31
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Uradaa „Wiener Zeitg." razglasila je Najvišje ročno pisanje z dne 18. januarija t. 1., s katerim je imenovanih 15 novih členov avstrijske gosposke zbornice, namreč: deželni glavar gornje-avstriJ8ki opat Achleuthner; profesor in sloveč operater dr. Billroth; deželni glavar solnograški dr. Karol grof Chorinski; komornik Teobald grof Czernin; komornik in poslanik Fr. grof Deym; tajni svetovalec in sejski predsednik upravne sodnije dr. Moric baron E n d e r; predsednik evangeljskega višega cerkvenega sveta dr. R. Fran z; prost klosterneuburški U. Kostersitz; komornik Franc grof Kuefstein; komercijonalni svetovalec Ludovik Lobmeyr; tajni svetovalec, bivši vodja trgovinskega ministerstva baron Karol Pussvvald; deželni glavar tirolski dr. Franc baron Rapp; tajni svetovalec, predsednik deželne nadsodnije v pokoju Josip baron Schenk; deželnega glavarja moravskega namestnik dr. vitez Šrom, in pa grajščak Stanislaj vitez Sta-rov/iejski-Biberstein.
Pri tem imenovanji ozirala se je vlada precej enakomerno na vse stranke, se ve da razun skrajnih, na pr. oi^e vrste, kakoršne se nahajajo v „nemškemw klubu. K programu nemško-avstr. kluba pa spadajo: Billroth, Ender, Lobmayr, Schenk in Pusswald, v vrsto nemških konservativcev je šteti: Achleuthner, Choriusk)%XueP stein, Kostersitz in Rapp; češki klub bi zastopali Czernin, Devm in Šrom, poljski klub pa: Starowiejski.
Med imenovanimi pogreša se ime barona Pino§, o katerem se je govorilo, da bo imenovan, ki je pa ravno v tem času odložil svoj državnozborski mandat.
Z novoimenovanimi členi gosposke zbornice so v obče zadovoljni tudi levičarji, v kolikor se sme to soditi iz glasov njihovega časništva.
32
Stajerska. — Dne 21. t. m. odklonil je deželni zbor predlog o omejitvi ženitovanja, potem prišel1 je v razpravo predlog Ausserer-jev zoper naredbo Pražakovo. Cesarski namestnik trdil je, tak protest ne more biti naloga deželnega zbora. Knez Lichtenstein imel je veliki govor. Odobraval je naredbo, vendar pa je trdil, da so bile nekatere druge vladine naredbe proti nem-štvu prav nesrečne.
V teh točkah se stranka njegova ne strinja z vlado. Nemci naj bi se tolažili o zgubi oblastvenega stališča v Avstriji in pa tolažili z dejanskim nadvladanjem. —Poslanec Hakelberg zaslužil si je deželnega glavarja klic k redu, ker je rekel, da se mora glas ljudstva izjaviti v deželnem zboru, ki kliče: „kako dolgo še, o Pražak, nas bo zasramovala tvoja narodno-agitorična besnost!*
Aušserer je obžaloval,  da  namestnik   predlog  ime nnje   demonstrativen.    Nemci  ne  napadajo,  temveč se zatji:ajo.
Poročevalec manjšine bil je M. Vošnjak, ki je stališče Slovencev izvrstno zagovarjal. Pri glasovanji pridružili so se nemški konservativci Slovencem.
Primorska. — Na mesto odstopivšega državnega poslanca Vuzetiča izvolila je tržaška trgovinska zbor-niča viteza S ta lic-a.
Tirolska. — Deželni zbor zavrgel je načrt nove postave za ljudske šole, ter izrekel je željo, da se spremene dotične državne postave. Dovolila pa je večina deželnega zbora, da se v prihodnjih treh letih podpora za učiteljski zaklad pomnoži za letnih 12.000 gold., zaklad za onemogle učitelje, njihove vdove in sirote pa za letnih 8000 gold.
Liberalna manjšina deželnega zbora s profesor Wil-dauerjem na čelu pa je predlagala, pozvati c. kr. vlado, naj v svojem področji ukrene,; da razvoj ljudskega šol-stva po moči pospešuje in 'enako tudi pravno stanje učiteljev.
Bolgarsko vprašanje se le zelo počasi premika. Bolgarska deputacija podala se je z Rima čez Brindisi v Carigrad. Da bi tukaj kaj več ali boljše opravila, kot v druzih mefrodajnih evropejskih središčih, ni misliti.
Za nekoliko pa je vendar videti, da se je stvar pomaknila bližje k rešitvi s tem, da so, kakor trdijo najnovejša angleška poročila, vse evropejske velevlasti pritrdile predlogu Ruske, priti k izjavi mnenja o bolgarskem vprašanji, samo Angleška si je glede vrste ouih vprašanj, o katerih bi bil razgovor/izgovorila pridržek, ker ona bi rada najprej vredila volitev kneza, memo tega, ko Ruska v prvi vrsti želi, da pred vsem sedanja (Bolgarska) vlada odstopi.
— Bolgarska vlada je določila, da se vsak pešpolk povekša za eno družino. Pijonerska družina se bode pomnožila za eno stotnijo in premenila v polk. Osnovali bodo tudi eno novo trdnjavsko baterijo in eno disciplinarno stotnijo. Sestavila se je komisija iz 1 majorja in 5 stotnikov,  da bode izdelala projekt o organizaciji re-
zerve in deželne brambe,  o  vozništvu in intendanciji o vojni in program o izvežbanji vojakov.
— V Sofiji se je praznovala petindvajsetletnica Smrti v turškem ujetništvu otrovanih in zadavljenih pesnikov bratov Miladinovih. Po slovesni službi zbralb~se je mnogo občinstva v gimnaziji, kjer so profesorji in dclbotniki bolgarskega literarnega društva predavali o zaslugah bratov Miladinovih. Slavnosti so se udeležili tudi regenti in ministri. Regentstvo je dovolilo 1000 frankov za izdajo del omenjenih dveh rodoljubov.
Gališki deželni zbor pritrdil je predlogu Kneza Adam Sapieha, da naj se deželni odbor pooblasti, poplačati stroške, ki bodo potrebni za sprejem cesarjeviča Rudolfa in njegove soproge. Metropalit Sembratovič izrekel je,, da Rusini z veseljem pritrdijo temu predlogu ter je uaglašal, da vlada pri vseh pojavah lojalitete ?% dinastijo v deželnem zboru najpopelnejša sloga.
Nemška. — V zadnjih duek naznanjali so telegram iz nemških merodajnih časnikih izjave, po kateri se Francoska nagloma pripravlja na vojsko, da nakupa vajo konje, nakupava lesovje za lesene koče ob nemških mejak in druzega več. Iz rakih naznanil sklepalo jih je mnogo, da je res nevarnost vojsKe uže prav pred durmi, nekateri mislili so, da Nemška na nos na vrat dela na vojsko; stvar pa se je zadnji čas vendar od mnogih tolmačila drugače. Znano je namreč, kako občutljivo, je knez Bismark propadel z vojnim predlogom v državnem zboru, po razpustu zbora napenja vse žile, da bi se izvolila poslušna večina. V ta namen vpeljala se je v gosposki zbornici adresa do cesarja; ojstro govoril je cesar v svojem odgovoru zoper prejšnjo večino zborovo, enako mislijo, da hsOče ravnati tudi vladar bavarski, ker pa vse to še ne bo inor&biti dosti -pomagalo, uiala Bismark na vrata pretečo vojsko samo zato, da bi zmagaf v predstoječih volitvah, katere se vrše 21. februarija.
Čuje se, da se ima zbrati nov zbor.uže 8. marca.