ali sc tudi sivine osmi Iz nemškega. V Ljubljani. S ta prodaj' pri Janezu red nékimi dvajsetimi létmi je popotoval gro f svojo gospó. Ko prideta Mizo lépe vas obidejo grofinjo slaMsti. v, persih je čutila bolečine, ki so jo fišale. Zib, ji je nepokojno trepala, njéni obraz je bil višnjevo rudeč. Kočijai je po mogočosti konje naganjal in kmalo so se pripeljali v vas, kjer so bolno gospo v gostivni d v posteljo spravili. Brez odloga je poslal gro f po zdravnika vasi:. Pa tega ni bilo doma. Bo Iečine in slabosti grofinje so večje in večje pri hajale. Zna je urneje trepala, sapa gosteja pri Dajala in to tér rudeči obraz je očitno kazal o da je silno treba pu'ati . „Kje je najbližji zdravnik? je prúal skerimo grof gospodinjo gostivnice , ki je ravno z gorkim čajem v roki v stanco stolila . 5, V mestu, dve uri od tod, žlahtni gospod ! je odgovorila. ',Za bojo voljo! to je predalječ. Mi ni nikogar v vasi, ki se kaj na zdravilstvo ume in za sli() pusvati zna?” Je ilahtni gospod! naš živinski zdravn.ik zdravnik? Kaj pa misffie,Zena ali mislite mar, da je moja žena krava?" ,, lahtni gospod, je rekla gostinka neko liko prestrašena, „naš iiv"inski zdravnik ni n e pripraven človek . ni le iivine ampak Mi rudi je dobro ozdravil. ',Nej pride, Ljudoviic " e prosila grofinj a ktere bolečine so večje in vetje prihajale . ni taka reč , kri spustiti Grof je poslal po sivinskega zdravnika. Gaš pel., njegov kočijaž, je mogel jaderno v mesto se peljati in na vsako v to do večéra z zdravnikom priti. zivi'nski zdravnik je prišel . Kako se je zjasnilo grofovo obličje, ko j e nlo' z prijaznim obrazom, lepo oblééen, k njemu prišel, ,ga lepo pozdravil in mu priljudno svojo službo ponudil. Grofu se je kamen od serca odvalil. K svoji bolni leni je peljal 'ivinskega zdravnika. Tudi ta je rekel, da je treba koj kojpušati, kar je prav ročno storil . Grofinji je kmalo zlo odleglo in zdravnik jo je s prijaznimi bes& dami potolažil in ji rekel, da bo čez dva dni spét naprej potovati mogla. Govoril je pa pri tern tako o bolehoti grofinje, da je nenavadn e védnosti v zdravilstvu razodéval. /Grof se ni mogel zderžati, mu zavoljo tega svoje začudenje pokazati. „Rri jogu !”' je rekel, „škoda da niste kaj boljega s svojo glavo postali, kakor ivinsk zdravnik.” ',Gospod grof! mislim, da sim pravo izvo - Dober ii.vinsk zdravnik je ()olji, kakor slab elovéšk." „Slab elovék zdravnik bi vi nikolj ne bili. Ali ste po svoji volji i'hinozdravnikva se lo iti, ali vas je kaj k tém.0 primoralo ? ',Po lastni volji, gospod grof, sim se ga h) til . Mogoče mi jé bilo, se vsakterega stanú pri. jét'i, pa, da si ravno so mi od vsih strani odsvétovali, slin postal iivinsk zdravnik ; zakajdol'nost sim imel, iivini svojo hvaléŽnost skazati Kakono dolinost hvaležnosti ? ',Gospod grof, živalim se imam vse zahva skorej več kakor ljudém .” ',Rad bi vodil, kako ; prosim vas, povejte mi svoje iivljenje ; opanite pri moji večérji ." Zdaj se je prip@jal doktor iz mesta: Vida je, da je grofinja nevarnost prestal a in poterdil je vse za dobro, kar je živinski zdravnik za silo napravil. Na izgovor tega, da je v tej veliki sili sam se lotil , je rekel doktor pri jazno : „Poznam vas , gospod 31énik ; tako ste mogli storiti, eno uro pozneje in kaplica (ilak) bila gospo umorila ; zdaj je pa vsa nevarnost premagana. Prišel bom pa vunder e juter gospov grofinjo pogledat.” ivinozdravnik je ostal pri grofovi večerj i kakor je bil povabljm , in povédal je ter prost o in resnično svoje življenje . ---..*,,»(e«c.« Pero poglavje. Najdee. Dva dni od tod leži Léskova vas. Velika uhoina vas je, ktere prebivavci se večdél z tkanjem in predenjem iivé. Na koncu. vasi je stala majhna, pol poderta koča, ktera se jp viharjem in vremenu kakor po čudesu branila . V nji je stanovala stara . vdova, past-ujeva Maruša imenovana. Silno uboga je bila in z be račijo in z milimi dami se je zivila. Zaničevanja je dokaj terpéla ; posebno hudobni otroci vas i so jo, kar so mogli, draiili in zaničevali. Na vadno si ni nič kaj iz tega storila. Pa zmerjala in oštevala jih je obilno, če so se njenega ljubčka, starega Parizeljna lotili . Na tega so imeli fantje posébno piko. ,Kjer koli se je „Marušni otrok” — tako so imenovali pséta — pokazal, so ga z, vpitjem in kamenjem sprejéli . Z režanjem in lajanjem jim je odgovoril, stara Maruša pa z zmerjanjem, iuganjem in rotenjem, da ni bilo ne konca ne kraja. .Ali se je bilo tedej čuditi, da je Parizelj kterega je pri stari Maruši malo kdaj kak dober griiljej doletel, o takim ravnanju bolj in boljmedlel, in nazadnje samo še senci podoben ostal . e majhnemu so mu hudobni otroci rep odsékali mesarAc pes mu je v nesrečnim boju eno uho popolnoma in tri d& druzega odgriznil. V starosti je na enim očésu oslepel in zavoljo starosti je tudi.' ob zobe prišel tako da mu nazadnje ni č druzega ni ostalo, kakor dobro serce in zvesta ljnbézin do stare Maruše, ktere ljubček je d o svoje smerti ostal . Enega jesénskega večera so nevkretni otroci Parizeljna in Marušo na popisano vižo zvunejvasi na majhni senoiétl napadli dražili . Maruša jih je kregala in zmerjala ; Parizelj je renčal in ostanek svojih zob kazal. Za clobro je pa spoznal se vniakniti in v gošavo zbeiati kjer j e lájal in ostal. 'reško dihaje in nad hudobnostjo otrok razjezena je hitela stara Maruša za svojim ljubčkom in vidna s čudenjem, da je njeni Pari zelj detice lizal , ki je v snažne plenice zavito pod germ'ieem skrito ležalo . To detice sim bil jez. Se dan današnji ne vem kdo so bili moji starši. Nikolj nishn ni č slišal od njih. Stara Maruša je bila usmiljenega serca. roko me je vzela, v svojo kočo nesla in mi p o steljico i z slame in sena naredila. Da je stara Maruša détice našla, je kmalo po vasi slovélo. Mnogo ljudi je prišlo me gledat ; pa malokdo je prinesel mleka in plenic za nago, stradajočo s i notico. Nihče ni imel veselja ubogi vdovi brem e odvzeti in me rediti. jpra~evali so sicer, kako da bi bil v germovje prišel, kdo bi moji starši biti vtegnili. Pa nič nišo zvédli. osem dni po urneje ni nihče več od mene govoril, kakor so v začetku tak hrum zastran mene zagnali in v vsaki kerčmi od nieesa kakor od mene niso govorili . Stara Maru.a, je iméla nad mano ser+no veselje. V svojini zakonu si je vedno otro k željéla S pa le v njeni starosti so ,se ji im& i'elj e spolniti. Silno si je prizadevala in povsod za voljo mene beračila, da si je mogla kozo kupiti. Za njo je imel stari Parizelj največje veselje na d mano. C& ure je ležal poleg mene in mi je prijazno obraz in roke lizal ali pokladal svojsmer&ek na moje lica in me, s svojim očesom prijazno in milo gledal. Starej sim prihajal in o' ljubezni polni skerbi svoje matere sim dobival od dné do dné bolj krepek in zdrav život. Kadar je šla stara Maruša na bero —kar se je navadno trikrat v tédnu zgodilo — me je zaperla in starega Parizeljn a pustila, da m.e je varoval in mi drušino délal . Prav dobro sva se imela in stari psiček je ime l poterpljenja in ljubézni dosti, v igranju in norčevanje reči prenesti, kakoršne psi sicer le prav neradi veédél s šavsanjem in renčanjem prenesejo. Prav dostikrat sva imela tudi kozo v drtli'ni, kadar ni bila na paši. Med téma nedolinema iivalima sim lahko čakal, da se je Mas ruš*a vernila, ktera rn.é je potem navadno s kakim dobrim griiljejem oriško dovala, da je tak o dolgo ni bilo. Tako sim rastel ; koj ko sim znal tékat'i, sim mogel iti z Marušo na bero. Moja mladost in moje prošnje so im& usmiljenje ljud i buditi in dobiček bere množiti pomagati. Storil sim, kar mi je bilo mogoče in moja rednica j e smela z mano dovoljna biti . Na tacih potih je bil navadno Parizelj najini tovarš. Kot svojega ljubčka je posebno na mene pazil. Zakaj dasiravno je za vsako zobavljanje že vterjen bil in je vse voljno prené,sel bi vunder nikomur ne bil svetoval, mene le količkaj raztaliti . V tulil pri. godkih je pozabil svojo starost in nezmožnost ; jezo in zlobo se je zaprašil v tistega, kteri j e hotel, kakor je mislil, mene razžaliti . Ko sim 'on sédem Iét star, je Parizelj cerknl Na mojih kolenih je izdihnil svoje Življenje . Bridko sim jokal. Stara Maruša me je komaj potolažiti mogla in dolgo je terpelo, preden si m mogel svojega zvestega pséta pozabiti. —Maruša je od dne do dne bolj hirala. Namest nje sim mogel jez prosit hoditi. Prav slabo se nama je ve'as'i godilo. Pa stara Maruša je -bi'!a vedno terdnega serca in tolažila me je, kadar sim s prazno mavho jokaj e dam prišel in sim se pritožil , zoper terdoserčnost ljudi. „Stari Bog živi i” mi je dostikrat rekla: ,,naš Oče je vsih. On, kteri tice v višavi iivi, in cvetlice na polju. oblači, bo tudi tebe preii'vel in oblačil! Pojdi tedej juter le, zopet pro- sit. Kar danes nisi dobil, znaš juter dobiti ! Skoraj eno leto sim hodil na beračijo, kar je Bog drugače z mano sklenil . Ko sim enega večera dam prišel sin. našel svojo dobrotnico mertvo; rečno je v gospodu zaspala. pred več časom se je po vrednim prejetju svetih zakramentov k smerti pripravila in dostikrat je z mano od svoje smerti govorila. Ta nesré'ča me tedej ni nepripravljenega zadéla, pa vunder j e prida sniert moje dobrotnice, ki' me je s tolikim trudom in terpljenjem na noge skopala, kako r grom o jasnim nebu nad mene . Moje vpitje in jokanje je priklicalo najinega soseda, starega kméta z imenom ~uefelj . Ko je revši'no in Mene za pttenega vidi sim se mu v serce smilil „Anie ! pojdi z mano 3” je rekel; „bom skerbel da bomo staro Maruša poštena pokopali! ” ,0>3 meni prašala in fant ji je povedal, da e dva dni, uméram in siin morda ve umeri. Rekla je, da se z je tako vstrašila, da se ni mogla več prestopiti . ',Pa ljubi Anže", je sklenila, ,Bog vse prav stori. Vidim, da ti bo odleglo, če se ti ho prav pomagalo". 5, Ja Kristina, kako mi je pa prav poma gati mogoče? sim jo prašal. „Prepusti le meni skerb, Ati'e, je odgovorila ; „kla boni v Pečn o vas k zdravniku, ga prosit, da pride k tebi”. preljuba Kristina! zdravnik v Pečni vasi j é umen, pa lakomen moi. Ne gre, če ne vidi dnarjev na mizi". ',Ne skerbi, Auie ; imam nékaj dnarjev pri sebi ; prav lepo ga bom prosila, gotovo bo prišel". Kristina se ni dala vbraniti. Pečna vas j e bila dobro uro od naše vasi. Da si ravno je ié Kristina sedem ur hodú storila se vunder ni nič trudna čutila. Sej je veljalo, bolnika pomagati. In res je prišla o poldne z zdravnikom . Nevoljen je bil, ko je prišel k meni., pa rekel je da sim iz nevarqsti. Kdor stoji na kraju groba, in sliši besede : ,z nevarnosti si! ta vé, kakošno veselje mu prešine vse žile . Kristina je kušnil a vsa veséla zdravniku roko, ki ji je rekel : ,Oj, ti si dobro dekle ; pri tebi se zna kdo prositi učiti". Kristina se je smehljala s solznini očmi . Jez sim skorej zaupal. Moj Sultan, ki nas je vse pazljivo poslušal, je začél v veselju lajati, kako r če bi bil vedel, da sin nevarnost preslab Ovčice so vedoželjno svoje glavice čez nizko steno pokladale in nas prijazno gledale . Zdravnik mi je ukazal pijačo skuhati, ki m & daje, in ukazal, me na gorkim imeti in snaziti. Ko je odšel. se je vsedla Kristina k meni, rutico odvezala in koseek, kruha jedla . Peni grižljej j e bil, ki ga je danes Vse sim ji povedal kako se mi je v bolézni godilo in koliko dobrega so mi moj zvesti Sultan in moje ovčice storile. Dergi jala je z ginjenim sercom zvestega psa in objemala ovne in ovce, ki so zdaj k nama prišl i in razdelila je skorej ves svoj kr114 med nje . Zvečer nji je zopet močno juho skuhala. Po noči je le par -ur spala, potem je pa pri meni enla. Zjutraj se je poslovila pri meni. K teti je mogla zopet iti. Opominjala me je, se Bogu zahvaliti in njemu zaupati. Potem je šla v cerkev k maš i za mene molit, in s povzdignjenimi rokami j e prosila moje 'gospodarjeve ljudi, dobro za mene skerbeti. Nad mano je naredila sveti kri' in Cola, tila me je. Poskusil sim se zahvaliti ji . pa jok mi ni dal tega. „Bog ti pover preljuba Kri— slina!” To je bilo vse, kar sim ji mogel reči. Boljšalo se je moje zdravje bolj in bolj, če ravno počasi. Kristina mi je poslala nekaj dnarje v da sim si svoj iiva:, poboljšal. Gospodarjevi ljudje so zdaj bolj lepo z mano ravnali in bilo je viditi „ da so svoje prejšno obnašanje obžalovali. Pa to ni dolgo terpelo. Stari tefelj je innerl in njegova edina hčer je kmalo potem z bogatim kmeto m omožila, kteremu je bilo Miha ime. Ta me ni mogel terpeti. Ni bilo mogoče, mu prav vstreei . Pri tem je bil prav natanjko préden slabo hran o nam je dajal. Na kmetijstvo, zlasti na rejo iivine se je malo več umel, kakor zajk na boben, in terinasta glava si je malokdaj kaj svetovali dala. Ni se bilo tedej čuditi, da7 mu je v kratkem ve č živinčet poginilo. Jez sim imel s svojimi ovcami srečo. Da si ravno sim mu odsvetoval, sim mogel vunder po njegovem povelju ovce na pašo gnati . Zavoljo nezdrave, vlažne kerme sim v svoj o žalost ob več ovac prišel. Tega, sim mogel jez kriv biti in tepenja in gerdih besed dokaj viiti . Od dné do dné mi je pri -tem možu vrenj dopadlo. Ako bi ne bil svoje drobnice -tako rad imel, bi bil že davno šel . Pa uboge živali so se m i smilile, ko sim pomislil, da bodo mogle v nepripravne, slabe roke priti. Ali v kratkim mi je kme t sam slovo dal. To je pa tako le prišlo : Enega večera v pomladi sim hotel svoje ovce dam gnati. Pot je peljala skozi gošavo. Pél sim svojo večerno pésim, kar vidim na, enkrat, da so ovce plašn o in prestrašene skup letéle,in da je moj Sulta n hud in reneé pred germovjem obstal . Pogledam 2* v germovje, pa kako se vstl$im, ko zagledani dvoje svitlih oči! Volk je bil. Zugaje sim vzdignil proti njemu svojo veliko z r'elézom okovano gorjačo. Volk pa se je urno skozi germovje splazi l se zakadi med drobnico in zagrabi ovco. Brez da bi bil čakal, mu znamenje dati, se verie mo jsultani na volka, ki je ovco spustil pa toliko zlobneje psa prijéti skušal. Hitel sini sultanu pomagat in mahniti sim hotel z vso močjo p o njem. Pa sultan je v teni hipu volka na tla vergel in zadel ga nisim teniuč teka palica je tako siln o mojo nogo zadela, da sim glasno zavpil in n a tla padel in nisim mogel več vstati. Mene slišati je spustil sultan volka in k meni skočil. Ko je volk -vida, da je prost in da sim jez nezmožen je hlastnil serdito na mene. Ce bi zvestega in senčnega psa ne bilo, bi bilo po meni. Pa pes ime ni zapustil. Kakor če bi bil vedel, da bi jez brez njegove senčnosti poginil, popade volka in ga podere v tistem hipu na tla, ko je svoje ojstre zobe v moj život hotel zasaditi. Strašno sta s e ravsala poleg mene. Zdaj je bil sultan na verhu zdaj volk. Ne morem popisati, kako mi je bilo pri sercu. V smertnlm strahu sim bil. Svojemu zvestemu visim mogel pomagati, ko sim padel sim si tudi .desno roko spahnil. Kome] sim se mogel Bogu priporočiti . S strahom sini gledal na sultana. Zvesta žival se je silno prizadevala. Kri mu je tekla kakor volku iz več ran . %agovati je začel. Ko sim to vidil, sim mu s večjem strahom vpil : ,,Sultan, sultan, ne spusti sicer sini zgubljen! Kakor če bi mu bile té besede novo moč dale, se je vergel s še večjo zlobo na volka. Prijel ga je za golt. Silno je tulil volk in na vso moč si je prizadeval, psa se rešiti. Pa Sultan ni spustil. S poslednjo močjo se je globočeje va-nj zagrizil in pregriznil mu je golt. Volk je večal in pojemal nekaj časa kimalo se ni več ganil, mertev je bil. Moj Sultan je gledal dalj časa serditovolka. S slabim glasom sim ga k sebi klical . Počasi seje pla zli k meni. Silno je bil razmesarjen. Kri mu je tekla iz ran. Zvesta zival je polož'i;a svoj kervavi šmereek na moje lice. Tako prijazno in ponosno me je gledal, kakor če bi mi bil hotel reči : »Jeli, da sini svojo réč dobro opravil? K sebi sim ga pritisnil in rad bi bil svojo srajco stergal, tla bi mu bil rane obvezal. Pa preslab sim bil. Vso .kri je zgubil. Stabeji in slabeji jé prihajal, pa vunder se je terdneje k meni pritiskal, kakor če bi me ne mogel pustiti. Pojemati je zaeél in še enkrat je obernil svoje zveste oči na mene in pes, ki mi je Življenje otel, je bil mertev . Zdihoval sim v svojih bridkih bolečinah . Jokal sim se za zvesto žival in vem, da té solze niso bile gréh. Noga rne je bolela, pa kaj so bile té bolečine ',nemo žalosti po moji m psu? Luna je začela svetiti in ovce so se začel e vračati in pri meni zberati. Samo nekterih bilo. Bali so se volka, da si ramo sim vidi], da vejo, da je inerten. Pa mojega zvestega Sultana so lizale, kokor če bi, ga hode zavolj o njegove serenosti pohvaliti in oživiti . Oh, kolikrat se splazil k zvestemu psu in sim ogledova l ali ni še iskrice življenja, v njem. Moj Sultan je bil mertev! — 7,& Kmétu je bilo vej; za drobnico, kakor za mene. Svoje hlapce je poslal, me iskat. Dam so me prinesli. Ovac je samo dvéh manjkalo . Vsak drug človek, kakor moj gospodar, bi bi l imel z menoj več usmiljenja . On pa je klél in terjal, da nej mu psa in ovce plačam. Več visim mogel terpéti. „Nej se le spét na noge spravim,” sim rekel v bolečinah in v jezi, „nikoljveč me ne bodete vidni .” tez tri dni sim prišel precej k moči, in mogel sim, če ravno počasi, hoditi. Ael sim( v gojzdi'é, kjer je zvesti sultan za mene in . za drobnico ii.vljenje dal. e zdaj je legal poleg volka. S solzami sim ga pokopal in žalosten se dam vernil. Doma sim povedal kmetu, da hočem iti in mu za ovce svoj zaslttek pustiti da si ravno mu po pravici ni šel. S kletvijo in zmerjanjem mi je rekel, da nej se poberem , kamor hočem. Potem sim šel v hlev in s solzami od svojih jagnet in ovac slovo vzél. Po versti sim. jih objél, in žalostno so meketal e kakor če bi bile vedle, da jih moram zapustiti . Trétje poglavij Popotovanje. Potem si šel, brez da bi bil vedel kam . Ko-sim prišel uro hoda dalječ, sim se spomnil da imam še eno dušo, Kristino, ki ima usmiljenje z mano. Obernil sim se na,pot, ki je v njeno vas peljala. Proti poldnevu srečam voznika s psom, ki jé bil mojemu Sultanu nekoliko podoben. Pes me je prijazno pogledal in tudi jez sim g a prijazno k sebi poklical in mu svoje kosilo — kosček černega kruha — dal . Tako sim se z voznikom sosnanil. Prúal me je, kdo sim in kam grém. Povedal sim mu vse in ga prosi l če se. smem na ,voz vnesti, ker zavoljo bolne noge .telzo hodim. Rad mi je pustil tako sva se bolj in bolj soznanila. Ko sva o pol dné v gostivnici se vstavila, me je h kosilu povabil i n rekel, če hočem njegov tovarn biti, in pristavil je, da me hoče z vsiin preskerbéti da ne bo m imel druzega nič opraviti, kakor mu pri kermenj u konj in pri vožnji blaga pomagati,. Kdo bi nzi bil bolj vstrégel, kakor on s tém. e davno sim ielel, h konjem priti, k teni lepim ivalini, h kte rim sim imel posebno nagnenje. veseljem sim. se v to vdal in v duhu pri Kristini poslovi Moj novi gospodar - Martin mu je bilo ime, je bil dobrega serca, pa nagle jeze. Za svoje konje in za psa je dobro skerbel. Kulak) sim se s konji, zlasti pa s Filaksom, tako je psa klical, 6oznanil, in pes je kinal mesto mojega nepozabljivega Sultana pri meni prevzé Martin je vidil s dopa(fajenjem, kako sim z a njegovo iivino skerbel . Pri njeni sini se učil kako konje rediti in opravljati. Jesti in piti sim imel čez ostanke ; z eno besedo, v ničemur bi se mi ne bilo pritožiti, če bi ne bil Martin ta k p'janee in igraveo bil. Gotovo je bil vsak večer v pijan, v pijanosti je silno visoko igral. e je zgubil, je strašno klél in dostikrat je prišel v pretep. Veliko je imel pri tem prestati . Zakaj v pijanosti jezi ni poznal mere in dostikrat se je -nad svojo iivino strašno iznosil . Pol leta sim z njim vozaril in v kerčinah in najslabejšinih drušhiah žensk zvokih hudega veliko, dobrega pa le malo vidil . Mislim, da bi bil na duši in na telesu odivjal, če bi bil š e dalje pri Martinu ostal. Pa Rog je imel drugač in boljš namen z mano . Ko sva enega večera v nékhn velikim tergu prenočila, se je Martin po svoji navadi vpijanil. Potem je začel igrati. veliko je zgubil. Mislil je, tla so ga goljfali in res menda ni med naj — bolj poštene ljudi prišel. Od jeze, vnet je vergel Igraveom kvante v glavo in jih zmerjal sleparj e in goljufe. Ti pa tega niso hotli terpéti., in zbili so se. Martin, pijan in od jéze vnet, zabode z noiem enega igravcov, druzega pa nevarno rani. Strašno so zahrumeli. Beriči so prišli in Martina premagali., kteri se je z vso močjo branil . Med tem, ko se je to godilo, sim bil jez v hlevu in sim konjem kladil. Filaks, pes, je bil pri meni.. Ker je bil tak hrum in krik, sim hotel v gostivnico .iti. Vitni sim, kako so moiove, ki o z Martinom igrali, kervave in kot \mgtve njé nosili. Kmalo je prišel tildi Martin, povezan in berie'i so ga proč peljali. S strahom sim popraševal, in zvedel vse . Roke sim vil in smertni strah da bi vtegnil tudi jez, kakor Martin zapert biti, xne je obšel. Skorej brez zavednosti sim stéke hlev nazaj. Ondi sim vedel za vrata ki so zadej a cesto peljale . Skozi té sim zbei'al, in Filaks, kterega sim pri konjih pustil z mano. — V svojim strahu sim celo noč tékel. Ko se je dan zazoril, sim bil v tujem, čisto neznanim kraju. Zdaljee sim zagledal kmetiško hišo proti nji sim šel. Lačen in truden, kakor sim bil, sim prosil, mi odpreti in koseek kruha . Po dolgim spraevanju in prošenju mi jé kmet odped., dal kruha in tudi psa nasitil. Tako sim bil zdélan, da sim se, ko sim se najedel, n a klop vlegel in zaspal. Ko sini se zbudil, je bilo sonce e visoko. Zahvalivši se kmetu sim poklical psa. Tega pa ni bilo ne viditi ne slišati . Povsod sim ga iskal in tudi kmeta prašal, ali n e ve, kam je moj pes prešel? Pa gerdo mi je odgovoril kmet, ali je mar čuvaj mojega psa ? Jez sim kriv, če ga bolje ne valjem. Misel me je obšla, da mi ga je kmet ukradel. Kaj bilo storiti? Ko sim še enkrat dvoriše zavoljo psa preiskati hotel, mi.' jé kmet jézno vrata po _kazal in mi i'ugal, me od hiše stepsti, če se n e pobérem. kol. — Ves ialosten sim se podal na pot. Zguba mojega zvestega psa mi je šla zlo k sercu. Ker sim bil tudi ob Martina, nisini imel nikogar n a céli zemlji, kteri bi se bil za mene potegoval . ',Nikogar? mi je reklo nekaj v mojim sercu „ali ne živi še-Kristina? Spomnil sim se njen e obljube pri slovesu, da bo vsak dan za mene molila. Spomnil sim se tudi njenega opominja, povsod in v vsih nadlogah in zopernostih v Boga zaupati.' Tolazba je prišla v moje serce. Kristi nine niolitne bukv'ice sim v roko vzél in molit i zaeél. Lahko mi je bilo pri sercu. Lep dan j e bil. Ptiči so glasno in veselo peli, cvetlice so cvetele in prijeten duh razširjale. Mislil sim, da bo ospod, kteri tiče v višavi nasiti in cvetlice na polju oblači, tudi za mene, zapušeno sirot o skerbel. Sereno sin šeI naprej iJi pridem do lepega terga. Pred gostivnico je stala kaj lepa kočija s šterinii prelepimi konji . Lepo in princ črno po— stavo konj ogledovaje sim se vstavil v svojini čudenju-. Zdaj pride koeija in da konjem zobati. Brez da bi mi bil rekel, mu pomagam . To mu je dopadlo. Vida je, da sim mogel pri konjih biti. Prašal me je po mojim f ivl.jenju. Vse sim mu odkrito povedal in pristavil, da sim silno 'ejiln in lačen. Dobri niol mi je podaril velik drvar ter rekel, da nej na njegovo zdravje jénin pijem, kar se mi poljubi. Nisini si dal dvakrat velévati in veselo se mu zahvaliv'i sini šel v gostivnieo, kjer sim dal klobaso in vina si dati. — V stanici za gospodo namenjeni so se posébne reči godile. Stokati sini slišal, kakor otroka in zeno tiho in milo ktero je nekdo to -Glasneje je bilo pogovarjanje : Ah ! Neika je rekla gospa jokaje, "uméra! moj Mignonček umera. Neka, jez ne bom smertii svojega ljubčka preiivéla ! „ ,Zlahtna gospa! ali ne vidite, da božjas t odjenjuje? Mignonček bo gotovo ozdravel! ” moj Mignonček! kaj moraš terpéti! Bo gse usmili! Pojdi Mignoneek, na mojim sercu moraš skleniti! Keremarica je prišla zdaj v stanico in povedala, da je ravno kar svoje najbolje konje v mesto po najimenitnejega zdravnika za ubozeg a bolnika poslala. — ',Oh" je rekla Žlahtna gospa z glasom najvéje žalosti, „če bi um zaxnogla perute dati , da bi mojemu ubogemu Mignoneku pomagal ! Nežka položi mojemu Mignoneku obkladek z gorkega vina na život! ” Meni se je pri tem pogovoru serce bolj i n bolj topilo. Pomiloval sim žlahtno gospo, ki je iméla tako lepe konje, iz celega serca, še bolj pa bolno déte. Gnalo me je, v stanico pogledati, pa kako siril ostermel, ko zagledam v naročj u gospé, ne majhnega otroka, temue v plenica i zavitega eernega pséta . Prav siliti sim se mogel, da se 1118i111 zasmejal. Kakor imam rivali rad, mi je to netimo ravnanje vunder smešno bilo, ja gréšno se m i je zdélo. Pa smililo se mi je vunder bolno ps e in bolj natanjko sim ga pogledal. zdélo se mi je, da je pse pr,vee' dobrega vŽilo in se preobjedlo. Povedal sim svoje mnenje keremarici, ta pa gospej. Koj siun mogel k nji iti. v ,,Ali si 'ivinozdravnik? je prašala 41i moreš mojega Mignoneka ozdraviti ? Takrat sim bil sedemnajst let star, ravno i r visoko rúen, in dobro sim bil oblečen . Z globokim priklonom — vino mi je serce storilo — prosil gospo, da bi smel bolnika natanjkú pregledati. Ker sini med zlasti med psmi zrasiel, sim bil v njih boleznih nekolik e skušen. Zlahtna gospa je poloila malega i gnona na mehko blazino in me prosila, pri pregledovanju prav lepo ravnati. Napeti vamp ni valicc in kalne oči so mi kmalo pokazale, kje da bolezen tiči. Prosil sim malo soli, mfeka olja. To sim dal psetu. Kmalu se je pokazalo, kar sim upal. Ubogemu psetu je kmalo odleglo in preden je ura pretekla, je zamogel ne po vsih šterih po stanici hoditi. Mene je v serce veselilo, da je ubogi psiče k tako urno ozdravel, bolj me je pa veselilo zavoljo psa, ki je res velike bolečine terpel, kakor zavoljo ilahtne gospé . Njeno veselje je bilo neizrečeno. Objemala in na ser' ce je pritiskala pseta, da je \komei moglo sopsti in glasno je zakričalo. Gospa se je zopet vstrašila. K meni je pritekla in praš'ala, ali se bo mar bonjast spet venúla. Lahko sim jo potolaiil. Nazadnje se je spomnila, da mi je plačilo obljubila. Rekla mi je, ali hočem pri nji sluiiti. popadel sim ji. ',Kot lokaj znaš v mojo slt,W)o priti!" je rekla . S čudenjem sim stermel va-njo. Smejala se je in mi povedala, kaj da je lokaj. To mi je malo dopadlo. alostno sim majal z glavo. No, kaj pa hočeš biti? Le na ravnost mi povej! je rekla . Serce sim si storil in ji na ravnost povedal, d a bi bil rajše pri konjih kakor pri nji. Nič mi ni zamerila zavoljo tega, temue na glas se je zasmejala, Bernarda, koeijaia poklicala, in xnu ukazala, me ta čas za malega koeijaia vzeti, in koeirati, kar sim pa ne sam znal, učiti. nard mi je dal roko in ilahtni gospej obljubil da m e o vse učil in na.e gotovo dobro imel. Vse je bilo za odhod pripravljeno. Gospa z Mignonom na ročju, je že hoda stanic-o zapustiti in v kočijo iti, kar priderdra lepa kočija in z njé stopi pervi zdravnik iz mesta in z njim še drug zdravnik. Oba sta imela zvezde iia persih. Ju viditi, je žlahtno gospo rudno preletelo. Ona je hoda imeti. pervega iivinozdravnika, zdaj p a je prišel pervi človeški zdravnik sam! — Pa pamet je ni zapustila . V stanico je stekla nazajkjer je imela Neka, njena hišna, e nekaj povezovati. „Za 1)o' jo voljo! Nežka,” je rekla, ,,Iepo te prosim, padi v medlevco ! mestna zdravnika sta prišla; [ignon je zdrav, zdaj mora: ti zboleti ! Nezka je bogata. zdihljejem je padla v sede in .se delala, kakor če bi ne bilo ni č Življenja v nji. Doktorja prideta v gostivnicQ, kjer ju. gospa prav prijazno sprejme in k bolnici v stanico pelje. Pošlatala sta ji žila in dišave pod nos der.rala. lOTe~ka je nazadnje za dobro spoznala, se iz omedlevice prebuditi in tw'áti, d a jo na 'elodcu in pri sercu tako nekaj tiki. Zdajse je mogla ojstremu izpraševanju. podvréči in gospoda sta jo dolgo in obširno izpraševala. Kakor je bilo viditi, ju. je hoda Nežka tudi nekoliko za nos voditi in jima je tako narobe i n čudno odgovarjala, da sta se sternio pogledovala in z glavami majala. Pa težko jo je. stalo to norčevanje. Pervi zdravnik je ukazal iz kočij e skrinjico z zdravili priupsti. Iz več glaikov je pijačo naredil, ktero bi mogla piti. Na vso moč se je branila Nežka in nikakor ni ho-tla piti . Zdravnika sta ji prav pametno prigovarjala. Skorej bi se jima bila v obraz smejala . Nazadnje se je vunder dala pregovoriti, pijačo pokusiti . Pa strašno se je ,kremžila, ko jo je pokusila in se rotila, da rajše umerje, kakor bi še pila. To- la~ila jo z besedami : „Ozdravéli ne bodete., gospodična, če téh kaplie ne pijete. „Zagotovim vas,” je terdila „da bom juter zdrava kod riba ; ne pijem jih ne!” „rodite pametni, je prosil pervi , ,vaše zdravje je v nevarnosti .” „bila preveč močno treplje; je rekel drugi zdravnik, „želodec se vam hoče vneti.” ',Bog ne prizadeni,” je terdila hišna ; „moj ;elodec bi svinsko pečenko prenesel .” Zdravnika ,sta se spét stermo pogledala. Zdaj pa slopi lahtna gospa k NeMd ter reče : „,Ne :ka, iz ljubezni do mene spij té kaplice . kaj bom poeéla, če mi zboliš? Nalila ji je aplic precej v sreberno žlieico . ', a bdijo voljo, 1ilahtna gospa!” je prosila Naka, „sej 'véste —” ',Vse vem dobro, ljubo dete," je odgo voril a ; "ljubim te, kakor svojo hčer ; pij jih ! „Pite no kaplice, gospodična! je rekel pervi zdravnik. Uboga Neka je zami'ala in po!'ierla polovico kaplfc, .potem pa zv..lito iz roke spustila. „0 moj Bog! je zavpila, „jez ne morem Zlahtna gospa, to mi je preveč! ” . „Vzemite kaplice na cukru!” je svetova l pervl zdravnik . „Ne na cukru ne• na soli,” je vpila NeŽk a .,umerla bom, če te peklenske kaprice le po obdam!" Gospa ji je lepo na serce govorna, zdravnika pa sta z glavami majala in se potem nekaj tiho menila . ',Gospodična''' je začel pel-vi zdravnik, če kad.. pik ne vzamete, pa morate saj bobke (pitne) vzéti ! Nežka se je zastonj branila ; mogla je bobk e vzéti. Gospa sama jih ji je z vso ljubeznijo in skerbnostjo, s prav ljubezni polnim tolaienjem in prigovarjanjem v usta rinila . En bobek je uboga Nežka poierl, pri drugim ji je pa poterpljenj a zmanjkalo. Stol, na kterhn je sedela, je preb,ern'tl a in rekla, da hoče raj voienk pili kakor te bobk e jésti, in je stekla skozi vrata . Jez sim vidil, kako so si Iabtna gospa i n zdravnika na vso rnoe prizadevali sméh prema 0'a/ti. Nad tem, še bolj pa sim se nad tem čudi l da je gospa ki je bila prepričana, da, je Nek a vsa zdrava, ubogo hi .no tako terpinčila. Zdravnika a sta na enkrat modre obraz e naredila in z gospo po francozko govorila. Ta pa je postala rudeča kot 'kerlat in jecljala j e nekaj tudi v franeozkim jeziku. Zdelo se nji je. da se je izgovarjala. več cekinov, ktere j e zdravnikema za plačilo pomolila, nista ho-tl a vzéti. Kratko in mlačno sta se poslovila i n nazaj peljala. — Ko sta gospoda odela, se je Neka s pokazala. Pa žlahtni gospej se je za malo zdelo , tla je s takiin zatajenjern same sebe kapliee in bobke po Drla. je začela ne-voljno, ,,slabo si s o obnúala. Doktorja sta spoznala nase nnarne in prav debele sta mi v obraz povédala 32' Neika se je hotla izgovarjati. Pa gospa jo je vedno zmerjala. e le, ko ji jé Mignon začel roke lizati, se ji je razserdeno serce vpokojilo. Njene oči so mene milostljivo zadéle : ',Anite," je rekla, „ti si se dobro obnésel ; pri meni, ostane . Skerbela bom za tebe, če se bo š le dobro obnašal”. V kočijo je šla, kjer je bil a za Mignona posebna mehka postljica pripravljena . jez sim se k Bernardu vsedel in peljal z veselim sercom v tuje dežele . — Nataš sim to pogodbo tako olAerno povedal ker je bila meni šola ; v kteri sim se učil ljudi spoznavati. Tukaj sim pervi pot lažnive potuhnjene ljudi vidi] ; vidi:1 sim kako ste bile hudobnost in Iai pokrafane ; učil sim. se muhe in zvijače imenitnih spoznavati, in moje serce, ki je bilo poprej_ tako prosto in odkrito, je bilo o d tiste ure bolj previdno in samo za se . Pozneje mi je Bernard povédal, da je Nežka z neprevidn o besedo svojoljubnost žlahtne gospé razžalila in razjezila ; gospa, cela kača, je prijela to priložnost v gostivnici, ubogo Na'ko z bobki in kaplicami terpi.neitl in se tako nad njo iznositi. Zdajše le sim spoznal, zakaj je hlinjena go'spa tak o milostljiva bila . Četerto poglavje . Življenje v Ki:uteh) lonce. zlahtna gospa se je na Italiansko peljal a kjer je velike grajšine imela. To, kar sim ji sto— ril, je kn1alo pozabila, samo Mignon je imel bolj o glavo. Kjer kolj je k meni prišel, mi je skazoval svojo hvaležnost s prilizovanjem. Bernard, mož odkritega serca, me je rad imel in že na poti mi je vse zaupal. „Ne pečaj se za nič,” je rekel večkrat, ,,ka kor za svoje konje in za hlev. V Kastelo J1onte (tako se je imenovala grajšina grofinje), gospodarijo — samo babe, in to ni nama nič mar oba sva služabnika in podložna morava biti . — Sréeno smo prišli v Kast& Mont% Kako mi je serce veselja poskakovalo, ko me je Bernard v hlév k svojim konjem peljal! Lepših še nikol nisim vidil. Dvakajst kanj je bilo izbrane lepote in vsacega plemena . Poleg drobnoudnih angliéanov so stali krepki š'panjolski i'rébd z lepo za — krivljenimi vratini velicimi glavami ; dve arabske kobili ste bile Bernardu posébno pri sercu, gospo d je pa dva visoka neapolitanska bélča Iju .bil. Kmalo sim se z vsipi konji soznan'il; zobati sim jim dajal in &mili sim jih. Napravljal in napajat sim jih gonil. Moje veselje je bilo največje, če si m smel na.- svoji arabski kobili pred prelepim vo om žlahtnega grofa, ko se je s štirimi vozil jezdariti. V rudeei., z zlatom obšiti obleki, s klobukom s perési na glavi, sim sedel terdno na krasno napravljeni iivhn sim se kralj u enacega, kadar sem po zemlji, kakor tiea v vi. avi, čez gore in doline letel . Grofu je dopadlo moje veselje in hvalil m e je, ker sim se tako moiko nosil. Bernard, ki je imel zdaj lepe dni, ker sim mu skorej vse del o prevzel, me je imel kakor svojega sina in učil me je vse, kar je vedel, kako se konji redé i n opravljajo. 'Veliko reči sim se od njega naučil in poterjene sim na i1 vse zdravila, ktere sim pozneje v svoji skušnji rabil. — Tako sim imel dobre dni . Moji konji so m e radi ima, in njih prijazno razgatanje, ko sim v hlev prišel, mi je bilo kakor veselo pozdrav- Ijenje. Moje veselje je bik} pa čez vse, ko je moja kobila žrebička dobila. Ljubil sim ,i'vinico kteri j'e gospod irrlé Kastor dal, kakor svoj e Življenje. sim jo na svojih rokah, ,dajal si m ji vse sladkarije, ktere sim mogel dobiti . Na pašo jo gonil in z vso skerbnostjo sin čut, da s e ni kaj poškodovalo. Kastor me je kmalo ljubil, kakor jez njega. Z razgatanjem me je pozdravil, ko me je zagledal ; k meni je pritekel, in na moje rame, na moje lica je poloiil svojo lepo glavo. Grof le večkrat rekel, kadar je, mene in Kastorja vidil : ,,To je Kastor in ti Ante si Poluks ; tako se imata kakor brata dvojčka . Poprej sini gospo zavoljo njene prevelike ljubezn i do ignončka grajal. Zdaj pa nisiin rekel besedice več. Ljubil sim svojega Kastorja tako kakor ona svojega psétR . Tri cele leta sim MI v Kastelo Zonte. Kastor je zrastel. Tako lepa, ponosna, in kot ovca krotka rival je bil, in' tako močen, berz i n lep, da mu ga daljec okrog ni bilo para in d a se je vsak čudil, kdor se je na konje kaj umil. Grof je imel 'é tavient cekinov za--raj . Tresel sim se, ko sim to šlišal, in Bogu sim se zahvalil, ko je grofinja z ponosnimi' besedami rekla, da dá ona tistemu tavžent cekinov, kteri ji n a Italianskim za tacega konja pové . Pa vunder mi je bilo prehmalo namenjeno, Kasto) ja zapustiti. e le v drugi deželi, v nama obema neznanim delu sveta nama je bilo namenjeno, s e zopet viditi. Francozki punt je tudi Italianske dežele sabo potegniti. Napoleon je povsod premagal in prišil s svojimi armadami čez Piemonteik e gore v rodovitne planjave Lombardije . Cesarski so bili pri mestu bodi premagani in več nas nis o mogli varovati. Grof je zapustil s večjim delo m svojega premoženja in svojih slw2abnikov Kastel o Monte in je v Benedke bežal. Vse konje —in v mojo tolažbo tudi Kastorja — je ali že naprejphlal ali je pa z njimi svoje orodje peljal. Mizo Padove smo se peljali skozi gričaste gojzdnate kraje. Noč je bila, pa vunder se nism o nič bali. Z malo in z Bernardom nas je bilo šest krepkih in dobro oboroženih mož. Kar se je zabliskalo v g4'avi.. Kroglje iz pušk žvižgale nad našimi glavami. Tolovaje so skočili žvižgal na nas. Bernard je padel ranjen na tla . Prestrašen sim mu hotel pomagat iti, pa kar me zagrabi, od enega tolovajev nú'ovan velik pes in me podere 3* na tla, pav tistim hipu, ko sim se bal, da me bo s svojimi zobmi razmesaril, me spusti pes z veselim lajanjem, skoči veselo k meni, in mi liž e roke. — „Filaks! Filaks! ah' ti? ga-pokličem z veselim čudenjem ; „kako prideš ti tu sim in me d take ljudi? „Anie, Ante!” me pokliče zdaj eden tolo vajev in stopi k meni ; „ali res ti ? ',Jez sim Martin!” — on je bil — „jez si m Aúe3 kakor me zlo veseli, vas zopet vidni, bi vunder rad polovico svojiga življenja dal, če b i vas kjé drugjé in v boljši drušini vidil ! 'Tiho, Anže! ti tega ne umiš,” je odgovora Martin. Govoril je tiho in krepko s tolo vaji, kteri so naše ker jih je bilo več, v kratki m premagali in povezali. Grofinja je letala v medljevci v kočiji, Nežka je pa v obupu svoje roke vila, in Mignon, jezen, da so ga v spanju motili je lajal na Filaksa in na tolovaje . S strahom smo eakali, kaj bodo tolovaj i sklenili. Martin!" sim prosil, ,,pomagaj nam in reši nas za boljo voljo! Pomigal je molče s svojo glavo in se je spet k tolovajem obernil . Dobro . je menda za nas govoril. Zakaj tolovaji so bili zadovoljni z gotovimi dnarji in drazi'mi rečmi grofinje, ktero so ne ravno prerahlo iz njene medleyce izmajali, in je silo spoznav'i s strasnim plakanjem cekine in demant e izročila. Tolovaji so nas potem z našo robo in s konji naprej pustili . Boga sim na tihim hvali l iz celega serca, da so nam Kastorja pustili. — 3? Martin me je na stran potegnil in mi rékel, k tolovajem pristopiti, kjer bom vesélo iivel in vsega obilno imel . Z gnusenjem sini mu odgovoril da se ne vdam v to, lepo sim ga prosil, da nej pot hudobije pusti in se pobolja. „Za to mi je ie prepozno!” je odgovoril Martin, mi roko stisni l in šel za svojimi tovari. Filaks pa je ostal prijazno pri meni, kakor eev bi mi bil hotel reči, da nej grem z Martino!n. Se le potem, ko ga je večkrat poklical, je stékel za svojim gospodarjem v gojzd. — Ko so tolovaji odšli, je bila naša perva skerb, Bernarda obvezati. Rana ni bila velika ; krogla ga je samo od strane zadela in padel j e več iz prestrašenja, kakor zavolje rane z voza . Več smo imeli z grofinjo opraviti, ktera se je zdaj popolnoma zbrihtala in zdaj s silnim očitanjem in zmerjanjem nad nami znosila. — Zmer jak nas je babjeke, postopače, strahljivce, ki se komej upajo, pikolo izstreliti . Jez saj, ki sim po Martimr največjo nevarnost odvernil, sim se nad jal plačila. Pa ilahtna gospa mi je rekla : „Anie lepe znance imaš ; zavoljo tega morava govoriti; ne zdi.‘ se mi pošten.” Povedal sim ji vse po resnici ; ona pa je z glavo majala in rekla : Bomo še vidni'! " nemirnim sercoin sim prišel v Benedke. Poznal sim grofinjo in nič dobrega nisini imel upati. Namen je imela, me kakor s tolovaji zmé njenega zatožiti, in kdor tedajne čase in ojstrost benečanskih sodnikov pozna, vé, da bi bil z za — tožbo tudi že obsojen. Kar pride eno noč stari Bernard od Nežke naučen k meni in mi reče, brez odloga pobegniti. Vin sim, tla morem samo z begom oteti. Prosil sim Bernarda, me še enkrat v hlev peljati. S teikim sercom in s solz nimi očmi sim od konj, od svojega zvestega Kastorja slovo. Zalostno je gledal ta in zaznano je hotel iti, ko sim hlév zapustil . — ',Bernard'', sim prosil dobro mi skerbi za mojega Kastorja in glej, da bo vsega dosti imel ." ',Zavoljo tebe mu boin dajal najboljega ovsa in sena, je obljubil starček . Peto poglavje. Nove nevar o s srečno siin obegnil kot čolnar napravljen , zakaj tudi za to sta skerbela Nezka in. Ber nard — in srečno sim se prepeljal čez mor e. Brez dnarjev nisim bil in ker me je serce v doinovino gnalo, siin prišel po marsikterih potih na cesto, ki Iga Nemsko pelje. Zavoljo vojske so bile pota zlo nevarne teiavne. Pa vunder sim prfel srečno do tirolske meje. Tukej mi je rekel nek potujoč kupec, če hoe'em k njemu v službo iti. Prav dobro sluibo mi je obljuboval in meni se tudi ni preveč dobro godilo. ~9 Kupec je imel v vici posestva, pa zavolj o kupčije je mogel v pozni jeseni v Piemon t potovati in če bi bilo mogoče, bi bil eh; do Siona na Francozkim šel. Se vé, da bi se bil jez raj e v svojo domovino verni]; ali Boštian, kupcov koeija4 mi je vedel toliko' dobrega od svojeg a gospodarja povedati, njegovo krotkoserčnost in dobrotljivost tako hvaliti, da sim pri njem ostal . Boštian je pa rés resnico govoril. 1f oj gospodar je bil najboljega serca. Brez posebnih nevarnost smo , pr*iš'li skozi Piemont srečno v Spodnji vali s na Svi'carskim . Tukaj stoji na Piemonteiki meji 10 tavien t čevljev visoka gora Svetega Bernarda. Pot é 'po votki, teiavno z umétnostjo nadelani césti cez hribe. Na tej gori leži, 7500 čevljev visoko, pod strašnimi kopami in pečovjein po celim svetu znana hiša Avgukinarjev pri majhnim jezeru. — Ta hiša je naj bolj visoko leiée'a v Evropi v kteri Ijudjé prebivpjo. V pustim, merzlim in nerodovitnim kraju si je tukaj keršanska ljubezi n svoj naj lepši tempelj postavila. Avgu.št' marji imajo , skerb, popotnike, kterih je vsako leto 15 do 0 tauient, prenočevati in jim na vsako vilo polna gati. To pa delajo ti pobožni mnihi z najčistajšo ,goreénostjo, brez da bi za hrano M količkaj te r jali ali jemali . \ Tudi darov bogatinov ne jernlejo. Skozi to pečovje priti je silno nevarno. Čez vertoglavne prepade peljejo votke bervi; med viso cimi, s snegom pokritimi skalarni se nabera snegkise, če se le kolikaj pretrese, zmaje in v d o line zavali, in v plazih, ki vedno narašajo, drevj e lomi, mostove podera, hiše posipa in popotnike na césh )ive pokopuje. Mraz je včasi po noči tak, da popotnike, in še do sivino mori . Sneg dostikrat steze in bervi zainede in prav dostikrat padejo popotniki skozi lahko, golju!no sneženo odejo v brezdno, kjer poginejo . V tacih nevarnostih euje in pomaga pobožna ljnbezin mnihov . Neprenéhoma, po dnevi in po noči, si prizadevajo, ljudi, ki so pot zgréšili, na pravo pot pripeljati, zmerznjene, mraza koperneče v klošte r prinesti, podsute iz snega in iz prepadov otéti. Nesrečne izkati jim pomaga neko pleme velicih , močnih psov, ktere Marone imenujejo, kteri imajo posebno moj slediti in so v to sluš'bo kakor o d Boga namenjeni in imajo posebno ljubezin d o ljudi. Čudna je moč, stanovitnost in umnost teh psov. Meni samemu je bilo namenjeno, se teg a prepričati. — Kupec mi je med tem, ko smo poleg voz a čez najbolj nevarne mesta peš šli, mnogo lepeg a od téh mnihov pripovedoval. Po malim je sneg naletoval, obláeno je bilo . Počasi in ne brez straha smo se peljali po stemni cesti na goro. Doline so bile zdaj vozke. Kupi snega, ki so tu in tam Ieiali, so nas ovérali v vožnji. Ravno sim enega téh kupov z lopato razkopaval, kar se je zasli neko tiho tresenje, ki se je pa kinalo v gromu enako donenje narastlo . ',Zgubljeni smo, je zavpil moj gospodar z obupanjem, „to je plaz! ” Ves prestrašen spustim lopato z rok in zbeživa z gospodarjem navzdol. Pa kar si mi vdá, 1~ sneg pod nogami. V globoko brezdno sina padel in brez zali'ednosti oblúal. Govorjenje ljudi in lajanje psov me je iz omame zbudilo. S strahom sim. vidil, da ležim v kakih 30 čevljev globokim prepadu med snegom in ledom . Poskusil sini ustati, pa nisini mogel. še iivite, nesrečni? " je nekdo od zgorej praš'al z mirim glasom . „e! za božjo voljo, rešite me! -usmilite se me!” ,Poskusili bomo, kar bo mogoče, da va s rešimo! Primite 'ié vervi in privéiite si jih okrogŽivota. Poskusili bomo vas gori potegniti!" - Vervi so padle doli k meni ; težavno sim si jih okrog života privézal in gori so me p o tégnil'i. Ko sim gori prišel, mi je podal maž i kterega obleka in modro obnašanje je ' duhovn a razodevalo, roko in mi je 'popolnoma gori pomagal. — ',Zahvalite se Bogu!" je rekel ko sim mu hotel z ginjenim sercom roko kúniti ; „On vas je oteli” — Več mož kteri so blagega patra na njegovi nevarni poti spremili, me je obstopilo. Srečo so mi vošili da sini bil réšen. Tudi dva velika, lepo ra'ena psa sta me prijazno gledala, kakor če- b i se bila tudi mojega rešenja veselila, h ktereni u sta tudi res pripomogla. — „Bistrú in Orel sta svojo reč dobro opravila,” je rekel pater in je dergbal prijazno lepe živali „Bju ojster duh vas je najde]. in nam k vašemu res' enju gotov sled pokazal .” Hvaležno sini psa k sebi pritisnil, ktera sta se dala z nekako zavednostjo pritiskati, kakor če h i bila dohró vedla, da sta mojo hvalo zaslui'ila. — Slabost in obmoinost ste me obšle. o n.ej so me še noge deržale. Pater mi je dal vina nosilo je ukazal prinesti, na kterim so me njegovi tovarši v Klošter nesli. Skerbno sim pra.4a1 zdaj po mojim njegovim, koeija'~'u . ,Plaz ju je umoril," je odgovoril pater lostno ; ,,ko smo ju izpod snéga izlékli, sta bil a ze xnertva. Več jima ne moremo dati, kakor ker . ansk pokop. Tam gori v Kloštru zmorete še lija trupli viditi! Zvedel siril zdaj tudi, da sl ini dva dni v prepadu ležal. Moje serce se je tiho in goreče božji usmiljenosti zahvalilo . — Ko smo se Kloštru bližali, nam je prišl o ié več patrov nasproti. Na njih krotkih obrazih je sijalo veselje, da so zopet človeku iivljej e oteli. Prav ljubezni polni so me tolažili in mi skazovali vse djanje usmiljenja, ktere zamr e kristjan kristjanu skazati . Merzliea me je še štirnajst dni na postij o vezala. Moja mladost in velika skrbnost blagih ranil ov me je otélo. Ko sim se zopet popravil s:m hotel naprej potovati in doma s~ibo iskati . Pa častitljivi mnihi me niso spustili, dokler nishn popolnoma k moči prišel in se ni bilo noben e nevarnosti–več za mene bati . Tako velika je bila njih ljubezin, da so z dnalj'i in besedami voznika primogi, me do mesta Bazel peljati. ondi mi je bilo lahko, p+éš v svojo domovino priti . Dan mojega odhoda z voznikom je bil i é odločen. Pa slabo vreme ni dalo odriniti. Med tem je prišel francozk i'ivinozdravnik v Klošte r ki je šel od italianske armade na Francozko 3 mesto 1Iarzelj na urlavb kj+ r je bil rojen. Kulak' sva se soznanfia . Rekel ni je, če hočem 3 njegovo,službo iti in pristavil, de -pred vsemi dru.zhni némske sluiabnik ljubi, kei7 je prepričali, da se sme na njih zvestost, zvestobo in pridnos t zanesti. Obljubil mi je dobro mezdo (Mu) i n z mano ravnati, kakor malokdaj némšk gospodar s svojim poslom ravná. udinjal siru se k njemu. Bolj kakor njegove obljube me je mikalo upanje , spét h konjem priti in) se iivinozdravilstva kaj več naučiti. ze takrat je bilo mojemu serca največje veselje, ubogim bolnim Živinam z domači'mi zdravili pomagati. e med kmeti sim spoznal -več taeih zdravil in v Kastelo Monte me je Bernar d učil, kako bolnim konjem pomagati in z njimi ravnati. Še več pa sim upal se od franeozkega iivinozdravnika naučiti. — Srečno sva prišla čez mejo v lepe kraj e junega Francozkega. Blizo Marzelja sva se 3 néki vasi vstavila, konjem zobat dati. Ko sva, gospod in jez, zajtrovala, pride kmetica 3 gostivnfeo, se glasno jokaje. Takrat še &ali egzkega jezika visim toliko umil, da bi bil , oka. 113.oj jočo ; zen() po govoru tistiga kraja umil . — Mojgospod, kterega sim vprašaje pogledal, mi j e 3 :el da je zena s svojinii kravami nesréena, ker več mleka nimajo. Zena je prosila prav lep o mojega gospoda, jo obiskati in njenim bolnim kravati pomagati. Moj gospod se dolgo ni hotel lotiti ; na zadnje se je pa udal in je šel z njo. Prosil sim ga z njim iti kar mi je rad pripustil. ,Anie," je rekel, se smehlaje „če jez ne boni mogel pomagati, boš pa ti. Pregledal je krave. Ker je bil, samo zdravnik za konje, ni vedli pri čeni da je. To sim kaj spoznal. Po šegi svojih rojakov je besedoval dolgo in obširno o bolezni krav, z ramami majal tobaka si v nos natlačil in rekel, do juter počakati. Juter bi bil pa' é v Marzelju in -eni in njenim kravam nej bi bil pomagal, kdor b i bil hotel. — O pervim pogledu sim vidil, .kaj je kravam. V moji domovini kakor tudi v Kastelo Zonte so bile krave večkrat tako bolne in tu in tam 'se jim je dalo s proNtim Zélišenn, kteremu se je nekoliko volja pridjalo, gotovo pomagati . Povedal sim svojemu gospodu imé tega zéliš a rekel, da bo to zdravilo v par urah pomagalo . Moj gospod je naredil moder obraz, potem p a rekel napuhnjeno -zevi : „Ena rée valu zamore pomagati ; med sto zdravniki bi ne bil odel! n a to prišel. Dajte kravalu kar vam ukaiem. Zena je zvesto pazila na njegove beséde in obljubil a vse storiti. — nie,” je rekel moj gospod tiho meni, k o sva iz hleva stopila ; „gerbo ti bom namlatil, č e tvoje zdravilo ne bo pomagalo. Tvoji néški poštenosti sim zatipal, za moje dobro ime mi gré! " ,,Gospod," sim mu- rekel, „gotovo mora pomagati; v tréh urah bodo krave mléko iméle.” ,Dobra, Anže . čez poldan ostaneva bova tri ure čakala." Tri ure niso pretekle, kar pritéče žena in nama pové, da imajo njene krave več mlek a kakor kdaj . Ves& me pogleda moj gospod je voljno terpel, da mu je 'ena roko ku'evala , in ga zaporedom praala, koliko mu je za njegbv trud dolina, ker ji je njeno največje bogastvo otel. Moj gospod se je prav po francozko ustil in rekel, da za take zdravljenja ne vinarja n e vzame ; če pa hoče kaj dati, nej da meni, kot njegovemu sluiabniku, ker sim bil tudi jez z nji m v hlévu. Par dvojač mi je hoda v roko vtisniti , pa tudi jez nisim hotel nič vzéti, in rekel sim , da hočem svojega gospoda posnémati, in da nama s tem najbolj plačati more, če nuji v svojim kraju kot najboljša zdravnika za govejo živino razglasi. Ali je zena moje govorjenje, ki ni bilo ne francozko ne italiansko umila ali ne, ne vém, moj gospod me je pa mende razumil, ker me je Berdo pogledal. „Ani'é,” mi je rekel „ti imaš vee, m o f)anov, kakor navaden Nemci ; — skupej ostaneva .” stala sva tudi skupej dober gospod je bil fiesto poglavje. Kastor ziv nje resi. Tisti čas so se v jiinirn delu Franoozkeg a tiho pripravljali za vojsko unstran morja. Mojgospod je mogel koj k svojemu regimentu iti in v Tulonu je šel na barko. Jez sim v začetku primišljeval, ali šel z njim ali ne. Pa moj gospod, kteremu sim vse veljal in sim mu tudi iz serca priveri'en bil, me je pregovoril in mi obljubil, mi kadar se vernem, toliko dnarjev dati, da si bo m mogel v svoji domovini posestvo kupiti in mirno ,. zlvetl.. Na Kristino sim se spomnil. Moje mlado serce mi je skipélo in veselje, tuje deiele ob hoditi, se je v meni vnélo . Vesél in s klobuko m mahaje sim na barki morje pozdravil. Vsi smo bili iidane volje. Bonaparte, nepremagljivi vodja je bil med nami in z njim in z njegovo sreč o smo si bili svesti, povsod premagat in si bogastvo nabrati . Če bi bili vedli, v kakošno terpljenje in v kakošne boje da gremo, bi nam bil o gotovo drugače pri sercu bilo .dr ! otoku Malta srno še le zvedli, da j e i na ; namen v Egipt se peljati. Ostermeli sm o vsi. Mnogim je bilo nekako tesno pri sercu; med temi sim bil tudi jez in česar sim se bal, to s e je pač preveč rés zgodilo. Poglavno mesto otoka Malte, La valete, smo kmalo vzéli, Egipčan e premagali, Mesto Kahiro, v Egiptu, se je podalo . Moj gospod je imel čez glavo opraviti in no č in dan za ranjene konje skerbéti . Kolikor sim mogel, sim mu pomagal. Enega jutra sim imel na prostoru pred mestom kahiro ravno konju, ktorenm je Iiék Egipčan desno uho odsékal, ran o zavezati, ko francozk lovec visocega konja pripelje. Kako sim se zavzel in razveselil, ko sim svojega Kastorja v konju spoznal. ,,Kastor! preljubi moj Kastor!‘‘ sini rekel o veselju in mu poterkljal na vrat. Lepa Živina je tudi mene spoznala. Veselo se je začela razgatati in je položila svojo glavo na moje pleča. Vzdignila je drobno kervavo nogo, kakor ce b i mi hoda rano pokazati in me pomoči prositi . Krogla a je v stegno nekoliko zadela, pa rana ni bila nevarna. Rekel sim pa vunder, da je nevarnost za konja velika in da mora Kastor saj štirnajst dni pri nama ostati. Vojak je v to dovolil in mi naročil, za lepega konja prav dobro skerbéti, rekoč, da je to najljubši konj njegoveg a obersta. Tako me opominjevati in ,naroetiti mi „ ni bilo treba. Kako bi se ne bil na uso mo'° prizadeval, svojega ljubčka ozdraviti‘! Prašal sina potem lovca, kako je njegov oberst konja dobil . Kakor sim mislil, tako mi je povedal. Oberst je dobil lepo sivino po navadni ‘' egi francozke armade. V vojskah na Italianski.~m je vida lepega konja, in ker mu je dopadel, *a je ukazal meni nič tebi nič iz hleva pripeljati. Z oberstom je tudi. Kastor v Egipt prišel . Obvézal sim koj svojo zvesto žival in da l sim ji najbolje mesto v hlevu. Kolikor sim imel časa, sim ga za strebo Kastorja oberiiij . Ilvale!'',in in priveren mi je pa tudi bil . Uez šešt dn;, je bil popolnama zdrav. Vojak je prišel več/ krat po kanja, in ga je hotel odpeljati. Z vsakterimi izgovori sim ga nazaj deral. Nazadnje pa, ko nisim mogel konja več obderžat'i, so mi prišle solze v oči, ko ga je vojak odpeljal . Napoleon je odrinil z večjim delom svoje armade v Moj gospod 'in jez sva 'šla z tropo konjikov, ki so imeli precej streliva z a njim peljati, pozneje z armado. Ne dalječ od mesta Jafa nas je prijéla desetkrat večja trum a Turkov. Vsa serenost nam nič pomagala. Skorej vsi francozki konjiki so popadali pod meči zlobnih sovrainikov, ki niso nikomur prizanesli. Strašno vdarjen sim se zvalil omamljen na ze m bo. Sililo suvanje in tresenje me je iz moj e omame zbudilo. Vidil sim, da sim bil za repkonja privézan v sredi turških konjikov, ki so neprenéhoma čez nezmerno peeno puavo- letéli. Strašen je bil moj stan. Skusil sim moliti , pa nisim mogel. V vročini in razbeljenim prahu ki me je pri vsaki konjevi stopinji posul, mi j e 'ri skorej zavréla in sape mi je zmanjkovalo. Pol rnertev sim bil, ko so se Turki na mestu o d Palmovega drevja obsenčenim vstavili in jesti in piti, začeli. Odvezali so me. Zdaj sini vidil, da so še druz'ih pét Francozov vjéli in enako sabo privlekli. Turki nam niso nič privošili, dasi ravn o so naši suhi jeziki po kaplici mrzle vode kopernéli. Z znamenji smo kazali, da smo žejni. Zopet so nas zvezali in se pogovarjali, kakor se nam je zdelo,* kaj bi z nami storili . Dolgo so se pogovarjali. Z neizrečenim strahom smo jih poslušali ; da si ravno nismo nič razumih, nam s o dali vunder njih serdi.ti pogledi, se najhujega bati. smerti sini se pripravil in moliti sim hotel. Kar zasliini za sro krepko razgatanje. Velik konj se je sklonil čez mene in veselo svojo glav o na mojo rámo polovil. Z začudenjem se ozre m in kako sim se razveselil, ko sim svojega Kastmja zagledal. Oči so se mu svetile ; nepoterpeŽljivo je po prahu bevskal in p,ripogval svo j vrat ; kakor če bi poznal nev'arnost svojega gospodarja in bi ga hotel opomniti, se na njegovim berzim rž.ivotu rešiti. „ubogi Kastor! sim rekel, „prišel si le gospodarjevo smert gledati . Tako imam vunder še veselje pred svojo smertjo, tebe, zvest o viditi! Turki so se čudili, ko so vidffi, da se mi Kastor tako prilizuje. Eden njih stopi k meni in me praša slabo po italiansko govoreč, : "Kristjan, od kod poznaš ti tega konja? Povedal- sim mu vse. Prestavil je svojim tovaršen moje besede in zdelo se mi je, da so jim šle k sercu. Odvezali so me in vode in eernega ovseneg a kruha mi dali. Kakor sim biI sam. lačen in sejen — sim ga vund-er s Kastorjem delil, kteri , rad z moje roke jedel. To je Turkom dopadlo. Večkrat so rekli : „Pri bradi našega preroka . kako konj kristjana ljubi! dobro serce mor a imeti! Roke sim povzdignil in prosil, in kazaje na vodo in na kruh, tudi mojim tovaršem kajdati. Turk pa je jezno pomajal z glavo :ter z roko znamenje dal, kterega nisim umil, pa kmal o sim si ga védel v svojo grozo razlozit'i . Kastor hotel od mene se ločiti ; kakor psiček se je k menit Lahko sina zapopadel, kako sva tukej se soš'la. Tudi on je bil kakor jez vjét od Turkov, ki so nas propadli . Ti so se zdaj zaeéli prepérati, kaj bi z nam i storili. Kar vstane eden Turkov, kakor če b i ga, bil vrag obsedel, in prekolje enemu Francozo v glavo, in v kratkim času so tudi drugi posipal t od kervolokih vragov posekani.-Smert pričakovaje sim objél v svojim strahu Kastorjev vra t z obema rokama . Pritisnil sim se k njemu, kakor ée bi me bil imel njegov iivot snrerti obvarovati. Kakor iugaje je žlahtna živina se glasno zarazgatala, oči so se ji bliskale, nosnice je razpénjala, svoj vrat stresala in glavo ponosno sklanjala. Turk pa, ki je znal italiansko, je poterkljal prijazno Kostorja na vrat rekoč : ,,Kristjanu kterega ti tako ljubiš, se ne bo nič zalega zgodno. Bog ti ga je poslal, da te ré'i! — Turki so se pripravljali k odhodu3 na konj a so me privezali in kakor , blisk smo letéli naprej . Nisim vedel, kaj so mi Turki namenili. Smerti sim odšel, ali sim pa odšel tudi terpljenju sužnosti? Kdo bi me bil tudi té réšil? Nobenega upanja nisim hnel za to in voljno sim se vdal v bOjo voljo. Hitreje in hitreje smo derjali če z pušavo. -Večkrat slin prišel pri jezdarjenju tako Mizo Kastolja, da sim ga mogel poklicati. Obernil se je vselej zvesti konj, kakor če bi bil hotel odgovoriti, s svojimi bistrimi očmi in s svojo lep o glavo k meni in veselo se je zarazgatal. Teponje pa me je prisililo, se ne več z njim pogovarjati. Noč se je storila, ko smo prišli dQ skalovja z germovjem porušenega. Vir je ivergljal iz skalovja. Tu so se Turki vstavili, konje napojili in prepečeno moko večerjali. Tudi meni so vergli nekoliko pavčkov ali dateljnov. Kmalo sini spoznal, da bomo tu prenočili. Dva Turka sta ine vlékla kakih sto korakov za skalovje k rmovju, me še 'térdneje povezala in mi rekla, ra imam čez noč tu ostati. Dovoljin sim bil s tem, samo verni, s kterimi sim bil povezan, so mi bolečine delale. Poskusil sim zaspati. Pa dasiravno situ bil silno truden, vunder nisim mogel oči zatisniti. Turki so zdaj svojo večerno molitev opravili ; sapa mi je vsako njih besed v ušesa zanesla. Bolj in bolj tiho je postalo, in kmalo se mi je zdélo, da so Turki zaspali. Jez sim še cul in proti pol noči sim tudi jez za— dremal. — Spal sim kake dve ure, kar me neko praskanje in dihanje zbudi. Moj Kastor je bil, ki se je odtergal in k meni prišel. V časi obide konje hrepenjenje po ljudéh, ktere ljubijo. Z vso silo hočejo potem k tistim, h kteriin jih hrepenjenje vleče in nič jih ne more deri'ati. Luna je prisvitila. S svojini zvestimi očmi me je gledal Kas-tor, ki je bil še obsedlan. Misel me je obšla : „Pojdi na konja in se!” pa kako mi je bilo to mogoče. Noge in roke sim imel terdn o zvezane ; z vso močjo sim se prizadéval, se rešiti. ' In res sim si vervi toliko i razvézal, da sim zamogel s tremi perstmi desne roke gibati . V lune svitlobi sim vidil v Kastorjevim sedlu pikole in nú njegovega turškega konjika. Le po— migniti mi je bilo treba in Kastor je pokléknil . Z veseljem séem po nozu in preréem z -nji m vervi. Na tla so padle . Rešen sim bil. Veselo zasedlan, svojega zvestega Kastorja in jo vre— zv em proti Egiptu.. Kakor Usek me je nesel po planoti. Luna je začela obledovati in zora je oznanovala dan . Kar zaslišim streljanje in divje vpitje bliže i n bliže za mano. S strahom in čudenjem sim ,vi— da, da me Turki zasledujejo . :Klalo so mogli zvediti'., da sim pobegnil in po blii'njih potih so mogli za mano iti. Sicer h* bilo nemogoče tudi če bili njih dobri konji š e A.* tako dobro tekli, me tako kmalo doiti. Kastorjeva nevtrudljiva stanovitnost je bila moje edin o vpanje rešenja in rés, kakor če bi bila zlahtna iivina vedla, da v njeni moči ,moje življenje Iézi je na vso moč letela. Kakor če bi se bil s svojimi zasledovavci v hitrosti skušal, sim 1 ,etel čez planoto, ki je začela zdaj se poniievati . Navzdol je šla. Zemlja je bila razpokana, griči so overili jezdarjenje. Pa nič ni motilo Kastorja. Preskočil je vsako rego, varno je tekel čez grič e in doline. Pilo je, kakor če bi njegova moč v teku večja prihajala. Pa tudi moji zasledóvavc i so imeli dobre konje. Niso odjenjali. dišal sim jih dostikrat sopsti in razgatati se . Slišati jih, j e Kastor ~e bolj tekel. — Pa kar naenkrat zagledam širok graben pred sabo, ki je bil silno globok. Naj menj je bil 'é'st vatlov širok. grozo sim pogledoval v globo čino. Kastor je jezno otresoval svojo grivo in se °ozeral na zasledovavce, ki so z veselim vpi t jem bliže in bliže prihajali, ki so si svojega lov a svesti bili. Poskusil sim, bolj vozko mesto dobiti. Pa neskončno dalječ se je vlekel graben p o planoti. Bliže in blUe so prihajali Turki. Kar zavpijem, sebe in konja Bogu priporočivši : „Kastor, reši yne! reši me!” in kakor če bi bil moj e besede umil, vzdigne svojo lepo glavo in se zarazgatá. Urno se zaletim z njim in serčnost me je prestavila čez graben, . V tistim hipu sim F'1 unstran grabna rešen, ko so me moji sovtaipiki zagrabiti mislili . Zavzeli in začudili so s e ter vstavili. Nobeden njih si ni upal graben pre skočiti . pištolami so za mano streljali, pa ker sim bil za germovjem in za gričem skrit me n i nobeden zadel. Vidil sim, da so večkrat ob grahu gori in doli jahali, da bi pripravno mesto za pr e skok našli. Niso ga dobili in s preklinjevanjem in 'uganjene so e vernili. Tako sim bil rešen, re šen po serčnosti in kreposti svojega neprecenljivega Kasto,!tja. Pa kako drago je mogla uboga žival to moje reenje plačati! Ko so Turki odšli, sim objél tanjki vrat Kastorja in ' hvalil njegov'o krepost in zvestost. Tiho in prijazno me je gledal . Kar se mu vdere v curkih kri iz gobca in nosa. Globoko je zdihn'il, se opotekel in mertev na zemljo padel. Ko je čez graben skočil, si je zvéstému konju tila, vterg'ala. — Kako mi je zdaj pri sercu bilo, ne morem povedati. Molčé in nezmožen sim se vsedel po— leg njegovega trupla in popolnoma sim nad svojim rešenjem obupal. Sedel sim dve uri, preden sim se zopet zbrihtal iz svoje ialosti. noi'em simlalno skopal in zvestega konjar zakopal, da bi ga divje zverine ne púerle. Po tem sim vzél obé piktoli', ki ste bile še v sedlu, in počasi in žalostno sim šel naprej . Kam, sani nisiin védel. V tem stanu nisim na nič več porajtal in življe nje mi je bilo težavno . Dva dni sim po pu',avi taval; od lakote in bolj od Žeje ob vso moč, djan, pridem proti večeru do studenca. Napil sim se in iti sim ie hotel. Kar zagledam daljee meglo prahú . Kmalo sim spoznal majhno turške tovornike, ki so na velbljudih proti studencu šli , pri kterim sim se jez napil. Sklenil sim, jih brez straha počakati . Meni je bilo, kakor sim i#é rekel , življenje težavno. Lakota me je razjedala, in vsaka sniert je lože, kakor smert lakote. Tovorniki so prišli bHie in v vpokojenje svojega serca sim vidil, da niso bili turški vojaki, temuč kupci. Zlo so se čudili me samega in v takim stanu viditi. Vodja tovornikov, star prijazin moi, z dolgo belo brad o je govoril nekoliko italiansko . Kmalo sva se po — menila. Prosil sim ga me sabo vzéti in za plačilo sim mu ponudil obilo z draziini kamni okovan nož Turka. Ahmed, vodja tovornikov je vzé l mojo ponudbo in mi je obljubil, me v mesto Moka pripeljati. Tje je dajal iidano blago. To je bilo za mene, ki sim želel v Egipt priti, velik ovink , pa kaj mi je , bilo storiti? Tolažil sim se s tem , da bom v Moki barko dobil, s ktero se bom če z rudéee morje v Egipt prepeljal. Ahmed mi je ,dal velblju.da in pri.družil se veliki družbi popotnikov. Počasi smo samo po dnévi popotovali. Vročina je bila strašna i» od dné do dné veéja . Dvakrat nas je samum dobil in ta igeče vroči , strupeni veter 'nas je pripravil v smertno nevarnost. Tolovaje, ki so nas večkrat napadali, sm o srečno odgnali. Kolikor globočeje smo prišli v Jemen, to je v srečno Arabió, toliko več težav smo imeli prestajati. Vojska je najboljše rodove Arabov razperla ; najlepše vasi so bile požgane setve potaptane, studenci in vodnjaki zasuti. Po manjkanje 'vode smo kmalo najhuje terpéli. Od dné do dné smo se mogli z vodo preskerbovati ktero so v mehovih velbljudi nam nosili . Ahmed je poiIja1 vsak dan na najurnejših velbljudih svó-j' hlapce naprej. Pri studencih so mogli obstajati in mehove polniti, da smo zamogli po kratkim po citku naprej potovati .' večkrat so bili studenci in vodnjaki od ljudi, ki so poprej prišli, obléeni in. potem so se za vedro vode do kervi zbili. Tako smo prišli z velikim terpljenjeni. tri dni hoda do Moke dalječ. Zdaj še le je bila naša pot težavna. Tolovaji so pot nevarno delali. :jer smo studence dobili, smo si mogR svesti bit i tudi na-nje zadéti . Doslej smo bili vselej tako srečni, da smo se jim vbranili. Ko smo pa eno noč svoje velbljude napajali, je toliko :tolovajev in tako silno na nas mahnilo, da so nas v hip u premagali in razpodili . Komej sim vtegnil svojega velbljuda zasedlati, kar vidim, da je _Ahmed, o d tolovaja preganjan, k meni pribéal. Klical me je : „Reši me!” Dobro namerjena kroglja ga je na tla poderla. Urno sim posilil velbljuda poklek niti, pomagam Ahmedu na-nj in tako sréčin si m bil, v tanini noči na pšeno planoto zbeiati. Pot v Moko so nam tolovaji zaperli . Pognal sim velbljuda, da je stekel kolikor je mogel. Kani je tekel, sam nisim vedel. Mislil sim le, kako bi tolovajem ušel. Ko sim mislil da sim ie v varnosti pred njimi, sim piašal Ahmeda, kam da ta pot pelje . Nič mi ni odgovoril. Molčé, kakor če bi bil mutast je sedel, samo od časa do časa je globoko zdihnfi iz bolečin e in žalosti n ,s,d zgubo svojega bogastva. Dan se je naredil. Zalostno me je Ahmed pogledal . Zopet sim ga prašal, kje da sva . Zdihnil je globoko ter rekel: ,,Bog hoče tako; teiko bova z iivljenjem odšla. Poženi velbljuda na desno hi daj mi piti." „Ahmed! nimam ne kapljice vode! Véi k-ako so nas tolovaji napadli! ” ',Bolečina in leja me pečeta lmkor 'l)genj v mojim drobu," je odgovoril Ahmed in naslonil svojo glavo' na persi. „Céle dni dalječ ni nobenega studenca ; v najstrúneji kraj vaji je velbljud zanesel.” ustrašil sini se in pognal velbljuda tje, kamor je Ahmed Telil. Poskusil sim ga z rahlimi besedami potolaiiti. Ni se dal, temué z zaničljivimi pogledi mi je rekel, da je Turk in n e potrebuje od kristjana serenosti za terpljenje i n moč za smert se učiti. Molčal sini in poskusi l moliti. Zeja me je začéla tudi bolj in bolj peči in kmalo, proti poldnevu, ko je sonce strašn o pripékalo, nisim mogel več prestajati. I-kdo lakoto sim ié terpel ; pa kaj je lakota memo žeje ? Spomnil sim se na agaro zmailč, kter& -j e ne dalječ od tod Gospodov angel] Žeje in smerti • šil. vernim sercom sim, prosil Boga in presveto Devico, da bi tudi nama stndenc iz suhe zemlje pritékel. Moja molitev je bila usli. Sana. Pa ne iz zemlje globočine, ne iz neke visočine nama je bila voda namenjena ; iz trebuh a iivine nama je imela priti. Pold,n je bilo in najina reja je bila stra~na . Velbljud je še vedno krepko naprej stopal. ekel je Ahmed : „Pusti, da velbljud poklékne! ” Storil sim tako in velbljud je pokorno p o kléknil. Z njega sva stopila. Ahmed mi je .e kel : ,Kristjan vzemi svojo pištolo in umori mi Ivino 57 ',a boki() voljo!" sim rekel ves prestrašen in zavzét; „kaj pa govoriš Kdo vaji pa pones e iz te pušave, ko velbljuda umorim? ” Brez da bi mi bil besedo odgovoril, vzeme Ahmed pištolo in jo nameri _na velbljudovo uho jo sproti in živina je padla na zemljo. To vse se je tako urno zgodilo, da nis'im za rešenje Živali nič storiti mogel. — „Ahmed sim rekel skorej obupajoč, „kaj si naredil! zdajše le, zdaj sva pogubljena ! šena sva, ako Bog hoče!” je Ahmed odgoyoril; ,,pomagaj mi velbljudov trebuh raz parati.‘‘ ',Bog ne prizadeni! jez ne pijem kervi ! „voda bos pit kristjan! ” Vodo? sim prašal z začudenjem ah vodo? Tebi se sanja, Ahmed ! „Ti Cie poznaš velbljudove nature, ki je barka pušave. Njegov želodec je enak mehu s pre dali, v kterih vodo več dni hrani . V njegovim želodcu 'nora e polovica vode biti ! Z začudenjem in skorej z nevernostjo si m Ahmedi' pomagal . In rés je bila voda v velbljudovin' ielodcu. Zlo vaji je okrepčala, da si ravno ni bila tako čista in merzla. Tako nama je odleglo, da sva mogla več ur naprej it-i. Noč je prišla in z groznim strahom sva jo preiivéla. Zjutraj sva šla s sklepom, si najhuje upati, proti mestu, od kolar sva vina se dim kaditi. Lahko sva si za gotovo mislila, da gréva tolovaje m v pést. Dim naj je peljal v majhno revno vas . Ahmed je šel s ercno -v pervo kočo kjer sta dv a Araba na zemlji sedela in kosila. ,Mir vama bodi!" ju je ogovoril Ahmed . sprimita dva popotnika, ki sta pot zgrešila. „Bog vama pomagaj !” sta Araba odgovorila, ki sta na ji z njima lastno gostoljubnostjo h kosilu povabila. Kako se nama je prileglo ko— silo! Ahmed jima je povedal, kaj se nama j e zgodilo, in s pomilovanjem sta ga poslušala . Ahmed ju je prosil., nama velbljude posoditi in pravo pot v Moko pokazati. „Sama vaji bova tje peljala,” sta obljubila Araba, in storila sta po svoji obljubi. Brez posebnih teiav smo prišli v Moko. Ahmed je imel v Moki prijatle, ki so mu po mogočnosti pomagali. Tudi jez sim imel sréčo poštenega anglakeka kupca dobiti. Ta mi je našel priložnosti, se na angle'li barki v Evrop o nazaj peljati. Pol leta sim mogel na molju 'ivéti in po dolgi3 pa vunder srečni poti sim prišel v dvorno na Laškim. Pog1avje. Mi',gn on. Ko sim na zemljo stop sim b1I berač z vožnjo čez morje sim poslednje drvarje izdal kter e mi je dobrotljivi Anglei v Moki dal . Beračevaje, od revšine in stradanja izdelan sim prišel Miz o Kastelo Monte. Nadjal sim se ondi Bernarda najti in z njegovo pomočjo sim hotel ali novo sluzbo iskati ali pa se na Nemško verniti . Kast& Monte sim pač še vidi], pa Bernarda ne več . Na pokopališu je Ieial. Njegov grob sim obiskal in bridke solze sim jokal po njem . Ko sim jokal in molil, je prišel majhen in suh psiček in iskal jeli. Svojim očem nisim upal, ko sim žival bolj natanjko pogledal, pa vunder — tako je bilo . Mignon je bil, Mignon, sicer tako debeli Migno n je bil še samo kosti ; on, ki ga ni smela sapica opihljati ki je na perju spal, je taval zdaj v merzlim deževnim jesénskiin vremenu, on, ki je vsak dan kofč in tosto z rok žlahtne gospe jedel je zdaj lačen košic iskal . Poln usmiljenja sim ga poklical. Plašno in boječe je prišla iivalica. Po imenu sim. ga poklical. Slabo je zalajal, ko me je spoznal, in veselo na mene mskpči1 in xni roke lizal. Kruha sim mu pomolil. Zeljno ga je vzél in ves kos poierl. Odmenil sim si ga zjutraj za kosilo, pa rad sim mu ga dal. Mignonov žalostni stan sim lahko zapopadel . rudi gospa, njegova žlahtna gospodinja, je umerla in njeni nasledniki so pséta kot nepotrebno stva r iz grada zapodili. — Ko sim šel iz pokopališa , je šel Mignon z mano in me je sprémil na cesto . Tu sim mu rekel, da nej se verne. Pa prijazno se mi je prilizoval, kakor če bi me bil hotel prositi, da nej ga sabo vzamem. Usmilil sim se zveste zapuene iivalice . „Pojdi tadaj z mano, Mignonček, sim m u rekel ; „Bog nama bo že pomagal .” Kakor če bi bit moje besede umil, je zalajal skakal in naprej stékel . Pozno v jeséni je ze bilo . Listje je padalo z drevés, goste, vlažne megle so ie leiale v dolinah in čez hribe in hud mraz je delal pot p o hribih teiavno. Prišel sini z Mignonom beračevaj e in silno stradaje do Tirolske meje. Tu si u čutil da moja moč precej in urno pojema. sim se drugi dan še do perve planinske koče privlekel. Planinec in njegova žena sta me čez noč pri sebi, obderala in mi mleka, `kruha in žganja dala. Celo noč nisim oči zatisnil . Ko sim zjutraj od svojih dobrotnikov hotel slovo vzéti La naprej iti, sim e pred vratmi kakor pol mertev na tl a padel. Z usmiljenjem sta me nesla dobra človeka na slamnato posteljo nazaj in mi pomagala kolikor sta mogla. Planinec me je gorko odel njegova žena mi je juhe z jajci skuhala in me pridno s češnjevim žganjem mazala. Od ure do ure sim slabeji prihajal. Mignon se je plašno k meni pritiskal in mi roke lizal . Vsi udje so mi mraza oterpneli, omedlel sina, In zvečer sim bil , kakor pravijo dozdevno naertev ali zamaknjen . To je bil strašin stan, kterega nečem bolj obšerno popisati. Težko, merzlo breme je ležalo na mojim sercu ; bilo mi je, kakor če mi bil a merzla roka oči tišala. Nikakor jih nisiru mogel odpreti, in kakor sini se z vso moejó pOadeval nisim mogel ne s perstom pogibati. "V'e je bilo na meni merzlo, oterpnjeno in niertvo . Samo slišal sini še. Sliš41 sim Mignona stokati, ki m e je po celim životu lizal, zdaj lajal, kakor če b i me bil hotel zbuditi, zdaj 'alostno,, tulil. „Jera” je rekel planmec „ta je rnertev . Bog mu daj večni mir in pokoj! ‘ To izgovoriv i me je z iegnano- vodo pokropil in se prekriial . ',Jera, priigi 'egnano svéeo in daj mu roinikranc v roko!” Jera je sla, prinesla 'egnaao vošeno svéčo in mi dala roinikranc v roko . Potem sta pokleknila in litanije za mertve molila. Ko sta vtala je rekel svoji geni: „Jera pojdi spat; bom jez po noči pri njem &d in mu trugo naredil. Bom veikral pogledal„ kaj nierlič dela. Ta je in ostane mertev, juter ga boin zakopal! ” Kakor če bi mi goreč meč serce presunil , mi je bilo pri teh besedah . ziv pokopan biti in ié juter! Z vso močjo sim si prizadeval, znamenje iivljenja dati, da bi strašili sniei•ti odšel-; pa zastonj, vse je bilo v meni povezano in terdo Jera je bila s tem dovoljna . Poklicala j e ignona, pa zvesta žival me ni hoda nikakor zapustiti. „Ostani pa pri njem, je rekla Jera ginjena. „Prinesla ti bom Župe, da lakote n e pogineš. Pri nama snwš ostati, ker vidim„_ da si zvesta Žival i c In Mignon je bil zvést. Mleka e pokusil ni .; žalostno je splezal k meni in poloM svojo glavo na moj vrat. Bolj in bolj doli je šel tako, da je nazadnje čez persi na moj Želodec prišel , kjer je obleial. Toplota uvali, -ki se je zdajilieico in Želodec razlila, mi je čudno dbbro djalo . Spomnil sim se ubozega Lazam, kterega so s e psi usmilili LI mu rane zacelile. Cutil sim teiki„ mertvaki mraz z mene zginjevati. Zdaj je prišel planinec. „Oj kužek,” je rekel, ,,ee bi pač mo– gel svojiga gospoda živega narediti ! Kakor ko kljica se rni zdiš, ki hoče jajce izvaliti! pa tvojgospod je mertev in ostane' mertev!" — Mignon je 'žalostno zatulil. Zvestosereni planinec ga j e lepo tolažil in mu obljubil, ga obdera,ti in dobr o ret-liti. „Pa jeli, kuiek, je dalje govoril ; „tebe zebe ; čakaj, te bom ogrel!” Prinesel je terská, ki so pri tesanju truge odpadle in kmalo je sviti() gorelo. Meni je toplota tako dobro djala, ki je zdaj stanico ogrevala. Mignon je vedn,o na mojim sercu legal. in druzega ni bilo slišati, kakor njegovo tiho stokanje. Čutil sim, 4a mi je nekoliko odleglo ; moliti sim zamogel. Cudna moč je iz Mignona v moj život prihajala ; v časi sim mislil , da bom mogel svoje terde ude premakniti. Pa še vedno se niso dali. Upati sim smel, da se bom iz težkega spanja zbudil, če bo Mignon še par ur na mojim sercu, ležal in ogenj ne b o vgasnil. Kako sim se prizadeval! Kako goréče sim molil ! Dan se je naredil. Planinec je prinesel z ženo trugo. dišal sim. grozni ropot, ko sta j o na tla postavila. Groza je pretresnila moje ude. Vse se je v meni treslo in trepetalo . Vstati sim hotel pa nisim mogel . Prijela sta me 'in hoda s slame v trugo položiti. Kakor divij je planil Mignon v Planinca, kakor če bi bil vedel, da gré za moje življenje, in v polst ga je vgriznil. Oj ti huda žival, se je kregal Tirolc ; „kaj me griz& Sej hočem dobro tvojemu gospod u in mu hočem poslednjo čast skazati . Jera, primi za noge . že gré!” Primeta me ; obupanje me je prešinilo . Ubogi Mignon je strašno zatulil. V tru.gi sim Mignon je se v drugo zlobna v planinca zagnal ko je hotel pokrov na mene poloiiti. Zdaj sim čutil, da se mi življenje povrača. Slab krik je šinil iz mojih tesnih pers, rekel sim :_ »Jezus!" in sim poskusil se nekoliko skloniti. Planinec in njegova 'ena to viditi, se vstrašita, vel-žeta po krov in stečeta iz hiše. Klical sim ju, pa v svojim strahu mi nista nič odgovorila! Ali Mignon je sko pil ves vesél na mene, je lajal in se mi prilizoval,. kako!' je mogel. K sebi sini pritisnil ubogo rival z globoko ginjenim sercom. Bogam je bil on, ki me je réšil. Zdaj jokal zdaj smejal sim se in klical „Tirolca. Cež dolgo je prišel plašan in prestrašen z iegna,nim kriem v roki, odpre nekoliko vrata te r reče : »Vsi zveličani duhovi hvalijo Boga, Gospoda!” „Tudi jez, hvalim in povikšujeni Boga &z vse, zakaj mogočnega se mi. je skazal. Pridite le in pomagajte mi!” Tirolc si je storil serce, vrata Jj'olj odperl in pomolil svojo kodrosto glavo nekoliko skozi . jé. „Za božjo voljo!” je začel , ,,bodi resničen in povedi mi od kod prideš prav za prav ? Mertev si bil enkrat. Iz nebes ne prideš, zakajostal bi bil ondi.; povedi mi, ali prideš tedej iz pekla? prosim te, verni se le urno nazaj! Jez ne morem za to , da si brez svetih zakramentov umeri, madva, sva poštena katoljška kristjana i n nečeva s peklenskimi duhovi nič opraviti iméti ; pojdi tedej v miru tje od kolar si prišel. Ako pa nee'e‘ iti, bom šel po mnihe v .mesto bodo i'e primorali ." „Oh, ljubi planinec,” sini mu rekel ; „ne pridelni, iz pekla.” — „Tedaj pa prideš iz vtc . O ti uboga daa„ kakó se mi smili! Tu ti za morem ié nekofiekaj pomagati! Glej uboga dtta! svojo krav o boni prodal in vsak teden za eno sveto našo dal in verh tega boni s svojo 'eiio en ronikrane za tvoje r&'3enje molil. Povem ti pa, da tega ne storim zastonj. Tudi ti moraš za mene moliti, kadar v nebésa prideš , da tudi jez k teb i pridem!” „Ljubi planinec! mu rečem z milim glasom ',sej ravno to hočem, da k meni pridete ; le poglejte me, sej e sivim, sej nisim mertev !” Planinec je neverno z glavo majal in šel p o svojo leno. — .omej sim nazadnje dobra človeka prepričal, da res e ' ;.vim in da sim bil lé dozdevno meKev. — „Prav dobro je,” je rekel prostoseréni Tirolc, „da se zopet oLi'vel; jez bi te bil rés kar zakopal! ” Pri sebi sta me obderiala in v štérih ted nih sim toliko k moči prišel, da sim mogel na prej iti. — Z težkim in hvaležnim sercom sim se od lija ločil in Boga prosil, jima povezniti, kar sta mi iz ljubezni storila. el sim naprej , pa kam, tega sam nisi.m vedel. Zdaj sim hotel v domovino iti in Kristino poiskati, zdaj kot zivino zdravnik pri kakim cesarskim regimentu v slui'b o iti. Pa zdaj je bil mir in vojaških služabniko v povsod preveč. Tudi kot koéijai ali strele pri k gospodi sinilo dobiti nisim imel sréče . Nič mi ni Mo po sreči.. Zima je bila pred durmi dostikrat sim mogel stradati in po noči v gojzdit spati. Bridkost, nedovoljnost sérca me je obšl a kakor še nikolj pred ne. Vse vpanje . sim zgubil da mi bodo kadaj boljši dnevi zasijali . življenja in vedne nesreče navefičan sim sklenil ve č krat, si iivljenje vzéti. Skušnjave so bile včasi silno velike. Pa božja milost in moj angelj var h me nista pustila tako daljee pasti. Osmo poglavje . Nepričakovana sréda. Tako sine prišel s svojim Mignonom kterega zvestost in prijaznost mi je toliko tolažbe delal a do mesta Fisen na Parskim. Blizo mesta sim srečal lepo kočijo z dvema lepima konjama . Dobro rejen in lepo obléeen gospod je sedel v nj i in je puhal složno tobak. Prosil sim ga prav ponižno milega darú. „Kaj hočeš?” se je zaderi nad mano ; „tako mlad in terden potepuh pa beračevati! Spravi se s pred mene in sram te bodi!” Te gerde besede so šIe kakor nož i skozi moje serce. Ako mož nič ni hotel dati, ali me je mogel tako bridko Žaliti? Solze so mi prišle v oči in tako slabega sim s e čutil , da sim se mogel na drevo nasloniti . 5 Z novega me 'e ob.Ia misel, umoriti se? m močneje, kakor .mláj ; sklenil sim e — Bog mi odpusti moj gréh — popolnania, to zivljenje poln o terpljenja, té neusmitje.ne ljudi zapustiti. Prevdalial sim, kako bi se najloie in najberzej e končal. Ozerl sini se. Kakih sto korakov od mene je bil ribnjak. Cisto sam sim bil, nihče mi ni mogel braniti. Proti ribnjaku sini sel in „Zagrézni se va-nj,” mi je nekaj neprenéhoma reklo „kmalo bo konec in Bog je bolj usmiljen kakor ljudje!” Prav blizo ribnjaka sim prišel ? kar skoči Mignon iz- germovja z vesélim lajanjem in prilizovanjem k meni in mi roke liže. S svoj ;mi zvestimi, prijaznimi očmi me je tako milo gleda l in se mi je tako silno- prilizoval, kakor nikoljpred. Bilo je, ,kakor če bi bil vedel, kaj imam v namenu, in kakor če bi me bil prosil, pri njem ostati. Misel, kaj bi se po moji smerti. z dobro zvesto 'ivali'co zgodilo, vini je težko na serce padla. [ignon bil zapusen in on mi je vunde r v Tirolskih hribih 'ivljenje rešil. K sebi in na svoje serce sini ga potegnil . Vtolail sim se in boljše misli so mi prišle v glavo. Spomnil sim se Kristine. ,,Večja kot je tvoja sila mora tudi tvoje zaupanje biti! mi je tolikrat rekla, ,,ko t ljudje pečejo pomagati, je znaminje, da ti hoče Bog pomagati in ta pomoč je najboljš a In res, nebéška luč vere in zaupanja mi j e zopet zasijala. Osramoten sim vzdignil svoje oči k nebesam in prosil Očeta, nii odpustiti. Na tla sim postavil l~Ii ;nora. Vesél je skočil med gel. movje in kako sim se začudil, ko je nazaj pri- skakljaje usnjat ustnik (priftoelj) sabo vlad. Pokorilo ga je pred mano polail. Pregledal si n ga in kako sim se zavzél, ko sim za 80 tavient goldinarjev bankoveov in drugih papirjev v njem našel. Malo mkiut pred nisim imel ne vinarja, zdaj pa 80 tavient. Se vé, da niso bili moji, ali za tako ub-ozega, ki je cele leta po — manjkanje terpel, je kaj posebnega, na enkrat dnaijev dobiti. Moje serce se je veselilo in radova1o, zakaj svesto sim smel upati, da mi bo gospodar dnarjev veliko plačilo dal . Spomnil sim se dolžnosti, dnarje pravemu lastniku odrajtati , spoznal sini da to ni bilo tako lahko . Zakaj kakor sim listnik natanjko pregledal, nisiin moge l nič nič najti, iz česar bi bil lastnika najti . — Sklenil sim tadaj po mogočnosti previdno ravnati in najdene dnarje prav dobro shraniti . Vesel in hvalé en sim stisnil Mignona, kteri j e dnarje našel, na serce, in sim šel v mesto. Bogje hotel, da sim. ondi usmiljene ljudi našel, ki so me tako obdarovali, da sim imel po 'olgim čas u zopet en dober dan in se je tudi Mi.gnon dobro napasel. — V mestu nisim mogel sprašati, kdo jc Ustnik zgubil ; le po tihim in previdno sim popraeval, ker sini sklenil, ga lastnika samemu v roko dati, da bi tako gotovo v prave roke pri.— šel in si jez nobene odgovornosti na glavo ne nakopal. — Iskaje in prašaje pridem do mesta Lipovo (iiidau) ; tu grém v gostivnico kosit. Vsedem se za mizo ter jém in pijem . Gostivnica se je kmalo z ljudmi napolnila in slišal sim, da so se od ustnika pogovarjali, ki ga je kupec iz Avgšpurga pri mestu Fisen zgubil . Kako sim to na svoje ušesa vlekel! Ne čerkica mi ni odšla. 5 * ',Tako je, sosed " je začel eden gostov ; ,~e mi nesete veneti berite sani , tu imat e Augspurke novice.‘ ‘ Sosed je bral. "'Resnično, prav imate. četérti dél dobi tisti, kteri ga najde in nazajodrajta. Hotel big da bi bil jez tisti sréčni človek . 1istnik starega je -vedno dobro, rején!" Jez bi hotel, da bi listnika nihče ne našel . staremu., stiskaču nič ne š'kodje, in oj sten uk bi Ipu bilo za prihodnje, svoje zaupanje drugam , kakor v dnarje staviti. Dostikrat sim ga vidil v Avgšpurgu. Napuh je povsod iz njega. gledal." Tako so se še dolgo od zgub!jenih dnarjev in od kupca pogovarjali. Prosil sim poln radovednosti za novic „Tu jih imate,” je rekel s e smejaje eden gostov ; ali hočete mar listnik iskat itW Ne škodvalo bi vam, če bi ga našli! Bo g vam daj srečo ! Skušal sim, kolikor mi je bilo mogoče, storiti, da bi se ne razodel. Več kot desetkrat sini prebral list, in tako je bilo! Tistemu, kteri zgubljene dnarje najde, je bil četerti dél obljubljen . bne kupca in njegovo stanovanje je bilo natank o zapisano. Moje serce je veselja poskakovalo . Zdaj nisim bil več 'berač, teniuč bogat Tno' . 20 tavien goldinarjev je bilo mojih! Te ko sim solze posilil. Mignon, kteri je prav za prav listnik in za Bog= pervi me rasno srečnega storil, sim tako silno k sebi pritisnil, da je vbog a iival zavpila. Plačal in brez odloga sim naprej potoval. -- Kako sini iz Lipovega v Avgšpurg prišel še danes ne vé Tako lahko sim 'sel da sim bolj tekel, kakor stopal. Kako sini prevdarj kako bom dnarje obernil in si brezskerbno pri hodno iivljenje napravil! Kolikrat slin se spom nil Kristine in veselja, ki ga bo nad mojo sréčo občutila! Kolikrat sim objél Mignonéka . V dnévu svetega Frančiška Ksaverja sim. stal pred hišo bogatega kupca . Ker sim bil tako razcapan in izstradan, me vratar ni hotel v hišo pustiti ; ko sim mu pa po vedal, da nesem njegovemu gospodu zgubljeni listnik, me je kaj po lepih stopnicah peljal in naprej tekel, svojemu gospodu veselo novico p o védat. Kupec je pritekel iz svoje stanice meni naproti, kakor če bi me bil hotel zgrabiti. „Kjé imaš ustnik? sim ga daj! kjé si ga núel? Osupnjen sim gledal kupcu v obraz. Kar mi je že večkrat nekaj reklo, se je zdaj resničn o pokazalo ; in rés je bil to tisti mož, kteri mi pri mestu Fisen ni hotel nič podariti . ',Gospod!” sim mu jez odgovoril! ,,tu j e ustnik. Pri mestu Fisen ste ga zgubili. Ali se še spomnite ubozega človeka, kteremu niste hotli' tako razialjivo majhnega darú dati ? Tisti sim jez ! Kupec je stal osupnjen . Urno je zagrabil ustnik, memral, kakor če hi se hotel izgovarjati nerazumljive besede in mi rekel v njegovo stanico iti. Služabnik mi je prinesel po gospodóvim povelju vina in kruha. Ko sim si jez da[ dobro dišati i]) sim tudi Iignona napasli, je kupec vs e papirje pazljivo pregledal. Vse je prav, je rekel ; ,,pošten mladénč In vse sim mu mogel povedati . ,,Delite, go 70 spod, ondi, kjer sva se pervi pot vidna, si vi niste mislih, da vam bo berač tako vstrégel. Ne zamerite mi, gospod, da tako govorim. Ne govorim pa, da bi se hvalil. Storil sim sani svojo dolžnost, pa ulili, zlo Talili ste me s svojimi bridkimi besedami. Za to vas prosim, bodite prihodnje ubogim u.smiljeni in ne zaničujte jih tako. ',Le pusti to," mi je rekel nekoliko osramoten ; „sej ni tvoja nesréča,„da si me 'sreeal . Tistemu, kteri mi listnik z vsimi dnarji nazajprinese, sim četerti del tajistih v plačilo obljubil . :Tu g imaš, 20 tau''ent goldinarjev je.” To izgovorivši je porinil šop bankovcov k meni . Kako je bilo takrat pri sercu, ne more m povedati. Roko sim po njih stegnil pa spét nazaj potegnil . Kupec je to vidfi in čudno smehljanje mu je igralo na ustih . ,,Kaj boš pa z drvarji počél? me je prašal potem. ',Gospod! jez ne vém 3 dajte mi dober svet ! sini mu odgovoril. Svetoval mi je, dnaije v njegovi kupčij i pustiti. Rekel mi je, po 6 od sto od lijih obresti e'imžev) dajati. Tako bi lahko vsak mesec po sto goldinarjev k njemu prišel . Sto goldinarjev vsak mesec! e nikolj nisem toliko dnaijev v kup imel, kar sini piv, zdaj bi imel pa vsak mesec toliko dobiti! Kupec mi je zdaj koj dvesto gol dinarjev naštel in svetoval, si čedne oblačila n a praviti in obljubil mi je, dokler bom v Augšpurgu, ostal, zastonj zvivez dajati.. Zahvalil sem se mu spodobno. — „Mlad človek ste še, je začel dalje kupe c „škoda bi bilo, če bi postopaje svoje drvarje pognali. Ali ste se kaj učili? Ali kaj bi vas veselilo, učiti se ?‘‘ Visim vedel kaj, kaj bi mu na to prašanje odgovoril. Postopati nis'im znal ne hotel, pa kaj bi prihodnje začel, ni-sim dobro prevdaril. Ré kel sim kupcu, da bom z bojo pomočjo pomis lil in se Bogu sércno zahvalil . ',Tako storite! zdaj pa lahko noč . Danes ste moj gost in ostanite pri meni čez noč. Juter vas bom dal v dobro gostivn-ico peljati .” Pozvončkal je in strele je prišel, ki me j e k njemu pripeljal in peljal me je, se mi vedno pripogovaje, v lepo stanico , pa, kinalo se je zo pet vernil in prinesel mi je kaj dobro večerjo z vinom in &m. — Ne jésti ne spati, nishn mogel. IVEgnona sim pasel in čez več let je dobil ta zopet jesti; ka kor je imel njega dni pri rajnki grofinji. Dobro mu je dišalo. Jez pa sim pokléknil in molil iz globočine ginjenega in hvaléinega serca. Ko sim molil in se Bogu zahvalil, sim začel premisljevati, kaj bi s svojimi dnarji za,eél in) česa ki se lotil. Zdaj sim hotel kupčijo začeti, zdaj s i kmetijo kupiti, vsaktere misli so mi po glavi rojile. Zdaj se je pritisnil Mignon prijazno k meni je poloii1 svojo tačico v mojo roko in me je mil o gledal s svojimi zvestimi umnimi očmi., kakor če bi se bil hotel za večerjo zahvaliti. Na-se sim ga pritisnil. Kar se rni je naenkrat v sercu raz jasnilo. ,,Kaj, je nekaj v meni reklo ,,ali n e vé' v kaj te je Bog namenil? Ilvaléien hočeš in ali ne veš, komu se ima za Rogam naj več zahvaliti? Kdo drug ti je dal meso, ki s i ga danes jedel, kakor tele? Kruh, ki te tolikrat nasiti, je bil z znojem vol in konj vsejan ; kdo drug ti je dal mleko zjutraj, kakor krava? Čevlje, kteri te kamnja in ternja vanj ejo, ti je dala koža goveda; obleka, ki te greje, ali se nimas volni, ovce za njo zahvaliti? Ali še veš , kak o si kot dete za germovje poloien brez pomoči. le- in], dokler te ni pes stare Maruše našel? Kdo je bolj zvesto pri tebi čul kakor on? Ali. te ne iivi koza s svojim mlekom? Spomni se, da si zapušen med ovcami in jagnjeti ležal, in da s o te one v zimski-m mrazu s svoiimi i'ivoti grél e s svojim mlekom ti. žejo gasile, ti s svojim lizanjem koze celile! Ali še veš, kako se je Sul tali, zvesti pes, z volkom za tvoje iivljenje bori l in je za tebe poginil? Ali še pomniš Filaksovo zvestost? Kaj je storil Kastor za tebe? Dvakrat te je smerti otel na zadnje pa sam poginil ; ali veš kdo ti je v žareči pušavi Žejo pogasil ? ali ni bil velbljud? Kdo te je izlekel izpod snežnega plaza, kdo drug, kakor pes Augušti.naljev? In Iignon, Mignon, ali še veš, kako je s svojim iivotom tvoje oterpnjeno serce ogrel in te rešil, da nis i bil strašno pokopan, ko si bil še živ? .Kdo je našel pistnik ? Ti ali Mignon? komu se imaš za bogastvo zahvaliti? Z mládosti si ljubil živali in one so teb e ljubile ; z njemi si se veselil in veselilo te je, jim v boleznih pomagati. Po božji volji si se pri umnih ljudih marsikaj iz iivinozdravflstva učil ; kaj pa bi bila volja bila, da bi dober živinozdravnik MI ? Anie, potem bij ne bil samo dobrotnik živalim temu:6 tudi ljudém, ki menj ali bolj vunder vs i od rival ii.vé. Kot fant si zmogel jckati, ko si slišal sivino v bolezni ječati, — ali je zdaj tvoj e serce bolj terdo postalo? Glej , kako dostikrat rivitia tP,ko teiko, tako britko terpi! Anie, z a ljudi terpi ; zakaj njim darujejo vse , svoj znoj in svojo m.oe, svoje i'ivljenje in svojo kri! Mi n e zasluiijo rivali, ki vse za človeka dajo, se za-nj umoriti-dajo, tudi, da se jih človek usmili in se uč i njih bolezni spoznavati, in zdraviti? Anje, nikar najte dnarji ne oslepé ! delaj, kakor si zaeel ; bodi hvaleiin ! bodi. iivinozdravnik , zavoljo rival, zavolj o ljudi, zavoljo óga! Glej , pravični se tudi svoj e zivine usmili. Veselo vpitje ivali, ki jih boš reši l ali njih bolečine, ki jim jih boš olajšal, bodo šle kakor molitev k Bogu on bo vse obilno plačal ! " Vse, kar mi je notranji glas govoril, je bil o pač res. Nad živalmi sini imel doli'nost hvaleinosti spolniti, *in sklenil sim, to tudi storiti. jutrej sini razodel kupcu svoj sklep . Smehljal se j e mlačno po svoji navadi ter reke! : ,,Ljudi zdraviti bi prineslo več časti in dnarjev3 res je, da j e tudi živinozdravnikov tréba. Prav ir.iate. Če hočete tedej i'ivinozdravni.k biti, želim le, da bi prav dober zdravnik bili. Povejte mi pa, ali in kako bi vam mogel poinoien biti ? Zahvalil sini se mu in prosil sim ga, moj e premoienje gospodariti, kakor mi je obljubil . Kupec mi je še enleat to obljubil in še tisti da n je bilo pismo pri sodniji storjeno . — V cerkev me je zdaj serce gnalo ; toliko el se Bogu zahvaliti . Storil sim to z gorečim sercom in obljubil Bogu, njegovih dobrot in milost nikolj iie pozabiti. Ko sim iz cerkve 'še l vidil mlado devico sramoiljivo za mano iti. Popolna/m se e dan ni naredil in razločiti visim mogel dobro njenega obraza. Bolj počasi sim šel in krnalo me je došla. „Anie!” je rekel znan glas, e več ne poznaš ? Kristina je bila ; s serenim veseljem. sva se pozdravila. V začetku veselja ni'sim »moge l govoriti ; molče sim jo deijal za roko in ji gledal v zvesto prijazno obličje . „Anie v cerkvi sim te vidila, je začl a Kristina ; „bfizo tebe sim klečala ; vidila sim tvojo shujsallo podobo, tvojo obn4seno obleko. To me je v serce bolelo in solze so mi prišle v oči zavoljo tvoje revšine. Pridno siv molil! To me je potolazilo in mislila sim si : „Ce m je prav slabo se godilo — perva reč, poboino, bogaboječe serce mu je vunder ostalo! Tudi njega se bo nkrat Bog usmilil, ki mu bo o pravim času še dobrih dni poslal. Anie! molila sim prav goreče za tvoj o srečo in mislim, da bo Bog mojo molitev uslišal) — ” ti blago serce! sim rekel ginjen . ~C~ej Anže! v dobri slu'b ;. sim pri nekim duhovnim gospodu ; teta so mi pred tremi letini umeril Moj gospod so pobožni in prav usmiljeni k njim te bom peljala in gotovo bodo za tebe skerbelL' Prav lepo jih bom prosila. Anže ali še veš, kako sva na paši vse delila, mleko , kruh, plitev, sir? Cesar eden ni imel, je imel drugi in rad je dal. ATiže g nekaj goldinarjev- sim si prihranila, tebi jih dam, prosim te, ne zaverz'i 4) ljuba Krist a!" sim rekel in bolj i n bolj se ini je serce topilo ; „ali svoj poslednji vinar hočeš mano deliti? Poslušaj me tedej, jez nisim ubog ; bogat sim ! Ali bogát? Anie! bogat?” je prúala z glavo majaje ; „pa tvoja obleka —” „Ne razodeva bogastva! Kristina! prav imaš' ,” sim od— govoril se smehljaje, „pa je vunder tako ; bogat sim!” V kratkim sim ji povedal vse. Solze veselja je prelivala in hvalila in častila Boga. — Kako se je pozneje z mano godilo, je kratko . Dve leti sim se učil i'ivinozdravilstva. Ko sim se na najboljših ue'iliših izučil, sim se tukaj na — kupil in petnajst lét ié sim iivinsk zdravnik . Ktero sim za svojo Ženo uzél, vsak lahko vgaiie. Prav srečno iiviln z Kristino v zakonu: Z mano vred ljubi Živali in moj stan mi je tako ljub, da bi ga z nobenim drugim ne zamenjal. ',Milostljivi gospod, milostljiva gospa! to j e moja zgodba; natajnko pové, zakaj sim 'i.vinsk zdravnik." — Grof, kteremu je š'la povest kaj k ser mi je podal roko in rekel : ,,Vúa zgodba ml je šla zlo k sercu.; pošten mo r' ste. Ja, usmiljeni se usmili svoje živine, ki vse za človeka daruje. Srain in sramóta človeku, kteri zamore Živali m nehvaléien biti!