Štev. 280. T Mnblfanl, v sredo, t. decembra 1911. Leto XXXIX. s Velja po pošti: ss Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ , „ 13'— za četrt leta „ . „ 6'SO za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na Za celo leto naprej . za pol leta dom: za četrt leta za en meseo S 24'-» 13— „ 6--„ 2'- V ipratl prtjonan mesetro K i*EO Inserad: . >3 . io Enostolpna petltvrsta (72 na): za enkrat .... po IA v za dvakrat . . za trikrat . . aa večkrat primera po past Poslano lnrekL notice: nostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev vsak dan, izvzemil nedelje la praznike, ob 5. ul popoldne. Ikar Uredništvo |e v Kopitarjevi nUol Itev. 6/10. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemalo. — Uredniškega teleiona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlitvo |e v Kopitarjevi nliol itev. 8. TE* Avstr postne bran. račnn št 24.797. Ogrske peitne hran. račnn it 28.511. — Opravnlikega teleiona it 188. J*' Današnia številka obsega 6 strani. Arabski problem. Sedanjo vojsko med Italijo in Turčijo presoja javnost navadno le z enega stališča: smatra jo za spopad med turškim cesarstvom in evropsko velevlastjo, nekateri morebiti celo za boj med izlamom in krščanstvom. Ene strani tega vprašanja pa večina ne vidi in ta je skorej najvažnejša: gre namreč za Arabce. Arabci so eno najstarejših kulturnih plemen sveta. Branili so svojo svobodo že Rroti Asircem, Egipčanom in Perzijcem. [jihova zgodovina se v vsem svojem velikem obsegu komej sedaj pred našimi očmi odpira, ko proučujejo orientologi spomenike in napise takozvane nabatejske in minejske dobe v Hauranu, v Mesopotamiji in v Jemenu, koder imamo od pradavnine velike kulturne države. Potem je izlam arabske rodove zjedinil, dvigajo se sijajni kalifati, podoba Harun al Rašidova se nam vzbudi v spominu in v duhu gledamo one čase, ko je arabsko pleme na iberskem polotoku ustanovilo državo, ki je iz Španije ustvarila nekaj, kar ni ne pred Kalifi, ne po kalifski dobi nobeden. Spomnimo se slovečih imen arabskih filozofov (Avicenna, Averroes), pesnikov, finančnikov, državnikov, vojskovodij, medicincev. Razpad prevlade arabstva v Orientu in v severni Afriki so povzročili najrazličnejši faktorji, katerih tukaj ne moremo razmotrivati; tu hočemo pokazati le na invazijo mongolskih rodov, v prvi vrsti Turkov, ki so arabske države docela podjarmili. Turška nadvlada pomeni za Arabce in njih dežele propadanje v vsakem oziru. Poprej cvetoče države, v katerih so bile vse panoge človeške kulture na višku: kmetijstvo, trgovina, duhovne vede itd., so postale provincije pod skrajno slabo upravo turških gospodarjev. Turški sultani so se brigali zgolj za to, da so arabske dežele vedno svoj kontingent vojakov in davkov dajale, drugo pa je šlo vse rapidno navzdol. Ogromna večina Arabcev je obubožala, postali so felahi, ki na najprimitiv-nejši način obdelujejo svoje polje, večinoma zelo slabo, ker se ne marajo truditi za turško davkarijo. Le v mestih, koder je trgovina v evropskih rokah, je tucli nekaj arabsko-judovske plutokracije. Kulti-vacija puščave je prenehala, vodovodi so se podrli, karavanske ceste so propadle, zamrlo je vsako višje kulturno življenje. Turek se v arabskih deželah ni nikoli udomačil in č« bi ne bilo izlama, ki Turka in Arabca veže, bi Arabec Turka gotovo še bolj sovražil kakor Evropca. V Alžiru n. pr. pomeni Turek Arabcu višek grdobe, čeprav današnji arabski rod v Alžiru Turkov sploh nikoli ni videl. Tako je globoko to sovraštvo, da se neizbrisno podeduje. Ni čuda! Saj je turški vojak in uradnik arabsko ljudstvo vedno le izžemal, kakor to zna edinole Turek. Polagoma se je pa začel po arabskih deželah širiti evropski vpliv, predvsem angleški in francoski. Turčija razpada kljub prizadevanju Nemčije, da ohrani carigrajski sultanat. Arabci to dobro čutijo, Anglija pa jih od svoje strani ščuva, Anglija bi rada ustvarila boljšo zvezo z Indijo in v to svrho bi rada utrdila svoj vpliv po vseh deželah v Severni Afriki pa črez sinajski polotok, Yemen, Mesopotamijo in južno Perzijo, to je po veliki večini po arabskih krajih. Egipet je že v njeni oblasti, gre zdaj za Yemen, koder Anglija že dolgo časa Arabce zoper turško vlado podpihuje, tako da je tam vstaja zadnja leta nekaj stalnega; istotako neti Anglija nemire v Mesopotamiji. Glavno je pa to, da obljubuje Anglija Arabcem obnovitev k a 1 i f a t a v Meki. Turki so namreč po osvojitvi arabskih dežela prestavili ka-lifat iz Mekke v Stambul, kar Arabce hudo peče. Komur se posreči arabske rodove zopet nekako združiti in ustvariti novo kulturno ter religiozno središče arabstva v Mekki, ta Turčijo na smrt rani — in ta cilj zasleduje Anglija. S tega stališča je treba tudi turško-laško vojsko v T r i p o l i s u presojati. Anglija si je v svoje namene nekako najela Fancijo in Italijo. Te dve državi slutita danes angleški politiki. Zato je Anglija prepustila Franciji Alžir, Tunis in Maroko, (talijo pa je obdarila s Tripolisom. Zato oa bo lahko anektirala Egipt, odstaVila ke-diva in turško suvereniteto popolnoma oclora^la, kar pomeni tudi konec turškega gospodstva ob vseh deželah okoli Rdečega morja in ob Evfratu. Ta politika Anglije je tudi zategadelj zelo modra, ker je razdelila arabsko ozemlje med tri velevlasti, da s tem nekoliko oteži nevarne težnje Arabcev po zjedinjenju. Anglija zasleduje jako pametno politiko in je danes odločno na vrhu. Ali ne bi bilo modro, da se tudi Avstrija Angliji kolikortoliko približa? Ostanimo zvesti svojim dosedanjim pogodbam, toda ne od-bijajmo od sebe tistih velevlasti, ki imajo danes očito v rokah vse karte. Srce naj v zunanji politiki nič ne odločuje, le hladna in bistra pamet. Ampak to ne spada več k arabskemu problemu. Moli svelep veselja. Skrivnost vstajenja v petih dramatskih slikah, spisal Silvin Sardenko. Avtor naše doslej gotovo najboljše religiozne pesnitve »Mater Dolorosa« nam je sedaj podaril tudi »Mater Gaudiosa«, »Mater svetega veselja«, ki je naravno nadaljevanje in dopolnitev prve. »Mati svetega veselja« razvija v petih slikah skrivnost vstajenja, ki jo osredoiočuje o^oli Marije, matere Jezusove. »Mati svetega veselja« za Žalostno Materjo v ničemer ne zaostaja, ampak jo celo po vsebini in obliki prekaša. Merilo za to, je li kaka religiozna pesnitev uspela ali ne, je, v koliko se približuje svojemu originalu, ali Svetemu pismu ali aktom mučencev ali Fiorettom sv. Frančiška ali kateremukoli viru prve vrste. »Mati svetega veselja« pa se še tesneje nego Dolorosa naslanja na evangelije in se spretno prilagoduje njihovemu preprostemu, a globoko segajočemu tonu. Preprosti ton evangelijev, a tako primeren dogodku, kateri znači dopolnjenjc vse človeške zgodovine, izpolnitev prerokb in pričakovanja narodov, izraža najvišjo misel, ki preveva ves stari testament in, Ovilu v mitološko obliko, živi v vseh religioznih knjigah kateregakoli človeškega plemena. '»Mati svetega veselja« je odmev prave evangeljske radosti. Njeni verzi teko gladko in odsevajo veličino onih grandioz-nih svetovno-zgodovinskih trenotkov, brez tistega bombasta in navlake, ki kvari toliko modernih verskih pesnitev .Tako lahko in prozorno je vse, da bi tej igri najlažje in najlepše sledili nedolžni otroci, Sardenko je našel polje, na katerem bodo lahko vzcveteli vsi njegovi lepi talenti. Na tem potu naj nadaljuje. Moja skromna želja bi bila, da bi nam podal tudi kaj vzornih prevodov najglobljih del, recimo katoliških srednjeveških mistikov: Svete Terezije, klasikinje med svetnicami, Ruysbroecka, Henrika Sušo, Katarine Sienrke, Bernarda medenega, Angele da Foligno. Le Sardenko bi to znal. I n t o nam je zelo potrebno v naši dobi, ki je tako zašla, a vendar hrepeni po visokih vzorih. Da se vrnemo k igri — naše vesel,'; in hrepenenje je, da jo vidimo uprizorjeno na »Ljudskem odru«. Pokazala bo, koliko res premorejo njegovi itfravci in igravke, ker stavlja igra goto.o največje zahteve n. ..je. Zavoljo svoje vzvišene vsebine in umetniške oblike bi moral igrokaz napolniti dvorano do zadnjega prostora. Gotovo bo našla svoje stalno zavetišče na naših ljud-Ijudskih odrih in domovih, koder bo netila domotožje po večni domovuii, ki jo izraža rek: »Non habemus hic permnnenlcm civi-tatem« — »Nimamo tukaj ' ja Irva-lišča«. 1' 1 :'s. Knjižica sc dobi v K a l o 1 i S k i B u k v a r n i in velja 1 K tO vin. Naša stranka v proračunskem odseka. Včeraj je dokončal proračunski odsek razpravo o začasnem proračunu. Sprejet je bil z 29 proti 20 glasovom. Proti so glasovali socialni demokratje, Jugoslovani, Rusini in Lahi, zanj pa tudi Čehi izvzemši Masaryka in Choca. Splošno pozornost je vzbudil govor našega govornika poslanca dr. K o r o š c a, ki je med drugim izvajal: Zadnji čas se je izvršila na visokem vojaškem mestu važna izprememba. Naglašam, da se splošno podcenjuje važnost mejne obrambe. Čas je, da se že napravi red, ker bo v desetih do dvajsetih letih Italija pričela obračati svojo pozornost na Albanijo, ko se bo okrepila po vojski v Tripolisu. V Albaniji dela Italija že zdaj z vsemi silami na to, da se trdno vstali. Italijanski turisti potujejo po Albaniji, naseljujejo se laški trgovci, Lahi ustanavljajo šole in poštne urade itd. Če bomo to še naprej gledali s prekrižanimi rokami, pridemo do tega, da če se bomo hoteli vozili po morju mimo Otranta, bomo morali vložiti za to prošnjo v Rim. (Socialni demokrati ugovarjajo.) Gospodje, ki bivajo na Dunaju, daleč od meje proč, morebiti nas, ki smo sosedje Italije, ne umevajo. Izdali smo sicer milijone za vojne ladje, a naše varnostne odredbe so v primeri z laLkimi minimalne. V zgornji Italiji stoji pet arroadnih zborov, medtem ko stražita našo mejo zgolj 3. in 14. armadni zbor, oja-čena z eno brigado na Tirolskem. Govorna. pripomni, da imajo Lahi ob francoski meji le nel^j bataljonov, dasi niso zvezani s Francijo. Od Italije nismo še zahtevali niti kvadratnega kilometra, kljub temu nas ta dežela sili, da izdajamo za razne varnostne odredbe vsako leto milijone. Tega negotovega razmerja, ki nas toliko stane, mora biti konec! Jugoslovani smo na tem najbolj interesirani. Znani socialni demokrat Seitz je seveda ugovarjal KoroScu, a znal ni nič stvarnega odgovoriti, namreč se jc zadovoljil po socialno-demokraški navadi z nekaterimi psovkami. Kar se tiče proračuna, je odsek vladi dovolil začasni, proračun za 6 mesecev. Nadalje je pooblastil vlado, da najame 76 milijonov kron za pokritje splošnega državnega dolga in tostranski delež iz rednih pcLrebaciu za armado in mornarico, kakor tudi 25,388,780 kron za pokritje splošnega državnega dolga ir. 109,200.000 kron za zgradbe in nabavo voz državnih železnic. Zadnjo postavko so še povišali za 20 mili- Spisal A. Conan Dojle. Iz angleščine prevel J. M. Zgodilo se jc torej, da je profesor Baumgarten kmalu potem, ko mu je prišla na misel ideja zgoraj omenjenega poizkusa, po dolgem v laboratoriju prebitem dnevu zamišljeno stopal proti clomn; srečal je četo glasnih dijakov, ki so se ravno vsuli iz neke pivnice. Njim na čelu je bil mladi F.ic Hart-raaun, napol pijan in zelo glasen. Profesor se jim je hotel umakniti, toda njegov učenec je skočil preko ulice in mu prestregel pot. »Ue! Častiti moj učitelj,« je rekel, prijel starega moža za. rokav in ga peljal seboj po cesti. »Nekaj vam imam povedati, iu to mi jc najložje sedaj, ko imam še dobro pivo v glavi.« »Kaj pač bo to, Fric?« vpraša fiziolog in ga gleda dobrovoljno začudeno. »Čujem, da nameravate izvršili nek čudovit poizkus, s pomočjo katerega so nadejate vzeti človekovo dušo iz njenega telesa in jo dati potem zopet, nazaj. Ali ni res tako?« »Res!« »In ali ste upoštevali, moj dragi gospod, da utegnete imeti težave p i tem, Ja bi dobili koga, na katerem bi to poskušali? PomislUe, ako bi duša odšla iz te'e a. pa se nc bi hotela zopet povrniti! To bi bila slaba kupčija. Kodo pa se izpostavi tej nevarnosti?« jonov kron, s katerimi naj se izpopolni telefonsko omrežje. Poslanec Malik jc poizkušal vtihotapiti resolucijo, po kateri naj bi se izpremenila postava o zakonu. Po daljši razpravi je bila Malikova resolucija oaKlonjena. V zbornici poroča o začasni proračunski predlogi poslanec dr, Stein-wender. Sodijo, da reši zbornica začasni proračun že v četrtek. Volilni lerorizem bana Tomom Zagreb, 6. dec. V imenu čistosti volivnega reda, v imenu volivne svobode, na odne morale, napredka in politiškega prebujenja dobivajo zdaj trgovci, obrtniki, zakupniki in uradniki, vsi oni, ki so sploh od vlade odvisni, katerim more ona dati ali vzeti koncesijo obrtovanja., katere more premestiti, zapostaviti in iz službe pregnati, od okrajnih glavarstev, meščanskih in policijskih oblasti pozive za zasliševanje, opomine, svarila, disciplinarne preiskave itd. V tem svetem in jubilejnem času kot da se je nebo usmililo uboge Banovine: ceste se trasirajo, kolci sc zabijajo za Savino regulacijo, komisije pregledujejo barja, gozdove, jih parcelirajo in vse to od najskrajnje liške periferije do Zemu-na! Če se pa kdo upa reči, da jc to pesek v oči, prazne obljube in prevare, se kaznuje z ječo in to s poostreno. Razlog temu je ukaz presvetlega, bana, kateri je zaradi »čistosti volilnega reda« strogo prepovedal »ljudstvo zapeljevati«. Kandidatom stranke »narodnega napretka« pa je to seveda dovoljeno. Če n. pr. eden obljubi, da sc bo Sava regulirala, on to more, ker se za to že kolci zabijajo itd. Dalje je. ukazal ban Tomašio, da se volivcev ne sme napajati. Vsak gostilničar, kateri sc pregreši zoper ta ukaz in dovoli svoje lokale za volivne sestanke, zgubi koncesijo. To pa ne velja za one volivne stranke, ki jih vodi okrajni glavar ali njegov namestnik. Dalje: Kdor kakemu volivcu žuga ali mu za glas kaj obljubi, bo kaznovan s zaporom od 3 do 6 mesecev. V prvem zagrebškem volivnem okraju kandidira n. pr. Tomašič. Pozitivno vem, cla so skoro vsi šefi žc ukazali svojim podpostavljencem glasovati za Tomaš1 ča. Na dan volitve noben uradnik 1. ne sme; iz Zagreba., 2. ne sme dobiti dopusta, 3. ne sme biti bolan, i. vsi morajo osebno pristopiti k glasovanju. V imenu »čistosti volivne- »Vendar Fric«, vzklikne profesor zelo presenečen, »pri tem poizkusu sem se zanašal na vašo pomoč. Gotovo me no zapustite. Pomislite, kolika čast in slava I« »Pomislite, kolika neumnost!« je dijak srdito zaupil. »Mar naj bom vedno tako poplačan? Ali nisem dve uri stal na steklenem izolatorju, med tem ko ste vlivali v mene elektriko? Ali niste razdražili mojih vglavnih živcev in poleg tega še uničili moje prebavljanjo s tem, da ste pustili galvanski tok krožiti okoli mojega želodca? štiriintrideset krat ste me zazibali v magnetično spanje in kaj sem dobil za vse to? Ničesar. Sedaj pa hočete še mojo dušo vzeti iz telesa., kakor kako kolesce iz ure. 'lo je več, nego more prenesti člen vek zdrave pameti!« »Dragi!« je vzkliknil profesor v veliki zadregi. »To je vse rei To mi nikoli šo ni prišlo na misel. Ako morete sam? nam gniti, kako vas morem nekoliko odškodovati, me najdete za vse pripravljenega.« »Poslušajte torej,« reče Fric sve« čano »Ako mi zastavite svojo besedo, dn dobim po tem poizkusu roko vaše hčerke, potem sem pripravljen pomagati vam; ako pa ne, nočem ničesar imeti opraviti s celo zadevo. To je moj pogoj.« »In kaj poreče moja hči k temu?« vpraša profesor. no točka, da sc naj odstranijo v deželnem zboru vse stvari, ki z:, bran j u-jejo redno delovanje deželnega zbora. S tem se je izreklo nemško učiteljstvo samo proti glasovitemu predlogu Nastlana, ki zahteva tako sestavo dežel-uega šolskega sveta, da lupili v njem izključno gospoda ji nemški nacionalci. . Predsednik nemške učiteljske zveze v Gradcu, neki llcrz, je obrnil nato svoje bojno kopje proti »Sudmarki«. Njegovi napadi na »Siidmarko« so bili tako ostri in učiteljstvo mu je burno pritrjevalo, da je predsednik dr. Delpin razburjen protestiral in ni dal od Herza stavljenega predloga niti na glasovanje. Shod je postajal vedno burnejši in glasnejši. Posebno gorko, ko je povzel besedo učitelj Schiefcr iz C tn uroka. Hekel je: Prepovedujemo si odločno, da bi se na račun zvšanja učiteljskih plač povišal davek na žganje. Iz-premenlti hočemo svoje stališče, če nas nemški nacionalci ne bodo upoštevali. 25.000 učiteljev bo raje vstopilo v so-cialdemokraški tabor, kot bi še nadalje delalo tlako nemškim nacionalcem. Predsednik dr. Delpin opominja govornika, naj bo zmeren, a ta se za to ne zmeni. Ker mu je učiteljstvo burno pritrjevalo, je dr. Delpin kot predsednik odstopil. Poslanec Wastjan je skušal braniti »Siidmarko«, a njegov glas je utonil v glasnih ugovorih učiteljstva. Nato je govorila še cela vrsta govornikov. Rezultat celega zborovanja je, da hoče nemško učiteljstvo zapustiti nemškonacionalni tabor in vsa nemškonacionalna društva. Zahteva se delamožnost deželnega zbora in pritiska se na nemško deželnozborsko večino, da se dajo Slovencem take koncesije, ki bodo delovanje deželnega zbora omogočile. Nemškonacionalno časopisje je postalo radi tega zborovanja kar zeleno. Samo ne ve, kaj bi pisalo ob tako hudi obsodbi iz lastnega tabora. Deželno gospodarstvo jc popolnoma zavoženo, edini uispeh nemških nacionalcev so ogromni milijonski dolgovi in nezadovoljnost na vseh straneh. Brez dvoma bo imelo to zborovanje tudi politične posledice. Ako se nemškonacionalni poslanci za te učiteljske proteste ne bodo brigali, bo njihova politična glorija. vsled izstopa nemškega učiteljstva iz njih stranke kmalu pri kraju. Nemškonacionalni učitelji so nastavili ncmškbnacionaljcii večini v štajerskem deželnem zboru nož na vrat. Pravijo, da so se vsled tega učiteljskega pritiska pogajanja za delo-možnost. deželnega zbora v Gradcu zelo pospešila. ODSEK ZA DRŽAVNE USLUŽBENCE se posvetuje sedaj o službeni pragmatiki, ki so jo spravili na nezakonit način brez prvega branja v zbornični odsek. Poslanec Gostinčar je proti takemu postopanju najodločneje protestiral in zahteval, da se posvetovanja prekinejo, dokler ne izroči zbornica vladne predloge odseku. Toda zastonj. Odsek je sklenil nadaljno posvetovanje, pri katerem se je sklenila cela vrsta določb, vsled katerih ne more službena pragmatika in z njo v zvezi časovno napre- dovanje postati zakon. Svobodomiselci, nemški in slovanski streljajo v zvezi s socialnimi demokrati kozle, ki bodo pokopali uradniške zahteve vsaj za nekaj časa. Uradniki, ki so se pri zadnjih volitvah obešali tem ljudem na frak, bodo pač spoznali, da demagogija ni sredstvo, s katerim se da kaj narediti. Javni zagovorniki uradniških interesov so, sodeč po njih sklepih, postali uradniški mesarji. LAŠKO TURŠKA - VOJSKA. Velik italijanski uspeh. Kakor poroča »Agenzia Štefani«, so Italijani zasedli dne i. t. m. po hudem boju Ainzaro, glavni turški tabor. Turkom so vzeli 8 topov, strelivo, šotore in živila. Turki in Arabci so bežali v velikem neredu. Ainzara je tvorila središče turške vojne proge. Izgubili so Lahi približno sto mož, sovražnik pa več sto. Iz Tripolisa so poroča, da zbirajo Turki in Arabci večje sile na oazi Gada mes. Italijani sodijo, da se sovražnik ne bo upal prodirati proti obrežju. »Messagero« poroča, da je bombardirala laška vojna ladja »Liguria« utrjene kraje Tagulra, Marabut in Sidi Dejzi. Sovražnik jc bežal. Branil se je le nekaj časa. Čcz Carigrad se poroča, da je došlo v Gasilijeh laško odposlaništvo, da se pogaja s šejkom Senusijev. Spremljal je poslaništvo višji laški častnik. Člani poslaništva, izdajalski arabski šej-hi. so bili ustreljeni. Pred Bengazrem sc bi:ejo po poročilih vedno boji. Arabci in Turki nabadajo laške postojanke. V Tubruk jc laški torpedni rušilec »Bersaglieri« prlvedel dve vplenjeni turški jadrnici. Torpedni rušilec »Euro« jc razdjal brzojavno progo, ki vodi v E nibo. Izjave Muktar paše. Muktar paša je izjavil o položaju: Rusija zavzema, ves čas, kar traiajo zmešnjave, docela korektno in prijateljsko stališče. Tudi balkanske države postopajo korektno. Turki sodijo, da jo bila Nemčija poučena o laških načr-t\h. Turki so prepričani, da nimajo od Nemčije ničesar pričakovati. Ce bi bili Angleži prijatelji Turkov, bi stvar izpadla drugače. Ko so Lahi nameravali pred sedmimi leti sličen nanad, ga je preprečila ena beseda angleškega zunanjega minislra. F :>.n?ane!sko vrrp*.*«'«. Iz Carigrada sc poroča, da je Rusija izročila Turčiji noto, v kateri zahteva za ruske ladje prost, prehod skozi Dardanele, pravico, ki naj se zabram drugim državam. Laško - turška vojska se konča še ta mesec. Tako sodijo v Caraiffu. Na premogovni borzi v Caraiffu namreč nakupuje Italija premog za laške vojne ladje in za laške državne železnice. Zadnja dva meseca je nakupila premog v velikanskih množinah. Laškim agentom je je pa zdaj brzojavila laška vlada, naj postopajo tako, kakor da bi ne bilo več vojske Angleži nevoljni na Lahe. Kakor se poroča, je angleška vlada izjavila po svojem poslaniku v Rimu cla je nevoljna, ker so Lahi zasedli To-bruk, češ, da so oškodovane angleške koristi v Sredozemskem morju. ^m J Italijanski oddelek s strojnimi puškami v okopih pred Tripollsem. reda in svobodnega glasovanja« ima vsako prekršenjc zgoiej omenjenih ukazo/ za posledico premeščenje iz Zagreba in to na najskrajnejšo peri-fo i jo in na lastne stroške! »Kaj boš ti zdaj naredil?« — sem vprašal prijatelja, mhidega uradnika — moža akademske izobrazb e, druga-Je pokretaša. »Glasoval bom« — mi jc odgovoril. »Za katerega?« — vprašam. <>Za svojo eksistenco in bodočnost« — so bile njegove tekstualne besede: — torej za Tomu. .a. Najnovejša novica pa je ta, da je ban Tomašič že zaprosil kraljevo zborno poveljništvo v Zagrebu in 3. zborno pove jnštvo v Gradca za celih 60 stotnij pehote in 6 eskadronov kon eniee ta volivno azistenco, tietji zbor naj da Izmed teh 20 stotnij! Zastopniki v avstrijskem parlamentu, predvsem slovenski in dalmatinski, imajo zdaj sveto dolžnost, da eoper uporabo skupne armade, predvsem pa vojaštva 3. zbora za vo ivne namene dr Tcmašiča kot voditelja triadne stranke najodločneje protestirajo, kar bodo brezdvomno tudi storili. Nekaj azistence je na Hrvatskem potreba, toda zato zadostuje par stotnij in orožništvo, naravnost frivoluo pa je, če zahteva ban za to kar celih 60 stotnij! Toliko vojaštva more imeti le namen volišča cernirati. da preprečijo ?lasovanje od strani opozicionalnih volivcev, kakor sc to vedno dogaja. Skupna armada pa ni za to, da ovira volivno svobodo in strahuje svobodne volivce! Armada gotovo sama tega rada ne stori. Kakor en mož se mora vzdigniti cela avstrijska zbornica, da to ožigosa in zahteva, naj ban Tomašič saj čete, ki so v Avst iji dislocirane, ne vporabi za teroriziranje volivcev in prelivanje nedolžne krvi! V zadregi. Iz S p. Štajerskega, 5. dec. Nedeljsko zborovanje nemških in renegatskih učiteljev spodnještajer-skih v Mariboru je napravilo mučen vtis na vladajočo nemškonacionalno kliko na Štajerskem. To zborovanje je sopet pokazalo veliko razpoko v nemškem taboru. Zborovali so v Gotzevi dvorani v Mariboru. Že prod shodom se je opazilo, da bo zavrelo proti nemškim nacionalcem. Shodu je predsedoval načelnik »Volksrata« clr. Delpin iz Ormoža. Udeležili so se zborovanja poslanci \Vastian, Ornig, Negri, Erber, Langer, Neger. Zborovanje jc imelo namen, določiti, kako stališče naj se zavzame glede na povišanje učiteljskih plač in na izjavo »Siidmarke«, v kateri se je indi-rektno označilo nemške učitelje kot narodne izdajice, ker so odpovedali svojo pomoč »Sudmarki« in »Schulver-eirou«. Poročevalec mariborski učitelj Gaischegg je slikal položaj nemškega učiteljstva kot neznosen. Sekal je na levo in desno po nemških poslancih, ki so krivi, da ne deluje deželni zbor in ki se ne brigajo za to, da bi dobili vsaj nemški učitelji zvišanje plač. Sprejele so sc nato resolucije, ki zahtevajo od deželnih in državnih poslancev, da storijo vse potrebne korake, da se ugodi zahtevam učiteljstva. Važna je poseb- »Eliza bo tega vesela,« odvrne Fritz. xŽe dalj časa se ljubiva.« »Potom naj bode vaša,« je dejal fi-zijolog odločno, »kajti vi ste veselosr-čen mlad človek in eden najboljših nevrotiških subjektov kar jih poznam — to se pravi, kadar niste pod vnlivom alkoholn. Moj poizkus sc ima vršiti četrtega naslednjega meseca. Ob dvanajstih sc oglasite v fizijologičnem laboratoriju. Lepa prilika bode to. Von Gru-ben pride iz Jene in Hinterstein iz Bazlja. Glave znanosti iz cele južne Nemčije bodo navzoče.« »Jaz bom točen,« reče dijak kratko in ločila sta se. Profesor jc korakal počasi proti domu ter razmišljal o velikem dogodku, ki se ima vršiti, mladi di;ak pa jo je udaril za svojimi glasnimi tovariši; glava mu je bila polna mo-drooke Elize in kupčije, ki jo je ravnokar sklenil z njenim očetom. Profesor ni pretiraval, ko je govoril o vsestranskem zanimanju, ki ga je vzbujal njegov povsem nov psihofizijo-logični poižkus. Dolgo predno je napočila ura, je bila dvorana polna zastopnikov znanosti. Polep» učenih glav, ki ki smo jih že omenili, je prišel iz Londona veliki profesor Lurcher, ki je ravnokar ustanovil svojo slavo z znamenito razpravo o cerebralnlh centrih. Ravno-tako so prišle nekatere velike luči spiritualistične družbe, in nek sweden-burški duhovnik, ki je menil, da utegne cel dogodek nekoliko razsvetliti nauke o rožnem križu. Glasno ploskanje se jc razlegalo po i dvorani, ko sta stopila na oder profe- sor Baumgartner in njegov subjekt Predavatelj je v malo dobro izbranih besedah pojasnil nazore in kako jih namerava dokazati. »Jaz trdim,« je rekel, »da je, kadar se nahaja kaka oseba pod vplivom mezmerizma, njena duša za nekoliko časa oproščena njenega telesa. in poživljam vsakogar, da stopi dalje ter pove katerokoli hipotezo, ki more tolmačiti dejstvo bistrovidstva. Radi tega se nadejam, da bodeta potem, ko zazibljem v magnetično spanje mojega mladega, prijatelja tukaj in potem šc samega sebe, najina duha mogla stopiti med seboi v zvezo, akoravno bosta telesi ležali mirno in nepremično. Čez nekoliko časa nastopi narava zopet svoje pravo in najina duha se povrneta v najini tozadevni telesi. Z vašim prijaznim dovoljenjem hočem sedaj to poskusiti.« Novo ploskanje je sledilo tem besedam, nato pa so poslušalci posedli in nastala je pričakovanja polna tišina. Z nekoliko hitrimi gibi je profesor zazibal mladega moža v magnetično spanje; bled in trd se je naslonil nazaj na svoj stol. Nato jo vzel iz svojega žepa svitlo stekleno krogljo in s koncentriranjem svojega pogleda nanjo in močnim duševnim naporom, se mu je no-srečilo tudi samega sebe pripraviti v isto stanje. Čuden in mogočen je bil pogled na starega moža in na mladeniča, ko sta sedela tamkaj drug poleg drugega v istem nepremičnem stanju. Kam toraj ste odleteli njuni duši? to jc bilo vprašanje, ki se je usiljevalo prav vsa-cemu izmed gledalcev. (Dalje.) NAŠA JUŽNA MEJA IN ODSTOP BARONA CONRADA PL. H6TZEN-DORFA. 'Pesti Hirlap« objavlja iz visokih vojaških krogov članek, ki odločno naglaša, da ne obstoja nobena vojna stranka in da se je vmešaval tudi Conradov prednik v zunanjo politiko takrat, ko so vladale napete razmere med Avstrijo in Rusijo. Grof Beck Orol Aehrenthal. jc tak;-t predložil vledarju obširno spomenico, v kateri je zahteval zgradbo trdnjav v Galiciji. Še več. Pretil je Beck odstenil, je predložil drugo spomenico, v kateri je zahteval odredb na zahodni in južno-zahodni meji, ker je postaj-la Italija ravnotako neprijetna, kakor zdaj. Če je kdo prekoračil svoj delokrog, tega ni storil odstopivši načelnik generalnega štaba, marveč zunanji minister, ki se je vmešaval § zadeve vojne uprave, ker je tolmačil I Auffenbergovo izključno vojaško nadzorno potovanje v južne Tirole kot naperjeno proti Italiji. Vojni minister je po nasvetu načelnika generalnega štaba premestil več vojaških čet ob laški meji. Poročila višjih vojaških poveljnikov naglašajo, da je pričel naš laški zaveznik tripoliško vojsko s tem, da je pod pretvezo socialistične nevarnosti ob naši meji koncentriral dva ar-madna zbora. Pozneje bi bil to rad videl za neizvršeno vsled neuspehov laškega orožja, a bilo je že prepozno, ker takrat smo že tudi mi ojačili svoje meje, V zunanjem ministrstvu, kjer vojaških stvari nič ne umevajo, so pa odredbe vojaške uprave smatrali za vojne priprave, dasi je šlo zgolj za oboroženo pripravljenost. RAZDELITEV PERZIJE. Ruski zunanji minister Sazanov obišče v Londonu sir Edvard Greya, da se posvetuje z njim o političnem položaju. V Teheranu se nadaljuje protiru-ski bojkot. Zatvorjene so čajnice, pred mošejami se vrše demonstracije. KITAJSKA REVOLUCIJA. Vstaši zahtevajo odstop vladarske rodbine Mandžu. V Hankavu so se v stanovanju ruskega konzula posvetovali zastopniki vlade in revolucijonarjev. Zastopniki vlade so izjavili, da je v nevarnosti nedotakljivost kitajske, ker je vladarska rodbina sklenila, da p--ove na pomoč i-.:;'e velevlasti Japonska je pripravljena pomagati proti denarni odškodnini dinastiji. Dejansko je dinastiji oblast vzeta, ki je prešla v roke revolucionarjev. Vladni zrstopr.iki so zahteveli, naj se sklene mir, ker se mora v nasprotnem I slučaju Kitajska izročiti Japonski. Zastop- % niki revol.cljonr.rjev so pa izjavili, da je mir odvisen od odsl-.a Mand^dinr-lije, ki je izgubila vse zaupanje. Rusija kakor tudi ostale velevlasti so izjavile, med njimi tudi Japonska, da ostanejo nevtralne. Re-vclucijonarji zato ne verujejo, da bi se vmešavale tuje velevlcst.i če se dinasl-ja odpove prestolu. Pogajanja so se razbila. Slovenska kuharica, knjiga, katero je v šestem natisu priredila in spopolnila S. M. Felicita Kalinšek in jo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, ima pri vsi svoji krasoti in obsežnosti tako nizko ceno, da je sorazmerno brez dvoma najcenejša slovenska knjiga. Velika izdaja (čez 600 strani in 18 finih tabel s slikami) velja 5 K 20 vin., vezana 6 K. Okrajšana izdaja 3 K, vezana 3 K 60 vin. Vsako slovensko dekle in vsaka gospodinja naj ima to koristno knjigo vedno pri roki, kuhala bo z njeno pomočjo okusno in fino ter z malimi stroški. Dnevne novice, + Zmage S. L. S. Pri S v. K r i ž u pri Litiji je izvoljen za župana zaslužni veljak S. L. S. veleposestnik Franc Miklavčič, za svetnike pa so izvoljeni vrli somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke Resnik, Kotar, Lenart, Korbar, Resnik, Miklič. — Pri občinskih volitvah v občini Medvode je sijajno zmagala S. L. S. — Pri občinskih volitvah v Selcih nad Škofjo L o k o je S. L. S. sijajno zmagala na celi črti. V III. razredu so naši dobili 601 glas, nasprotniki 150 glasov. -f Dr. Tavčar je v včerajšnjem »Narodu« objavil govor, ki ga je imel preteklo nedeljo v Prestranku. V tem govoru se je pritoževal zoper načelo političnega bojkota in zatrjeval, da je on z vso svojio stranko vred »izredno veren«. Kar se prvega tiče, je treba le to pribiti, da je tisti dr. Tavčar, ki zdaj zoper politični bojkot grmi, ravnoisti dr. Tavčar, ki je pred leti sam slovesno proglasil načelo: Liberalcem groš, klerikalcem knof! Glede dr. Tavčarjeve in liberalne vere pa pripomnimo le to, da je v omenjenem govoru pristavil k onim Tavčarjevim besedam »Narodov« poročevalec sam: »Veselost!« — Tako je! - -f- »Narodne liste« zadnje čase kaj rad citira »Slovenski Narod«. To je čisto v redu, zakaj »Slovenski Narod« in »Narodni listi« sta drug drugega popolnoma vredna. Na sodbo »Narodnih listov«, ki so bili te dni v procesu zoper Macharja stigmatizi-rani kot list brez svojega prepričanja, noben človek nič ne da razun naših slovenskih liberalcev. Če se zato »Narodni listi« jeze na dr. Korošca, mislimo, da to slednjega ne bo prav nič bolelo. »Narodni listi« so sami sebe zadosti označili s tem, da očitajo S. L. S., da je »preganjala« »naj-zasluženejšega Slovana« — Ivana Hribarja, tistega, ki je podpisal pogodbo z Nemci! — Če se žele »Narodni listi« še kaj blamirati, naj se kar oglasijo . + Jugoslovanski sodrugi ne morejo prenesti nobene kritike svojega politiko-vanja in se razburjajo celo, če smo prisiljeni na njihove napade odgovarjati. Ti ljudje morajo biti zelo sami vase zaljubljeni kakor tisti indijski »svetniki«, ki so v svojo lastno popolnost zamaknjeni. Mi pa smo še vedno tako predrzni, da socialistične polbogove in njihova dela zelo kritično presojamo in se bore malo menimo za to, če v svoji strankarski histeriji takoj izgubijo svoje ravnotežje, ako v njihovo modrost posvetimo. Včeraj smo pribili, da je dr. Benkovič !>redlagal poseben rudarski odsek izključno e v korist delavcev, da bi se rudarske predloge hitrejše in boljše rešile kakor v rudarskem pododseku socialnopolitičnega odseka. »Zarja« pa danes trdi seveda zopet nasprotno brez sence kakega protidokaza. Zakaj jasno, kakor dvakrat dve je štiri, je to, da gre delo hitreje, če se kak predlog obravnava edinole v odseku in plenumu, kakor pa, če mora iti iz plenuma v odsek, od tukaj v pododsek ,iz pododseka zopet v odsek in od tukaj šele nazaj v plenum. Z ozirom na »Zarjino« laž, da naši poslanci »ljudske potrebe s tem zavirajo«, da ne puste nobenih predlogov v odsek brez prvega branja, smo pa konštatirali, da so se naši poslanci le postavili na stališče, da morajo ali vsi premogi — naši in socialnodemokraški — takoj v odseke, ali pa morajo vsi priti preje v plenum v svrho prvega branja — to pa zato, ker so socialni demokrati jako važne, zlasti za kmečko prebivalstvo koristne predloge hoteli s tem za-vleči, da so zahtevali zanje prvo branje. Nato so socialni demokratje hitro svoj veto umaknili in stvar je zdaj v redu. Veteranska predloga je pa le ena izmed mnogih, ki so jo socialisti hoteli na ta način potlačiti, zato nima »Zarjino« klobasanje o »veteraj-larjih« nobenega pomena. Kako so n. pr. odrugi zavlačevali dr. ivrekov načrt o iartelih? Dr. l^uenbogen ga je svojčas kot tačelnik odseka naravnost pod mizp. vrgel I Zrkaj? To vsak človek ve, kakor tudi vsak pošten človek ve, zakaj se sodrugi tako za uvoz argentinskega mesa zavzemajo. Siij je akcijonar »Austro-Amerikane«, ki bi pri tem ogromne dobičke delala, eden najvišjih sodrugov, Karpeles! Tako so socialni demokratje za »ljudske potrebe« vneti. Pričakujemo, da bo »Zarja« zopet dobila svoje običajne moralne krče. + Politični shod. Na praznik Brezmadežnega Spočetja popoldne no litanijah se bo vršil shod v Begunjah na Gorenjskem, in sicer v spodnjih prostorih župnišča; poročal bo gospod deželni odbornik dr. Evg. Lampe. + »Mladost« izide prihodnji teden dne 16. t. 1., ker je treba izdelati statistiko in primero z lanskim letom, kar zahteva nekaj časa. + škof dr. šar!č — pesnik. Vrh-bosanski kapitelj je o priliki 301etn;ce svojega književnega delovanja izdal zbirko pesmi dr. Ivana šariča, pomožnega vrhboscnskega škofa. + Dr. Iso Kršnjavi. Združena hrvaška stranka prava izjavlja, da g. dr. Iso Kršnjavi, bivši predstojnik nauč-nega oddelka hrvaške vlade ni njen član in ga stranka kot taka ne kandidira. — Kanonično umeščen je bil danes č. g. Ivan Možina, župnik v Podlipi za župnijo Codovič. Č. g. Leopold Kolbesen, župni upravitelj v Godoviču, je premeščen za župnega upravitelja v Podlipo, — Prihodnji klearski tečaj se vrši v državni vzorni kleti v Rudolfovem v dneh od 28. do 30. t. m. Kdor se ga želi udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. — Dr. Luzzatto in Alfred Lenassi sta bila vložila radi znane obsodbe v procesu proti Banki popolare ničnostno pritožbo, s katero se je bavila včeraj najvišja sodnija na Dunaju. Ta sodnija je določila novo razpravo za Luzzatta in Lenassija pred sod-nijo v Trstu; razprava se bo tikala vseh onih točk, radi katerih sta bila imenovana obsojena. — Občinski redar morilec. Poročali smo, da so našli na železniškem tiru pri Vili Vicentini mrtvega mladeniča Alberta Duca iz Škodovake. Sumi se, da ga je usmrtil in vrgel proti železniškemu tiru občinski redar v Villi Vicentini. Redarja so aretirali. — Mataušek obsojen. 5. t. m. je bila proglašena razsodba v pravdi proti lekarnarju Mataušku, ki je na ulici oklofutal bana Tomašiča. Mataušek je radi goljufije in javnega nasilstva obsojen na tri leta težke ječe in plačilo vseh pravdnih in zapornih stroškov. Izgubi tudi meščanske pravice in naslov magistra. Mataušekova zaušnica banu Tomašiču se je torej strašno izplačala. — Zastrupiti se je poizkusi! v Trstu 27 let stari narednik 97. pešpolka Ludovik S m r e k a r. — Žena ovadila moža. Čevljarjeva žena Uršula Frakelj posluje kot postrežnica pri rodbini Striegel v Spodnji Šiški. Gospa je dala postrežnici dva para škorenj njenega soproga z naročilom, da jih nese v popravilo njenemu možu Antonu Fra-keljnu, ki je čevljar. A mož, ki je bil v denarni zadregi, je oba para škorenj prodal, kar je ženo tako pogrelo, da je moža pri orožniltvu ovadila. Zaradi tega se je vnela dne 1. t. m. zjutraj pri Frakeljnovih rabuka, v kateri je bila tepena žena. Mož, ki jo je od doma odkuril, je prišel drugi dan domov in rekel svoji ženi, da se gre sam naznanit sodniji, ker ne mara imeti z orožniki posla; ali od tega časa je Anton Frakelj izginil. — Neverjetna počasnost c. kr. oblasti. Dne 26. junija t. 1. so zaprli državno cesto pri Koroški Beli v svrho poprave mosta. Ker bi bil provizoričen most predrag, se jc pešcem in voznikom nakazala 1 km daljša, strma, slaba občinska pot skozi vas Koroško Belo. Most je bil dovršen 6. septembra, postavno je moral ostati v deskah dva meseca, tedaj do 6. novembra. Odstranili so deske, most je bil gotov za promet ali cesta in prehod sta bila s tramovi zabita in zakaj? Na uradno dovoljenje čakajte vi davkoplačevalci. Danes je 2. decembra, cesta je še vedno zaprta, živina trpi naprej. — Električna centrala dežele je v delu, transporti za njo se morajo prevažati po strmih klancih občinske ceste. Vsa vprašanja in pritožbe so zastonj. Ali ni nikjer pomoči za to uradno počasnost? — Vsi okoličani in intere-sentje. — Brzojavne denarne nakaznice s Severno Ameriko. Od 1. decembra t. 1. so dopustne v prometu z Združenimi državami Amerike in Kanade brzojavne poštne nakaznice, katere bode posredoval American Expres-Company, ker se poštne uprave obeh teh dežel ne pečajo z brzojavnimi poštnimi nakaznicami. Pogoji tega prometa so enaki onim za poštne nakaznice v mednarodnem brzojavnem prometu. Najvišji znesek nakaznice je 1000 kron; odpo-šiljatelj mora plačati poleg pristojbin za nakaznico tudi brzojavne pristojbine do New Yorka, pristojbina za nadaljno brzojavno posredovanje se bode odtrgavala od nakazanih zneskov. — Podljnbelj. Miklavžev večer priredi tukajšnje delavstvo v nedeljo dne 10. decembra ob 4. uri popoldne v Delavskem Domu. Na sporedu je igra in petje. Vstopnina: sedeži 50 vin., stojišča 30 vin. — Rop. Dne 1. t. m. je na okrajni cesti med Brdom in Št. Vidom nek lopov napadel 69letno Marijo Gerličevo iz Doba ter ji iz denarnice oropal 204 K denarja. Neznanec jo je vrgel na tla in potem izvršil lo-povstvo. Ropa je sumljiv leta 1884. v Koli-čevem rojeni in v Podrečje pri Kamniku pristojni ,že zaradi javnega nasilstva pred-kaznovani dninar Fran Judež, kateri je minuli mesec pobegnil iz zaporov tukajšnjega deželnega sodišča in sedaj menda rokovnjači po tamošnji okolici. — Okrog 800 kg pšenice je bilo v zadnjem času ukradene v skladišču na kolodvoru v Kranju veletržcu g. Vinkotu Maj-diču. Pšenica je vredna 200 K. — A. -senat Avstrijskega L"oyda v Trstu se opusti; novi parobrodi se bodo odslej gradili v ladjedelnici sv. Marka, v Lloydovem arsenalu se bodio vršile le še poprave. 2000 delavcev je odpuščenih, pridržanih le 1000. Zadnji parobrod Lloydovega ar?enala je bil »Abazzia«, ki so ga epuslili v morje pred par tedni. — Društvo za razfskovan"e kraških fam v »Nov?. Jam*« v Pos'o'ni. Minulo nedeljo, dne 3. t. m. je posetilo več članov tega društva, med njimi gg.: deželni predsednik baron Schvvarz, gozdarski nadsvetnik Putick, stavbeni svetnik Sbrizaj, muzeal. ravna1 elj profesor Mantuani in kot gost grof Conso-latti iz Trienta »Novo Jamo« v Postojni. V spremstvu jamske komisije so si ogledali ta čarobno razsvetljeni stranski del, ki je največji biser Postonjske jame. Pri povratku so pozdravili goste »na plesišču« poston'ski pevci. — Razp's službe. Na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjsko v Ljubljani se razpisuje služba praktičnega podkovskega mojstra s službenim nastopom 1. prosinca 1912. Plača in službeni pogoji po dogovoru. Prošnje, opremljene z usposobljenost,nimi dokazili, je vložiti do 25. t. m. na glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — Znorel V3'ed veselja nad imenovanjem. Dr. Rudolf Hofer, star 32 let, stanujoč v ulici Lorenzo Ghibei'ti št. 6 v Trstu, je čakal že dolgo na^efinitiv-no imenovanje za komisarja tržaške policijske direkcije. Ko je končno dobil dekret z imenovanjem, se ga je lotilo tako veselje, da se mu je omrač;la pamet. Začel je počenjati čudne stvari. V ponedeljek ponoči je oblekel čez uniformo komisa-ja civilni površnik, dal cilinder na glavo ter šel na glavni tele-grafični urad, kjer je začel brzo;'aviti na vse strani znancem in neznancem vest o svojem imenovanju. Čudno obnašanje in govorjenje komisarja je prepričalo službujočega uradnika, da ima opraviti z norcem. Šel je v sosedno sobo in telefoniral na policijsko ravnateljstvo. Prišli so razni kolegi in inšpektor policijske straže ter ga pregovorili, da je šel z njimi na policijski urad. kjer ga je preiskal dr. Biasoli. Konstafral je norost ter se peljal z njim v bolnišnico, kjer so ga spravili v opazovalnico. — Italijanski vohun? V petek po zaprli v Trstu nekega italijanskega državljana, baje častnika laške a mads, Marija Gasperinija, ki je nedavno prišel v Trst ter občeval v oficirskih krogih tržaške garnizije. Aretacijo je zahtevala vojaška oblastnija in Gaspe-rini se nahaja sedaj v zaporih pri jezuitih, dokler se ne izkaže, v koliko je opravičen sum vohunstva. CERKVENIM ZBOROM ZA ADVENT. Slava Brezmadežni, zbirka mešanih, moških in- ženskih zborov. Na podlagi p. Angelikove izdaje uredil Stanko Premrl. Cena vezanemu izvodu 1 K 80 vin., broširanemu 1 K 20 vin. — Slava Brezmadežni je za naše cerkvene zbore poleg Cecilije najpraktičnejša cerkvena pesmarica in obsega 105 raznih napevov domačih skladateljev. O tej zbirki smo obširnejše govorili, ko je izšla v drugi izdaji. Našim cerkvenim zborom bo sedaj v adventu pri zornih mašah gotovo izborno služila, na kar iste perebno opozarjamo. Dobi in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, Štajerske novice. š Liberalna nagajivost — dobro poplačana. Iz središča se nam poroča: V nedeljo, dne 3. decembra popoldne sta nameravala poslanca Jos. Ozmec in Miha Brenčič prirediti javen shod Slovenske kmečke zveze v gostilni Veni-gerholza. v središkem trgu. Liberalci so za to izvedeli in so tam svoj shod napovedali. Nato je obljubil gostilničar Ra-kuš v središki okolici zborovalni prostor. Tudi k njemu so prišli liberalci in slogaši in so mu plačali za to, da je odpovedal Ozmccu zborovalni lokal. Liberalci so mislili, da ne bo mogla Kmečka zveza vsled tepa zborovati. A kljub temu se je naš shod sijajno obnesel. Zborovali smo pri priprostem kmetu, ki nas je rad sprejel pod streho. 200 nas je bilo. Navdušeno so zl>orovalci pritrjevali izvajanjem svojih poslancev-vo-diteljev, posebno, ko sta omenjala hinavsko in zahrbtno postopanje sredi-ških liberalcev. Izreklo se je neornaja-no zaupanje našim poslancem in Slovenski kmečki zvezi. š Vinske cene na Spodnjem Štajerskem zelo rasejo. Količkaj boljše vino stane 60 vinarjev liter. Kunci iz Gornjega Štajerja in Solnograškega prihajajo dan za dnevom po vino. Vinotržci si delao letos velikanske dob'čke. Kupovali so po 32 do 40 vinarjev liter novo vino, a spomladi bodo isto prodajali gotovo za 80 vinarjev do 1 K 20 vin. š Dramatično društvo v Celju priredi v nedeljo dne 10. decembra v »Narodnem domu« v Celiu gledališko predstavo »Divji lovec« pisatelia Fr. S. Finžgarja. — S tem se ie ustreglo od mnogo strani izrečeni želji, da se uprizori izvirna domača igra. S tem tudi popravljamo pomotno vest, da se uprizorijo to nedeljo »Legijonarii«, kateri se pripravljajo šele za pozneje. Začetek igre je točno ob 4. uri popoldne. Predpro-daja vstopnic je v Zvezni trgovini. š Drobne novice. Pri Št. Petni v Savinjski dolini se vrši v nedeljo dne 17. decembra popoldne zborovanje Savinjskega dekliškega okrožja. Govori g clr. Hohnjec. — Umrli so: v Bistrici pri Rušah gostilničar Avgust Peršon, v Ribnici na Pohorju gospa Ludmila Ra-dich; v Rušah posestnica Marija Ober-dorfer; v Radgoni, stotnik v p. Franc Lichtenegger, v Mariboru sodni ofici-ant. Ivan Kranjc. — V Peklu pri Poljča-nah so 30. novembra ponoči neznani lopovi vlomili v trgovino trgovca in gostilničarja Franca Drofenika. Odnesli so mnogo blaga in blagajno z denarjem vred, namreč 1400 K. Drugo jutro je orožništvo našlo blagajno 100 korakov od hiše. Tatovi so iztrgali okno in na ta način prišli v hišo. — V Vitanju je padla raz razvalin starega gradu Dietna deklica Marija Hauptman in je mrtva obležala. Ljubljanske novice. lj Miklavžev večer v Ljubljani. Slovenskemu glasb, društvu »Ljubljana« se mora prinoznati, da je rešilo v Ljubljani staro Miklavževo čast. Dokler ni »Ljubljana« prišla s svojim sijajnim Miklavževim večerom v »Unionu«, do tedaj je proslava Miklavževa v Ljubljani vedno bolj pešala. Kakor je pa pričal včerajšnji večer, se je sedaj zanimanje za ta večer razširilo po celi Ljubljani. Včeraj je bilo v Ljubljani okoli 50 Miklavžev! Kljub temu je tudi pri najlepšem Miklavževem večeru v »Unionu« občinstvo napolnilo dvorano in galerijo, se-ve, da take gnječe kot je bila prejšnja leta, ni bilo. To je tudi prav, da se more Miklavžev večer sploh razvijati in zato je pozdravljati, da se tudi drugod prirejajo Miklavževi večeri. V »Unionu« je po ljubkem nagovoru č. gospoda dr. Jeršeta prišel Miklavž s še številnejšim in lepšim spremstvom kot lani ter so razni prizori vzbujali občudovanje starih in mladih. Prav lepo se je obnesol tucli Miklavžev večer šent-peterskega prosvetnega društva v »Rokodelskem domu«. Tudi drugod po Ljubljani je bilo, kakor rečeno, vse polno Miklavžev, kakor bi bila Ljubljana res pravo »škofovo mesto«. Nekatera napredna društva so v tem oziru hvalevredno konkurirala drug drugemu. Kaj bo rekel dr. Tavčar vpričo takega »poklerikaljenja« in »poškofo^a-nja« v Ljubljani? Marsikdo, ki sicer dan na dan zabavlja na molitev, se jo včeraj pri molitvicah otrok zamislil nazaj v tiste čase, ko je bil bolj srečen kol zdaj. lj Pogreb šentpeterskega žnpn ka Pavliča. Ogromne množice pogrebcev pri pogrebu župnika Pavliča so včeraj pričale o spoštovanju, ki ga je vžival župnik Pavlič v celi svoji fari. V šent-peterski cerkvi je blagoslovil truplo p-.-evzvišeni gospod knezoškof dr. A. B. Jeglič ob asistenci nad 50 duhovnikov, mnogo duhovnikov je prihitelo tudi z dežele. V cerkvi jc pel pokojniku v slovo domači pevski zbor. Iz cerkve na pokopališče je vodil sprevod pokojnikov sošolec stolni kanonik č. g. dr. Gruden. V sprevodu, ki se je razvijal po Poljanski cesti, preko jubilejnega mostu, Resljevi cesti, Komenskega ulici, Ra-deckcga cesti, Martinovi costi in je trajal do kapelice eno uro in pol, je vihralo šest zastav: S. K. S. Z., šentpeterskega prosvetnega društva, rokodelskih pomočnikov, Ma. ijinih družb in slov. glasb, društva »Ljubljane«, ki je zvestemu svojemu podpornemu članu pelo prod župirščem in v slovo pri kapelici. V sprevodu so v lepem številu korakali »Orli« in kapela fanfarov domobranskega pešpolka St. 27, daljo Vincencijova družba, Marijanišče, požarna hramba iz Most korporativno itd. Opazili smo tudi vladnega svetnika g. viteza Laschana, veliko častnikov z brigadirjem na čelu tor ključarje vseh cerkva šentpeterske župnijo. Sprevod, ki ga jo točno in v polnem redu viodil prvi slovenski pogrebni zavod, je bil ituipozanten. Naj v miru počiva prerano umrli župnik, šentpetcrskl fari pa daj Bog zopet delavnega, za ljudstvo vnetega naslednika! lj »Ljudski oder« upiizori na. praznik dne 8. t. m. ob pol 8. uri Silvin Sur-denkovo izvirno premijero »Mati sve-tega veselja«. Proizvaja se na »Ljtid-skem odru prvič. Pevske točko je skomponiral Stanko Premrl, pel jih bo ženski zbor pevskega društva »Ljubljane«. Dekoracije, naročene nalašč za to igro, so naravnost bajno lepe. P ou-stava se konča ob pol 10. uri, zato naj si delo ogledajo vsi tisti odri z dežele, ki ga nameravajo uprizoriti, zakaj videli bodo vzorno predstavo. V&to^uic je dobiti v predprodaji v Katoliški Bukvami; knjiga je izšla tudi v tisku in se dobiva v Katoliški Bukvami po 1 K 10 vin. iztis. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v petek 8. decembra, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ob pol sedmi uri zjutraj v cerkvi Jezusovega srca pri Lazaristih sveto mašo in skupno sveto obhajilo za društvenike. Med sveto mašo poje društveni pevski zbor. — V nedeljo, 10. decembra bo pa imelo skupno svoto mašo in skupno sveto obhajilo v isti cerkvi in ob istem času katoliško mladeniško društvo. lj »Slovensko gospodarsko in izobraževalo društvo za Krakovo in Trnovo« priredi predavanje v četrtek, 7. t. m. ob pol osmi uri zvečer v društvenih prostorih, Konjušna ulica št. 4 (pri Repniku). Vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Šentjakobsko prosvetno društvo V Ljubljani si želi nabaviti že rabljen a vendar dobro ohranjen harmonij. Kdor bi razpolagal z njim in mu jc lo mlado društvo pri srcu, naj blago,oli naznaniti društvenemu odboru. lj Umrl je danes po dolgi in mučni bolezni stavbinski uradnik g. Ludovik Štricel, sin načelnika ljubljanskega ogn joga snega in reševalnega društva in hišnega posestnika na sv. Petra cesti. Ludovik Štricel se je lansko zimo pri ognju v tovarni za lep prehladil in od takrat je imel v sebi kal bolezni. Ludovik Štricel je bil v Ljubljani znan kot desna roka svojemu očetu pri požarih, znan je bil pa tudi gasilstvu po deželi, zakaj Ludovik Štricel je bil eden najmarljivejših sotrud-nikov »Slovenskega gasilca« in največ gasilskih orodišč po deželi se je postavilo po njegovih načrtih. Bodi mu lahka žemljica! — Gasilci, ki se udeleže pogreba Ludovika Štriela, se zbiralo v petek ob 3. uri popoldne v »Mestnem domu«. lj Odlikovanje. Voščarna. in svečar-na Fr. Šupevc v Ljubljani jo bila odlikovana na letošnji razstavi v R'mu 5 veliko zlato kolajno in grand prik-*>m. Ij Plakate trgajo. »Ljubljana« in »Ljudski oder« jih vedno bodota v oči. V gotovem oziru bi naj bili merodajni Faktorji, ki menijo, da so vzeli »slovensko kulturo« v zakup, za to. da se trgajo plakati predno so nalepljajo, namreč tisti, ki obveščajo stvari, ki demo-ralizu-ajo našo občinstvo v deželnem gledališču in drugod. Ta usoda bi zadela Sramežljivo Suzano. Sodimo, da taka kužna rastlina, ki zastruplja. našo mesto, no za.služi več, da. jo šaliva in podpira, dežela, oziroma njen jdbor. Mi, ki bi bili bolj upravičeni trgati plakate, jih ne trgamo; a slepa liberalna strast nam že od nekdaj trga vse tor nas tako opominja vslkdar na boj proti največjemu sovražniku našega ljudstva. Ti raztrgani in iztrgani lakati mnogo povedo, precl vsem to, je so rane in praznoto v srcu. Sramujte se jih! V naših vrstah jih ni. lj Novi gimnazijski ravnatelj v Gorici, vladni svetnik g. dr. B e z j a k, je včepaj prevzel vodstvo goriške gimnazije. Pri ti priliki je imel nagovor na učno osobje v treh jezikih, namreč v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. To se je včeraj pač prvikrat zgodilo, da je imel v konferenčni sobi goriške gimnazije gimnazijski ravnatelj na učno osobje nagovor tudi v slovenskem jeziku. No, pri vsem tem se ni konferenčna soba še podrla. lj Predavanje g. ravnatelja Perutza o fužni Ameriki. Kakor smo že javili, bo g. ravnatelj Perutz v četrtek, dne 7. dccem-bra popoldne ob pol 5. uri v veliki dvorani »Mestnega doma« predaval o gospodarskem položaju v južnoameriških državah, zlasti v Braziliii. Chile in Uruguay. Pred in # no tc^vppmi bo g. nrei.-va!:',' !..šresen-tom za kupčijske informacije na razpolago. Gj ravnatelj Perutz je izvoren poznavalec gosiH.darskin razmer v južni Amer .i ter spreten predav^lec. Želeti je, da se interesenti iz industrijalnih in trgovskih krogov predavanja udeleže v kar največjem številu. Ker pa predmet predavanja tudi ni brez splošne zanimivosti ,ie udeležba priporočljiva tudi za nekuDČijske kroge. -— Vstopnine k oradavanju ni nobene, ij Vojaškega četovodjo smrtnonevarno ranili. V nedeljo zvečer je pet delavcev po Poljanski cesti tako liuronsko vpilo in razgrajalo, da jc moral priti mirit stražnik, nakar so odšli v neko tamošnjo bližnjo gostilno, kjer je nekaj vojakov 17. pešpolka sedelo pri mizi in prepevalo. Delavci so takoj izzvali prepir in je pri tem eden dal zaušnico četovodji Matiji Kresetu; takoj nato pa je nek drug delavec pograbil sodo-vično steklenico ter jo v Kresctovo glavo zalučil s tako močjo, da mu jc prebil čre-pinjo in ga smrtnonevarno poškodoval. Vojaki so svojega tovariša odnesli v vojašnico, došla policija je pa tri nasilneže aretovala, dva sta odnesla pete. Pravega krivca, 26-letnega dninarja Štefana Jenčiča, ki je Krc-seta poškodoval s steklenico, so izročili deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. lj Društvo slovenskih frofe-orjev ima danes, 6. decembra, ob pol 8. uri zvečer prijateljski sestanek pri »Zlati kapljici« na sv. Petra cesti. lj Najden viopljenec. Včeraj popoldne «o na sv. Petra nasipu Iz Ljubljanice potegnili truplo nekega neznanca. Truplo je bilo zapleteno v d račje, katerega je bila tjekaj nanesla voda. Policijska komisija je dognala, da jc vtop-ljenoc brusač Peter MarachutU, rojen 1871 v Treppo-Carnica pri Vidmu v Italiji, katerega že od 26. novembra pogrešajo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Navedenec jo bil zelp udan žganjepitju in jc že dvakrat poskušal samoumor. Pravil je tudi zadnji čas, da bode šel v vodo, kar je slednjič tucli storil. lj V Ameriko se je liotel odpeljati Franc Podlogar, rojen leta 1889. v Nunskem logu, občina šent Janž pri Krškem, šc prodno je poskusil vojaški kruh, a. mu je na južnem kolodvoru službujoči stražnik Jakob Kržan preprečil nakano s tem, da ga jc aretoval. Izročili so ga deželnemu sodišču. lj Umrli so v Ljubljani: Ana Thur-nor, iprrti vpokojenega nadsprevodhika, 66 let. — Anion Ko.ačič, železniški delavec, 43 let. — Michitsc.h Andrej, zasebnik, 52 let. — Ladislava Kolar, hči elektromontorja, 2 le i i. - Karel Kavč.č delavec, 64 let. — Josip Loga;1, ključavničarski pomočnik, 18 let. lj Arejovan ženitovanjski s'evar. 25 letni čevljarski pomočnik Jurij Ba-nošek iz Sp. Štajerja je imel znanje z nekim 20 letnim dekletom ter ji pod obljubo ženitve izvabil 800 K in prišel iz 'trsta v Ljubljano. Ker ga pa zaradi tega tržaško sodišče preganja, ga je policija izsledila in izročila tukajšnjemu deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Telefonska is urzojavaa poročilo. SLOVANSKA — »SOLIDARNOST«. Proračunski odsek. — Zbornica. Dunaj, 6. decembra T'nkor znano, jo bil v buclgetnem odseku proračun sprejet z 29 glasovi proti 20. Grof Stiirgkh .jo mogel zmagati edinole s pomočjo Čehov, ki so za proračun glasovali. To so tisti Čehi, v katerih klubu sedi dr. Ravnihar, kateri zahteva v »Narodu« odsop dr. Hochenburger ja. To vlado so rešili zdaj s Hochenburger-jem vred Čehi. Ako bi Čehi ostali v opoziciji, bi bila vlada Sturgkh-Ho-chenburger padla, ker so namreč Italijani glasovali zoper vlaclo. Jako značilno jo tudi, da je bil predlog dr. Korošca, naj se porabi 12 milijonov za povzdigo živinoreje, o d k 1 o n j e n, in sicer tucli z glasovi Čehov in socialnih demokratov. To so »isti Čehi, ki so vložili sami nobroj resolucij za »povzdigo živinoreje«. Včerajšnji dan .je bil zopet žalosten, dokaz za to, kako malo so morejo Jugoslovani zanašati na svoje »brate«. Predlog, naj se deželam odkaže 20 milijonov, je bil v principu sprejet, dejansko pa odklonjen, tako. da. nima nobene veljave. Jutri se vrši v zborniti 2. branje proračuna., pri katerem bosta v imenu »Hrvaško - slovenskega kluba« govorila poslanca dr. Š u s t e f š i č in clr. K o-rošec. Volitve za delegacije se vrše v četrtek, dne. 14. t. m., soboto, clne 16. t. m. so ne vrši več nobena seja, ampak gre zbornica na počitnice. Seniorski konvent se jc danes posvetoval, kakšne predloge naj sc po proračunskem provizoriju rešijo še., pred počitnicami. Predlagalo se je, naj se reši 1. branje brambre predlogo uradniška predlog;'. davčne nreclloge in železničarske resoliio"e. Sklepalo se pa še ni in bo treba seniorski konvent Šc enkrat sklicati. Danes so je vršilo v zbornici med splošno nepozornostjo 1. branje razde-dihjevalnega zakona in splošnega rudarskega zakona. DEMAGOGIJA VLADNIH STRANK. Dunaj, 6. decembra. Posvetovanje o uradniški predlogi »napreduje« v odseku za državno uslužbence tako počasi, da ni upati, da se uradniška predloga pred novim letom rošl. Tega pa niso krivi po3 anci S. L S, kakor kleveče o več)'nske stranke, ker S. L. S. zas era le zakonito sta fšče, marveč kr"ve so tega večinske stran"'e, ki stav~jajo popolnoma nevzprejemljive Izpremnjevalne pred oge, kale ih nobena vlada ne more sprejeti in je treba pogajanj med vlado in strankami, kar vse delo silno zavlačuje. Uradniki se bodo imeli zahvaliti demagogiji več^-skih strank, ako njihove želje ne bodo izpolnjene. VEČINSKE STRANKE POKOPALE REŠITEV URADNIŠKE PREDLOGE PRED NOVIM LETOM! Dunaj, 6. decembra. Minister za notranjo zadeve baron Heinolcl je v današnji konferenci načelnikov izjavil, da vlada raznih predlogov, katere so postavile različne slranke v odseku zn državne uslužbence, pod nobenim pogojem ne moro spreje L (To so različni, skrajno jjemagoški predlogi, ki bi napravili vse uradniško poslovanje popolnoma iluzorično.) — Spričo tega jo nadalnje razpravljanje v odseku za državne uslužbence popolnoma brezpredmetno. - Vlada bo za uradnike, ki vsled krivde demagogov no bodo prišli šo le os do pragma-tike in časovnega napredovanja, poskrbela ob novem lotu z r e m u n e r a -c i j a m i, uradniške predlogo pa se bodo rešilo šele v 1. polovici prihodnjega lota. Ako bi bili poslanci vladno predlogo, ki je dobra, sp ejeli in opustili svoje gorostasne in naravnost ' anarhistične izpreminjeva^ie predloge, bi pa. bilo uradniško vprašanje že zdaj rešeno, tako pa še ni. ZBORNICA. Dunaj, 6. clecembrff. V zadnjem hipu se jo sklenilo, da zboruje poslanska zbornica do 29. t. m. Po budget.nem provizoriju pride še na vrsto 1. branje finančnih predlog, drugega pa mencla nič. ODLOČBA UPRAVNEGA SODIŠČA GLEDE »VZAJEMNEGA PODPORNEGA DRUŠTVA«. Dunaj, 6. decembra. Upravno sodišče se je danes bavilo š pritožbo »Vzajemnega podpornega društva« zoper odločbo deželne finančno direkci e v Ljubljani glede obdavčenja dobička zavoda. Pritožbo je. upravno sodišče odbilo. ŠTAJERSKI DEŽELN! ZBGB. »'HAuftfflium Sm«IMIJ^ jll Marijin trg št. 1. priporoCa lifse ursfe čopiče« Olje za stroje Sobe kemiL, prstene iu rudninske barve Prašno olie za pode 1069 fldolf Hauptmai prva kranjska tovarna za oljnate barve, firoeže, lake in steklarski klej. ZahteoaSte cenike! ZaBifeuajte cenike« Telefon 237, Telefon 23?. Zajec & Horu Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73 Beton in železo - beton. Fundamenti. Stropovi. Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit. Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko. Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne ===== mize, balustrade). ===== ZALOGA AMERIK PISARN. OPRAV „JERRY" Registraturne omare od 50 K :: naprej, r Cenik zastonj i, Hana, 35 Hotel pri Mallču. Telefon št. 38. Lepa hiša za gostilno na Gorenjskem se jako ugodno proda ali da tudi v najem dobremu najemniku. 3355 10-1 f4?slov pove uprava lista pod šifro „Goriea". Ežr Domača tvrdka Iš Modni salon Židovska ellca št. 8 priporoča svojo bogato zalogo Hiii&lliiili :-: v najnove^ih oblikah :-: Cene brez konkurencel 3070 O CQ ti 9 O ►1 5 ST S O 9 ^ O < B (t ■o SIKGER-JEVI šivalni stroji 3620 šivajo, vezejo in krpajo. ki druži korist z veseljem. LjuMfana, Sv. Petra cesta št. 4. I Dobre iz hrastovega lesa, prav močne ln nekatere skoraj nove od 56—100 litrov „ 200—500 „ „ 600-1000 „ proda po nizki ceni Fran Cascio 784 1 vinski trgooec l.ingerjeva ulica 1. za Škofijo Priporoča se tudi na|tlne|£l vtnnonlh po zelo ugodni ceni. Enonadstropna hiša z velikim vrtom se proda iz proste roke. Pripravna je za prodajalno ln gostilno s koncesijo. Več se poizve pri lastniku v Zeleni Jami St. lil. 3583 Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškere. 18842400