geografski vestnik XXXII, I960 (Melikov ibornik), 10—20 (do začetka 1960; sestavil D. Meze); bibliografija od 1960 naprej je v tisku v drugi knjigi Univerza v Ljubljani (do konca 1. 1966, sestavil V. Melik). Gl. še M. Žagar, Prof. dr. Anton Melik, Objave Univerze v Ljubljani 1965—1966, št. î, str. 197—200, in Sv. Ilešič, Anton Melik, Letopis SAZU 17, 1966, V Ljubljani 1967, 37—46 (z bibliografijo za čas po 1. 1960, sestavljeno od D. Mezeta). 246